KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOIZENEO Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 List za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Stane četrtletno: 1 Sftft -Za Jugoslavijo četrtletno : Din. Posamezna številka 10 Rpf. - diftf \ celoletno: 4 SRH — 0$ 25 — ; celoletno: Din. 100-- Duli ljubezni. Večkrat se človeku zazdi, kot bi bil veliki svet zavit v neprodorno temo. Zdi se, kot bi ta strašna tema segala prav v naša srca ter jih polnila z žalostjo in bojaznijo pred nečim strašnim. Tedaj človeka v dno duše zazebe in strah ga je zase in za svojce, poverjene njegovi skrbi. Pa nenadno sončno jutro, mehka in zlata beseda, iskreno doživeta nedelja — človeku se zdijo kot mehki, topli in božajoči žarki, ki preganjajo žalost in budijo nove nade. V takih, žalostnih in veselih trenutkih je človek pač najbolj to, kar je: človek, bitje med nebom in zemljo, s kvišku stremečo dušo in s težo svojega telesa. Tedaj odseva v njem tisto veliko dogajanje vsega človeštva, ki je na dnu vse zgodovine in vsega žitja in bitja na zemlji: borba med soncem in temo, boj med milostjo in grehom, dvoboj Boga z hudičem. Narava je prva, ki vliva duha svetlobe, ki je duh ljubezni in duh življenja. Vsa je v vigredi v brstju in cvetju, tam, kjer jo človek vidi in kjer je ne vidi. Vsa je v poletnem zorenju ter razsipava razkošno seme življenja. Lepota njenih juter in večerov, njenih livad in planin, njenih grebenov in ledenikov je kot ljubezen v barvi, vsa pestra in razkošna. Zato je človek, ki je otrok narave, dober po svojem značaju, dovzeten za vse lepo in blago, poln življenjske sile. Otrok zemlje je in mati-zemlja mu je utisnila duha svetlobe v dušo in telo. So občestva ljudi, ki jih ni 'skovat Paragraf in jih ne oklepajo ter narekujejo neka pravila. Občestva naravnega izvora bi jih imenovali. Družina je prvo naravno občestvo med ljudmi. Zgrajena je iz duha svetlobe, ljubezen ji je temelj, življenje ji je zapoved. V našem razdrtem, sovraštva in teme polnem času je družina pravo zavetišče dobrih in plemenitih duš. K družinskem ognjišču se vračajo v dnevni borbi izmučeni in izčrpani očetje, se vračajo od skrbi raztepene in od dela razbi-čane matere, se vračajo po nelepem velikem svetu razočarani otroci. Vse polno je v družini malih in velikih žrtev, darovanih na oltarju medsebojne sloge in vzajemnosti. A te žrtve spremlja melodija ljubezni in so zato lahke in znosne. En sam pogled v nedolžne, strmeče otroške oči in že se v maternem srcu, morda omahujočem ali trudnem, zasveti nova iskra življenjske sile in budi novo ljubezen in novo veselje. En sam ljubezni poln ženin pogled v zaskrbljen in naguban možev obraz in že se vedri njegovo lice in se iskrijo njegove oči v novi ljubezni. Še staremu dedu in skrivljeni babici je mehko in toplo ob mladi, vzravnani rasti. Tako je družina pravi zakrament ljubezni in Po ljubezni zakrament življenjskega reda in miru. Narod je drugo, večje naravno občestvo. Tudi v narodu je vse zgrajeno Samo na ljubezen. Sovražnik ogroža domovino in, kot bi trenil, se spogledajo možje in žene ene materne govorice in ene narodne pripadnosti, v trenutku jih je objel oklep ljubezni in postoterjena in potisočerjena je njihova življenjska sila. Strašna nesreča je zadela rod — morda potres, kuga ali druga šiba — ni ga, ki bi tedaj z mirnim očesom mogel odtegniti roko ter odreči svojo pomoč. Tedaj se zbudi v sdehernem, ki je dobre volje, zavest velikega krvnega sorodstva in duševne vzajemnosti, vsi so si bratje in sestre Po govorici in misli. Tudi v narodu je vse polno malih in velikih žrtev, a tudi te žtrve spremlja melodija ljubezni. En sam pogled na vrsto mladih fantov in deklet, prežetih lepega in plemeni- tega stremljenja, in že se iskri oko v narodni borbi izmučenih in utrujenih. En sam pogled na zbor pevcev in pevk, že drami narodna melodija zbegana in prestrašena srca ter jih druži v silen zbor narodnih borcev. Ena sama dobra knjiga in že se preraja neurejeni, upognjeni duh v novo rast. — Naj mimogrede dostavimo: Levja hrabrost naših najboljših v dneh ljudskega štetja v deželi, njihova odločnost za pravo materne besede in slovenske narodne kulture odmevata v tisočerem odmevu v najnižjo plast našega naroda. —• Narodni duh je duh ljubezni in duh silnega, zdravega življenja. So trenutki v življenju, ko razdraženo oko ne vidi več zelenja in cvetja narave, ko bolnega srca ne gani več mehka družinska harmonija in ko zaman trka ob vrata zaprte, obupu ali sa-, moljubju predane duše narodna beseda ali melodija. So trenutki, ko tudi dobre družine obupujejo. In so še taki, ko se tudi narod obrača za rešnikom. Tedaj privre iz poedinca, družine ali naroda najsilnejši krik, klic po Duhu, ki naj napolni srca svojih vernih, vžge v njih ogenj svoje ljubezni in prenovi obličje zemlje. To je prošnja na Duha, ki je prazačetek vse ljubezni, vsega žitja in bitja, vsega reda in miru. Kraljestvo božjega Duha je v resnici kraljestvo, katerega ne zmore več nobena temna sila in ki po svoji vsemogočnosti urejuje, upravlja in razsoja vse na svetu. Vsa ljubezen družin in narodov, vsa sila in moč, vse življenje ima svoj izvor v kraljestvu božjega Duha, Gospodarja neba in zemlje. Binkošti med nami! Pridiguje naj nam binkoštnega duha zelena, brsteča narava. Pridigujejo naj duha svetlobe in ljubezni naše dobre, plemenite družine. Ves slovenski narod naj priča o duhu lepote in pravice po svoji besedi in melodiji, po svoji knjigi in zgodovini. Propoveduje naj božjega Duha praznik matere Cerkve. In v borbi sonca s temo, milosti z grehom in Boga z hudičem bomo na strani svetlobe, milosti in Vsemogočnega. Nemško-jugoslovansko društvo. 22. maja so v Berlinu ustanovili nemško-jugoslovansko društvo. Društvo ima namen, da goji osebne, kulturne in gospodarske stike med Nemčijo in Jugoslavijo ter pospešuje zaupanje obeh držav. Ustanovnega občnega zbora so se izmed Jugoslovanov udeležili prosvetni minister Čirič, ministri Pilja, Beh men in Frangeš, belgrajski župan Ilič, več vse učiliških profesorjev ter še drugih osebnosti jugoslovanskega javnega življenja. Goste iz Jugoslavije je sprejel tudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Dva govora. Minuli teden sta govorila španski general Franco in Mussolini. Franco je s svojim govorom otvoril vojaško slavje nacionalne Španije, katerega višek je bila velika parada. V govoru je poudaril, da je v Španiji sedaj konec samopašnega komunizma in da prihaja čas državne in narodne obnove. Naglasil je tudi, da se motijo oni, ki mislijo Španijo gospodarsko obkoliti in prisiliti, da se spet odpove svoji neodvisnosti. Mussolini je svoje potovanje po gornji Italiji zaključil z govorom v Aosti, kjer je dejal: Treba je voditi račun o tem, kakšno pot so si izbrali demokratski narodi. Mirno čakamo in mirno se pripravljamo. Moč našega orožja in naše vojske pa smo ze dokazali. „Zmagali smo in zmagali bomo. Vedno bomo zmagali !“ Angleški kralj v Kanadi. Poset angleške kraljevske dvojice v Kanadi polni stolpce kanadskih in se-verno-ameriških listov. Prvič v angleški zgodovini je angleški kralj stopil na kanadska tla. Pot ga vodi preko večjih mest Kanade — Uebeca, Montreala, Ottawe, Kingstona, Toronta — v Vanvouver. Povsod ga sprejemajo deset — in stotisoči. V Ottawi je imel kralj pred senatorji in poslanci govor, v katerem je naglasil, da je njegova največja želja, da kanadskemu ljudstvu dokaže edinstvo britanskega imperija. Izrazil je še upanje, da se odnošaji med Anglijo in Združenimi državami še bolj utrdijo ter uredijo odnosi z vsemi narodi na svetu. Angleški načrti s Palestino. Angleška vlada je izdala tako zvano ,,belo knjigo", ki podaja zgodovino Palestine ter navaja angleški načrt bodočega postopanja. Načrt vsebuje sledeče točke: v desetih letih naj postane Palestina neodvisna država, ki bo v prijateljskih odnošajih z Anglijo; prehodno bodo odgovarjali za upravo Angleži, domačini pa bodo sfopnjema pritegnjeni k upravi; ko se razmere uredijo, bodo arabski in židovski zastopniki skupno z angleškimi pripravili načrt neodvisne Palestine; glede vselje-vanja Židov določa načrt, da sme skupno število znašati največ tretjino vsega prebivalstva Svete dežele. Višje doseljevanje smejo dovoliti Arabci. Angleški palestinski načrt je Jude kakor Arabce zelo razburil. Vendar ga Arabci že sprejemajo, dočim so se med Judi pričeli upori. „Koroški Slovenec" je vaše glasilo! Varujte njegovo čast, ki je vaša čast! Mednarodni položaj se je nmlriL Po napetosti minulih tednov se je evropski položaj v zadnjem "času nekoliko umiril. Nikakor seve še ni brez nevarnosti, vendar se jačijo nade na ohranitev miru. Nemčija in Italija sta po svojih zunanjih ministrih v. Ribbentropu in grofu C i a n u podpisali vojno zvezo. Ta zveza predstavlja tabor 150 milijonov ljudi, obe državi pa poudarjata, da nima njuno najožje prijateljstvo nikakih napadalnih namenov. Še pred podpisom pogodbe je propagandni minister dr. G e o b b e 1 s nazorno objasnil njen pravi pomen v dunajskem „Vdlkischer Beobach-t e r“, kjer piše med drugim: „Ne bojimo se obkroževanja od strani Anglije. Ni nas strah, ker nemški narod strahu ne pozna. Država je že davno izvedla vse potrebne protiukrepe. Apeliramo na razsodnost narodov ter poudarjamo, da ga po našem mnenju v Evropi ni vprašanja, katero bi zamoglo biti rešeno samo z vojno. Kancler želi mir. Toda on hoče mir, v katerem so nemške življenjske pravice zavarovane in spoštovane. Če pa bi londonski ob-kroževalci duhove svojih narodov vendarle zmotili, potem bomo poskrbeli, da bodo ti narodi krivce tudi spoznali. Brezdvomno sleT^N, daj prva kazenska sodba nad njitfif! A vedno še upamo, da se vr- ne med narode- razsodnost in boEvropa obvarovana pred težko usodo. Kar moremo za to storiti mi, bomo storili!" Medtem se Anglija trudi, da po T u r-čiji privede v svoj krog tudi sovjetsko Rusijo. Rusi se ugodnega položaja zavedajo in hočejo iz pega zase izbiti, kar se da. Rusija zahteva,’ naj Anglija, Francija m ona'sklenejo popolno vojaško zvezo, ki bo nastopala za katerokoli zaveznico, ki bi bila zapletena v vojno. Rusija zahteva, da morajo vse tri države nastopiti na pomoč druga drugi z vso svojo o-boroženo sil. Zaenkrat se Angleži te dalekosežne povezanosti predvsem z Rusijo bojijo in stavljajo protipred-loge. Razčiščenje v tem vprašanju se pričakuje prihodnji teden. Sredi med obema taboroma so m a-le in srednje države, ki bi rade ohranile svojo nevtralnost za slučaj velikega spopada. V igri evropskega ravnotežja vsekakor igrajo te države veliko, zelo veliko vlogo. Knez-namestnik Pavle odide začetkom junija v Berlin, kjer mu pripravljajo svečan sprejem. Razgovarjal se bo s kanclerjem Hitlerjem in zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Kneza-namestnika bo spremljal med drugimi tudi jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič. ^ x <- ^ Španske vojne ladje pred parado. Zander-V. Teden \r besedi. Zveza narodov je zborovala tekoči teden. Bolj od uradnega sporeda zanimajo pri tem zasebni razgovori zastopnikov posameznih držav. Najstarejši Jugoslovan je kmet Mate Mihajla iz Brčkega v Bosni. Minuli teden je praznoval svojo 127 letnico. Nemška vlada je obvestila države, ki so vzdrževale poslaništva v Pragi, da jih bo odslej smatrala za generalne konzulate. Potemkin, pomočnik sovjetskega zunanjega ministra, bo baje posetil te dni Litvo, Betonsko in Estonijo. Rydz-Smigly, poljski maršal, je isto-tako najavljen v baltskih državah. Slovaška je imenovala za svojega poslanika pri Sveti stolici poslanca in ministra Sidorja. Na paradi španske vojske je korakalo 250.000 mož, med njimi 17.000 Italijanov in 7000 Nemcev. Sodelovalo je 400 topov, 300 tankov in 600 letal. Parada je trajala sedem ur. Sv. oče Pij XII. je 18. majnika prvič zapustil vatikansko državo ter se v sprevodu podal skozi Rim v Lateran, kjer je daroval pontifikalno mašo. Ogromna množica ljudstva mu je navdušeno vzklikala. Tisoč Angležev s kardinalom Hinsle-yem na čelu je letos priromalo v francoski Lurd. Francosko notranje posojilo v višini 6 milijard frankov je bilo podpisano v dveh urah. Iz Francije se je izselilo 1700 Italijanov. Severno-evropske države — Norveška, Švedska in Finska — so izjavile Nemčiji, da se ne čutijo od nje ogrožene in so torej nenapadalne pogodbe brezpredmetne. Poljska je sklenila s sovjetsko Rusijo novo trgovinsko pogodbo. Bolivija se namerava kot prva ameriška država udružiti v nemško-japonsko-italijansko zvezo. Tako je izjavil njen predsednik Bush, ki uvaja v državi nov politični red. Romunske straže so ustrelile v Do-brudži 23 bolgarskih kmetov, kar je izzvalo ogromno ogorčenje v Bolgariji. Po bolgarskih mestih so bile raz-obešene črne zastave. Španija je zaprosila Francijo in Anglijo za posojilo 25 milijonov funtov šterlingov. Nemška vlada je dovolila praški vladi, da organizira 7000 mož broječo domobransko vojsko. V Sofiji otvorijo začetkom junija razstavo jugoslovanske književnosti. Nemčija je dovolila Litaviji prosto pristanišče ob Njemenu. Albanski eks-kralj je vložil protest na Zvezo narodov v Ženevi. V Vatikanu so izpustili iz ječe edinega kaznjenca, ki je bil v desetih letih zaprt. Oster volilni boj se je vršil na Madžarskem, kjer so te dni volitve. Za 100 milijonov dolarjev zlata je spet prišlo iz Evrope in Avstralije v Ameriko. Ji nase države Kanclerjevo potovanje po zahodni nemški meji, kjer je pregledoval zgrajene obmejne utrdbe, je zaključila velika vojaška vaja na zemlji in v zraku. Vaje so pokazale izredno sigurnost zgrajenih trdnjav, ki onemogoča vsakršen prehod v zaledje. Listi so v zvezi s poročih objavah kanclerjev sklep, da se slične utrdbe postavijo na severo-vzhodni meji. Materinski dan se je praznoval v vsej državi. V Berlinu je govoril minister F r i c k, ki je dejal, da hoče kancler s častnim križcem počastiti neznano nemško mater. Organizaciji Hitlerjugend je dano istočasno povelje, da pozdravlja odlikovane matere s svojim pozdravom. Na celovški proslavi je govoril okr. vodja dr. P a c h n e k ter povedal med drugim, da rabi nemški narod hrabrih mater. V Celovcu je bilo odlikovanih 45 mater, starih nad 70 let. Kolonijalno zborovanje na Dunaju je imelo namen, da poudari nemške zahteve po kolonijah. Vodil ga je vodja drž. kolonijalne zveze v. E p p, ki je v zaključnem govoru naglasil, da so kolonije nemška zemlja in nemška posest, kateri se Nemčija ne bo nikdar odrekla. Nemčija ne bo nikdar odstopila od svojih kolo-nijalnih zahtev. Zborovanje je zaključila parada nar. soc. formacij. Komisarju Biircklu je samostan v Klosterneuburgu izročil 9000 parcel med Donavo in Dunajskim gozdom1. Biirckel je nato odredil, da se najemnina naseljencev na teh zemljiščih zniža za polovico, ostali denar pa zbira v posebnem materinskem fondu. To in ono. Prosvetni minister je o-dredil, da se tudi v Vzhodni marki uvede odredba, da je mogoč obisk visokih šol tudi brez zrelostnega izpita ob zaključku srednjih šol. — Kancler je odlikoval več jugoslovanskih letalskih častnikov. — SA-čete v Vzhodni marki so minuli teden zaprisegle zvestobo kanclerju. Do 1. oktobra se izvede SA-organizacija v smislu svoje-časne odredbe, ki predpisuje službo v SA-četah kot predvojaško vežbo, v vseh pokrajinah Vzhodne marke. — Povodom podpisa pogodbe italijansko-nemške vojaške zveze je bil grof Ciano od kanclerja odlikovan z najvišjim nemškim redom. -— V Frankfurtu so zborovali nemški rokodelci ter izdelali načrt, kako se včlenijo v gospodarsko štiriletko. — Nemška trgovinska mornarica dosega 83^ predvojne višine. — Izšla je odredba, po kateri je hranilnicam naročeno, da morajo voditi samo vloge pod pravim imenom vlagateljev, vlagatelji pa se morajo izkazati kot lastniki vlog. Vesti is Jugoslavije. Notranji sporazum je spet stopil v ospredje. V Črnomlju je o priliki otvoritve dela za zvezo Slovenije z morjem govoril o sporazumu prometni minister S p a h oc „Hrvatsk't c vprašanje bomo rešili, ker smo se ga lotili z odkritim srcem in odločno voljo. Vsled odkritosrčnosti obeh strani je uspeh zajamčen. Po sporazumu bo naša domovina še močnejša in še trdnejša." Slovenija dobi zvezo z morjem. V Črnomlju so preteklo nedeljo zasadili prvo lopato v zemljo za novo že-ezniško progo od Črnomlja do Vrbovškega, s čimer bo Slovenija povezana z morjem. Proga bo dolga 47 km, ter 30 tekla preko Kolpe skozi Severin in Vučnik do morja. Pot od Ljubljane do Sušaka bo skrajšana za 81 km. Stroški gradnje bodo znašali 140 miljonov dinarjev. Dela bodo končana leta 1941. V Ljubljani so odkrili spomenik zdravniku dr. Šlajmerju, ki je. bil v svojem poklicu nenavadno plemenit dobrotnik. Med balkansko vojno je zdravi! srbske ranjence. Njegov dom je spremenjen v bolnico, katere bo odslej krasil okusen doprsni kip slovenskega zdravnika-dobrotnika. Prešernov dom je postal last vsega slovenskega naroda —-tudi naša last. Odkupila ga je slovenska mladina s številnimi skromnimi darovi. V nedeljo so izročili prenovljeni dom najvišjemu predstavniku slovenskega ljudstva banu dr. N a 11 a č n u v varstvo. Na slovesnosti, katere so se udeležile odlične osebnosti slov. kulturnega življenja, je govoril med drugimi pesnik Oton Župančič, ki je o Prešernovi pesmi dejal, da je pravo slovensko srce, izraz strasti, čustva, [ trpljenja in ljubezni slovenskega človeka. Ključe je predal banu predsednik obnovitvenega odbora rektor dr. Rado K u š e j, ki je omenil tudi zadnjo nemško oceno Prešernovih del, ki o-dreja slovenskemu pesniku častno mesto v svetovni književnosti. Ban dr. Natlačen je prikazal Prešerna kot vnetega Slovenca in Slovana ter proglasil njegov dom za dom vsega slovenskega naroda. Jugoslovani v športu dobro napredujejo. Beograjčani so minuli praznik porazili najboljše evropsko nogometno moštvo Angležev, katerim ni bil doslej še nihče na celini kos. V tenisu so premagali v Budimpešti Madžare. V šahu pa se velemojster Vidmar uspešno bije na turnirju v Nemčiji z ostalimi svetovnimi mojstri. Še ste Slo-szencit Nekaj misli premnogim v pomirjen je. Pred nami leži dolga vrsta pisem. Eno samo vprašanje razbiramo iz njih: „Ali smo še Slovenci, ko pa so nas drugače zapisali?" Ne moremo odgovarjati posamič in bi svojega odgovora tudi neradi skrivali. Naj torej odgovorimo v našem glasilu. Narodno-socialistična teorija daje na vprašanja o narodu in narodnosti jasne in enoumne odgovore. To tudi ni nikakor čudno, ker je ves narodni socializem zgrajen na temeljih naroda in narodnosti. Kancler sam razpravlja v svoji knjigi temeljito o tem, Neštetokrat srečujemo odgovore v narodno-socialističnih govorih in člankih. A že zdrava pamet nam narekuje odgovore, katerim ni mogoče oporekati. Evo nekatere odgovore: Narodna pripadnost se ne more poljubno menjavati. Iz zamorca ne morem napraviti Nemca in če ga priučim še tako izborne nemščine. Iz Slovenca ne morem napraviti Kitajca in če bi še tako gladko govoril kitajščino. Kako bi se naprimer smejal celi svet, če bi se po hudomušni domislici kako evropsko ljudstvo izjavilo za narodnost afrikanskih črncev. Če bi bila privlačnost gosposkih narodov še tako velika in pripadnost k njim še tolika ugodnost, zdrava pamet sama narekuje tudi malim narodom, naj se nikar ne lišpajo s tujim perjem. Raznarodovanje šele ubija zdravo pamet in ustvarja narodne bastarde. Narodnost ni nikak fabrikat, tovarniški izdelek, ki se svobodno kupuje ali odklanja. Poznamo tovarne, ki izdelujejo naprimer cikorijo ali sladkor. Da bi pa kaka tovarna prodajala narodnost in to celo še zastonj, to pa je kvečjemu navadna pustna šala. Narod ni nobeno društvo, iz katerega se po mili volji izstopa in vanj Podtistek Vajansky Fran Albrecht Leteče sence. Povest iz življenja slovaškega ljudstva. (18. nadaljevanje.) V sobi je bilo hladno in temno — železne naoknice so zaprli iz previdnosti. Dušan jih je sam odprl — jarka poldanja luč se je v mogočni struji razlila noter. Poobedoval je doma ter zaspal za eno urico na usnjenem divanu vzlic temu, da mu je armada muh pošiljala svoje čete na obraz in brenčala liki čebele v ulju. Popoldne je šel na polje. Žito je lepo sklaseno zacvetelo v zlatem puhu. Sleherni cvetek se je tresel na nežnem lasku. Bože mili, na kakem nežnem lasku visi zarod bodočega zrna in kako težko tehta eno zrno za poljedelca. Koliko nadej visi na tenkem, slabotnem lasku, s katerim je pripet k žitnemu klasu! Dušan se je resnično obveselil ob pogledu na valove svojega žita, v zaupanju na trdnost teh tankih, slabotnih laskov! Komaj je pričelo kloniti solnce k za-padu, si je dal osedlati konja, v trdni nameri, da pojezdi na njem v mesto. Junaško je pognal mimo Jablonovega. Ko pa je jezdil nazaj, je obstal — za- gledal je na vrtu Adelo s šivanjem. Približal se je ograji. Konj je pričel z gobcem muliti bezgovo listje, ki je viselo čez plot. „Kje je vaša družba?" je vprašal de-vojko. „Herman je šel v mesto; mnogo dela ima tam, le ob sobotah nas more poseliti. Tetka sedi v svoji sobi, ni zdrava." „AH se vam ne toži?" „Zdaj še vi izostajate in tako postaja dolgčas. Ali, verujte mi, jaz imam rada ta iskreni dolgčas na deželi." „Upam, da nisem opasen zahj — in lahko torej prosto vstopim." Adela se je približala čez mostiček k ograji in pričela najprej nesmelo in potem zmirom smeleje gladiti lepo konjevo glavo. Konj jo je prijazno sklonil nad ograjo. ,,Kako krotka — mila žival." Bele roke mladenkine so se določno odražale od temne konjeve grive. Evgen je skočil s konja in ga privedel na dvorišče. Potem se je vrnil na vrt. Za hišo se je oglasil zvonki smeh Elin. Čez hip je prihitela, vodeč mlado srno na vrvici. Na rdečem traku okrog vratu je imela privezan žolt kraguljček. „Glejte, glejte, gospod Dušan, kako krasna živalca; kako modre oči ima. Boji se, nebogljenka." Srnica je bila v istini krasna. Gra- cijozno je pokladala svoje tanke, snažne nožiče po stezi, črno lesketajoči se gobček se je veleslikovito odražal od rjavkaste dlake. Ela je žarela od ra-do^hn pritiskala glavico živali k svojini purpurnim licem. Na dvorišču je zalajal pes. Srnica se je iztrgala in izvila vrvico iz devojkinih rok. V velikih skokih je švignila preko vrta. II Elinih ust se je oglasil žalosten vzklik. Dušan je skočil za srno, a ona je s krasnim, lahkim skokom preskočila potok, bežala ob ograji naravnost k vratcem, skozi katere je Evgen pripeljal konja in jih pustil odprta. Srnica je zbežala na pokopališče — ognila se cerkve in izginila za lipami. Velike solze so se potočile Eli iz oči. Tam beži njena srnica. V gore uide, ali pa jo raztrgajo psi. Šele nedavno se ji je polaskal Herman s tem živim, nadvse prijetnim darilcem. Zaman ji je Dušan obljubljal drugo. Njena Silfa je bila preč. »Kakšen lov je to?“ je bilo čuti od cerkve zvočni, trdi glas. „Tu je plen." Ela je zbežala čez mostiček. Milo Holan je držal srno na vrvici, v katero so se v gosti travi pokopališča zapletle sloke nožiče Silfe. Deklica je pohitela k njemu. Prsi so se ji močne dvigale od naglega bega. Vsa obradoščena je poklenila k srnici. »Ali ji nič ne manjka?" »Nič, kišasonka, le srce ji bije od strahu, ker je pala medvedu v šape." Ela se je hvaležno ozrla v hudobnega soseda. Stresla mu je roko. »In tako bodi poravnan najin srd?" je suho vprašal Milo. »Popolnoma poravnan! A spet sem jaz vaša dolžnica. Čudna reč in vedno zavoljo kake živali." »Lahko plačate svoj dolg, gospodična." Šale in posmeški pa kakor da mu niso prihajali od srca. »Kako? Saj se nikamor ne pokažete! Tako vas potem ne morem poiskati. No, hvala vam!" Prišla je služkinja, vzela utrujeno žival v naročje in odšla. Holan je dejal: »Vsak na pol poti! Zame je nepristopen oni zakleti gradič tam — za vas tole polje mrtvih!" Lepo lice mladega moža se je razpadlo z rdečico. Hotel se je poigrati s »kišasonko". Kaj pa mu je na tem, ako jo krene po nosu. Ela je pozabila bolest in radost nad oteto srno. Spoštljivo, a samozavestno je stal pred njo mladi dijak. Za njim mrki cerkveni hram, naokrog grobovi in križi. Minuta je nastala, minuta mučnega neumevanja. Milko je prijel malo roko Elino in jo nesel k ustnicam, nag-nivši se komaj vidno. (Dalje sledi.) vstopa. Društva lahko poljubno ustanavljamo, njihove odbore volimo, njihov delokrog predpisujemo. Oblast lahko društva razpušča, njihovo svobodo omejuje in odbornikom ovira njihovo delo. Naroda ni nihče ustanovil iz samovolje, ni ga skovala nobena skupina, nihče mu ni prikrojeval pravil, nihče mu ni nabiral članov in od njih pobiral narodno članarino. Nihče na svetu še ni svoje narodne pripadnosti izbiral. Torej se iz naroda tudi ne izstopa, kakor iz kakega gasilnega društva. Naravni zakoni se rogajo vsakomur, ki bi hotel tako postopati. Blagor onemu, ki zna poleg materinščine še drug jezik! Več je vreden, lažje se prerine skozi življenje. A vsled znanja še drugega jezika še davno ni zatajil svoje narodnosti. Kakšne narodnosti bi potem bil naprimer znanstvenik, ki se je za svoja znanstvena ra-ziskavanja priučil hotentoščine ali es-kimovščine? Nerazviti otroci ali mutci bi potem morali biti brez narodne pripadnosti, ker ne govorijo nobenega jezika. Ljudje, ki govorijo samo svoje domače narečje, so lahko najdragocenejši člani svojega naroda. S svojo pridnostjo in značajnostjo lahko izdatno množijo narodni nravni in kulturni zaklad. Zdaleka lahko nadkriljujejo človeka s popolnim znanjem pismenega jezika, ki pa je vsled svojega lopovskega značaja sramota in izvržek svojega ljudstva. Vsako narečje je v narodu nekaj prvotnega, originalnega. Pismeni jezik je umetna tvorba, delo učenih ljudi Narečja pa se drži domača zemlja, domača kultura, domača zgodovina. Iz narečij šele je nastal pismeni jezik kot sad dozorele narodne kulture. Čim pestrejša so narečja kakega ljudstva, tem bogatejša je njegova narodna kultura. Kdo bi Kočevcem odrekal njihovo nemštvo zaradi njihove prastare kočevske govorice. Ali Švabom, Saksoncem, Alemancem? Nemški narod se sme kvečjemu ponašati pestrostjo svojih narečij, šeg in navad. Tako more biti tudi slovenski narod samo ponosen na našo ziljščino, ro-žanščino in na narečja v gorah ter po Podjuni. Kaj ne, to so stare resnice in nam vsem že znane? A prav je, da si jih danes še glasno povemo in še za druge poudarimo! Naj vemo in naj vedo: Še smo Slovenci! V' (Sirom nase semfje Ustoličevanje slo; vensKili Knezov. Piše gospod Hani. Ustoličevanje slovenskih vojvod na knežjem kamnu v vasi Krnski grad pod Vrhom — Nemci so našyrh zamenjali z Urhom — je pač najslavnejši kos naše slovenske zgodovine. Noben drug narod na svetu se ne more ponašati s takim dokazom svobodoljubnosti, neodvisnosti, pravicoljubnosti in kulture! Le predobro je zadel naš „Koroški Slovenec11, ki je v številki pred ljudskim štetjem pripomnil k sliki vojvodskega prestola: Staroslavni kamni bi vpili, če bi mi ijudje molčali! Slavna zgodovina pred tisočletjem mora ostati nam koroškim Slovencem in Slovencem vobče večen ponos! Od 6. do 9. stoletja t. j. od prihoda iz zakarpatskih ravnin v panonske nižine in alpske predele pa do nemškega cesarja Karla Velikega so bili Slovenci na Koroškem, katera je tedaj obsegala še vzhodno Tirolsko, sosednje krajine Solnograške in Štajerske ter vso Kranjsko, popolnoma neodvisni in svobodni. Sami so volili svoje vojvode. Tedanji naši predniki so bili pretežno kmetovalci in sicer dobro organizirani. Imeli so svoje župane, staroste, sodnike, davčne oblasti, svoje vojaške polke, svoja svetišča in svoje duhovne. Kmetje so bili vojaško organizirani v stotnije, ki so štele po 100 kmetov, in katerim je načeljeval knezaz ali knazaz. Knezazi so imeli poleg županov pravico voliti vrhovnega Vojvodo, katerega so potem slovesno ustoličili na knežjem kamnu. Knežji kamen, ki se danes nahaja v celovškem muzeju, je tedaj stal pri koroškem gradu ali sedanjem Karn-burgu. Knezazi in župani so novoiz-yoijenega vojvodo spremljali h knežjem kamnu. Njihov starosta je pred kamen privedel konja in bika, simbola kmetijstva. Novoizvoljeni slovenski Vojvoda je moral priti k ustoličenju v slovenski kmečki obleki. Starosta kne-zazov se je pred njim vsedel na knežji kamen ter vprašal seve v slovenskem jeziku svoje tovariše in župane vpričo novoizvoljenega vodje: „Ali je ta knez vreden vojvodske časti?'1 Vsi so odgovorili: ,,Vreden je!“ Potem vpraša dalje: „Ali nam bo pravičen sodnik? Ali bo čuval našo deželo? Ali se bo zavzemal za naše vdove in sirote?11-Vsi so mu na vsako teh vprašanj odgovorili: i,Je in bo!“ Novi vojvoda je nato oblekel knežjo obleko, se vsedel na kamen ter prisegel, da bó zvesto in močno izpolnjeval vse, karbodo od njega zahtevali knezazi. Ob koncu je dvignil svoj meč in mahnil z njim na vse štiri nebesne strani v znamenje, da bo čuval narod in deželo pred vsakim sovražnim napadom. Starosti knezazov je potem podaril konja in bika ter pest sre- brnikov. Njega in še tri druge knezaze je oprostil vseh davkov. Sprevod se je nato z vojvodom na čelu pomikal proti vojvodskem prestolu na gosposvetskem polju. Tod je novi poveljnik delil pravico, razsojal in dal svoja prva povelja. Med sprevodom do prestola je ves navzoči narod pel slovenske obredne pesmi. Ustoličenje je zaključila knežja gostija, kateri so v noč svetili velikanski kresovi na vseh gorah. Doba sedmega, osmega in devetega stoletja je slavna doba slovenske svobode. A tudi pod rimsko-nemškim cesarjem Karlom Velikim so Slovenci ohranili svoje narodne pravice in svojo svobodo. Četudi pod frankovsko nad oblastjo, so si še naprej volili svoje vojvode ter jih slovesno ustoličevali. Njihove ustavne in upravne pravice so ostale nedotaknjene še par stoletij. Da so bili tedanji Slovenci hrabri in bojeviti, nam dokazuje več zgodovinskih dejstev. Furlanski vojvode Lupus, Arnefrit in Perno so se ob napadih Obrov ponovno obračali na Slovence ter jih prosili vojaške pomoči. Več ostrih napadov divjih Obrov so Slovenci odbili sami. Tudi prvo srečanje z frankovsko vojsko je bilo v znamenju meča. Neka gornje-koroška nemška pravljica pripoveduje o strašnem tridnevnem klanju Slovanov in Nemcev na lurnškem polju. In ko je mogočni Karl Veliki sklenil obračunati z divjimi Obri v letih 791, 793 in 797, so mu stali koroški Slovenci z mogočno vojsko ob strani. Pozni zgodovinarji so izumili pravljico o Slovencih-sužnjih, nezmožnih lastnega državnega življenja. Nasprotno dokazujejo najnovejša dognanja: Slovenci so bili ponosen, samozavesten narod, ki je vzbujal spoštovanje celo mogočnih frankovskih vladarjev, kateri so se prostovoljno uklonili staro-slavnim slovenskim obredom. Še smeš-nejša je trditev, da so bili nekdanji Slovenci sužnji Obrov. H koncu nekaj o imenu Korotan, Koroška in „Karnten“. Jezikoslovci ga večinoma izvajajo iz rimskega imena Carantanum ter slutijo v njem keltsko ali ilirsko korenino. Iznenadi pa naslonitev besede Korotan ali Gorotan na besedo „gora“. Morda pa je ta lepa gorska dežela bila vendar šele krščena na sedanje ime po Slovencih in so slovenski Gorotan tedanji zgodovinarji latinsko nazvali Carantanum, iz katerega je nastala poznejša Koroška in Karnten. Tudi latinska Carnia za nedavno Kranjsko se le premočno naslanja na slovensko besedo „krajina“. Pred prihodom Slovencev na Koroško in Kranjsko zgodovina ne pozna imen Carantanum in Carnia. Pa naj to vprašanje ostane odprto. Celovški nadžupan je pozval meščane tudi letos, naj ne pozabijo rož. Balkoni, okna in vrtovi naj so okrašeni s cvetjem in zelenjem, da bodo imeli posetniki s severa utis, da prihajajo v pravcato rožnato mesto. — In res ima naše deželno mesto prav ugodno vi-gredno in poletno vreme. Ni fabriških dimnikov, ni mrzlih vetrov in še poletna vročina je znosna Kaj čuda, če se Jlasa prosveta Dur in mol. Piše Tomaž. Pravijo, da je dur vesel, mol pa žalosten. In kakor imamo v življenju sploh rajši veselje kot žalost, tako županovemu pozivu meščani radostno I ’mamo tudi rajši pesmi v duru kot v odzivajo in se Celovec vedno bolj krasi .molu' Jn vendar: kdor v življenju išče s cvetjem. — Minulo nedeljo je bil v e v kar je v duru, nič pa tega, kar je Unterioibl — Podljubelj. Zadnjič smo I v molu- Cel° življenje obsega veselje in poročali o avtomobilski'nesreči v bli- zalost In še marsika! drugega povrh, žini naše vasi. Naj še dodamo da se je Cela šlasba obsega dur in mol pa tudi zdelo dotičnim gospodom bržkone pre- se_marsikaj drugega povrh, daleč po cesti in so radi tega mahnili Pa to ni člsto res- da bi bil mo1 žal°' kar skozi gozd in si pri tem bržkone .moSočnih .pesmi je ljudstvo mislili, ako je avto dober, mora iti tudi vcasib Pei° m te so bile v molu. In če čez štore, drn in strn. — Ko skopni prav Prislubneš: koliko lepote imajo sneg na naših Karavankah, postane tu- pe®m! v molu! ln te lepote te v srcu raz’ di Podljubelj boj živahen. Nešteto av- vedl'j0' tomobilov gre vsak dan preko Lju- 1 a praviJ°- da za nas Slovence, ki belja, tja in nazaj. Od 1. junija naprej smo veseli Viud\e’ mo1 nL Pa spet pravi-bo vozil avtobus redno dvakrat na dan N° naiodi celo, da je mol naša iz Celovca preko Borovelj in Podgore slovanska posebnost. In res smo v prej-do Dajčpetra in nazaj. Vozil bo tudi na snJlh časih vehko peIi v molu< čud°-vrh Ljubelja, ako bo imel od Dajčpetra vlto lepe pesmi- Slomšek govori o naprej vsaj 5 potnikov. Cena iz Pod- tem' In to 11180 blle kake Postne pesmi, Ijubelja na vrh Ljubelja RM 1— temveč božične in velikonočne. A ne Požar. (Kottmannsdorf-Kotmara ves.) ZTizvencerkvene so V jutro 17. majnika se je nenadno po- m°^ Tak° napnmer kresne prjses t ni kT ' A vgus tT °Lo Vič a'^p d P Ta be c a f pevOTodja ^ pevec, nikalna Ročici. Skedenj je bil tik hiše, pihal Ustras!ta-. Polta je veter in kmalu je bilo vse v plamenu, f*1 Zf? bos * spoznala in uzi- Navzoči so reševali živino, opravo in ?’ k°lj bo^ata bosta dafvno Pojmo nekaj krme. Na pomoč so došli gasilci m°lu’ Saj,S+m0 ^udi Slovenci iz Zakamna, Vetrinja in Kotmar! vesi ^™!ni ^/ev.lo se ter po dveurnem težkem delu požar ^ QStan\ Ilenavad?.0 ^Plb omejili. Hiša in skedenj pa sta pVgo- L e narSne glas'bf^ rela do golega zidovja. Posestnik utrpi 1 Se narodne Slasbe-veliko škodo. O vzroku nenadnega požara se mnogo govori. Je to že tretji I St. Kanzian-Škocijan. Na binkoštni ogenj na vasi v razdobju enega leta, pondeljek priredi naše kulturno društ-vsled česar vstaja sumnja, da je zlobno vo ob 3. uri pop. v društveni sobi v delo opravil kak požigalec. župnišču materinsko proslavo S pet- Drobiž: Okrožni vodja stranke v Ce- jem, deklamacijami, prizorom in govo-lovcu dr. Pachnek je odlikoval na ma- rom. Sodelujejo tudi tamburaši, terinski dan 45 nad 70 let starih mater St. Veit i. J. — št. Vid v Podjuni, s častnim križcem. — Celovški delov- Na binkoštni pondeljek priredi naša ni urad poroča, da vlada za kmetijski- „Danica“ ob 3. uri pop. pri Voglu v mi in gozdarskimi delavci, posebno pa Št. Primožu materinsko proslavo s za strokovnimi delavci (mehaniki, šo- petjem, prizori, deklamacijami i. dr. ferji, krojači i. dr.) rastoče povpraše- Michael-Šmihel. Igra „Revček oo'tn6’ ^°1|lce.r!1v aiarca urad beležil Andrejček11 je bila vsled strankinih ma-—40 oseb, ki iščejo zaposlitev, v aprilu prosiav ponovno prepoveda- Pa, .zapos dd bryzP0Selnih. Na na jn je društvo zaprosilo krajevno beljaUci X1VSJ1 stavbni soh so absolvente vodstvo, naj javi termin, ki bi bil za etos prvič odlikovali z naslovom „in- prireditev prost. Javili ga bomo potem zenjer11. — 8 letni Jakob Mikula iz y ijstu & n Svaten pri Št. Jakobu v Rožu se je pri igranju z ostre nevarno obstrelil ostrostrelnim revolverjem I Schieflin8'-škofiče. Na binkoštni pon- ____________Hrelil in se nahaja v bel- deljek pnredl. ”Edin0®t“ m^rinsko jaški bolnici. - Celovški KAČ je igral P™813!0,Z lgnfcama -Materno srce1 in v Ljubljani z neodločenim uspehom.- ” V ' NastopiJ° 8e pepci inQtam: Za prezidenta celovškega deželnega so- burasi’ vmes ^ovor' Zacetek ob 3‘ un dišča je bil imenovan dr. Fritz Mari- | poP' nitsch. — Dekleta nastopijo svojo obvezno delovno službo s 1. oktobrom. Javijo se v juniju okr. vodstvu. — Nemški otroški vrtci so se med drugim že pričeli v Logi vesi, Svatnah, Ledenicah, v Rožeku in na Ziljski Bistrici. Sledijo za enkrat Vodiča ves, Brnca in Marija na Zilji. — Na Blatu je umrla Eliza Modre. — Trg Labot ima odslej avtomobilsko zvezo z Velikovcem in Pliberkom. Jlaso gospodarstvo O sllo;aKciji 1939. Po glasilu kmečke organizacije. Za ensiliranje krme vlada med na- šimi gospodarji veliko zanimanje. Ce-Na Osojščici se je pone- I le vasi so se po poročilih javile ob srečila Eliza Fricki iz Hanoverja. j razpisu tako zvane silo-akcije za leto 1939. O tej akciji poroča glasilo dr-Oh, ti Amerikanci! Nam v Evropi se I žavne kmečke organizacije iz peresa mora zdeti, kot bi bila Amerika neka- inž. Heinzl-a sledeče: ka provinca našega kontinenta. Kako Vsa zaloga cementa je letos določe-silno se kopičijo in napihujejo vesti, na za gradnjo silo-naprav. Šele ko bo predno pridejo preko velike luže. Po- letošnji načrt gradnje silosov izpolnjen, tem tudi ni čuda, če živijo v Ameriki v se stavi cement na razpolago tudi za večjem strahu, kot mi Evropejci. Ne- gnojnične jame, poprave hlevov in slič-davno jih je zbegala neka duhovita ra- ne gospodarske potrebe. Kmetje, ki so dio-dogodivščina, ko so pri aparatih lani prosili za pomoč pri gradnji silo- poslušali odlomke fantastičnega roma- sov in imajo v rokah pristanek vod- na o prebivalcih na zvezdi Marsu. Mis- stva graške Stidmark, bodo zamogli lili so, da se je res pričela svetovna mo- syoj načrt izvršiti. Naj torej že sedaj rija. Minuli teden pa je padel nekam mislijo na pridelovanje ensilažne koru-na ameriško zemljo velik meteor. Ta- ze in drugih za kisanje pripravnih krm-koj je bila vsa dežela razburjena, bli- skih rastlin. skoma so se širile novice o najnovej- Kmetje, ki so prosili za pomoč, so ših bombah, o neznanih letalih in na- obvezani, da se podredijo gradbenim padalcih. Cel teden je trajalo, da so se določilom kmečke organizacije. Ta duhovi nekoliko pomirili. To smo pa I svoj sklep so morali javiti vsaj do mi Evropejci, ki živimo v centrali, 10. majnika v Gradec. Upoštevali se že bolj „kampeljci“! | bodo letos samo predlogi, ki so bili Zanimivosti 13 vsega sveta. odobreni že lani. Ostali predlogi pridejo vpoštev šele naknadno. Za gradnjo silo-naprav veljajo določila: Graditi smejo samo firme, ki imajo za to dovoljenje; firme so razdeljene tako, da ima vsak podjetnik določeno ozemlje; dovoljenih je devet vrst ensilažnih naprav, od katerih ima naprimer prva vrsta sledeče mere: 2 metra premera, 3 metre višine, 9.5 kub. m. prostornine, 1 vratca ter 5 do 7 kub. m. gramoza. — Peta vrsta ima mere: 3 m premera, 4 metre višine, 28.5 kub. m. prostornine, 1 vratca, 9 do 11 kub. m. potrebnega gramoza (Schotter). — Deveta vrsta: 3.50 m premera, 6 metrov višine, 57.5 m prostornine, 2 vratca ter do 14 kub. m. potrebnega gramoza. Še nekaj o ensiliranju vobče. Pri krmljenju v zimi nam navadno primanjkuje močnih in sočnih krmil. Drugod si pomagajo s krmsko peso, ki pri nas ni preobičajna. Zato preostaja samo še ensiliranje, če naj nam živina pozimi ne gladuje vsled pomanjkanja primernih hranilnih snovi. Važno je, da pripravo ensilažne krme učlenimo v ostalo gospodarstvo. Posvečati moramo pozornost vmesnim poljskim sadežem, ki so za kisanje najpripravnej-ši. Težišče preide z ensiliranjem na živinorejo, kjer se moramo truditi za razmerno visokim številom dobre živine. Silo pomeni namreč intenzivacijo živinoreje. Z njim uvedemo v hlev bolj ekonomsko krmljenje, zavarujemo se za suha, neugodna leta, z dodatnim hlevskim krmljenjem med pašo si ohranimo dobre molznice. Seve pomeni kisanje krme v silosih novo delo, nič manj odgovorno, kot je ono na polju. Novo skrb pa kronajo tudi večji uspehi in boljši procvit kmetije. Naj torej na silo-akcije opozorimo še kmete-zamudnike. Konjerejci, pozor! Kobile, ki so vpisane v zemljiško knjigo, se ne vodijo pred vojaške komisije, ker so „vojaš-čine“ proste. Konjerejec pa mora imeti v rokah potrdilo kmečke organizacije. Potrdila se izdajajo na podlagi predloženih podatkov potom pristojnih konjerejskih udruženj. Krompirjev rak je najnevarnejša rastlinska bolezen. Spoznamo jo na go-moljevih bulah. Tako je trdovraten, da se več desetletij lahko drži v zemlji ter vedno znova okužuje pridelek. Mali trosi se držijo zemlje, oprijemljejo, vozov, čevljev, prerajžajo brez škode živalski želodec ter se z gnojem spet vračajo nazaj na njivo. Tej hudi rastlinski kugi odpomoremo samo z novo, neokuženo rastlinsko vrsto. S 1. marcem 1941 stopi v veljavo zakon, ki za-branjuje saditev krompirja, napadenega od raka Kdorkoli bo našel okužen gomolj, bo moral takoj javiti občini. Občina bo imela pravico,^ da nadzira kleti s krompirjem ter od časa pregleda pridelek. Okuženo rastlinje moramo že sedaj takoj sežgati ali pokopati v jamo ter pokriti z žganim apnom. Prodajanje krompirja z okuženih zemljišč je prepovedano. Tudi ni dovoljenje ponovno pridelovanje krompirja na njivah z rakovimi trosi. Z 1. marcem 1941 pa bo saditev od raka napadenega krompirja popolnoma zabranjena. Nova ureditev gozdarskih oblasti. Namesto dosedanjih okrajnih gozdarskih inšpekcij so v vsej državi uvedeni gozdarski uradi. Za pokrajini Koroško in Štajersko ima gozdarski urad svoj sedež v Celovcu in sicer v poslopju bivšega novega bogoslovja. Prodajo lesa urejujejo posebni tržni uradi. Ža Koroško pristojni tržni urad se nahaja v Solnogradu. Vsak gozdarski urad ima posebnega referenta za kmečke gozdove, do katerega naj se posestniki gozdov obračajo v svojih tozadevnih skrbeh. Sladkorja v kockah primanjkuje, ker je država vezana na uvoz. Pri tem pa se je uporaba sladkorja v Avstriji letos zvišala za 6 kg na osebo. Zaloge s kockastim sladkorjem pohajajo. Privadili se bomo torej sladkorju v kristalih, ki nikakor ni slabši od kockastega in je cenejši. . Kmečka sodnija, ki upravlja vse zadeve, tičoče se obstoja in neokrnjenosti dednih kmetij, ima še neko posebno pravico. Naprodaj je n. pr. dedna kmetija, ki nima dedičev. K vrednosti te kmetije ima pravico spregovoriti tudi okrožno kmečko vodstvo in končno kmečka sodnja. Znan je slučaj, da je posestnik prodal dedno posestvo. Kupec je bil s ceno zadovoljen. Oglasila pa se je pred podpisom pogodbe kmečka sodnija ter izjavila, da je kupna cena previsoka in bi kupca pri gospodarjenju obremenjevala. Pogodba je bila razveljavljena po načelu, da mora imeti pridni, a manj premožni kmet tudi možnost nakupa dedne kmetije. Izkušnja pa uči, da so previsoke cene kmetij vzrok zadolžitvam kmetijstva. V začetku je bil vrt. Naši predniki so dobivali svoje prve pridelke iz zemlje okoli svojih bivališč. To je bila njihova prva kmetija ali agrikultura. Med prve pridelke preprostega vrta so spadale čebula, grah, kumare, buče in druge kuhinjske rastline. Poljedelstvo je sledilo pozneje roko v roki z napredkom živinoreje. Naši domači vrtovi, sadni in zelenjadni, še nekoliko spominjajo na stare „cajte“, vsled večjih gospodarskih skrbi pa smo na naše vrtove domala pozabili. Predstoječa ureditev klanja živine in svinj na Koroškem. Z 24. aprilom je bila naša dežela glede mesnih cen in cen za klavno živino razdeljena na dva dela. Prvi del z višjo ceno obsega mesto Celovec in okolico Vrbske'ga jezera do Beljaka, ostala dežela pa je v drugem predelu. Sedaj se vršijo priprave za gradnjo veliko deželne klavnice v Celovcu in večjega živinskega tržišča v Beljaku. Domača košnja bo vsled pomanjkanja močnih inozemskih krmil večjega pomena. V novejšem času svetujejo strokovnjaki zgodnjo košnjo, češ, čim mlajše je rastlinje, tem več vsebuje beljakovine. Sicer je pri zgodnji košnji manj sena, zato pa lahko kosimo enkrat več in spravljamo seno dobre kakovosti. Čim začne prvo rastlinje cveteti, je čas košnje. Če kosimo mlado rastlinje, lažje poganja druga rast, manj se širi plevel in pospeši detelja. Čim seno pospravimo s travnika, ga dobro nagnojimo z dušikom ali gnojnico. Za zgodnjo košnjo govori končno še dejstvo, da je v visokem poletju dela itak dovolj. Soja-fižol pridobiva v naših krajih na veljavi. Poleg fižola, graha in leče je glavni naš dobavitelj rastlinske maščobe. Posebna industrija tudi že izdeluje sojamoko, ki je dobro hranivo. Iz soje se prideluje tudi dobro olje. Posebno pa je soja važna za krmljenje živine. Soja je štedljiva rastlina, odporna proti mrazu in prav donosna. Na hektar rabimo do 45 kg semena. Važna je pletev. Ko dozori, jo pokosimo, zmlatimo in posušimo. Na hektar pridelamo do 20 met. stotov. Prodaja se po 46 mark za stot. Več jagod! Maline, ribizlji, rdeče jagode, smokulje in druge jagode gredo dobro v denar. Pridni nabiralci izku-pijo zanje čedne svote. Dež. kmečka zveza dovoljuje za saditev jagod podpore. Naj se jih interesenti poslužijo! Slabokrvnost ni znana samo pri ljudeh, marveč tudi pri živalih. Slabokrvne svinje imajo slaba gnezda, pujski so malo odporni proti boleznim, prašiči bolehavi. Danski kmetijci pomagajo slabokrvnim živalim s primernim dodatkom mineralnih snovi. Če jih krmijo z žitom in posnetim mlekom, dodajajo sekundarnega kalcijevega fosfata. Ako pokladajo krompir in repo, dodajajo fosfata. Pujskom nudijo žlico železnega vitrijola. Veliko važnost polagajo na čim mnogovrstnejšo krmo od žita do otrobi, posnetega mleka in sirotke. Polegtega skrbijo, da imajo živali dovolj svobode, sonca in zraka ter mlade paše. To je, pravijo, najcenejše pitanje. Puranov ne poznamo več. Bojimo se namreč nege, ki jo zahtevajo mala piščeta. Puranova piščeta zahtevajo toplo zemljo in precejšno skrb. V prvih tednih so izbirčna in občutljiva. Šele po 2 mesecih se osamosvojijo. Zato pa se zanje vnovči tudi lep denar. Hiša mu je čez dan izginila. Njujor-čan Smith se strašno huduje. Nekega večera se je vrnil z dela domov, pa je prestrašen opazil, da mu je nekdo odnesel hišico. Sosedje so mu nato povedali, da so delavci spravili njegov dom na magistratov ukaz. Skoči takoj k telefonu in ugotovi, da so se delavci zmotili ter podrli napačno hišo. Imeli bi se lotiti nekih starih poslopij, pa so se zmotili pri številki ter podrli hišico, ki je bila za podiranje nalašč pripravna. Magistrat bo Smitsu škodo seve poravnal. S topovi na kaznjenca. V neki ameriški kaznilnici je kaznjenec Durand ubil dva stražnika ter pobegnil. Orož-ništvo ga je takoj zasledovalo, a se je skril za visoko skalovje ter z vmes ugrabljenim orožjem zadržaval sto pre-ganjavcev. Morala je priti vojaščina, ki je njegovo nedostopno skrivališče obstreljevala s topovi. Med grmenjem kanonov pa jo je zločinec jadrno odku-ril, ustavil na bližnji cesti avto ter se odpeljal v neznano smer. Par dni navrh je izropal banko, a našel pri tem smrt. Slana voda proti požarom. V Eiflu so preizkusili nov način gašenja gozdnih požarov. Poslužili so se za gašenje slane vode. Ko je bil ogenj v polnem razmahu, so nanj brizgali slanico. Voda je kmalu izhlapela, sol pa je ostala na listih in vejah ter preprečila gorenje. Trdijo, da je slanica primerna tudi za gašenje manjših hišnih požarov. Kako merijo morsko dno. Največjo globino je odkrila ameriška ladja „Milwaukee“ na Atlantskem oceanu. Znašala je 9560 m. Vendar je to samo največja globina Atlanta, dočim je nemška „Emden“ v Tihem morju odkrila globino 10.430 m. — Kako se meri morsko dno? Prvotno so se posluževali žice in uteži, kar pa je bilo zelo nedo-statno. Danes merijo globine s pomočjo zvoka. Ladja ima neposredno pod morsko višino poseben aparat, ki ustreli proti dnu. Zvok hiti skozi vodne plasti, se odbije ob dnu ter prihiti nazaj na •površje, kjer ga aparat spet ujame. Čim večji je presledek med strelom in odmevom, tem večja je globina. Vendar je treba upoštevati še gostoto morske vode ter njeno toplino. Merjenje z zvokom se je izkazalo kot najzanesljivejše. Narkozo imenujemo uspavanje bolnikov potom močnih mamilnih sredstev. Dosedanja narkotična sredstva so v bolniku zapuščala neko omotičnost ter so često slabo vplivala na srce. Sedaj pa je varšavski profesor Wegierko odkril, da je najboljše uspavalno sredstvo insulin. Po njem bolnik nima težke glave, ne vrti se mu in je čisto svež. Najbrže ga bodo sedaj zdravniki splošno uvedli za uspavanje bolnikov. Junaško dekle. Mlada Ikonija je pasla ovce v bližini svoje rodne vasi pri srbskem Kolašinu. Nenadno zagleda velikega volka, ki je vdrl v njeno čredo. Mlada junakinja takoj plane nadenj oborožena s palico. K sreči je volk vlekel z eno nogo za seboj past, kjer se je bil v gozdu vjel. Ikonija ga je obdelavala, da je poginil. Na konju jezdi okoli sveta Šved Hel-lerstròm. Minuli teden je dospel v Sarajevo ter bil hipoma mestna senzacija. Vse je hotelo videti jezdeca okoli svetovne oble. Hellerstrom si v vsakem kraju izposodi konja z vodnikom za pardnevno ježo, nakar odpravi vodnika s konjem in nagrado ter si najame novo žival in osebo. Zaenkrat ima za seboj pretežen kos Evrope, nato odjezdi preko Turčije v Azijo. Časnikarjem je zaupal svojo skrivnost: spoznavati hoče prirodne lepote ter navade raznih narodov. Zamorček — milijonar. Bogata francoska zakonca Santerrova sta našla pred tridesetimi leti povodom potovanja po severni Afriki pod neko palmo zapuščenega zamorskega otroka. Malčka je mati očividno odložila in nanj pozabila. Zakonca sta se ga usmilila ter ga vzela domov. Dorastlega sta poslala v pariške šole, kjer je postal pravcat gospod. Med Parižani pa je zaslovel vsled svojih jahaških zmožno- sti. Kot spreten jezdec je odnesel mnogo prvih nagrad. Elegantni gospod z obrazom, črnim kot ebenovina, se je priljubil posebno pariškim damam. Posebno še, ko je sedaj po svojih rednikih podedoval 100 milijonov frankov. Slavni jugoslovanski kiparski mojster Ivan Meštrovič je bil povabljen v Varšavo, kjer bo izdelal spomenik poljskega narodnega voditelja maršala Pil-sudskega. Nedavno so v Rumuniji odkrili drugo Meštrovičevo delo, spomenik kralja Karola I. Meštrovič slovi kot eden največjih kiparjev 20. stoletja ter so nanj ponosni vsi Jugoslovani. Maribor in Ljubljano bodo po najnovejših vesteh zvezali z široko, betonsko cesto, ki bo lahko tekmovala z drugimi modernimi cestami. Deloma jo bodo preložili, da se izognejo klancem ter ovinkom. Stroški so preračunani na 13 milijonov dinarjev. Z delom so že pričeli med Mariborom in Framom. Španija v znamenju porok. Dolgi dve leti so morali mladi Španci odlagati svoje poroke. Čim pa se je državljanska vojna končala, so tisoči in tisoči mladih vojakov navalili župnišča prijavljat svoje poroke. Deseterica ma-dridkih župnij bo morala dva meseca dnevno poročiti 650 parov. V Madridu je torej povprečno vsake tri minute ena poroka. Tudi ostala mesta in kraji v Španiji seve za Madridom relativno nikakor ne zaostajajo. Nemško cestno omrežje je nedvomno prvo na svetu. Državnih in deželnih cest prvega in drugega reda je 211.977 km, utrjenih občinskih cest pa je 191.348 km. Državne avtomobilske železnice merijo skupno 3000 km. Ko bodo dela gotova, bo vsa Nemčija od vzhoda do zahoda ter od severa do juga preprežena s širokimi cestnimi pasovi. Ladja posebne vrste je angleška „Research“, namenjena za merjenje morja in vsemirja. Ladja je iz lesa, brona in aluminija. O železu ni ni-kakega sledu, še žreblji so leseni in kuhinjska posoda je nemagnetična. Ladja bo križarila na južnem Atlantiku. Njena posadka bo sestojala iz učenjakov, ki bodo na tej čudni ladji vršili znanstvene poizkuse. Sloveči čebelarji so Hercegovci. Že stari turški velikaši in frančiškani so gojili čebelarstvo v tej dežeh, katere brda in doline so prebogate na dišečih in zdravilnih rastlinah. Pred vojno je bilo v Hercegovini nad 70.000 panjev, med vojno je število rapidno padlo ter v povojnih letih spet postopoma narašča. Kljub slabi lanski letini so Hercegovci prodali do 600.000 kg medu za ceno 14—16 dinarjev za kg. Dobri njihov med slovi po vsem svetu. Par }a smeti Modrijan. V vlaku se je vozil star gospod. Njemu nasproti sta sedeli dve dekleti. Tedaj pa se je starcu pripetilo nekaj povsem človeškega. Dekleti sta se začeli na glas smejati. Starec pa se je obrnil do sopotnikov in jim dejal: ,,Glejte, kako malo je treba, da se otroci razveselijo !“ Zvitež. K zdravniku je prišepal postaran kmetič in ga vprašal, kako naj zdravi svojo bolezen. ,,Ali pijete?" ga vpraša zdravnik. „Samo malo žganja". — „Ali kadite?" — „Samo čedrco vlečem". — „No, torej, opustite žganje in čedro, pa bo boljše!" — Kmetič brž zagrabi klobuk in jo rine skozi vrata, za njim hiti presenečeni zdravnik in vpije: „Za recept dobim pet mark!" — „Saj ga sploh ne sprejmem!" je bil jadrni kmetičev odgovor. Hrbtenica. — Učitelj: „Kaj je hrbtenica, Mirko?" — Mirko: hrbtenica, to je dolga kost, na katere enem koncu sedi glava, na drugem pa jaz". Urednik: Dkfm. Vinko Z witter, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik : Rado W u t e j, Klagenfurt, SchiittgasseO. - Založnik : Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — TiskarnaJ. Leon sen., Klagenfurt,Domgasse 17. — Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna naklada v 1. četrtletju 1939: nad 2200.