GOSTILNIČARSKI LIST Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru**. Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske Zveze" dobivajo list brezplačno. Štev. fO MaraDor, dne 20. oktobra 1928. teto VI. Andrej Oset: Nekaj premišljevanja. Po zakonu mora biti vsak gostilničar, kavarriar in hotelir v Sloveniji in Dalmaciji član gostilničarske ali kolektivne obrtne zadruge. To obvezno članstvo pri zadrugi je članom gostilničarjem do zadnjega časa koristilo le v toliko, da je vodila zadruga kataster ali seznam članov; od leta 1924 pa je vsak član, oziroma vsak gostilničar. dolžan tudi prijaviti natakarje in natakarice ter vajeniško osobje pri zadrugi. Večina zadrug pa so več ali manj spale in niso vršile niti tega, kar sem zgoraj omenil. Manjkalo je zadrugam dobrih tajnikov in nikogar ni bilo, ki bi bil zadruge spodbujal k intenzivnemu delu; manjkal je nekdo, ki bi dajal zadrugam., načelnikom, odboru in tajnikom potrebne inicijative. Boj za obstanek gostilničarjev in čimdalje hujše tekmovanje na vseh poljih, je prisilil tudi nekatere gostilničarje v Celju (na čelu pokojni Joško Božič), da so ustanovili Zvezo gostilničarskih zadrug, ki se je pozneje razvila v Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast in se je letos sedež iste preselil iz Celja v Maribor, kjer je tudi sedež velikega županstva, oblastnega odbora in skupščine, finančnega ravnateljstva itd. Namen Zveze gostilničarskih zadrug je predvsem ta, da se bori za pravice gostilničarskega stanu pri obla st vib, da je v stalnih stikih z zadrugami, ki so pri njej včlanjene, da jim poroča, kako delujejo posamezne zadruge in jih potom skupnega strokovnega glasila »Gostilničarski ust«; obvešča o vseh vprašanjih., ki se tičejo gostilničarskega stanu. Nekatere zadruge in posamezni gostilničarji tudi dobro pojmujejo pomen Zveze in dobro organiziranega gostilnica r-stva ter prav pridno delujejo za skupno stvar našega stanu. Žal, da je takih tovarišev le malo! Da je treba pri zadrugah in zvezi delati po geslu: »vsi za enega, vsak za vse« in da direktno posameznik nima koristi, ampak, da mora delati tudi za druge, že kaže beseda: Za-druga. Da pa je nujno potrebna trdna organizacija gostiIničar-stva v posameznih zadrugah in zadruge zopet v zvezah, zveze iz cele države pa v državnem sa,vezu, kaže dejstvo, da se pripravljajo v Beogradu razni novi zakoni, ki s-e nanašajo tudi na gostilničarski stan; zato bi bilo potrebno, da organizacije iz cele države skupno predložijo ministrstvom osnutke modernega gostilničarskega zakona in pravilnika, trošarinskega zakona in zakona o gostilničarskih šolah, o tujskem prometu itd., itd. Vsaki zakon, pravilnik ali naredba pa je samo v toliko moderen in. današnjim prilikam ter gostilničarskim razmeram prilagođen in koristen, v kolikor mi gostilničarji po naših zadrugah in zvezah sodelujemo in stavimo predloge, ki odgovarjajo našim krajevnim potrebam in današnjim časom. Hitri razvoj časa nam prinaša novosti n. pr. elektrifikacijo, avtomobilizem, zrakoplovstvo, turizem, tujski promet, velesejme, obrtne, gostilničarske, vajeniške razstave itd. Zato je treba budnega očesa naših organizacij, da vse to ne bo šlo brez nas in preko nas. Mi moramo povsod sodelovati. Gledati moramo, da se udejstvujemo in da pridemo do besede tudi v občinskih odborih, tujskih prometnih zvezah, okrajnih zastopih, oblastnih skupščinah, parlamentu itd. Povsod se trči na naše gostilničarske interese. Zato je treba delavnih in izobraženih sodrugov. Mi moramo vztrajati na tem, da bomo povsod sami zastopali interese gostilničarjev in sodelovali pri narodnogospodarskih korporacijah. Vsak gostilničar naj bi poznal vsaj v glavnih potezah zakonodajo sploh, družabni red, zadružni zakon, ustroj in delo- K dnevu vseh mrtvih. Smrti se ne bojim, smrt ni zla, Smrt je le kos življenja težkega . . . (Jiti Wolker. Zopet te neskončne procesije tja, kjer smo vsi enaki . . . Tisoče lučk in lučič, vencev, cvetlic dokazuje, da to mesto obhaja svoj poseben dan — svoj praznik . . . Spomnimo se na čas, ko smo sami spadali med te najmanjše in najmlaj-še častilce tega dneva; ko smo cepetali po tem velikem vrtu grobov veseli in rdečelični, da celo modri od mrzlega vetra, da bi okrasili grob ter prižgali svečice v spomin na svoje drage, morda na najdražje — na mater! In kako smo verno stražili te grobove ozebli, dihaje si v pesti in prestopicajoč zdaj na eno, zdaj na drugo nogo. o a o Medtem, ko se otroci tega dne radu-jejo, obdaja nas odrasle tuga in tesnoba pri misli na življenje, ki je polno bojev, prevar, bridkosti in trpljenja, pri misli na smrt, ki je neslaven zaključek življenja, te velike človeške tragikomedije . . . Pred seboj vidimo celo svoje življenje; naenkrat se nam zazdi, da smo ga bore malo užili, izkoristili. Porodi se nam neodoljiva sila, da bi na mah nadomestili vse, kar s)tno zamudili. Naš najnovejši sklep je: od danes naprej uživati, izrabiti življenje do dna. Do dna — kaj naj to pomeni? Izkoristiti življenje popolnoma, pomeni doseči eno, kar smo si stavili za svojo življensko nalogo, za svoj smoter. (o je predvsem zasigurati svojo eksistenco, katera nam šele omogoči ustvaritev in ohranitev svojega lastnega gnezda, iz katerega naj izide rod, ki bo narodu in domovini v ponos; pomeni: neumorno delati v svojo in svojega bližnjega korist; pomeni: spomniti ge na one, ki so nesrečnejši od nas, in jim po možnosti manjšati gorje; pomeni: nikdar si očitati donesenih žrtev v življenju, v družbi, v organizaciji, niti v svoji lastni družini. Prebudimo tedaj ,svoje zaspane občutke že sedaj k njim. kateri so nam vse takrat, ko jih ni več tu! Prav tako cenimo svoje potomstvo ter žrtvujmo za njega telesni in duševni razvoj toliko, kolikor nam dovoljuje naše socijalno stališče, naša duševna in telesna sila. Bodo to naši namestniki — nasledniki, naš ponos. vNe bojmo se smrti, pa je tudi ne iščimo! Pride sama in ne bo pozabila nikogar. Pra. krog zadrug, društev, občin, oblasti, državni zbor, zbornico za TOI, vlado, parlament, opozicijo itd. Mi gostilničarji pa moramo tudi skrbeti za dobro ureditev naših gostiln, kavarn in h/otelov, za dobro izurjeno pomočniško osobje, okusno kuhinjo, dobro vino in pijače sploh. Prav tako tudi za zračne in okusno opremljene gostilniške prostore, snažna in higijenska stranišča itd. Ne smemo samo zabavljati čez točilnice in drugo konkurenco, ampak s primernimi cenami in dobrim blagom ter prijazno postrežbo pritegniti gade v naše lokale, namesto da hodijo v privatne kuhinje in menze ter v lokale za stoječe goste, kjer posedajo po tam razvrščenih vrečah in zabojih. Skrbimo za naše in naših gostov zdravje ter uredimo naše gostilne udobno in prijetno, kamor bo vsak, tuj in domači gost rad prišel, da se pokrepča in raizvedri v krogu prijateljev. V gostilni naj se počuti vsak zadovoljnega in dobro razpoloženega. Dobro blago, čistoba, vljudnost, primerne cene, udobnost in razvedrilo bo doseglo zgoraj omenjeni rezultat. Glede tujskega prometa se moramo zavedati, da igramo gostilničarji naj- E. P.: Gostilničarji, v nas samih je rešitev. Bridka resnica je, da naš stan v svojem razvoju zaiostaja, gre navzdol, namesto da bi sledil toku čaisa, kakor je to pri drugih, zlasti zapadnih narodih. Nemalo je gostilničarjev, ki s strahom gledajo v bodočnost, ki je pred njimi temna, liki decemberska sibirska noč in ni od nobene strani žarka svetlobe, ki bi jo razsvetlil. Gospodarstvo nazaduje, delavstvo je nezaposleno, obrtništvo ne more vnovčiti svojih izdelkov, trgovstvo ubija umazana konkurenca, tujski promet se razvija s polževo hitrostjo, skratka, konjunktura je taka, da preti zlasti nam gostilničarjem počasno, toda sigurno umiranje. Ni dovolj, da smo odvisni od splošnega blagostanja ljudstva, mi smo tudi prava molzna krava države, oblasti, občin itd. Kdo je oni, ki plačuje največ vseh mogočih davkov in ki je pri tem največ indirektno prizadet? — Gostilničar. In pri vsem tem naj bo gostilničar tisti, ki naj pospešuje tujski promet, kar je zopet v prvi vrsti v korist vsem drugim panogam in še le poslednji je tu — gostilničar. On naj bo vedno gostom na razpolago z dobrim razpoloženjem, nasproti tujcem naj bo propagator prirodnih lepot in letoviščarstva ali turizma itd. Hasek pa je ta, da na uljudna in do uiru jen osti izčrpna razjasnjevanja d,'d prav tako uljuđen in preuljuden dogovor: Hvala lepa! Zakaj? Ker je to plačilo za gosta najcenejše. Od teptanja preljube zemlje se, hvala Bogu, še ne pobirajo nobene takse, davki in doklade, d očim je vse drugo, kar bi mogel nuditi gostilničar gostu, razun besed, najmanj petkrat in od ravno toliko strani obdavčeno. Ker pa gostilničar uspešno obratuje le tedaj, če more vse te dajatve prevaliti na gosta, kar pa gost dobro ve, se slednji z naročili kaj rad ogne gostoljubnega in še bolj gost ožel j nega gostilničarja in se zadovolji pač s provijantom, ki ga vsebuje njegov nahrbtnik, naroči kvečjemu kako jajce ali čašo mleka, za katere artikle država še nima svojih kontrolnih organov; pijačam pa, ki so mu v gostilni na razpolago, se raje odreče. Narovi se že poslužuje vseh mogočih načinov, da bi se le mogel ogniti gostilnam, izgovarjajoč se na draginjo, katere pa ni zakrivil gostilničar. važnejšo ulogo, ker tujec, ki pride v naš kraj, gre najprej v gostilno, kjer se predvsem okrepča in obenem že poizveduje o zanimivostih dotičnega kraja, o šegah in navadah tamkajšnjega ljudstva. Cesto mu moraš postreči z informacijami o železniških in avtobusnih zvezah, o oddaljenosti raznih krajev in izletnih točk, o prebivalstvu itd., itd. Skrbimo, da dobi tujec vse potrebne in čim točnejše odgovore na svoja vprašanja, kajti to povzroča nanj dober utis, ki ga naj skuša doseči pri tujcu vsak gostilničar in ob vsaki priliki. Gostilničar je za tujca živi leksikon, kar pa je lahko le vsestransko izobražen gostilničar. Kakor tujec-gost pri gostilničarju, tako naj črpa vse potrebne informacije tudi gostilničar pri svoji organizaciji, zadrugi, oziroma zvezi teh, kjer bo na vsa, v obratovanju v poštev prihajajoča vprašanja dobil čim podrobnejše odgovore. Obstoja tudi obširna literatura, iz katere naj gostilničar črpa svoje potrebno znanje. Zato, v interesu nas samih je: segajmo pridno po vseh pripomočkih, da se izpopolnimo, strnimo se še močneje v svojih organizacijah, da bomo vedno o pravem času tudi na pravem mestu! Vabilo k seji širšega odbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti, ki se bo vršila v sredo, dne 7. novembra 1928 ob 13. uri (1. pop. v Mariboru, v hotelu »Mariborski dvor« s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo predsednika'. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo uprave »Gostilničarskega lista.«. 5. Poročilo blagajnika. 6. Pretres pravil Vrh, obrt, sveta, 7. Razgovor o uvedbi »Sparklet«-ste-klenic. 8. Snovanje Središnjega saveza za prečanske kraje v Zagrebu. 9. Samostojni predlogi odbornikov. 10. Slučajnosti. • i Radi važnosti dnevnega reda in ugodnih železniških zvez. naprošam vse zadruge, da se seje, po svojih odbornikih zanesljivo udeleže. Zvezni načelnik: ^ Andrej Oset s. r. To stanje pospešuje posebno v mestih ustanavljanje nehigijenskih bez nic, ki se žalibog protežirajo na temelju čl. 82. pravilnika o gostilnah. — Oblastva bodo še le takrat i zp reg leda-la, ko bodo sedanji redni gostilničarji j uredili svoje prostore in obrtne liste v ! nnislu zenraj omenjenega člena. Za-j kaj bi tudi ne! Arabski izrek se glasi; I Ker ni hotela gora k Mohamedu, je šel Mohamed k gori. Srbi imajo zopet svojega: Svaka sila do vremena, Mi pa pravimo: če je lok prenapet, poči! Baš ta poslednji izrek o prenapetem loku je za nas člane velikega pomena. Mi potom svojih zadrug in te potom svoje zveze imamo tako velikansko moč, da lahko v razmeroma zelo kratkem času dosežemo izboljšanje svojega položaja. Potrebno je le j res prave stanovske in članske zavednosti, katera moru biti tako utrjena pri slehernem članu, da v slučaju potrebe stavi vso svojo eksistenco na eno samo karto. Še se morda najde med našimi člani mal odstotek takih, ki jim je radi ugodne krajevne točke sreča nekoliko bolj naklonjena. Ti so sicer bele vrane. Prav tako pa morajo ti srečniki misliti tudi na svoje tovariše, ki. komaj dihajo pod težo svojih bremen. Zato pa. ko bo čas in ura, naj gleda vsak posameznik, da bo na svojem mestu ter da bomo vsi za enega — eden za vse. Ali nas vlečete ? (Na naslov prizadetih oblastev.) Spominjamo se še, da so v prvi polovici prošlega leta stotinam trgovskih točilcev bila odvzeta potrdila po čl. 84 gostilničarskega pravilnika, ker je upravno sodišče soglasno z državnim svetom ponovno izreklo, da je izdajanje točilne pravice trgovcem protizakonito. Takrat so grezki poglavarji v vseh slučajih odredili, da se morajo vsi prizadeti obrati zapreti najkasneje 1. julija 1927. Nekateri trgovci so se pritožili na velikega župana. Pritožbe so že lansko leto bile zavrnjene in so tedaj odloki postali že davno pravomoćni. Sicer so se nekateri trgovci pritožili še na upravno sodišče, toda taka pritožba ne ovira izvršljivosti upravnega odloka. Ne glede na to so pa tudi te pritožbe — sicer z malimi izjemami — že davno bile zavrnjene. Veliki župan mariborske oblasti je žp nicah toči še naprej, kakor se je točilo pred dvema letoma in se nikdo, pa ni-* ti finančno ravnateljstvo, niti sresko ! SSSfiK EKčaŠCagS* poglavarstvo, ne zanimajo za izvršitev pravomoćnih odlokov in si pustijo ob-lastvia mirno dopasti, da se točilci smejijo njihovim odredbam. Velik župan mariborske oblasti je že prošlo leto našim delegatom zagotovil, da bodo vse prizadete točilnice, katerih je na stotine in stotine vsaj 1. januarja 1928 zaprte. To se ni zgodilo. Ker baje še nekateri prizivi niso bili rešeni, se je trpelo, da so vsi točilci obratovali najprej. Potem je bil podaljšan najskrajnejši rok do 1. julija 1928. Minil pa je tudi ta rok, a v trgovinah se pridno naprej toči pred očmi varnostnih organov sreskih poglavarjev velikega župana ob sodelovanju finančnega ravnateljstva, katero pridno pobira najprej točilne takse. Pride pa še lepše. Ministrstvo notranjih zadev je leta 1926 izreklo popolnoma v smislu razsodbe upravnega sodišča in drž. sveta, da so trgovcem izdane točilne pravice nezakonite. ■— Vkljub temu pa ravno isto ministrstvo sedaj, kakor v zasmeh gostilničarjev dovoljuje točilnice raznim strankarskim konzumom in drugim sličnim organizacijam, ki jih v to svrho ministrstvo vzporeja s častniškimi domi, ka-zinami in čitalnicami! Istočasno pa, ko je ministrstvo vzelo v svojo posebno zaščito strankarske konzume, gotovo »najpotrebnejše« organizacije na svetu, se zavlačuje izvršitev spredaj omenjenih oblastnih odlokov na ta način, da ministrstvo financ vkljub ponovnim prošnjam s strani finančnega ravnateljstva slednjim ne izda potrebnih navodil za odvzetje nezakonitih točilnih pravic, in to — kakor smo dognali — iz razloga, ker dotični akt že več mesecev leži brez rešitve v ministrstvu notranjih zadev. Bilanca vsega dosedanjega: postopka; upravnih oblastev glede trgovskih tožilcev, ki je bil uveden po naročilu ministrstva notranjih zadev, izkazuje danes torej ta edini uspeh, da trgovine mirno naprej točijo in je poleg trgovin še nekaj konzumov dobilo nove točilne pravice. Redno gostilničarstvo se torej navzlic neštetim oblastnim odlokom, poleg starih trgovskih točilnic sedaj po zaslugi ministrstva notranjih zadev še uničuje po konzumih. Sedaj pa naj pove, kdor zna nekoliko misliti, vstaj nekoliko pravično in logično misliti, ali ni to postopanje istovetno z zasmehovanjem rednega gostilničarstva, t. j. tistega stanu, ki se ne more izogniti nobeni novi --bodisi državni ali oblastni ali občinski — davščini, ki naj pospešuje tujski promet, naj gradi šole in naj v prvi vrsti prispeva k vsakemu občeko-ristnemu bremenu? Gopodje! Ali ge šalite? Gostilničar-stvo danes ni več tista čreda brez pastirja, kot je bila pred desetimi leti. Banes je organiziran zadnji hribovski gostilničar. Verjemite nam, da ne gremo radi do skrajnosti. Toda sila je velika, nezadovoljstvo nepopisno. Lahko doživite presenečenje, ki ga ne pričakujete, ker niste informirani o nas. Prosimo za uvazevanje. Gostilničarska šola v Mariboru deluje že 4 leta pod upravo gostilničarske zadruge in pod vodstvom gosp. prof. Škofa;. Šolski posli so se pa tekom časa tako razvili, da je izvolitev posebnega šolskega odbora postala ne-obhodno potrebna. Gostilničarska zadruga ge je za ta odbor zanimala in povabila k sodelovanju tudi prizadeta oblastva in interesirane korporacije, ki naj bi pomagale pri izpopolnjevanju šole, da jo dvignemo na nivo, ki bo ustrezal današnjemu modernemu gostilničarskemu in hotelirskemu obratovanju ter tujfskemu prometu. Pozivu gostilničarske zadruge so se odzvali: veliko županstvo, oblastni odbor, mestna občina, zbornica za trgovino, obrt in industrijo, zveza gostilničarskih zadrug in tujsko-prometna zveza. Dne 3. t. m. se je vršila prva seja novega šolskega odbora, ki mu predseduje vsakokratni načelnik gostilničarske zadruge in v katerem je ta zadruga tudi sicer zastopana po treh članih svojega načelstva. Na svoji prvi seji je vzel odbor na znanje izčrpno poročilo šolskega upravitelja o dosedanjem 4-letnem de- ; lovanju šole, je soglasno potrdil računski zaključek in sestavil proračun za šolsko leto 1928/29, ki izkazuje 44.000 Din potrebščin. Med potrebščinami se nahaja, letos tudi znatna postavka za nabavo servisa za pouk v serviranju, s katerim je šola doslej morala potovati od hotela do hotela in za drug najpotrebnejši inventar. Šolski odbor si je naložil veliko skrb, da spravi skupaj potrebna gredsfda za kritje proračuna. Računa pa pri tem na uvidevnost vseh interesiranih uradov in korporacij, da priskočijo na pomoč s čim večjimi prispevki, in gi iz sedanje šole ustvarijo zavod, na katerega bo lahko ponosen Maribor, bodo lahko ponosni Mariborčani. Ako bo šola uspevala, bodo njeni uspehi na' korist celi mariborski oblasti in v ponos našemu narodu. ■ Pri tej priliki opozarjamo gostilničarje, da prijavijo za obisk šole nemudoma vse svoje vajence, ako tega še niso storili. Šolski odbor bo v najkrajšem času ugotovil, kateri vajenci še niso vpisani in imajo dotični: podjetniki pričakovati kazen s strani obrtnega oblastva. Ne glede na to bo pa zadružno načelstvo v bodeče oproščalo le tiste vajence, ki dokažejo, da so z uspehom/dpvršili vse 3 razrede gostilničarske nadaljevalne šole. Za vajence iz mesta Maribora je obisk šole obvezen; priporoča se pa tudi vajencem iz okolice, da se prijavijo za šolanje. Šola nudi vajencem teoretičen in praktičen pouk. Izmed jezikov se poučujeta poleg slovenščine, nemščina in francoščina, izmed merkantnib predmetov računstvo, knjigovodstvo, blago-znanstvo in djr ža v ozn a n st v o. kot praktična predmeta pa kletarstvo in serviranje. Poučuje se v vsakem razredu po 9 ur tedensko. Od velikega- župana mariborske oblasti smo prejeli glede zboljšanja vinskega pridelka leta 1928 sledeči, v prepisu podani Razglas. Veliki župan marib. oblasti. E. Br. 978/28. Maribor, 30. IX. 1928. Vsled hladne spomladi, vsled hlrfine in deževne jeseni, deloma pa tudi vsled toče, je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na bližajočo ge trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosego boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju § 5. zakona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. IV. 1907, drž. zakon štev. 210, obče zboljšanje vinskega, mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme v smislu čl. II. min. odredbe z dne 18. marca 1914, štev. 12.264 le vinski mošt od začetka do 15. novembra 1928 v kraju pridelovanja oziroma v njega neposredni bližini. Za. zboljšanje vinskega mošta ge sme uporabiti gamo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena, Sladkorja ge sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih (vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 I mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in naznanila o izvršenem slajenju. Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. marca 1914, št. 12.264. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih mešanic v smislu tega razglasa strogo zabranjeno. Proti kršiteljem te zabrane se bo postopalo po zakonu. Veliki župan: Br. Schaubacli s. r. Ciril Majcen: t Gostilničarjsm o občinski dokladi na trošarino vina. Svoječasno sem na občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug ljubljanske oblasti opozarjal, da občine, po obstoječem občinskem redu v mnogih občinah pobirajo po novem proračunu zvišane doklade protizakonito že od 1. januarja, dasi so zvišane doklade od naidrejene oblasti bile potrjene s proračunom vred šele čez nekaj mesecev po novem letu. Res je, da je g. veliki župan (sedaj kompetenca oblastnega odbora) potrdil, da veljajo doklade že s 1. januarjem dotičnega leta na vse davščine, torej tudi na davščine od potrošnje, toda ta za občine nadrejena oblast ali ni hotela upoštevati zakonite mere, ali pa kompetentni upravni referenti — žal v pretežni večini proti našemu stanu razpoloženi — niso čutili potrebe se z obstoje-čimi zakoni pobližje seznaniti Prakticirala ge je ta nezakonitost od prevrata sem do danes. Kjer ni tožnika, ni sodnaka:. V mnogih občinah so gostilničarji po sklepu občinskega odbora o zvišanju doklad, pač vložili pritožbo, ki. pa je bila navadno zavrnjena, ter je bilo tudi v takih slučajih vselej dovo- ' Ijeno pobirati zvišane doklade že s 1. januarjem, dasi je bila potrditev izdana morda šele v sredi proračunske- : ga leta. In v vseh teb slučajih se žal ni nikdo obrnil na Upravno sodišče s tožbo proti nezakonitosti, ter so tako gostilničarji v povojnih letih utrpeli — smelo trdim — lepe milijone dinarjev. Ce je kateri malo pogo/l rajal, da vendar ni pravično doklade v zvišani meri pobirati tudi od že iztočenega vina. so se mu še povrhu škodoželjno režali, češ, ali ne veš, da imamo v a.s gostilničarje v davčni preši, katero lahko privijamo poljubno do zadnjega beliča, ih molčati moraš. Da bodo gg. kolegi glede tega v bodoče poučeni, poročam.o slučaju iz občine Loba. pri Zidanem, mostu, kjer je izreklo končno besedo Upravno sodišč., po javni razpravi. Gostilničarje-toži-telje je na razpravi zastopal odvetnik g. dr. E. Kalan iz Celja. ' Prepis! A 292J28I9. V imenu Njeg. Veličanstva kralja! Upravno sodišče je pod predsedstvom upravnega sodnika dr. Henrika Steske, v prisotnosti upravnih sodnikov: 1. dr. Ljudevita Brenceta, 2. dr. Ivana Likarja, dalje zapisnikarja dr. Alojzija Finžgarja na tožbo Cirila Majcena, restavratorja v Zidanem mostu, in tovarišev zoper odločbo oblastnega odbora ljubljanske oblasti v Ljubljani z dne 11. aprila 1928 št. 1239 glede občinske doklade na državno trošarino na vino po dne 12. septembra 1928 izvedeni ustni razpravi in sicer po zaslišanju poročila, sodnika poročevalca in izvajanj zastopnikov tužitelja, toženega oblastva in soudeležene stranke, županstva občine Loka pri Zidanem mostu razsodilo tako-le: Tožbi se ugodi in izpodbijani upravni akt razveljavi zaradi nezakonitosti, Razlogi : Odbor občine Loka pri Zidanem mostu je v svoji seji od 30. oktobra, 1927 sklenil, da se v pokritje občinskih potrebščin za leto 1928 pobirajo tudi 300 odstotne doklade k užitnini na vino in vinski mošt. Županstvo je ta sklep razglasilo in po § 75 občinskega reda za Štajersko vabilo vse volilne upravičence na zborovanje, na katerem bi se sklepalo o predložitvi gori navedenega predloga občinskega odbora oblastnemu odboru v odobritev. K temu zborovanju se ni nihče oglasil, pač pa so Ciril Majcen in tovariši že pred dnevom zborovanja in v roku, predvidenem v § 79 občinskega reda vložili pismen ugovor zoper predlagano zvišanje dotedanje 200%ne doklade na državno trošarino na vino na1 300%. Oblastni odbor ljubljanske oblasti je z odlokom od 11. aprila 1928, št. 1239 dovolil občini Loki pri Zidanem mostu, da sime poleg drugih davščin v pokritje občinskega primanjkljaja pobirati tudi 300%-no občinsko doklado na državno trošarino od vina, vinskega mošta in petij ota, počenši z dnem 1. januarjem 1928, ter zavrnil pritož- bo Cirila Majcena, češ, da višina do klade ni prekomerna. Zoper ta odlok so dine 18. maja 192S v odprtem roku Ciril Majcen, Jakob Selič, Franc Juvančič in Alojzij Železnik vložili tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navajajo tožitelji, da toženo upravno oblastvo ni pravilno uporabilo zakona, kajti oblastni odbor je odobril zvišanje doklade šele 8. maja 1928, zbog česar tega zvišanja niso mogli vkalkulirati pri točenju vina od 1. januarja 1928 do 8. maja 1928 in bi ga. morali toraj sami, namesto konzu-mentov trpeti. Pri presoji tožne točke je upravno sodišče nastopno prevdarjalo: Ni nobenega dvoma, da tvori, proračun občinskemu gospodarstvu temelj za celo leto in da je načeloma pobirati občinske doklade na vse občinsko upravno leto. V kolikor oblastni odbor po čl. 93 zakona o oblastni in okrajni samoupravi v zvezi s SL 30 do 34 uredbe o oblastnih in srezkih samoupravnih proračunih in Čl. 308 finančnega zakona za leto 1927/28 odo-bruje višino od občinskega odbora sklenjenih občinskih doklad na nepo-\ sredne davke, velja ta odobritev pač za vse proračunsko leto in naj si je | oblastni odbor dotično odobritev izdal tudi šele med proračunskim letom. Ker gre za neposredne davke, gotovo ne more biti nikakega pomisleka, da ne bi ge doklada tudi za primer odobritve pobirala tudi za čas od pričetka proračunskega leta pa do dne odobritve dotičnih doklad. Neposredni davki in doklade namje imatjo pač namen. da zadenejo neposredno davkoplačevalca in toraj ne more biti pomisleka, da se od občinskega odbora sklenjene občinske doklade pobirajo za vse proračunsko leto in naj si še je odobritev izposlovala tudi šele po začetku občinskega upravnega leta. To velja tudi za druge občinske doklade k državnim, davščinam in za samostalne občinske davščine, ako naj po volji zakonodajalca ali uredb odaja I ca te državne ali občinske davščine trpi davkoplačevalec sam. Povsem drug pa je pravni položaj, ako gre za davščine na potrošnjo. Te davščine nimajo pomena, da zadenejo davkoplačevalca (na pr. prodajalca, proizvajalca), nego naj zadenejo potrošnika in mora posrednik, ki davščino plača, imeti možnost regresa proti konzumentu. Pobiranje davščin na potrošnjo kakor n. pr. občinskih doklad na državne trošarine in samostalnih občinskih naklad na potrošnjo je toraj dopustno šele za čas po sklepanju občinskega odbora o teh davščinah oziroma v primerih, da je potrebna odobritev višjega oblastva, po razglasitvi odobritve. Za dobo med začetkom občinskega proračunskega leta in dnevom razglasitve predpisane odobritve bi se smele take davščine pobirati pač le v iznosu, za katerega ni potreba višje odobritve. Za slučaj, da je občina sklenila pobiranje odobritvi podvrženih davščin na potrošnjo že pred pričetkom novega proračunskega, leta, bi se smela pobirati taka davščina tudi v višji izmeri, namreč v dotedanji višini, nikakor pa ne v znesku, ki je večji od doteda-! nje višine. Ako ge je namreč tudi preteklo leto pobirala davščina v ižvestni izmeri, je verjetno, da bo tudi za naslednje leto pobiranje odobreno vsaj v Usti višini kakor dotlej in more davkoplačevalec s tem zneskom kalkulirati. Ne velja pa to za višjo izmero, nego je bila dotedanja in bi toraj oblastni odbor smel odobriti zvišane doklade šele za čas od objave odobritve, pa do konca upravnega leta, a za dobo od začetka upravnega leta do razglasitve kvečjemu dotedanje doklade. V danem sporu gre nedvomno za davščine na potrošnjo, namreč za doklado na državno trošarino na vino, vinski mošt in petijot. Tudi je razvidno iz upravnih spisov, da se je v preteklem letu pobirala 200%-na doklada na to trošarino. Zaradi teh okolnosti bi se od 1. jan. 1928 do dneva obvestitve točilcev o predpisani odobritvi, bodisi v uradnem listu, bodisi na način, kakor prvotni občinski sklep, bodisi z individualno obvestitvijo, smela ta občinska doklada pobirati le v višini 200%, t. j. v višini doklade, kakršna je bila za leto 1927. S tem, da se je dovolilo pobiranje 300%-ne doklade že od 1. jan. 1928, se je toraj zakon kršil, ter je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt razveljaviti, v kolikor se je z njim dovolilo pobiranje 300 % -ne doklade k državni trošarini na vino, vinski mošt in petijot že počenši z dnem 1. jan. 1928 ter ne še le od dne obvestitve o odobritvi. Vabilu Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti za, prostovoljne prispevke se je odzvalo, od 23 njenih članioza-drug' do danes komaj 9 in sicer: Upravno sodišče v Celju, dne 12. septembra 1928. L. S. Br. Henrik Steska 1. r. Pripomnim naj še slučaj, da so bile v nedeljo po tej razpravi občinske volitve. In kajpak, znani gospodje so si pri tej priliki to razsodbo brž izposodili v agitacijo proti gostilničarjem, kot da ima ta stvar z volitvami kaj opraviti. »Gostilničarji so občino oškodovali (!) za 100% doklado od vina za štiri mesece«, so razglašali s plakati. Sicer je to kričanje smatrati prav tako smešno, kot bi n. pr. kričal tat, da je krivica, ker se mu ne pusti krasti, toda neuko ljudstvo hujskati na tako zloben način proti našemu stanu, tega pač ni bilo pričakovati od mož, ki dobro vedo, da občini baš naš stan največ doprinese, in ki se kaj radi ponašajo z objektivnostjo, in ker so končno v našem stanu vendar pristaši vseh strank. Ge je ena lista kandidirala od 25 kandidatov 2 gostilni-čarja na dosegljivih mestih, naj bo potem že kar ogenj v strehi! Ne v mlinarje in sploh ne v druge obrtnike se ni nikdo zaganjal z agitacijo. Zakaj naj bomo ravno gostilničarji tarča, na katero se lahko prireja gonja radi bedaste domišljije, da bo za to kdo obdržal ali dobil mandat občinskega odbora ali župana. Kakor vsak stan tako tudi gostilničarji tako umazano atako ogorčeno odklanjamo. Dotični pa, katerim te besede veljajo, naj si zapomnijo, da se s takim načinom ni in ne bo pridobivalo nobene časti in nobenih občinskih jasli. G. Majcenu smo zelo hvaležni za poslani članek, ker je ta razsodba upravnega sodišča zelo podučljiva za naše gostilničarje, občine in oblasti. Pripomba uredništva. 1. Zadruga gost, in ka- varnarjev v Mariboru . . ..... 3.000.;— Din 2. Zadruga, žalska, načelnik g. Iv. Virant 750.— » 3. Zadruga slovenjgraška, načelnik gospod Josip Eichholzer . 200,— » 4. Zadruga Sv. Lenart, načelnik g. Retzer 100,— » 5. Zadruga Slov. Bistrica,, nač. gosp. Kos . 500,— » 6. Zadruga Braslovče, načelnik g. Rossner 700.— » 7. Zadruga Šmarje pri Jelšah, nač. g. Gradt 500.— » 8. Zadruga mariborske okolice, načelnik g. Matija Holc . . . 1.500.— » 9. Zadruga Ptuj, nač. g. Mohorič . . . 500.— » Skupaj 7.750 Din. Prav iskrena hvala za prispevke. Zadruge pa, ki se še temu vabilu niso odzvale, prosimo, da se čimprej odločijo, po možnosti določijo in nakažejo svoj prispevek. Potreba je nujna! Gostilničarji! Poslužujte se računskih blokov, cenikov jestvin in pijač, tablic z napisom:: »Skrbite za snago« in »Poslužujte se vodne naprave«. Vse te tiskovine ima proti mali odškodnini na razpolago »Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru«. Pošljite nemudoma po vse te tiskovine, zlasti pa po računske bloke, katere lahko dobi tudi nečlani. Oddaljenejši jih naročite po pošti! Fran Škof: Naša hrana. Hrana v širšem pomenu besede pomeni pravzaprav vse one snovi, ki jih kakorkoli sprejema naše telo, jih presnavlja in uporablja za svojo zgradbo. Sem spadajo posebno takozvana hraniva, oziroma živila in poživila. Seveda pa hrana ne služi le za zidavo zgradbe našega telesa, temveč skrbi tudi za njega ohranitev, mu dovaja vedno novih energij, ki jih telo po svoje uporablja kot na pr. toplotno energijo, mehansko energijo itd. Torej, če bi hoteli primerjati naše telo s strojem, bi rekli, da hrana ta stroj ne le skonstruira, sestavi, da ves materijal zanj, temveč tudi skrbi za njegov naj-papolnejiši obrat, ohranitev, oziroma spopolnitev in eventuelno obnovitev vseh obrabljenih delov. Seveda pa tega ni zmožen noben mrtev stroj, tem več le živi organizmi, od najenostavnejšega do najpopalnejšegaj za kar Flmntramio ravno živo človeško telo, oziroma celega živega normalnega, človeka. Večina živil ali branil in poživil, kakor na pr. kruh, meso, sadje, pivo, vino itd. je mešanica različnih kemičnih spojin. Najenostavnejše, vendar pa naše takorekoč stalno in neprestano živilo je pač zrak, oziroma njega bistveni sestavni del, prvina kisik, latinsko Oxygenium = O. Imenujemo ga po pravici »pabulum vita-e«, to je življenska brana. Za organizem je nenadomestljiv in največ joga pomena. Vsakokrat, ko zadihamo, povžijemo približno pol litra zraka, kar znese, ako napravimo v minuti 16 dihov, že 8 litrov, v eni uri torej 60-krat toliko, t. j. 480 litrov in v celem dnevu 24-krat toliko, t. j. 11.520 litrov ali okroglo 11 V' kubičnih metrov. 21% tega ali okroglo ena petina je plin kisik, t. j. 2419.2 litrov. 1 liter kisika tehta 1.429 grama, torej zaužijemo dnevno 1.429 gramov X 2419.2, kar znese 3457.0368 g, to je 3 kg in 457 gramov, ali okroglo 3 in pol kilograma. Jasno je, da ne porabimo vsega tega kisika, ker zrak precej hitro izdihamo. Skoro tri četrtine vdihanega kisika oddamo, ne da bi ga uporabili. Ostala četrtina se zveže v pljučih z elementom ogljikom (Oarbonium C) v ogljikov dvo-kis C (h. za nas strupen plin, ki ga tudi izdihajmo. Zrak ni kemična zveza, temveč v glavnem le mešanica plinov elementov kisika in dušika (iVitrogeni-um N). Poleg teh dveh pa najdemo v zraku še takozvane plemenite pline Argon, Helij, Krypton, Neon, Xenon, od katerih je posebno važen Argon, ki ga je v zraku skoraij 1 stotina, točneje v 100 prostorninskih delih 0.94, a v 100 utežnih delih 1.3, tako da vsebuje zrak v naših krajih pri navadnem zračnem pritisku 760 mm živega srebra in pri temperaturi 0° G v 100 litrih: 21 litrov kisika. 78.06 » dušika. 0.94 » Argona, a utežno pride na 100 kg zraka: 23.2 kg kisika, 75.5 » dušika. 1.3 » argona. Seveda, če bi bil zrak tako čist. Vsebuje namreč v resnici razen omenjenih treh elementov vedno tudi še ogljikovo kislino in vodene hlapove,. kar oboje v nemali meri tudi mi izdihavamo, razun tega pa tudi še Ocen, vodikov superoksid, amonijak, solitrno kislino, razne soli, posebno kuhinjsko sol, najrazličnejši prah, bakterije in sploh mikrorganizme najrazličnejših vrst, ■dalje smrdeči ogljikovodik kot produkt razpadanja beljakovin, saje, pepel, predroben pesek in v industrijskih kraljih še vse mogoče pline, ki uhajajo iz tovarn. Vse te snovi pa seveda niso bistveni deli zraka in odveč bi bilo, da bi se bavili z vsemi. Omenim naj le, da moramo skrbeti za kolikor mogoče čist zrak brez raiznih primesi. Posebno ogljikove kisline se lahko ubranimo z dobrim zračenjem, oziroma ventiliranjem. Kako strupen je ogljikov dvoikis, kažejo izkušnje in prežaloistni slučaji, ki so nam znani iz zgodovine. V Kalkuti je bilo 1. 1756. zaprtih v neko skladišče brez ventilacije 146 ujetih Angležev. Po 6 urah je bilo že 96 zadušenih, a zjutraj go našli le še 23 živih. Podobnih slučajev poznamo vse polno tudi iz novejše zgodovine. Najznamenitejše živiloi za zrakom je voda, ki pa je že kemična zveza dveh plinov-elementov. in to vodika (Hvdrogonium H) in nam že znanega kisika. Oba plina sta kemično zvezana v prostorninskem razmerju 2:1, tako da ju pišemo v kemični zvezi kot vodo : HaO in izgovarjamo Hadve-0. Med najvažnejša živila spadajo dalje: ogljikovi hydrati, kemično sestav- Za gostilniške kuhinje je zabela od največje koristi, obenem nenadomestljivo sredstvo za izboljšanje neokusnih juh, omak in prikuh. Tudi v Vaši kuhinji Vam bo dobro služila. % Prava beseda o pravem času. Dne 14. oktobra t. 1. je sklicalo obrtno društvo skupno z oblačilno zadrugo na Vranskem obrtni shod, ki je bil prav dobro obiskan in so se ga udeležili naši gostilničarski zadružni organizatorji pod vodstvom načelnika gostilničarske zadruge v Braslovčah, g. Bossnerjia. Na shodu je predaval obrt-no-zaidružni nadzornik g. Založnik o zgodovinskem razvoju in pomenu obrtnih organizacij ter predočil sliko bodoče organizacijske izgradbe z navedbo stroškov vzdrževanja. Zbor je na podlagi tega predavanja ob soglasnem odobravanju sklenil sledečo res-lucijo: Zavedamo se važnosti obrtnih zadružnih organizacij in želimo, da se iste izgradijo do popolnosti v zadružnih zvezah in v zvezah višjega reda, kg ter a naj čimprej ustanovi tajniško pisarno na sedežu centralnih državnih oblastev. Obrtne zadruge, katere stoje še izven zveznih organizacij, pozivamo, Ijeni iz ogljika, (Carbonimn. C), vodika in kisika. Vodik in kisik sta vezana tu v istem razmerju, kakor v voM. t. j. 2 : 1. Grško se pravi vodi »hydar«, zato hgdrati, po ogljiku —• pa ogljikovi hydrati. Splošno bi jih lahko pisali Cx flPOjv. Za x moramo navadno vzeti število 6 ali dvakrat 6, oziroma večkrat po 6. Sem prištevamo sladkor, G« Hi-- O in C12 H22 On, škrob (C16 H10 0,5)x, dekstrin (Ge IRo 0«)y in celulozo (Ge H™ (»z. Tolšče so kemično sestavljene tudi iz ogljika, vodika in kisika, vendar so tu vsi trije elementi različno vezani. Splošno bi jih pisali Cx Hy Oz. Vse živalske in rastlinske tolšče so kemične zveze toščnih kislin in glicerina in jih zato imenujemo tudi gliceride tolščnih kislin. Beljakovine so kemično najbolj sestavljena živila. Bistvene njihove sestavine so elementi ogljik fCarboni -um = C), vodik (f?ydrogenium = H), kisik (Oxigenium = 0) in dušik jNi-troigenium = N). Ker vsebujejo vse beljakovine poleg prej omenjenih elementov tudi še kemično vezan dušik, jih imenujemo zato tudi dušičnate snovi, ali dušičnate spojine. Poleg tega ima mnogo beljakovin kemično vezano tudi žveplo, mnogo tudi fosfor. To so najvišje beljakovine. Vsebujejo pa lahko tudi še druge nebistvene elemente, kakor kalij, kalcij, magnezij, železo in druge. Poleg omenjenih živil moramo omeniti še rudninske snovi, to so razne soli, ki so istotako za obstoj posameznih tkanin in posebnosti posameznih organov v našem telesu neobhodno potrebne. Basi sestoje ogljikovi hvdrati in tolšče iz istih prvin, so vendarle, kakor smo že omenili, te prvine vezane v posameznih snoveh čisto na drug način, oz. v drugačnem prostorninskem in seveda tudi utežnem razmerju. Te snovi niso le navidez popolnoma različne, temveč imajo tudi čisto različne fizikalne lastnosti. Ako preizkušamo na pr. samo njihovo raztopnost v vodi, vidimo, da je celuloza v vodi popolnoma netopljiva, škrob se z vodo že meša, a se ne topi. Mešanica je bela tekočina. Sladkor se v vodi topi, tolšča pa plava na vodi in le s pomočjo sladkorja in močnega, mešanja moremo dobiti njeno mešanico z vodo. takozvano emulzijo, kakor je na pr. mleko. (Nadaljevanje sledi.) da se otresejo neutemeljenih predsodkov napram zadružnim zvezam in se čimprej uvrstijo v krog tistih zadrug, ki so dosedaj morale same nositi bremena zveznega delovanja. Vsi za enega — eden za vse! Ta resolucija, na katero se bodemo prilično še povrnili, kaže na izvanredno zavednost obrtništva; v vranskem okraju in jo objavljamo v resen opomin tistim mnogoštevilnim obrtnim organizacijam v Sloveniji, katere prav rade od daleč opazujejo in tudi krepko kritizirajo delo zadružnih zvez ter se koristijo z uspehi tega dela, ne čutijo pa v sebi dovolj moralne dolžnosti, da bi prevzele na sebe tudi del žrtev. Memento . . . Žrtev svojega poklica je postala članica in tovarišica Alojzija Kirbiš, gostilničarka v Mariboru. Neizprosni davčni vijak s svojim aparatom vred je opravil svoje delo odlično. Dne 16. t. m. ob 15. uri so bile radi zaostalih občinskih davkov tekočega leta, eksekutivno prodane na javni dražbi na Glavnem trgu v Mariboru vse premičnine, ki jih je posedovala zgoraj imenovana v svojih gostilniških prostorih, prav tako tudi vinske posode, steklenina itd., tako da ji je popolnoma onemogočeno vsako nadaljno obratovanje. Med opazujočim in kritikujočim občinstvom se je slišalo med drugim tudi nelaskave opazke na račun mestnega magistrata, češ da se vendar mora pustiti vsakemu obrtniku vsaj toliko inventarja, da mu je dana možnost nadaljnega obratovanja. četudi v zmanjšanem obsegu. Mi pa pravimo: Gostilničarji! v nas samih je rešitev. Tesno, z ramo ob rami in trdno, z roko v roki bomo dosegli mnogo več kot si mislimo. Razmišljajmo! —.‘".11 - —■ Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Šolski odbor Gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru je ugotovil, da nekateri člani vkljub opetovanim opominom ne pošiljajo svojih vajencev v šolo. Ne upoštevajoč škode, ki jo imajo s tem gostilničarji sami radi nešolanja svojega osebja, se bo šolski odbor posluži! vseh sredstev, ki so um po zakonu na razpolago in ki prav. gotovo ne bodo všeč gostilničarjem, da spravi to stvar v pravi tek. Da se torej izognemo neprijetnostim, prijavite takoj svoje vajence in pošljite jih v šolo. Pouk se vrši v Mariboru na trgovski akademiji, ravnatelj g. prof. Škof (isto velja tudi za celjske gostilničarje. Pripomba uredništva.). Iz taksnega zakona. Generalna direkcija davkov v Beogradu je z ozirom na različno tolmačenje čl. 5. točke 4 zakona o taksah, po katerem se imajo smatrati esnafske (zadružne) organizacije za proste vseh taks v zadevah svojega predpisanega zakonitega delokroga, izdala pod štev. 13.216 od 6. febr. 1928 sledeče pojasnilo: »Ministarstvo trgovine i industrije aktom od 28. januara 1928 godine Br. 13.512/III molilo je ovo Ministarstvo da čl. 5. t, 4. zakona o taksama važi i za profesionalna udruženja (obrtne zadruge), osnovane n oblastima Slovenije. Dalmacije, Hrvab&e, ;Slavo- nije i Vojvodine u smislu čl. 106. obrtnog pravilnika od 16. 8. 1907 god. D. Z. br. 199 odnosno § 149. zakonskog članka XVII od 1884 god. pošto su one prema njihovom delovanju i cilju institucije javnog prava nad direktnim nadzorom državne obrtne vlasti i ga karakterom eskafa i sa sličnim zadatkom kao i eskafske organizacije. Na osnovu izloženog i čl. 43. zakona o taksama Generalna Direkcija daje sledeče objašnjeni e: Da i za napred navedena profesionalna udruženja (obrtne zadruge) osnovana na osnovi predipamenutib zakonskih odredaba važi odredba tačke 4. čl. 5. zak. o taksama, kad one vrše javne poslove u ime državno i za državu.« Glede delavskih knjižic pa velja pojasnilo generalne direkcije davkov od 24. 7. 1928, br. 86.805. glasom katerega se imajo take knjižice taksirati po tar. post. 57 z 10 Din. Iz našega organizacij-skesra dela. Dne 22. septembra 1928 se je vršila seja ožjega odbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru. na katerem se je v glavnem pretresalo finančno sitanje zveze. Letošnje osebne intervencije, radi raizhih vlog na centralne oblasti v Beogradu, kongres v Zagrebu in poleg tega uradovanje. pisarna in pisarniške potrebščine ter tiskanje lista (ki, se deloma krije tudi iz oglasov) — vse to je stalo zvezo ogromnih tisočakov, kateri niso bili predvideni pri sestavljanju proračuna. Ker pa je zveza predvsem odvisna od svojih člamic-zadrug, se je na iste obrnila z okrožnico za prostovoljne prispevke, na katero se je doslej odzvalo 9 zadrug, kar izkazujemo na drugem mestu. Ostale zadruge pa naj po možnosti slede s prispevki v prihodnjem mesecu. — Spremembo v tajništvu in urejevanju »Gostilničarskega lista« se je pri seji vzelo na znanje. Razpravljalo se je tudi o kongresu vseh prečamskih gostilničarjev, katerega hoče sklicati zagrebško udruženje v Sloveniji. Radi deljenega mišljenja odbornikov ni moglo priti do definitivnega sklepa o tem kongresu, ampak se je zadevo odložilo do prihodu le seje širšega odbora. Poročilo tajnika o trgovskih točilciih je bilo sprejeto z odobravanjem ter se je s tem v zvezi določilo, kako in kaj naj se ukrene v bodoče. Pri kontroli teh se je našlo tudi take. ki ne posedujejo sploh nobene, niti krajevne, niti osebne, niti točilne pravice, a vendar točijo. Umevno, da se je vse konkretne slučaje naznanilo pristojnim oblast v om. v gvrho kazenskega postopanja. Nadalje se je razpravljalo o gostilničarski šoli, »Gostilničarskem listu«, o nastavitvi jurista pri zvezi radi toliko zapletenih pravnih slučajev, tičo-čih se davkov, doklad, tolmačenja raznih zakonov itd., za kar se mora zveza posluževati privatnih vdvetniikov. Za plačo juristu .go že sedaj pripravljene nekatere zadruge, prispevati po 30 dinarjev od vsakega člana, V ostalem se je razpravljalo o raznih predlogih organ i zat or ičn ega značaja ter določilo sejo širšega odbora zveze na sredo, dne 7. novembra ob 13. uri v hotelu »Mariborski dvor« v Mariboru. Slovenski odrtniki in Državna obrtna banka. V nedeljo, dne 23. septembra t. 1. se je vršil v zborničnih prostorih sestanek obrtnikov, na katerem je podal glavni ravnatelj centrale Obrtne banke kr. SHS g. Milan Dragič obširno poročilo o dosedanjem delovanju tega zavoda. Po izčrpni debati, katere so se udeležili skoro vsi navzoči, ki so v svojih izvajanjih poudairjali nujno potrebo po takojšnji ustanovitvi bančne podružnice v Ljubljani, se je soglasno sklenila sledeča RESOLUCIJA: Pogoji, ki jih stavlja uprava Zanatske banke za takojšnjo ustanovitev podružnice v Ljubljani, so za obrtništvo v Sloveniji nesprejemljivi. Slovensko ebrtništvo pozdravlja delovanje tega obrtniškega denarnega zavoda — ne strinja pa se s sedanjim načinom kreditiranja Slovenije. I Kreditne razmere v Sloveniji so povsem drugačne, kakor pa v južnih pokrajinah naše države. Obrtništvo teh pokrajin črpa kredit, ker pomenja obrestna mera 10% za njega veliko ugodnost z ozirom na dejstva, da mora : plačevati v drugih denarnih zavodih znatno višje obresti. Slovensko obrtništvo ne črpa kreditov pri Zanatski banki iz razloga, ker mu ne odgovarjajo zakonski predpisi glede izpolnjevanja menic, ker se ne more posluževati pri njej tekočega računa in ker je zvezano kreditiranje potom centrale z mnogimi neprijetnostmi. Radi tega tudi ne drži domneva, da slovensko obrtništvo ne kaže dovolj interesa za banko. Obrtništvo se z ozirom na to ne more vezati za ustanovitev podružnice v Ljubljani na pogoj, da predhodno plasira 2 do 3,000.000 Din. in bo uspešno poslovanje Slovenije z banko možno le tedaj, če se ustanovi brez posebnih pogojev takoj podružnica v Ljubljani. Zakon o Zanatski banki določa, da se po vrstnem redu ustanavljajo podružnice ter da se kot prva ustanovi v Ljubljani. Obrtništvo ne more preko te zakonske določbe, vsled česar prosi upravni odbor, da brez predhodnega plasiranja kreditov ustanovi takoj to podružnico. Glede znižanja obrestne mere prosi obrtništvo, da se ista čimprej zniža za 8%. če bi pa upravni odbor iz finančno-tehničnih ozirov ne mogel takoj ugoditi tej želji slovenskega obrtništva, naj prepusti kreditiranje Slovenije enemu izmed tukajšnjih denarnih zavodov — Kreditnemu društvu Mestne hranilnice, odnosno Obrtni banki. Kreditiranje posameznikov bo vršil v smislu pravil in zakona Zanatske banke svoječasno izvaljeni poslovni odbor in zato ne obstoja nikaka nevarnost, da bi bili pri tem ogroženi, odnosno oškodovani interesi banke. Obrtništvo apelira ponovno na uvidevnost upravnega odbora in prosi, da v svojem in slovenskega obrtništva interesu pristopi takoj k ustanovitvi podružnice v Ljubljani. Vprašanja in odgovori 7. Odpisovanje občinskih doklad. »Na prošnjo radovednega gostilničarja naj poizvem pri oblastnem odboru, ali so občinska predstojništva kompetentna, da v lastnem delokrogu izdajajo privatnim strankam potrdila, da se jim občinska doklada odpasti. ako kupijo vino za lastno uporabo, društvam pa od tistega vina, ki ga iztočijo na svojih prireditvah. Na podlagi teh potrdil finančna, kontrola ne zaračuna občinskih doklad. Jaz sem radi tega vprašal pri oblastnem odboru in izvedel od dotič-nega referata, da so taka potrdila nedopustna in so taki sklepi občinskih odborov neveljavni, ako pa izdaje kak župan ali celo samo tajnik slična potrdila, je to zavestna ali nezavestna korupcija. Radi tega sem opozoril tudi oddelek finančne kontrole, kjer sem pa izvedel. da je odpuščanje občinskih doklad od strani občinskih uradov dopustno in utemeljeno v nekem finančnem zakonu. Dosegel sem, da se je dotični oddelek vprašal na finančno ravnateljstvo, ako ta predpis ni spremenjen. To sem pa napisal tudi Vam v vednost ter prosim, da se tudi Vi informirate tako pri oblastnem odboru mariborske oblasti kakor pri finančnem ravnateljstvu ter uspeh objavite v »Gostilničarskem listu«. Omenjam še, da se mi je reklo pri oblastnem odboru, da hočejo ukreniti vse potrebno, samo če se jim naznanijo konkretni slučaji. Umestno bi torej bilo, da vsak gostilničar, ki izve za take manipulacije, takoj zahteva pri svoji zadrugi, da pri oblasti potrebno ukrene. Da pa ne bo kakega nesporazuma, se mi zdi potrebno povediati, da ne gre za kako samoljubno akcijo ali nevoščljivost gostilničarjev, temveč za načelno vprašanje, ali nismo vsi državljani enakopravni in ne veljajo zakoni za vse enako. Niti iz gospodarskega niti iz socijalnega stališča ne morejo občinski zastopniki zagovarjati popusta doklad pri trošarini, kaijti znano je, da tvorijo te doklade skoraj glavni vir občinskih dohodkov, iz katerih se vzdržujejo šole, podpirajo reveži ter delajo in popravljajo ceste, kar gre vse v korist Občinarjev. Naravnost krivica pa je, da bi naj bil imovit posestnik, kateri si lahko kupi 50 litrov vina in več za. lastno porabo, oproščen občinske davščine, siromašni sloji pa., ki si ga kupijo po četrtinkah v gostilni, naj vzdržujte,]o favoriziranim bogatašem komunalne naprave. Blatnik Simon 1. r.. kot oblastni poslanec.« Kakor smo ge informirali pri merodajnih činiteljiih, je postopanje občinskega urada, kakor ga navaja gospod Blatnik, povsem nezakonito. Državna trošarina na vino se ima pobirati od vsega vina z edino izjemo tistega, ki ga producent sam za svoje potrebščine uporabi. Če je občina sklenila pobirati občinsko doklado na drža ra o trošarino, morajo finančni organi to doklado pobirati zajedno z d težavno trošarino. Individuelne izjeme so pri tem popolnoma izključene. Posebno velja to tudi glede tistega vina, ki ga kdorkoli kupi za lastno uporabo, ali pa. ki. ga iztoči društvo na svojih prireditvah. ker je vse to vino. ne glede na to, ali se porabi za splošne ali za dobrodelne namene, brez izjeme podvrženo državni trošarini in dosledno tudi občinski dokladi. če finančna kontrola na podlagi kakih potrdil občinskega urada občinskih doklad od posameznih občanov ne pobere, postopa saimolastno in protizakonito. če občina hoče komu doklado odpustiti, bi se tak sklep mogel izvršiti le na ta način, da občinski urad dotičnim osebam vrne doklado, ki so jo poprej finančni organi predpisno pobirali. Seveda bi tak postopek bil na škodo drugim davkoplačevalcem, to- Izdajanje potrdil, ki jih navaja gospod Blatnik s strani občinskih uradov, ni nikdar bilo dopustno, posebno v nobenem finančnem zakonu. V interesu objektivnega postopanja in enkopravnosti vseh občano\ je, da se prijavi oblastnemu odboru in finančnemu okrajnemu ravnateljstvu vsak slučaj, v katerem bi občina izdajala taka potrdila in bi finančna kontrola pri pobiranju občinskih doklad poleg državne trošarine delala kake izjeme. Opozarjamo na ta slučaj vse tovariše in jih prosimo, da posvetijo opisanemu postopku, katerega se ne more označiti drugače kakor koruptnega. vso svojo pozornost, da mogel bi se v tej obliki zagovarjati, če povrnitev sklene občinski svet. LISTNICA UREDNIŠTVA. V današnji številki smo uvrstili novo rubriko pod napisom »Vprašanja in odgoyori«. v kateri hočemo javno v »Gostilničarskem listu« odgovarjati na vsa vprašanja, ki so za naše naročnike večje važnosti. Prosimo vse tovariše, da se obračajo na nas v vseh zadevah, ki se tičejo gostilničarskega, hotelirskega ali kavarniškega poklica, bodisi organizacijske ali gospodarske vsebine. Na ta način bomo mogli vprašanja splošne važnosti istočasno pojasniti vsem svojim tovarišem. Vsi dopisi, ki so namenjeni za »Gostilničarski list«, naj se naslovi j a jo na Upravo »Gostilničarski list«, Maribor, Palača pokojninskega zavoda. Najstarejša Industrija Kotlov ir,st žcjanJeRuHo in splošna KotlarsKa delavnica Najnižje konkurenčne cene Maribor Aleksandrova 33 Elektro- in radioaparati, žepne sve-tiijke, baterije, instalacijski ter ves v elektro- stroko pripadajoči materijal. Na debelo in drobno. Jos. lipplinger eiek ro- in radio- trgovina Maribor, Jurčičeva ul. 6. Nekaj podatkov iz letošnjega zagrebškega velesejma, ki se je vršil od 25. avg. do 3. sept. Naši velesejmi in to zlasti ljubljanski in zagrebški so postali že prave narodne ustanove in bodo kmalu tako popularne, da si Ljubljane ali Zagreba ne bomo mogli misliti več brez rednih letnih velesejmov. Letošnji redni jesenski mednarodni velese j m v Zagrebu je obsegal, razen običajnih, še dve drugi važni panogi našega narodnega gospodarstva, in to razstavo narodnih del in živinsko razstavo. Vkljub težkemu gospodarskemu položaju in neugodnim političnim razmeram zadnjih f-edinov pa je velesejm popolnoma uspel v vsakem pogledu in nikakor, ni mnogo zaostajal od prejšnjih velesejmov in zlasti od lanskega. Pričujoča statistična tabela naj jasno dokaže zgorajšnjo trditev. Razstavljale! Domači 00 CN Po panogah razdeljeni odpadejo v letu 1928 na Zagreb Hrv., Slav. Slovenija Dalmacija Bosna, Herc. Vojvodina Srbija inozemski Nemčija Avstrija Švica Čehoslovaška Madjarska U. S. A. Anglija Francoska Švedska Italija Danska Holandska Norveška Kitajska_____ 445 301 61 35 14 13 12 9 91 1 45 20 16 14 13 7 }252 7 * 4 3 1 1 465 245 27 47 15 2 15 17 14' 11 4 13 - 44 15 5 - 48 Skupaj . 677 1710 103j 83j 76! 58j 53 53j 26j 221 l8j lej.isj 13j lOj 9 15; 58 Opaža se, d(a je bila na velesejmu zelo slabo zastopana lesna in gozdna industrija, kar je vzbudilo vsekakor opravičene sumnje o slabi organizaciji iste. O poteku velesejma so se zadovoljno izrazili vsi razstavljale!, prav tako tudi posetniki se jurski h prostorov. Posebej je vredno omeniti še poizkusno oranje in demonstriranje z najmodernejšimi stroji na fakultetnem posestvu v Maksimiru dne 2. septembra 1928, na katero so bili pozvani interesenti iz vseh krajev države. Istega dne je bil tudi skupni poset zadružni -kov, ki so si poleg drugega ogledali tudi omenjeno oranje. Uspeh je bil ko-losalen. in se je takoj sklenilo številne kupčije. Svrha razstave narodnih del je bila v teni, da bi se ta lepa panoga čim bolj razširila med narod ter da bi se ljudstvo iz cele zemlje upoznalo z vsemi narodnimi deli. Razstava je našla popolno razumevanje publike in uspela nepričakovano dobro v vseh ozirih. Razstava, živine je obsegala vse vrste domačih živali ter je bila strogo plemensko sortirana in je dosegla po številu in kvaliteti sijajen uspeh. Pokupljeno je bilo vse, kar je bilo pripeljano na prodaj in nekaj glav celo v' daljno inozemstvo. Živinorejci so prejeli številne nagrade v skupnem znesku po 96.000 Din. Zagrebška vel esej inska razstava od 18. do 2/. oktobra in nje važnost za gostil-ničarstvo. Na letošnji jesenski razstavi Zagrebačkog Zbora, ki se bo vršila od 18. do 21. t. m. bo tudi za gostilničarstvo več zanimivosti in interesantnosti. --Predvsem priha ja v poštev vinska! razstava in okuševanje vina. šampanjca, likerjev, delikates, suhomesnatih izdelkov. slaščic, kav, čajev in špecijelnih narodnih jedil. Velike važnosti pa ho za večje gostilniške obrate gotovo vzorna razstava sadja, grozdja, sočivja, povrtnine in cvetja. Mnogi gostilničarji-restav-raterji posedujejo tudi svoje lastne vrtove. Za te bo vpoštevainja vredna izložba semen odn. sadik. Poleg tega bo na razstavi tudi poseben oddelek kemičnih sredstev, potrebnih v kletarstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu in vinogradništvu. Za okušanje teh posameznih dobrin so prirejeni posebni prostori po 50 kvadratnih metrov za postavitev miz in .stolov. Izredno zanimiva pa bo razstava radia in gramofonov, ker spada tako-rokoč naravnost v gastronomijo, torej v našo obrt. Dodatno smo prejeli od uprave zagrebškega velesejma obvestilo, da je zagrebško gradsko poglavarstvo (mestna občina) dovolilo 50% povračilo občinske doklade od razstavljenega vina. ki se bo iztočilo na zagrebški jesenski razstavi v dneh od 18. do 21. t. m., bodisi v točilnicah ali v okuševai-nicah. Gomifore za dve postelji in mizo Din 290, 420. 560, klot odeje 185, 220,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, modras zastori garnitura Din I I t 90 110 130 I5P-. pisati frotir Din 30, 40, 53'. Otoman odeje 3o0, 450, 1000, preproge tekači Din 23, 37, 48, hnoleum sobne preproge 285, 450, 540, plat-rjuhe Din 28, 33, 37, cvtlh za žimnice ft0’ težko perje higijcniinočisto Din 40, 60, 85, zima Din 35, 56, 7U. Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine R. StermeckI, Celje. Naročila črez Din 500 poštnine proste. Elektrotehnično podjetje Fran Saks Maribor se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica. Anton Konwc: Klenovnik. Na Klenovniku, v oktobru 1928. Skoraj nepričakovano sem moral prenehati z uradovanjem v pisarni in se takorekoč udati lenulmrenju v zdravilišču, kjer se, vajen dela, strašno dolgočasim. Zato hočem nekoliko opisati lego in razmere Klenovnika, tega prekrasnega kraja brvatskega Zagorja, ker sem prepričan, da bo čitatelje jako zanimalo. Klenovnik je pri nas v Sloveniji še malo poznan. Popolnoma nepoznan pa je Klenovnik med onimi srečnimi, katerim je strašna, zahrbtna bolezen pljučne tuberkuloze nepoznana. Posebno živahno se je začelo zadnje čase za Klenovnik zanimati delavstvo, ki boleha na pljučni jetiki in išče v tem zavodu svojega izgubljenega zdravja. Leta 1616 so sezidali grofi Draško-vič - Trakočanski na lepem, malem hribčku nad selom Klenovnik sprednji trakt krasnega in impozantnega gradu. Istočasno je bila zidana tudi zna- menita cerkvica Sv. Vuka, katera se iz zdraviliškega parka prav lepo vidi. Leta 1667 so grofi Draškoviči dozidali prvotnemu poslopju še sedanji zadnji del svojega dvora, katerega sedaj naziva jo stara zgradba. Po končani svetovni vojni, katera je razširila med narode, ki so se vojskovali. strašno pljučno jetiko, je Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu uvidel potrebo zidanja zdravilišča, ki bi naj služilo za zajezitev te strašne, zahrbtne bolezni, katera je prizadela našemu narodu v povojnem času, posebno pa v zadnjih letih, mnogo gorja. Kot najprimernejši kraj za postavitev take zgradbe je smatral S. IT. Z. O. R. v Zagrebu grič Klenovnik, kjer so za pljučne bolezni najboljše klimatske prilike. V to svrho je S. U. Z. O. R. kupil od naslednika grofov Draškovicev ravnokar popisani grad, ter ga je preuredil v najmodernejše zdravilišče za bolne na pljučih. V njem se nahaja stalno do 200 pacijentov. Monumentalna zgradba leži 258 m nad morsko višino sredi prekrasnega velikanskega stoletnega parka z razno- vrstnimi velikimi in starimi nasadi, ki uplivajo jako ugodno na zdravljenje pljučno bolnih. S. U. Z. O. R. v Zagrebu je namenil to zdravilišči v prvi vrsti svojim članom. V slučaju pa, da ni zadostno število prosilcev iz vrst članstva tega zavarovalnega zavoda, se sprejemajo tudi privatni pacijenti proti plačilu popolne oskrbe po 120 dinarjev dnevno. Od prejšnjega grofovskega sijaja so ostali Klenovniku samo še temeljni in glavni zidovi, prekrasen park. kapelica, v kateri je pokopan grof Draško-vid in znamenito staro dvorišče. Vse drugo je ali na novo zidano, ali od temelja do krova prezidano in popolnoma na novo preurejeno. S to spreme-, nitvijo starodavnega gradu se je preobrazilo tudi nekdanje nasilstvo v humano pijeteto, kar more dodobra pojmovati samo oni, ki je občutil strašno bolezen na svoji koži. Klenovnik se nahaja v območju zagrebačke, toda ob meji mariborske ob-lasti ter je oddaljen od Zagreba približno 90 km. Za pacijente iz mariborske oblasti je najprikladnejša pot preko Ormoža, Čakovca in Varaždina, ker leži Klenovnik v bližini proge Varaž-din-Golubovec. Najbližnja železniška postaja Klenovniku na tej progi je Ivanec, ki je oddaljen 8 in pol kilometra od Klenovnika. Ivanec je tudi zadnja pošta. Klimatske prilike za pljučno bolne so na Klenovniku jako ugodne. Krasen park, ki obdaja zgradbo, čuva zdravilišče pred prahom. Istotako ni v bližini sanatorija nobene večje ljudske naselbine. Vsled tega je zrak vedno svež in čist, kar je poleg tečne hrane ter mnogega ležanja na prostem in Pri vedno odprtih oknih, najvažnejši činitelj uspešnega zdravljenja strašne bolezni. Ravnotako je zdravilišče zaščiteno pred vetrom. Pred severnimi vetrovi ščitijo zgradbo številni višji in nižji griči. Najmočnejši zaščitniki Klenovnika pred severom so 473 m visok vrh Sv. Vuka, 493 m visoko Veliko Go-rance in 680 m visoka Ravna Gora, Proti jugu pa se razprostira do strme, 1060 m visoke gore Ivančice približno 15 km široka krasna ravnina. Vsled tako srečnega položaja ima zdravilišče blago klimo in jako mnogo solnčnih dni. Po poročilih najbližje meteorološke stanice znaša povprečna temperatura okoli + 10° C. Relativna vlaga znaša okoli 75%, padavin pa je bilo okoli 1200 mm. Največji del bolniških sob, veliki prostori za dnevno bivanje pacijentov, sobe za zabave, čitalnica in odprte ležalnice, s o obrnjene proti ju-ju; vsled tega imajo mnogo solnca in svetlobe. Kar se tiče higijene je sanatorij urejen povsem moderno in odgovarja vsem zahtevam časa ter ne zaostaja prav nič za inozemskimi zdravilišči. Klenovnik ima svoj lastni vodovod iz bogatega in bistrega gorskega studenca. Niti kanalizacija in moderna na-prava za biološko čiščenje odpadkov (Klaranlage) se tu ne pogrešata. V vsakem nadstropju se nahaja potrebno število najmodernejše urejenih porcelanskih umivalnih naprav in. VVaterclosetov. Poleg glavnega vhoda v zdravilišče se nahajajo posebne sobe. kjer bolniki puščajo obutev, kadar pridejo v zgradbo in obujejo hišne copate. Istotam hranijo hišne copate, kadar izidejo na sprehod. To preobuva-nje jamči za popolno čistočo po hodnikih in bolniških sobah, ker se ne more prinašati v sanatorij ne blato in ne prali. Povsem vzorna je ureditev za desinfekcijo pljunkov, perila, postelj itd. V najmoderneje urejeni hidroterapiji je mnogo tušev in kadi za redno kopanje bolnikov. Za one bolnike, ki se radi težke bolezni ne morejo kopati v tem prostoru, so urejene v vsakem nadstropju posebne kopalnice. Za izolacije slučajnih akutnih infekcijskih obolenj ima zdravilišče povsem strogo separirani oddelek s posebnim vhodom in kopalnicami. Perilo vseh bolnikov se pere v parni pralnici zdravilišča. Bolniške sobe so lepe, svetle, solnčnate in jako prostorne ter služijo bolnikom samo kot spalnice. Ker so okna spalnic vedno odprta, je v sobah vedno Čisti in sveži zrak. V vse prostore zdravilišča je napeljana centralna kurjava in električna razsvetljava. Zdravniška ureditev sanatorija za moderno zdravljenje jetike in dihalnih' organov je nonolna. Ima operacijsko za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. z. i o z. Tovarna: Pisarna: Volkmajerjeva ul. 3 priporoča Koroška cesta 26 cenjenim gostilničarjem svoje proizvode kakor sifon in pokalice v najboljši kakovosti. Stalna zaloga Radenske jminer>alne vode ^posredovalnica za prodajo In nakup posestev, hiš, vil, trgovin, gostilen, lokalov itd. K. TROHil, MIRIBOR Slovensko ul. Zjlll iMsandrovo c. I8|ll Najcenejše in najboljše angleško in češko sukno za moške obleke ter damske plašče se dobi v specijalni trgovini sukna Fr. Bedič, Maribor Aleksandrova cesta št. 258 Steklarna A* Maribor V** Miia cesta ID in Slosenslia ul. 10 Velika zaloga raznovrstnega stekla in porcelana, ta gostilničarje najnižje izjemne cene in prvovstno blago! VEtETRBODINO Z ŽELEZNINO PINTERM8HB MARIBOR ALEKSANDROVA C. 34 ZALOGA vseh vrst peči, štedilnikov, kuhinjske posode, sank in drsalic, i. t. d. ; 6 'D V: .;.'- ČEVLJI IN NOGAVICE V AVL A TRAUN MARIBOR, ALEKSANDROVA 19 MODNO BLAGO IN PLETENINE dvorano za apliciranje pneumatho-raxe in druge operacije, kat or tudi vse druge pripomočke za specifično zdravljenje in za moderno kemoterapijo tuberkuloze. Zdravilišče ima tudi posebno sobo za vdihavanje, sobo za kvare in soluks-svetilko. Nadalje je sanatorij opremljen z »Universal«-Rontgenovim strojem a dijagnostike, terapijo in s posebnimi sobami za perij odične ambulantne preglede. Ravno - tako se nahaja v zdravilišču vsem zahtevam odgovarjajoč zobni atelje. Isto-tako ima sanatorij dobro urejen am-bulatorij za kemijska in bakterijološ-ka raziskavanja. Hidroterapija je najmoderneje urejena ter ima: tuš-kafedro s parnim tušem in z raznimi drugimi tušami, kadi za kopanje, za različne medicinske kopelji in kadi za sedenje. Nadalje zaboje za. par ne kopelji in za kopelji v toplem zraku, klopi za masažo, za omotavanje in odpočivanje. Kakor sem že poprej omenil, so lepe in prostorne ležalnice odprte proti jugu, vsled tega jako solnčnate. Tako iz ležalne sobe, kakor iz velikanskega starodavnega parka in skozi okna zdravilišča, je krasen razgled na lepo Zagorje, na hribčke bližnje okolice, na vas Klenovnik, na vaško cerkev, na cerkev Sv. Vuka, ki je bila zidana leta 1616, istočasno kakor prvi del graščine. Krasen pogled nudi tudi visoka gora Ivančiča. V starem, prekrasnem parku, v katerega sredini je sezidan sanatorij, je mnogo dragocenega in pri nais zelo redkega eksotičnega drevja. V parku je mnogo v različnibl legah skrbno urejenih potov; potemtakem imajo bolniki mnogo prilike za gibanje v svobodni prirodi, kar je zelo važen činitelj zdravljenja. Ob potih je mnogo klopi za odpočivanje. Zdravilišče upravlja širom naše domovine znani sanatorijski strokovnjak zdravnik dr. Rok Jokovič. ustanovitelj in bivši ravnatelj zagrebškega zasebnega zdravilišča. Šef-zdravnik je dr. Pero Samardžija, specijalist za pljučno tuberkulozo in bivši zdravnik enakega zdravilišča na Brestovcu; njemu sta dodeljena gg. dr. Franjo Sorič in dr. Stanko Dujmošič, kar je za tako veliko število bolnikov premalo. Tudi to je Središnji urad uvidel in sistemiziral četrto mesto zdravnika, katero bo zasedel Slovenec. Nego bolnikov so prevzele sestre redla' Svetega Križa, katerim je dodeljeno primerno število strežniškega osebja. Postrežba je v vsakem oziru prav dobra. Pri serviranju ni opaziti skoro nobene razlike med našim dobro izurjenim natakarskim os objem in strežništvom sanatorija. Točnost, s katero se streže, je naravnost presenetljiva. V prehranjevalnem oziru je sanatorij urejen najpopolneje. Higijensko urejena kuhinja ima vse potrebne sporedne prostore z vso moderno opremo. Zdravilišče ima lastno, moderno urejeno hladilnica, pekarno, velikansko gospodarstvo z živinorejo za lastno potrebo. Gospodarstvo sanatorija obsega številne njive, travnike, vrtove, vinograde, sadonosnike, gozdove s čebelarstvom in mlekarstvom. Bolniki dobivajo v hrani, katero za-uživaijo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, okoli 4.000 kalorij na dan. Odraslemu človeku zadostuje pri težkem telesnem delu samo okoli 3.000 kalorij. Hrana se dobiva po petkrat na dan. Za zajtrk se dobi kavo ali mleko ali čaj s pecivom; za predpoldainsko malco se servira sir, maslo, slanina, med ali jajca s kruhom in mlekom. Opoldanski obed sestoji običajno iz juhe, telečje ali svinjske pečenke, prikuhe, salate in močnate jedi. Popoldanska' južina je kakor predpoldan-ska maloa. Za večerjo dobivamo meso ali pečenko z dodatkom ali salato in mnogokrat tudi sadje. Mleka se za-uživa toliko, kolikor zdravniki predpišejo. Tako urejena tečna in obilna hrana omogoča pacijentom, da se močno odebelijo, kar jako izdatno upliva na uspešno zdravljenje. Velik del pritličnih prostorov v starem dvoru je namenjen za podnevno zadržavanje pacijentov. Vsi ti prosto- ri so veliki, zračni in svetli. Pred temi prostori se nahaja prostrana in lepa terasa z divnim razgledom na goro Ivančico. Prva soba je namenjena za sprejem obiskov, ki prihajajo k pacijentom. Poleg te sobe je jako prostorna dvorana z malimi mizami in stoli za razne igre, kakor n. pr. šah, domino, biljard itd. Na drugi strani sprejemne sobe se nahaja soba za glazbo z glasovirjem. Konečno se pride v čitalnico z raznimi časopisi in od tam pa v bogato založeno knjižnico. Monumentalna velika dvorana, ki služi za obedhico in redne kino-pred-stave, je najlepši prostor novega dela zgradbe, ki je dozidan tik stare zgradbe v leti/h 1925'—1927. Sanatorij ima tudi radioaparat z megafonom. Poleg najmodernejših medicinskih ima ta sanatorij tudi vse psihološke predpogoje za zdravljenje svojih pacijentov. Vsak pameten bolnik se rade-volje podvrže strogi discijlini, ki je brezpogojno potrebna, ker ni niti misliti na uspešno zdravljenje brez stroge discipline, pa tudi zato, ker občuti vsakdo socijalni in človekoljubni duh, ki vlada v tej hiši. Predpisi za sprejem bolnikov so jako strogi. Sprejemajo se samo oni bolniki, katerih bolezen se nahaja v prvili stadijih jetike, ki so še ozdravljivi. Bolniki z akutnimi in zastarelimi boleznimi, s kožnimi, s težkimi srčnimi boleznimi, boleznimi na živcih in bolniki, ki bolehajo na drugih napadih ter neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Klenovnik je ustanova socijalnega zavarovanja. In ker je to socijalna inštitucija, nima pridobitnega namena, tudi ne pozna izkoriščanja bolnikov z nobene strani. To monumentalno zdravilišče s svojo najmodernejšo ureditvijo, prekrasnim velikanskim parkom in velikim gospodarstvom prednjači velikemu delu slavnih zdravilišč sosednjega inozemstva.. Vzlic tako ogromnim režijam še plača na Kle-novniku za popolno dnevno oskrbo, zdravila, kopelje in za vse zdravniško delo, samo 120 Din, medtem ko so plačevali naši bolniki do sedaj v enakih inozemskih zdraviliščih mnogo več. Ta socijalna pridobitev je za naš narod, posebno pa za revno delavno ljudstvo, velike važnosti, če pomislimo, da se ni mogel vsakdo poslužiti dragih inozemskih zdravilišč, medtem ko ima pravico do brezplačnega zdravljenja na Klenovniku vsak najrevnejši delavec, ki je bolniško zavarovan pri enem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Med privatnimi bolniki in bolniki, ki so člani okrožnih uradov za zavarovanje delavcev ni pri prehrani in zdravljenju nikako razlike. Vsi brez izjeme jedo pri eni mizi in spijo v enakih skupnih sohah. Privatni bolniki, ki niso člani okrožnih uradov za zavarovanje dela vicev in ki ,hočejo biti sprejeti v zdravilišče Klenovnik, vložijo pismeno prošnjo na Središnji Ured za osiguranje radnika v Zagrebu, Mihanavičeva ulica št. 3, na kar jim ta urad pošlje poseben formular, katerega mora zdravnik, ki je bolnika diosedaj zdravil, izpolniti in ga takoj izpolnjenega vrniti Središnjemu uradu. Nato se bolnik takoj pismeno pozove na zdravljenje, če je njegova bolezen še v onem razmahu, ki jo predvideva zdravljenje v tem zdravilišču. V pozivu je označen dan in ura, kedaj se mora bolnik zglasiti pri Središnjem uradu za osiguranje radnika v Zagrebu, kjer se ga formelno sprejme in mu sporoči, s katerim vlakom mora potovati v zdravilišče, in na kateri postaji mora izstopiti ter presesti v zdraviliški avtomobil. Običajno se potuje iz zagrebškega glavnega kolodvora ob 11. uri 30 minut predpoldne do postaje Zla-tar-Bistrica, kamor dospe vlak ob 14 uri 25 minut. Taim že čaka zdraviliški avto, ki odpelje takoj proti zdravilišču, kamor dospe okoli 16^ ure popoldne. Bolniki iz mariborske oblasti pa imajo bliže, če potujejo preko Ormoža, Čakovca, Varaždina na progi Golubovac do Ivanca. Morajo pa to javiti tako Središnjemu uredu, kakor tudi upravi zdravilišča. V tem slučaju morajo pla- čati avtovožnjo od Ivanca do Klenov-nika 130 Din iz svojega. Nikdo se pa v zdravilišče ne sprejme, če nima predhodnega dovoljenja Središnjega ureda, kojega last je zdravilišče. Niti enemu naših državljanov, ki bolehajo na pljučih ali dihalnih organih, ni treba, da s« zdravi v inozemskih zdraviliščih. Sedaj imamo v naši domovini zadosti zdravilišč, ki s svojim položajem in ureditvijo ne zaostajajo za inozemskimi enakimi ustanovami. Najnovejše naše (delavsko) monumentalno zdravilišče, Klenovnik, omogočuje tudi bolnikom delavskega stanu, da se z jako skromnimi materi jalnimi sredstvi zdravijo v zdravilišču, katero ima poleg meoporečene medicinske in higijenske ureditve ves potrebni komfort in različne prilike za razvedrilo. Težko bi se pregrešil proti svojim lastnim, narodnim in državnim interesom vsakdo, ki bi se zdravil odslej naprej v dragih inozemskih zdraviliščih, če se bomo tega zavedali, bo ostalo v naši državi mnogo denarja, ki ga sedaj naš narod potrosi v inozemstvu in bo služil našemu narodnemu namesto tujemu gospodarstvu. Že dosedaj se je priznalo, da je zdravniška oskrba in zdravstvena ureditev v naših zdraviliščih neoporečna. In vendar so naši bolniki opravičevali svoj beg v inozemska zdravilišča, češ, da v naših zdraviliščih ni prilike za zabave in razvedrila ter nimajo najnujnejšega komfor ta, kar danes bolniki ne morejo pogrešati. Od otvoritve našega delavskega (naiglašam delavskega, ker je to izključno naša skupna last nameščencev) zdravilišča na Klenovniku, je odstranjen tudi ta zadnji vzrok bega naših bolnikov v inozemska zdravilišča. Tako bo izpolnjeval Klenovnik od sedaj naprej poleg zdravstvene tudi važno gospodarsko nalogo. Vsak, ki bi potreboval še kakšne druge informacije, bodisi o sprejemu, cenah itd., naj se obrne pismeno ali osebno na Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu, Mihanovićeva ul. št. 3. telof. št. 664 in 1355. Iz jako strogega hišnega reda naj navedem le nekoliko važnih določb. Za časa bivanja v zdravilišču je v prvi vrsti strogo prepovedano kaditi in za-uživati alkoholne pijače. Brezpogojno se mora vsakdo pokoravati ustmenim odredbam zdraviliških zdravnikov, sester in ostalih organov uprave zavoda. Samo po sebi umevno je, da ne smejo bolniki uporabljati nobenih drugih zdravil izven onih, katere jim predpišejo zdraviliški zdravniki. Dnevni red, ki obstoji v ležanju, vstajanju, sprehodih, kopanju, se mora točno izvrševati. Posebno pozornost se posveča točnosti v podnevnom ležanju na odprti verandi, zauživanju hrane, jutranjemu vstajanju iz postelje ob 7. uri in leganju k nočnemu počitku ob 9. uri zvečer. Sprehajati se smejo samo oni bolniki, katerim zdravnik to predpiše. Taki sprehodi so v določenem času obvezni. Po dnevu se bolniki ne smejo nahajati v spalnicah brez opravičenega razloga. Okna spalnic morajo biti po letu in po zimi odprta, iz-vzemši oh izvanredno hudem mrazu. Kršitelji hišnega reda in vsaka neubogljivost se v prid zdravju bolnikov najstrožje kaznuje. Po večini obstojajo kazni v tem, da se kršitelji hišnega reda iz zdravilišča odslovijo. Že ponovno sem povdarjal v »Gostilničarskem listu«, da je za razvoj tujskega prometa pri nas in za pro-cvit našega stanu potrebno predvsem, da imamo v naših lokalih ne le dobro izurjeno, temveč tudi zdravo kuhinjsko in natakarsko osobje. Najpoglavitnejše je, da obvarujemo naše osob-je in s tem tudi naše goste, tuberkuloze. Ker smatram to za našo najvažnejšo nalogo-, ponavljam že opetovano objavljene članke v tem oziru in priporočam vsem našim članom, naj take ustanove, ki sio postavljene za to, da zdravijo to strašno bolezen, kar najbolj podpirajo z rednim plačevanjem odmerjenih prispevkov, ki jih predpisujejo posamezni Okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Kakor vsakokrat, tako mi sili tudi danes pod pero misel, priporočati vam, da sledite vzgledu delavstva, ki si je s svojo zavednostjo in močno organizacijo znalo ustvariti poleg tako važnih zdravstvenih zavodov tudi pokojninsko zavarovanje za starost, od katerega pa delavstvo niti iz daleka nima tako velikih koristi, kakor jih ima od zdravniškega zavarovanja v primeru na ogromne prispevke, ki se plačujejo za pokojninsko, in nizke premije, ki jih zahteva bolniško zavarovanje. CENIK za leto 1928. Belo platno..........Din Gradi za spodnje hlače « Platno za rjuhe 150 cm « Platno zakapnelSOcm « Damašt za posteljnino « Namizni prti (komad) « Gradi za madrace . . « Cefirji in oksforti . . « Tiskovine (druki) , . « Delain, etamin . . . « Volneni delain . . . « Sevijot v vseh barvah « Volneni poplin . . . « Modno blago za ženske « Blago za plašče in kostume . . . . « Razne svile za obleke « Creppe de Chine . . « Težka taft svila . . « Surova svila ... . « Svilene rute . . . . « Naglavne rute . . . . « Jugoslovansko suknjo « Češki kamgarni . . . « Angleško sukno . . . « Modne hlače .... « Liister za suknje . . « Struks.................« Baržun in fustian . . « Hiačevina .............« Tirolski loden . . . « 8, 9, 10, 12 12, 14, 16, 20 22, 26, 28, 32 28, 32, 40, 45 28, 32, 46, 50 40, 48, 50, 60 30. 36, 44, 52 10, 12, 14, 20 10, 12, 15, 16 10, 12, 14, 16 18, 28, 38, 48 34, 45, 60, 68 45, 50, 58, 60 20, 24, 28, 35 80, 95, 110, 120 36, 45, 60, 68 68, 98, 120 88, 120 26, 28, 32, 40 40, 50, 120, 145 5, 10, 12, 18 24, 36. 50, 72 65, 120, 140, 160 200, 220, 280, 300 100, 130, 180, 230 40, 60, 98, 160 60, 70, 95, 170 30, 36, 40, 60 12, 28, 36, 48 120 Zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koce, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slam-njače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najceneje samo v manufakturni trgovini IVIaritoor*, Glavni t reji 7 Vzorcev se ne razpošilja. Naznanilo proelitVe. Čast mi je cenj. strankam sporočiti sVv'oT tapetniško delavnico priselil 4 GosposKo ulico št. ,36 v Mariboru. Jamčim tudi v bodoče za solidno in promptno izpeljavo naročenih del ter priporočam svojo bogato izbiro vzorcev lesenih rolet in trgovskih predalov. Prevzemam dela bodisi v delavnici ali pa pridem na dom. Z odličnim spoštovanjem Mandl, tapetar. Naznanilo pretoma. Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva s 1. oktobrom 1928 prevzela od gospoda Franca Kurinčiča delatesno trgovino in zajtrkovalnico v MARIBORU. Aleksandrova cesta 31. Priporočava se za obilni obisk Slatljo iu Jtsipina fabjaa. 13 k s ]3 o x» t n. a. hiša lastnik Albin Pristernik Maribor, Aleksandrova c. 19 Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah. Na drobno! Na debelo! JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19 tovarna 35» izdelovanje dezentnili vin in sinusov. Kis za vlaganje Na drobno! kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah. Na debelo! Pletenine jope telovniki pulverjf mantelni kostumi krila večerna ogrinjala otroške garniture i. t. d. iz čiste volne in po n a j n i ž j i h cenah priporoča pletilna Mm Ifezjak* Maribor Vetrinjska uS. 17. Vsa naročila, tudi če se materija! dostavi, se izvršije hitro in najceneje. Na debelo! Na drobne! eWW/Vr 'Sfpr 3omier’ Oricjiricslna znanec Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Ršservše (rdeča glavica). Kletarstva: Gornja Kadgona. Zastopstvo za Slovenijo: Kerne in Favai, Ljubljana. Cenik gratis in franko. v stekleničili tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTAR BOUVIER - - » - Gornja Radgona - - - - Vrste letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. 'Iin9, A hS 5č žELEzmmšk 1V9H ROBA MARIBOR Nojlepši hlobiilii! Najvep izbiro! Hojnižje »e! A. Stauber mmm, uhcs iq. omj n/AN DPIkj ALPAKA V O S I I. N A SREBRO Z N A M K A Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta. POMIZJEmNAMIZNI PRIBOR zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo SREČKO PODGORNIK, MARIBOR, Maistrova 3 Modna trgovina Anton Paš Maribor, Slovenska ul. 4. Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D M. C. preo-meti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. Strogo solidne cene ! Ali že veste ? da vedno kupuje staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje Sftumpf, zlatar, £3tarife or, Koroška 8 čevljarski mojster (elje, Samostanska št 6 Izdelujem vsakovrstne moške, damske in otroške čevlje, mestne, podeželske, športne itd. po najnižjih cenah. — Delo 6 zajamčeno. 7 Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. _____ ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg št. 4 •KUPUJE STARO ZLATO SREBRO Najboljša ljutomerska vina proda po najnižji ceni Anton Slik, Sli'1'dg..:. Oglašujte! Prva celjska parna illfin l||| Plisiranje in likal- barvarija in ke- ■■MII 1 Mliufl Bila« niča za škrob-mična čistilnica Celje, Gosposka ul. 21 'h"0 i>erl10 Pivovarna Josip Tscheligi Maribor, telefon 335. Back in marčno pivo. SR- PERC GosposHa ul. 34 največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. s »S® Damske zimske klobuke vseh vrst in barv kupite najceneje pri Mariji Jaha modisiiaja Maribor, Stolna ulica št. 2. Sprejema popravila vseh vrst ceno, hitre in solidno. Naznanilo preselitve. Cenj, strankam vljudno sporočam, da sem preselil svoj česalni salon iz Stavesuske ulice št. 2 „BERNDORF” MARIBOR v Slovensko ul. 12 v Mariboru. Prosim cenj. stranke, da mi dosedaj izkazano zaupanje ohranijo tudi v bodoče ter se priporočam z odličnim spoštovanjem Anton Zahradnik. Malinovec in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja in grozdja RUDOLF N1EFERGAL MARIBOR, Koroška cesta I. Otvoritev. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem o tvoril v Vetrinjski ulici št. 5 trgovino z usnjem. Ker imam lastno tovarno, mi je tudi mogoče najcenejše postreči. — Kupujem tudi surove kože ter jih vzamem tudi v delo in jih najboljše izdelujem. Za obilen obisk se priporoča Arnošt Kohnstein trgovina z usnjem Maribor, Vetrinjska ul. 5 Vsa instalacijska in kleparska dela, kopalnice, umivalnike, stranišča, naprave za segrevanje vode iz štedilnika ali s posebnimi aparati, centralne kurjave vseh sistemov in za vse svrhe, zlasti pa etažno segrevanje uradov, trgovin, kinogledališč in drugih dvoran izdeluje in dobavlja v prvovrstni izpeljavi po umerjenih cenah IVI d. k S Ussar, Maribor, Gregorčičeva Pojasnila in načrti vedno na razpolago. ul. 11 Telefon 259. O OJ TVORNISKA ZALOGA MOŠKEGA PERILA srajce iz cefirja srajce iz poplina svilnate srajce smoking srajce športne srajce Velika izbira! I_________ Samo prvovrstno blago! ZNAMKE trdi ovratniki poltrdi ovratniki mehki ovratniki samoveznice ££ qo.jo.k.«,,c. MARIBOR MAM pižame spodnje hlače žepni robci nogavice Nasproti kavarni Central Vedno velika zaloga delavskega perila po najnižjih cenah. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Stalno velika zaloga : cefirjev, poplinov, šifonov, platna, gradelna, keperja J Velika izDira! Originalne tvorniške cene! Originalno pristno novo dalmatinsko vino hei® Op©3o črti® po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki Bonačič & Bakovič, v"e,ro‘’v",'vln<'“'m,"nsk*«a Split. Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6. Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d d.«, Split. Skladišče: Maribor, Lekarniška ulica 7. CENIK in VZORCI na razpolago. Obveščam moje visoko čislane stranke, da od 1. okt. 1928 nisem več vodja tukajšnje filijalke ZALOGE ČEVLJEV HUMANIH ker sem mesto odložil. Zahvaljujem se spoštovanim strankam za v fili-jalki Humanik mi izkazano zaupanje in prosim istočasno mi to zaupanje tudi dalje ohraniti v moji modni trgovini. Z odličnim spoštovanjem FR. KRICK, CELJE. SkladLišče jVleinel $ jCerold tovarna glasbil, gramofonov In harmonik, Maribor, št. 39 A. Najcenejša in največja Specijalna tvrdka glasbenih inštrumentov v državi. Dobavlja samo priznano prvovrstne Izdelke! Vijoline .... od Din 95— dalje, ročne harmonike cd Din 85'— dalje gitare . . . , » » io/'— » klavirsk? citre , » » 192'— » mandoline . . » » 136— » gramofoni ...» » 345— » Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno! L e sts’olio'VML jal* more nuditi ono, kar je najboljšega H in najtrpežnejšega za kolesarstvo. V tem smislu se priporoča tvrdka I Justin Gustinčič £ meh. delavnica in trgovina ter zastopstvo za motorna kolesa znamke «Puch» in«F. N.» Maribor*, Tattsnbachova ul. 14, nasproti Narodnemu domu. Kolesa raznih znamk, za gospode, dame, fantke in deklice, iz najboljših tovarn, kakor „ W a ff e n » «*“, „St©y*»“, Orožno kolo, „F'engeot«, i. t. d. V zalogi imam vedno bogato izbiro pnevmatik angleških, francoskih, italijanskih in nemških znamk, ter vse posamezne predmete, ki jih kolesar potrebuje in želi, do najnižjih cenah. Dalje velika zaloga šivalnih strojev znamke „Diinkopp64 s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Strojno olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na isto lahko počaka. Lastna poni-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd. Vsi kletarski in sinogradnižki gumijasti predmeti. Cene nizke. Vse zajamčeno. Postrežoa točna. I Mtamta , vinom 88 88 |j!i^ Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. P. N OBČINSTVO, POZOR! rji/\t,* <"k. za umivanje, kopanje, pomivanj’*, pranje, segre- lUJtLi'i V UDU vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segreva vodo takoj že pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljuje vse dosedanjezastareletoplovodne naprave.Štedljiv pri premogu in času, ker odpade vsak) postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peci, kotlu itd. Naprava je neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvalnih in priporočilnih pisem,ki so na razpolago. Poslužite se enakih naprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvrdka BELAK & INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE PREŠERN0VA UUCA 3 POJASNILA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO PJ _____________ LJuMlana, Laško in Maribor m priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, .iPorter** in vsem cen j. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna »Unio n«, tjuliliana, LaSho in Maribor. izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan .Cetina. Vsi v Celju.