TEDNiK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZe DELOVNEGA LJUDSTVA^ PTUJ, 7. januarja 1971 LETO XXIV., št. 1 Cena 0,70 din Niso ostali samo spomini g. januar 1943. Gozd pod Tre- mi žeblji počiva v snežni odeji, v zemljankah se stiskajo borci, mraz pošteno stiska. Iz doline pa se vijejo kolone, z vseh stra- ni in sklepajo krog. Močan in neprobojen. Najprej zadoni osamel strel, potem toča stre- lov, rafalov, ki klestijo stolet- ne smreke. Izpod zemljank v jutranjem mrazu zadonijo gla- sovi borcev v porogljiv odgovor pozivu na predajo. Prvi proboj. Kri mladih borcev se zleplja s snegom, nemški svinec zasuje ped svobodne slovenske zemlje. Dekleta jurišajo, toda sovraž- nikovih krogel je preveč. Nekaj trenutkov pred tem je snežna belina jemala vid. zdaj borci branijo vsak košček, s krvjo prepojene zemlje. Med reglja- njem strojnic donijo točno od- merjeni streli, vse je zaman. Ce prebiješ en krog, že čaka drugi, tretji... Dolina bolestno trepeta v pri- čakovanju, izhoda pa ni. Potem zavlada spokojen mir. Borci I. pohorskega bataljona ležijo ob zemljankah, prsti pa so zleplje- ni ob kovino. Puške so utihnile, pohorski gozdovi pa so boleče zaječali. g. januar 1971. Cas hiti, s sabo pa nosi spomine veličastne e- popeje naroda, ki ni hotel biti suženj. Od Osankarice proti poslednjemu bojišču borcev ba- taljona se vije gaz. Spet je snežna odeja prekrila prizori- šče, kjer je peščica domolju- bov globoko zaorala ledino svobode. Tudi danes se stolet- ne smreke vzpenjajo kvišku. Zob časa pa ni mogel odstrani- ti sledov . . • Skozi vejevje si utirajo pot sončni žarki in osvetljujejo ta sveti kraj. In povsod je tiši- na... Praznik občine Slovenska Bistrica PROGRAM PRAZNOVANJA 7. JANUARJA: — ob 8. uri odhod partizanske patrulje. Med potjo bo obiskala preživele pohorske borce; — ob 17. uri večer partizanskih .spominov v Matični knjižnici Slovenska Bistrica in sve- čana predaja LAMPREHTOVE knjižnice Matični knjižnici; — ob 19. uri svečana akademija v avli osnov- ne šole Pohorski odred z nastopom SLO- VENSKEGA OKTETA; — ob istem času bodo svečane akademije, po- svečene občinskemu prazniku, tudi v vseh večjih krajih občine; 8. JANUARJA: — ob 9. uri razširjena slavnostna seja občin- ske skupščine in občinskega odbora ZZB NOV Slovenska Bistrica v Domu kulture 8 programom v izvedbi KUD Svoboda Slo- venska Bistrica; — ob 11. uri polaganje venca pred spomeni- kom na Trgu svobode v Slovenski Bistrici. Po položitvi odhod na bojišče poslednje bit- ke I. pohorskega bataljona; — Med tem časom ob 10. uri občinsko med- ekipno strelsko tekmovanje pri Osankarici za prehodni pokal občinskega praznika. — ob 12. uri otvoritev obnovljene stalne raz- stave o I. pohorskem bataljonu v prostorih planinskega doma Osankarica; — ob 11.30 spominska komemoracija pri spo- meniku T. pohorskega bataljona in spre- jem partizanske patrulje. 10. JANUARJA: — ob 9. uri ekipno tekmovanje judolstov Slo- venije za memorial Pohorskega bataljona v telovadnem domu TVD Partizan. Bralce obveščamo, da bo naročnina za Tednik tudi v letu 1971 nespre- menjena. Zaradi težav v kolportaži pa bo posamezni izvod veljal odslej 70 par Skupščina občine Slovenska Bistrica Občinska konferenca ZKS Ibčinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZMS Občinski sindikalni svet Občinsko združ. borcev NOV VREME do nedelje, 17. januarja 1971. Polna luna bo v ponede- ljek 11. januarja ob 14.20. ■ * ..1. J Napoved: do 13. januarja bo pogostno snežilo. Nato bo nastopilo daljše obdobje le- pega vremena. Ostrejši mraz bo od 14. do 25. januarja, 6e ne n.istopi južno vreme. Ver- jetnost je. Aloj/ Cestnik Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom! STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 7. januaria 1971 •redsednik občine Slovenska Bistrica Miro Kolen ko: »Ob prazniku sprejemamo mnoge nove obveznosti<( Ko smo predsednika bi- striške občine M'ra Kolenka ob prazniku povprašali, ka- tere »o tiste stvari, ki iih bi bilo ob takšni priložnosti vredno posebej omeniti, je s prikritim zadovolistvom po- vedal: »Za nami je ena izmed po- membnejših nalog naše ožje občinske skupnosti. V prete- klem letu nam je uspelo sa- nirati šolstvo, kar je bil trn v peti. Učitelji imajo sedaj urejene osebne dohodke, vid- ni pa so tudi prvi rezultati referenduma, na katerem so občani sklenili pet let pri- spevati za firradnjo šolskega prostora. Obnovljeni šoli v Makolah bomo pridali še no- vo zgradbo v Poljčanah. Z deli bodo pričeli na pomlad in pričakujemo lahko, da bomo tako rešili še en velik problem. Približno ob istem easn pa bodo pričeli obnav- ljati tudi centralno stavbo bistriškega vrtca, za katere •bnovo je kredit že odobren, prav tako kot za obnovo in- ternata posebne osnovne šo- le.« — Kmalu bodo zaživele kulturne skupnosti. Kaj lah- ko pričakuiemo od bistri- ške? »Kulturna dejavnost je bi- la nekaj časa v slepi ulici. V zadnjem času pa lahko ugo- tavljamo, da so kulturno- nmetniška društva prebrodi- la krizo, obstajajo pa tudi realne možnosti, da bomo z večjimi sredstvi podprli na- pore kulturnih delavcev. Ne smemo pozabiti na številne uprizoritve z vaških odrov in predstav v Slovenski Bi- strici, posebej pa moram še opozoriti na kulturno po- slanstvo, ki ga opravlja bi- striška Matična knjižnica, ki vse bolj postaja žarišče kul- turnega dela. V letošnjem letu bo kulturi ostalo veČ sredstev, saj je republika od- stopila 0,5 odstotka od pro- metnega davka, kar lahko predstavlja zadovoljivo o- snovo.« — Ko 7.e govorimo o >^ne- gospodarskih« dejavnostih, bi posvetil besedo tudi telesni kulturi in športu, saj so mla- di športniki in nekateri en- tuziasti v občini, ponesli ime kraja in občine daleč na- okrog. Kakšna je bodočnost bis dei- st\lzke- ga cestišča nesreče ai mofgel preprečit:. S prednjim levim delom avtomobila je zadel konja, ki je padel na prednji del avtomobila in tako s ko- njem na pokrovu odpeljal še štiri metre. Konj je dobil poškodbo na zadnji nogi. Na osebnem av- tomobilu pa ie nastalo za približno 7000 dinarjev ško- de. Vsi udeleženci pri tej ne- sreč: so bili trezni. jr Prizadevanja so rodila uspeh v zadnjem mesecu, sedaj lahko rečemo, lanskega leta, je bilo potrebnih mnogo poti, besed in skrbi, da so ormoški občinski možje spravili grad- njo osnovne šole Tomaž pri Ormožu »pod streho«. Grozi- la je ugasnitev kredita, ki so ga dobili že marca lani, ker kljub prizadevanjem niso us- peli dobiti izvajalca del. Vsa gradbena podjetja so v preteklem letu bila preobre- menjena z delom. Nekatera pa zraven tega še niso mogla zagotoviti gradbenega mate- riala — predvsem cementa in betonskega železa. Zopet dru- ga so imeia težave z delovno silo itd. Tudi lokacija bodo- čega šolskega poslopja kakor tudi sama vas Tomaž je pre- cej odmaknjena od lepih cest. Tu so tudi težave z vo- do, zato je pri gradbenih podjetjih bilo tudi manjše zanimanje za to gradnjo, še posebej zato, ker je ponud- ba gradbenih del bila izred- no velika. Ormoška občinska skupšči- na je že v juniju lanskega le- ta sprejela investicijski pro- gram za gradnjo osnovne šo- le Tomaž, v znesku 400 mi- lijonov starih dinarjev. Sred- stva so bila zagotovljena v obliki kredita Ljubljanske kreditne banke iz sredstev republiške izobraževalne skupnosti in zbranih sredstev v skladu za investicijsko gradnjo osnovnošolskega pro- stora v občini Ormož. Potem je bila opravljena prva lici- tacija za oddajo del, ki ni us- pela, ker je prišel samo eden ponudnik. Morala bi biti vsaj dva. da bi sploh lahko liciti- rali. Nato je v zakonitem ro- ku bila izvedena druga licita- cija, ki tudi ni uspela, ker ni bilo nobenega ponudnika. Tako na v licitaciji razpisa- ne pogoje ni bilo ponudnika. Začeli so zbirati konkretne ponudbe posameznih gradbe- nih podjetij iz skoraj v.se se- verovzhodne Slovenije, Med- murja in hrvaškega Zagor- ja. To je rodilo neposredne stike s posameznimi gradbin- ci, ki so se za stvar vsaj po- skušali nekoliko »ogreti«. Medtem je na pobudo ob- činske konference SZDL Or- mož, bila v Ormožu seja klu- bov poslancev mariborske in murskosoboške regije. Pri ogledu ormoške občine, so naši poslanci bili tudi pri To- mažu m se seznanili tudi s problemi gradnje novega šol- skega poslopja. Pozneje so se za to" stvar zavzeli nekateri poslanci in člani IS SRS, in tako je Or- možanom uspelo zbrati še ne- kaj ponudnikov. Med šestimi gradbenimi podjetji, toliko jih je namreč poslalo svoje ponudbe, pa so tudi najugodnejše visoko pre- segle zagotovljena predra- čunska sredstva predvidena za gradnjo te šole. Zato je ormoška občinska skupščina lanskega novembra ukrenila vse potrebno in med drugim tudi spremenila investicijski program ter tako zagotovila še dodatno okrog 100 starih milijonov za gradnjo šole pri Tomažu. Sedaj so dela že predana. Izvajalec je gradbeno pod- jetje »Gradnje« Ptuj. Z deli bodo pričeli, čim bodo vre- menski pogoji to dopuščali. GP »Gradnje« Ptuj pa je po nasvetu ormoške občinske skupščine tudi sklenilo po- godbo z vodno skupnostjo Drava—Mura o gradnji vaš- kega vodovoda, tako da bodo dela pri graditvi nove šole nekoliko lažja. Tako bodo Tomaževčani le dobili novo šolsko poslopje, ki bo, upajmo, pomagalo, k boljšim učnim uspehom. jr Na Vidmu še letos modertiizacifa trgovine Kot vse kaže, bodo Videm- čani že letos za prvi maj lah- ko kupovali življenjske po- trebščine v novo urejeni tr- govini. Trgovsko podjetje Merkator oziroma Panonija iz Ptuja, namreč obljublja, da bo letos končno prašla na red tudi njibova trgovina v Vidmu, da jo bo temeljito obnovila od zunaj in zno- traj, skratka dobila bf) pov- sem mestno podobo, takšno, da bo vanjo z veseljem vsto- pil tudi tujec, zlasti pa do- mačini, ki tu vsakodnevno kupujejo svoje življenjske potrebščine. Panonija je šicer že nekaj let obljubljala, da bo ta tr- govsiki lokail modernizirala, vendar je do sedaj vse ostalo samo pri obljubah Zato se daj Videmčanii upravičeno pričakujemo od vodstva pod- jetja, da bo svojo obljubo naposled tudi uresničilo, še posebej, ker ima v tej trgo- vini iz leta v leto večji pro- met. Nedvomno je na to vpli- vala tudi dobra založenost trgovine, ki je vselej pri- sluhnila željam in potrebam potrošnikov. Upamo, da bo potem, ko bo trgovina mo- dernizirana ponudba in iz- bira blaga še večja, kar jim bo omogočila nova. sodobna oprema. fh Pešec sredi ceste v nedeljo. 3. t. m.i se -je v Pavlovcih na cesti II. reda pripetila prometna nesreča, ker je pešec šel po sredi vo- zišča. Voznik osebnega avtomobi- la Milan Fekonja iz Andrenc pri Cerkvenjaku, zaposlen v Nemčiji, ie peljal z osebnim avtomobilom iz Ivanjkovec proti Ormožu Ko je pripe- ljal na konec vasi Pavlov(H je prehitel osebni avtomobil. V tem trenutku je opazil pred seboj pešca Ignaca No- vaka iz Libanje, ki je šel po sredi ceste. Pri prehitevanju pešca se Fekonja zaradi sne- ga in neplužene ceste ni mo- gel dovolj umakniti in je pešca zadel v levo nogo. Novaka so lažje poškodo- vanega po glavi in levi nogi odpeljali v ptujsko bolniSni- co. Na avtomobilu pa ie na- stalo za približno 600 din škode. ir STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 7. januarja 1971 Sneg na ptujskih ulicah Obilne snežne padavine v letošnji zimi so ivovzročile mnogo neprijetnoisti. Marsi- komu je sneg preprečil sil- vestrovanje ali mu onemogo- ČSJ povratek. Tudi promet je docela ohromil in mnogi Plujčam so zjutraj izkopa- vali svoja vozila izpod sne- ga. Ptujsko komunalno pod- jetje je vse te dni plužilo ptujske ulice, da je omogo- čilo najnujnejši promet. V razgovoru z Jurijem Staloerjem, referentom za iM-editev in čistočo mesta, nam je predočii nekaj zares objektivnih težav. Komuriadtno podjetje Ptuj iraa vsakoletne pogodbe s SO Ptuj, za ureditev in vzdr- ževanje mesta, ulic ter ostali komunikalij. Skupni predračun, ki ga vsako leto komunalno podjetije Ptuj predloži SO Ptuj, še ni bil nobeno leto v celoti sprejet- Ko8Tfu*nalno podjetje se tako srečuje r. vsakoletnimi fi-j nančnimi težavami, ki jih i mora kriti iz rajnih drugih] dejavnosti. V letu 1970 je bilo odmer- jeno za vse komunalne de- javnosti 590.000 dinarjev, od tega za pluženje, čiščenje in odvoz snega 55.000 dinarjev. To pa je premalo, posebno v takem snežnem obilju, kot je letošnja zima. Komunalno podjetje je letos že ob pr- vem snegu pričelo s čišče- njem cest. pa tudi odvaža- nje s tovornjaki je že dva- krat bilo potrebno z ozkih prometnih grl in parkirnih prostorov. Nemalo težav jim povzročajo nevestni vozniki, ki parkirajo svoja vozila v ozkih ulicah. Tu je potrebno pri pluženju plug razstaviti, da se tovornjak lahko umak- ne osebnemu vozilu, in na- to plug zopet sestaviti za neovirano nadaljnje pluže- nje. To pa jim odvzame mnogo časa, saj stane delov- na ura tovornja-ka s plugom 50 in nakladalca s plugom 80—100 dinarjev. Zato ob tej priložnosti apeliramo na vse voznike, naj po možnosti ne puščajo vozil na cesti. Lansiko zimo je tudi nekaj zasebnih prevoznikov dalo predlog za brezplačen odvoz snega s ptujskih ulic s svo- jimi tovornjaki. Predstavnik krajevne skupnosti pa ni u- spel organizirati delovne si- le tako. da se je tudi ta ak- cija zasebnih prevoznikov izjalovila. Komunalno podjetje se je letos izredno potrudilo pri odstranjevanju snega, tako da ji je že tudi skupščina občine izrekla pohvalo. Ta- koj po *iovoletnem prazno- vanju so pričeli s čiščenjem in odvažaniem snega s ptuj- skih ulic. Problem je samo v ozkih ulicah, kjer plug od- rine sneg na pločnike, sta- novalci pa ga zopet mečejo na ceste. Tu je torej nujen odvoz. Komunalno podjetje še enkrat apelira na vse stano- valce, da redno očistijo oloč- nike. vse voznike pa prosi, da s svojimi vozili ne ovira- jo čiščenja ulic in parkirnih prostorov. ak CENE prehrambnih artiklov pri »Povrtnini« v Ptuju: ZELENJAVA: krompir 1,50; čebula 2,60; rdeča pesa 2,00; soJata 6,00; ohrovt 2,40; ze- lje 1,80; fižol 6,50; česen 10,00; kislo zelje 3,00. SADJE: jaibolka 1,60; hru- šk« 4,00; grozdje 4,80; man- darine 6,00; banane 5,40; o- ranže 5,00; limone 4,90. OSTALI ARTIKLI: pšeni- ca 1,50; koruza 1,35; ajdova kaša 7.00: ječmena kaša 2,16; jajčka 0,90. CENE prehrambnih artiklov v »Zelenjavi« v Ormožu: ZELENJAVA: krompir 0.80; čebula 2,50; rdeča pesa 1,50; solata 4,00; ohrovt 2,50; ze- Me 1,50; fižol 6,00; česen 10,00: kisilo zelje 3,00. SADJE: jabolka 1,70; hru- Ske 4,00; grozdje 4,50; man- darine 5.50; banane 5,40; o- ranže 4,90; limone 5,50. OSTALI ARTIKLI: pšeni- nica 1.35; koruza 1.20; ajdo- va kaša 6.50; prosena kaša 3,40: ječmena kaša 2,20; jajč- ka 0,65. Skupščina zdravstvenega zavarovanja kmetov v Mariboru je določila prispevke zavarovanja Na dnevnem redu zadnje- ga ziasedanja zdravstvenega zavarovanja kmetov v Mari- boru, je bilo več predlogov in sklepov. Razprava o prvem predlo- gu sklepa o določitvi stopnje prispevka za zdrastveno za- varovanje kmetov v letu 1971 je bila najbolj žolčna. Za re- šitev tega perečega poglavja je bilo 12 variant. Skupščina se je odločila za VII., ki pred- videva zavarovancem-kme- tom plačevanje 20 odst. od katastrskega dohodka in pavšalni zne.sek din 100 na 7.avarovano osebo ter 2 odst. od zaslužka za občasna dela. Nato je bil sprejet sklep o prevžitkarjih, uživalcih stal- nih preživnin ter članov go- spodinjskih skupnosti. Me- sečni pavšalni prispevek je 30 din. Plačniki so osebe, ki so s prevžitkom obremenje- ne, občine ali organizacije, ki so priznale preživnino in lastniki zemljišč. Sklep o prispevku zavaro- vanih oseb k stroškom zdrav- stvenega varstva določa: 20 odst. stroškov za zdravljenje v siDlošnih in specialnih bol- nišnicah za prvih 30 dni; 50 odst. stroškov za ambulant- no zdravljenje, za zdravlje- nje na bolnikovem domu ter za zdravila, v kolikor niso zagotovljena na račun skup- nosti; 20 din za stroške zdravniškega obiska na do- mu. Sprejet je bil tudi sklep o uporabi ustreznih splošnih aktov skupščine zdravstvene- ga 7.avarovanja delavcev Ma- ribor glede odločitve načina predpisovanja, izdajanja in plačevanja zdravil ter po- pomožnega in sanitarnega materiala zavarovanih oseb zdravstvenega zavarovanja kmetov. Za reševanje pritožb se sprejme sklep, da se poobla- sti zdravniško komisijo skup- nosti zdravstvenega zavaro- vanja delavcev Maribor. Težka je bila odločitev za večjo obremenitev kmetijskih gospodarstev, ker vemo, da velik odstotek le teh že ne zmore dosedanjih obveznosti, ali za kritje zdravstvenih storitev je potreben denar in prejemki skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kme- tov se morajo vskladiti s predvidenimi izdatki, zato je v letu 1971 na novo predpi- san pavšalni znesek po zava- rovani osebi na 100 din, od- pade pa pavšalnih 200 din na gospodarstvo. Tako je go- spodarstvo z večjim številom članov bolj obremenjeno, z manj člani pa manj. Slaba strain pa je, kjer je več de- la nezmožnih ljudi, n. pr. o- trok in starčkov, da je za ne- . produktivne člane tudi tre- ba plačevati. Pri teh pomislekih se ne- hote vrinja misel o stanov- skih ratdikah. Delavci so za starost preskrbljeni na pod- lagi njihovih aktivnih pre- jemkov; kmetje, ki so na kmetijah pustili svoje živ- ljenjske moči in so ostali o- samijeni, dela nezmožni, se morajo vzdrževati sami in še dajati. Trenja, ki so se po- javila, kako izpeljati in raz- vozlati zamotano zadevo kmetijskega vprašanja, kajti zemljišče brez delovne sile ne daje nič, pa je veliko, ali majhno, so se končala tako^ da ikmetijsko gosipodarstvo ne more dajati, če nič ne prido- biva. Navzoči zastopnik uprave za dohodke je dejal, da bo plačevanja obveznosti ne- zmožnih gospodarstev pre- vzela skupnost in onemoglim osebam dajala preživnino, če bodo hoteli. Znano pa je, da kmetijski kombinat odklanja prevzem posestev v hribovi- tih predelih. Kako je ži^ta- renje dela nezmo|nih ljudi na takih gospodarstvih, je pekoče vprašanje. Preiti bo treba od besed k dejanjem^ rešiti kmečko vprašanje, od- praviti vaško revščino ter o- nemoglim-osamljenim kme- tom olajšati večerne ure nji- hovega življenja. JM Z)om noge Na Ljutomerski cesti v Or- možu sc je pripetila promet- na nesreča, ker je pešec ne- nadoma stopil pred osebni avtomobil, ki je pripeljal za njim. Pešec Vlado Trop je šel po desni strani Ljutomerske ce- ste. Za njim je prišel njegov prijatelj Ivan Kukovec iz Lešnice pri Ormožu, progov- ni delavec, zaposlen na Tez- nem. Ko je dohitel prijatelja Tropa je stopil na njegovo levo stran m s, tem pred o- sebni avtomobil, ki ga je vo- zil Maks Novak iz Desnjaka pri Ljutomeru, zaposlen v Nemčiji. Ko je voznik opazil pešca, je pritisnil na zavoro. Tedaj je avtomobil zaneslo po poledeneli cesti in je zadel Kukovca v levo nogo ter ga zbil p>o cestišču. Pri nesreči je Kukovec do- bil zlom noge nad kolenom in ga je Novak takoj odpeljal do rešilne postaje v Ormož od tam pa so ga odpeljali v bolnišnico v Ptuj. Voznik osebnega avtomobi- la ni bil vinjen. jr Bistriški trgovci bodo združeni uresničili dolgoletne načrte Pripravljeni na gradnjo novih lokalov Pisali smo že, da se je bi- striško trgovsko podjetje Pla- nika na referendumu odločilo za priključitev k veletrgovini »Koloniale« Maribor. Obiska- li smo direktorja Planike Jerneja Celofigo in ga pov- prašali, kakšni so bili motivi, da so se odločili za združitev. »Prvi in najbolj pomemben motiv, ki nas je spremljal pri odločitvi, je bila želja po raz- širitvi trgovskih lokalov. Ze dlje časa smo se pripravljali na gradnjo nekaterih novih trgovskih lokalov, za katere pa nismo imeli dovolj lastnih sredstev. Povsem se tudi za- vedamo položaja trgovine da- nes in povsem jasno nam je bilo, da v takšnem okviru ne moremo zadovoljiti potreb potrošnikov in tudi samih tr- govcev. Priprave na referen- dum so bile temeljite, tako da so bili vsi člani delovnega kolektiva seznanjeni z vso problematiko pred odloča- njem.« — V katerih krajih pa na- meravate graditi nove loka- le? »V Slovenski Bistrici že imamo zemljišča za gradnjo ob bencinski črpalki, kjer naj bi bile samopostrežnica z bi- fejem in trgovina z avto de- li. Lokal bomo zgradili tudi v naselju Tirgol;, razširiti pa nameravamo tudi samopo- strežnico na Zgornji Bistrici, ki že zdavnaj ne zmore vseh zahtev potrošnikov. Prav ta- ko imamo v načrtu gradnjo marketa v Oplotnici, gradili pa bi tudi na Pragerskem. kjer pa še nimamo zemljišča. Poleg omenjenih gradenj bo- mo morali modernizirati tudi nekatere druge poslovalnice, za katere doslej nismo imeli dovolj sredstev. V pogodbi, Id smo jo podpisali ob priklju- čitvi pa je tudi zapisano, da se bPdo osebni .dohodki za- poslenih povečali, torej je bi- lo prednosti kar precej.« — Večkrat smo lahko sli- šali, da so imeli učenci, ki so se učili v vašem podjetju te- žave z zaposlitvijo. »Vsako leto je bilo pri nas večje število učencev. Ker nismo imeli vedno prostih mest, so bili problemi zapo- slovanja mladih seveda sko- rajda vedno prisotni. Nekoli- ko drugače pa bo sedaj. Z novimi lokali bodo tudi kad- rovske potrebe večje, upamo pa lahko, da do težav iz pre- teklih let ne bo prišlo, saj lahko sedaj mlade zaposlimo tudi v drugih obratih »Kolo- nial«.« — Za koliko pa se bo po- večal promet? »Predvidevamo lahko, da bomo v letošnjem letu doseg- li 50 milijonov realizacije, že prihodnje lefo pa 60 milijo- nov dinarjev. Povečanje bo kar precejšnje. Omenim pa naj še, da bo večje tudi šte- vilo zaposlenih.« Pridobitev in prednosti ob priključitvi h »Kolonialam je torej kar precej, tako da lah- ko pričakujemo, da bodo pre- cejšnji delež koristi -^potegni- li« tudi potrošniki, ki pri vsej stvari niso tako nepomembni opazovalci. D. Utenkar TEDNIK — ČETRTEK. 7. januarja 1971 STRAN 7 Srečni bi bili, če bi nam starejši pomagali... Cesto zelo radi govorimo o aktivni ali neaktivni mladin- ski organizaciji v tem ali o- nem kraju. Tudi o mladinski organizaciji v Kidričevem ie bilo izrečenih že mnogo kri- tičnih besed, ki so včasih bi- le celo ostre. Zato smo se o- brnili na predsednika mla- dinske organizacije v Kidri- čevem Draga Acimoviča, ter mu postavili nekaj vprašanj. Od kdaj si predsednik mladinske organizacije v Ki- dričevem in kako se počutiš v tej funkciji? Predsednik sem od 10. sep- tembra 1969. Biti predsed- nik je že precejšnja odgo- vornost, toda biti predsed- nik mladinske organizacije je precej težko, saj danes mla- djna ni več takšna, kot pred 25 leti, ko so bili še naši starši mladi. Težko je danes delati z mladimi, ker so ta- ko svobodni in nimajo sko- raj nobenih obveznosti. Upam, da si slišal kritike na račun mladih v Kidriče- vem! Povej nam, kako gleda mladina na te kritike in kakšno je tvoje mnenje? Mladina, ki je že navajena na take kritike, se skoraj na to ne zmeni, jaz mislim, da so se starejši že navadili kri- tizirati mlajše, če je za to vzrok ali ne. Vsekakor smo hvaležni za dobronamerno kritiko. Zakaj je tako malo čutiti delo vaše organizacije in v čem so osnovni vzroki za ta- ko pasivnost mladih? Prvi in osnovni vzrok je v tem, da nimamo mladinske sobe. Nimamo se kje sesta- jati. Ce ni sestankov, kako se naj potem pogovorimo o naših nadaljnjih načrtih in o našem delu? Svoj čas smo imeli sobo, pa nam je bila odv.'.eta zaradi drugih potreb i-n nekih prezidav, nadome- stila pa ni bilo. Dobivate kako vsaj moral- no pomoč ostalih organizacij, ali smatrate, da bi vam taka pomoč kaj kori.stila? Mladinska organizacija v Kidričevem sameva med o- stalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zelo srečni bi bili. če bi nam starejši po- magali z nasveti, saj imajo več izkušeni od nas mladih. Hoteli smo navezati že več- krat stike, pa smo vedno na- leteli na nerazumevanje. Kaj si na.ibolj želite? Se bo delo mladine v Kidriče- vem v bodoče kaj izboljšalo? Zopet se vračam na isto te- "^0. Naša največja želja je "Tiladinski klub oziroma mla- •^inska soba. Ce bomo sobo ^^bili, bo brez dvoma delo ""Gladine v Kidričevem zaži- velo. Imate še kake predloge ali pripombe? Kakšno pomoč si *d družbenopolitičnih orga- nizacij najbolj želite, oziroma kaj od njih pričakujete? Radi bi, da družbenopoli- tične organizacije v Kidriče- vem najdejo več razumeva- nja za mladino, posebno še krajevna skupnost, ki mladi- no ovira pri njenem delu, mesto da bi ji pomagala. Pri- čakujemo, da bomo lahko skupaj delali in skupaj re- ševali določene probleme v našem naselju oziroma pro- bleme Kidričevega sploh. Kaj ima vaša organizacija v programu dela za prihod- nje obdobje? V novem letu bi radi pri- redili oddajo »Pokaži kai znaš«, organizirali mladinske plese, srečanje z mladino iz drugih republik in. če bomo le dobili kak prostor za MK, bi organizirali razna preda- vanja v sklopu delavske uni- verze Ptuj. Nasploh si želi- mo popestriti življenje mla- dih v Kidričevem in tako do- kazati, da smo voljni delati in, da znamo delati. In vaše želje v novem le- tu? Predvsem želimo vsem or- ganizacijam in društvom o- bilo uspehov v novem 1971. letu, več sodelovanja z osta- limi družbenopolitičnimi or- ganiz^acijami in njihove po- moči ter seveda, da bi se lahko sestajali v svojem mla- dinskem klubu. Želeli bi po- praviti vse dosedanje slabe vtise in dokazati, da mladi v Kidričevem znajo, kje je njihovo mesto. FM IZBIRIN dedek Mraz se je pripeljal s polnim tovornjakom daril v nekaj stavkih je težko opisati vse tisto, kar so v novoletnih dneh, ko je obi- skoval dedek Mraz otroke po osnovnih šolah, le-ti lepega doživeli, ko so njihova otro- ška srca vsaj za trenutek po- zabila na šolske naloge ter se veselila prihoda dedka Mra- za, še bolj pa seveda vsega tistega, kar jim je podaril. Kot smo zvedeli je v letoš- njem letu obiskal sleherno šolo v ptujski občini ter ob- daril otroke. Ponekod so bila njegova darila bolj bogata, drugje skromnejša vendar so bila, kajti številna ptujska podjetja so se letos izkazala in zato je razumljivo, da so bila otroška srca vsa žareča od veselja, ko so iz rok ded- ka Mraza prejemala darila v obliki sladkih dobrot, po- nekod pa tudi praktična da- rila. Letos je bil dedek Mraz tr- govskega podjetja IZBIRA v Ptuju še posebej radodaren za otroke na videmski šoli, nad katero ima patronat. Za 452 šolskih otrok je pripeljal darila s tovornjakom ter jih razdelil med otroke, pa tudi učitelji niso ostali praznih rok. Pri tem velja še pose- bej omeniti, da se je vodstvo podjetja še posebej spomnilo tistih otrok, ki ne živijo v iz- obilju ter jim staraši ne mo- rejo kupiti tople zimske oble- ke. Zato je 26 fantov in deklet dobilo poleg sladkih dobrot še tople zimske bun- de, ki so jih bili še posebej zelo veseli. Nekaterim so se njihove otroške oči zasolzile od sreče. Ne smemo jx>za- biti, #t so bili daril in po- zornosti tega trgovsikega ko- lektiva veseli tudi starši. Ravnatelj šole Franjo Levstik je povedal, da je ko- lektiv Izbire za šolo v Vid- mu poskrbel tudi drugače. Da ne bo med poukom zeblo o- trok, je že v jeseni p»j«krbkn-la z mrtve točke. O tej zadevi se je že nekaj let razpravlja- lo in ugotavljalo v komisi- jah, ponekod so že pričeli z zemeljskimi Jj^li. a do uresni- čitve do raznih vzrokov ni prišlo. Zdaj se je pričela ak- cija za širše področje. Pojavi- li sta se dve varianti: ena. po kateri bi dobivali vodo z naravnim padcem iz oddalje- nega izvira v Ložinah in dru- ga, po kateri bi poganjali vodo na motorni pogon vz ne- koliko bližnjih Drave. Spora- zumeli so se za drugo vari- anto. V tem primeru bi vo- dovod zajel kraje: Bravci, Soviče. Repišče ter Sp. ia Zg. Leskovec; morda tudU več. če bi bili interesenti. Denarja za tako investici- jo bi potrebovali več kot ma- lo. Da sam okoliš tega ne zmore, je jasno. V ta namen so obljubili pomoč: Vodna skupnost Ptuj. Temeljna izo- braževalna skupnost Ptuj, Stanovanjsko gospodarstvo Ptuj, Trgovsko podjetje Pa- nonija Ptuj. SO Ptuj ter KS Leskovec in Videm in razna druga zainteresirana podjet- ja in seveda interesenti sa- mi. Najbolj pa so uprte oči v pomoč patronata osnovne šole Leskovec — Tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Zgraditev tega vodovoda bi bila pomembna pridobitev za naš kraj. JM čelno trčil v nasproti vo(Ke- či avtomobil. Alkotest je pokazal, da -sta oba voznika bila popolnoma trezna. Kosiju so vzeli regi- strske tablice, ker vozilo ni bilo sposobno za nadaljnjo vožnjo. Pri nesreči sta bili lažje poškodovani obe sopotnici. Na avtomobilih je nastalo za približno 10.000 din škode. V Ormožu tudi letos pustni karneval Turistično društvo Ormož bo tudi letos priredilo tradi- cionalni pustni karneval na pustni torek 23. februarja. Ta prireditev je v Ormožu postala že tradicionalna in organizatorji pričakujejo, da se bodo tudi letos prijavile in udeležile te prireditve šte- vilne karnevalske, etnograf- ske in druge skupine ter po- samezniki, ki bodo v šaljivi obliki prikazali razne običa- je in dogodke iz sedanjega življenja. Organizator vabi k čimveč- ji udeležbi skupine in posa- meznike, da se udeležijo pustnega karnevala, in tako ohranijo in poživijo tradicijo. Prijave sprejema Turistič- no društvo Ormož. jr Čelno trčenje v nedeljo. 3. t. m., se je v vasi Ivanjkovci na cesti II. reda zgodila prometna ne- sreča, ker je voznik osebne- ga avtomobila voz'I po levi strani. « Voznik osebnega avtomo- bila Jože Kosi iz Maribora, knvjač, zaiposlen pri podjetju »Moda« v Mariboru, se je s svojo ženo Marijo in 8-let- nim sinom Igorjem peljal v svojem osebnem avtomobilu iz Ormoža proti Ljutomeru. Ko je pripeljal v Ivanjkov- ce, je vozil pravilno Po de- sni strani. Tu mu je s pre- cejšnjo hitrostjo pripeljal nasproti in še po levi strani o.sebni avtomobil, ki ga je upravljal Dra.go Pušenjak iz Maribora, zidar, zaposlen pr: gradbenem podjetju Kon- struktoir v Mariboru, ki je v avtu imel tudi sopotnico, svojo ženo Cilko. Pušenjak je skušal trčenje preprečiti z zaviranjem, vendar ga je zaradi spolzke ceste zaneslo še bolj v levo, in tako je Nesreča pri Miklavžu v Miklavžu pri Ormožu se je na cesti III. reda zgodila lažja prometna nesreča za- radi nepravilnega prečkanja ceste. Marija Zadravec, gospodi- nja iz Miklavža, je šla po levi strani ceste iz Pavlovec proti domu. Za njo je pripe- ljal voznik osebnega avto- mobila Otmar Lah iz Pod- vinc pri Ptuju, strojnik, za- poslen pri komunalnem pod- jetju Ptuj. Tik pred vozilom je Zadravčeva krenila na drugo stran ceste ter tako vozniku zaprla pot. Začel je takoj zavirati, a zaradi za- snežene ceste vozila ni mo- gel ustaviti. Z desnim blat- nikom je zadel žensko ter jo zbil na desni rob vozišča, avtomobil pa je zaneslo v levo in je obstal na zasne- ženem travniku. Otmar Lah je poškodova- no takoj odpeljal v ormoško bolnišnico in nato v ptujsko, kjer so jo obvez.ali. Dobila je poškodbe po nosu. Ob po- vratku je nesrečo prijavil na PM Ormož. Voznik je bil trezen. jr JBTRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK. 7. januarja 1971 Ciani kolektiva T6A ne zaupajo preveč komisijam v minulih dneh so se kon- čali občni zbori osnovnih or- ganizacij sindikata v delov- nih enotah tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. V Klavnem so pokazali, kakšno mnenje imajo člani kolekti- va do nekaterih problemov. Vsa razprava je bila v glav- nem usmerjena v dve smeri in sicer v nadaljnje per- spektive podjetja ter izvrši- tev plana glede na trenutno akcijo in drugič v dokončno ureditev nekaterih samou- pravnih aktov, kot so statut ter pravilnik o sistematizaci- ji delovnih mest. Zato bi lahko skoraj povsem zagoto- vo dejali, da tokratni občni zbori osnovnih organizacij sindikata v delovnih enotah niso potekali v luči razprav prejšnjih let. ampak se je vse premaknilo nekoliko na- prej, kar je spet dokaz več. da so proizvajalci pričeli dru- gače gledati na trenutno sta- nje in se zelo zanimati za svojo nadaljnjo usodo. Po- sebno zanimivo je bilo v de- lovni enoti glinice, o kateri je zadnje čase že nekaj več govora, sai je svoj čas celo na eni izmed sej delavskega sveta bilo rečeno, da glinica nima perspektive s takimi količinami, kot jih trenutne daje. Kot je bilo delegatom na občnem zboru povedano, le o tem perečem vprašanju razpravljal tudi odbor za perspektivo Dodjetja. ki si je prav tako postavljal vpraša- nje, če se sploh splača dela- ti gliriico. kajti podjetje, ki nima surovin v neposredni bližini, ne more proizvaiati rentabilno, predvsem zaradi dragih prevozov surovin, vse- kakor pa se dela menda na tem. da bi proizvodnjo sli- nice spravili na okrog 150 000 ton ter. da bi se razširila e- lektroliza. Seveda oa so to za enkrat le še razprave in predvidevanja, ki ne prina- šajo konkretnih rešitev. Kar se tiče proizvodnje glinice v letošnjem letu. je trenutno še težko reči. kakšna bo. \'se- kakor pa je videz, da plan 128.000 ton ne bo dosežen, da pa bo doseženih okrog 320.000 ton. Morda najbolj zanimiv pa je bil tisti del razprave, v ka- teri je bilo poudarjeno, da Člani kolektiva nimajo pre- več zaupanja v delo raznih komisij in odborov. Rečeno je namreč bilo. da le-ta sa- mo sprejema naloge, nihče pa jih potem ne vzame kot dolžnost ter jih ne izvršuje. Tako na primer ni bil izde- lan statut, nova shema pod- jetia. pravilnik o sistemati- zacij- itd. Dogaja se, da člani kolektiva ne dobijo odgovo- ra na postavljena vprašanja na določene probleme v pro- izvodnji, kot na primer, za- kaj toliko problemov v DE glinice itd. Eden izmed čla- nov komisije za izdelavo sta- Uita je celo povedal, da je nekaj članov te kom-sije od- stopilo, ker se pač njeno de- lo ne premakne naprej. Po- udarieno je bilo tudi to. da delo sindikata ni potekalo v redu tudi zaradi nezaintere- s>iranosti članstva, to pa pred- vsem zaradi tega. ker sindi- kat ne prinaša konkretnih u- krepov. povrh vsega oa še ni nobene povezanosti med odbori CDS-a in sindikatom, vsekakor pa je nujno potreb- no izboljšati sistem obvešča- nja v kolektivu. O tem. da komisija za pri- pravo novega statuta ni iz- polnila svoje naloge, je raz- pravljal tudi zbor sindikata TGA. ki je sprejel tudi kon- kretne ul^repe in jih razpo- slal vsem družbenopolitičnim organizacijam ter odborom pri CDS-u ter DS oziroma vsem organom, ki bodo o na- stali situaciji razpravljali. O vsem tem bomo poročali v eni izmed naslednjih številk. FM Kdaj proslava 200 letnice šole v Leskovcu? 2e leta 1969 je poteklo 200 let, od kar so v Zgornjem Leskovcu ob cesti, ki pelje v sosednji republiki Hrvat- ski, ustanovili osnovno šolo. Mnogo pozneje, kdaj, točno nisem mogel ugotoviti, ker je šolska kronika pomanjkljiva, so tod zgradili sedanjo o.snov- no šolo. Po zunanjosti, zlasti pa še notranjosti daje slutiti, da je preživela precej deset- letij in da je danes že moč- no razpadla ter iX)trebna te- meljite obnove, zlasti pa še modernizacije. Prav zato, ker šole vsled pomanjkanja denarja še niso uspeli temeljito obnoviti, tu- di še niso praznovali tako pomembnega jubileja, kot je 200-letnica pouka v tem delu Haloz. Menijo namreč, da se je treba na ta trenutek pri- praviti na ta način, da bi v Leskovcu med drugim po- vsem obnovili sedanjo šolo, kajti za gradnjo nove pač še mnogo let ne bo denarja. To velja še tudi za nekatere dru- ge šole v ptu.jski občini, ki so prav tako potrebne zidar- skih, mizarskih in drugih mojstrov, ki znajo iz stare- ga napraviti če že ne čisto novo, pa vsaj takšno, ki bo lahko služilo za pouk še ne- kaj desetletij. Krajevni dejavniki, zla.sti pa še tamkajšnji šolski ko- Sola v Leskovcu! lektiv še kljub vsemu ni vr- gel puške v koruzo. Upajo namreč, da bi jeseni letos lahko pripravili proslavo, ki bi jo pKJvezali z otvoritvijo povsem obnovljene sedanje šole, v katero bi radi med drugim napeljali tudi cen- tralnp kurjavo. Tp pa jim bo omogočeno, le pod pogojem, če bodo v Leskovcu že takoj spomladi zgradili tudi vodo- vodno omrežje. Sedaj ima v kraju samo ena zgradba vo- dovod, drugod pa še vedno uporabljajo nezdravo pitno vodo, kar še posebej velja za šolo, ki prav tako nima zdra- ve pitne vode ter morajo u- porabljati le prekuhano. Le- tos obiskuje to šolo 352 učen- cev iz Leskovca ter vseh bliž- njih gričev. Mnogi učenci imajo do šole tudi dve uri in več hoda. Predvidevajo, da hi potrebovali za temelji- to obnovo šole, skupaj s cen- tralno kurjavo, kakih 500.000 dinarjev. To pa prav gotovo ni izdatek, ki ga občinska skupščina ne bi zmogla zbra- ti, še posebej, če bi tudi re- publika primaknila svoj de- lež, fh IZBIRA se je izkazala Na Silvestrov večer ali bo- lje rečeno prvi dan leta 1971 je dobila ptujska občina pet novih občanov, ki so se rodi- li na porodnem oddelku ptuj- ske bolnišnice. Prva je rodila Cecilija Kranjc iz Kicarja, ki je dvema fantkoma, 3-letne- mu Dragecu in enoletnemu Gusteku priskrbela bratca Silvestra, ki je prijokal na svet 1. januarja ob 1.15 uri zjutraj. Druga je rodila Mira Vidovič iz Bukove, ki je po- vila deklico, tretja srečna mamica pa je bila Marija Levstik od Vidma pri Ptuju, ki je rodila fantka. Srečne matere in njihove otroke so obiskali v ponede- ljek popoldne pi-edstavniki TP IZBIRA iz Ptuja in jim Milan Kneževič, inž., Lojze Cafuta in Jelka Habjanič. pred- stavniki TP IZBIRA, na obisku pri materah, ki so rodile 1. januarja 1971. Od leve: Cecilija Kranjc, Mira Vidovič in Marija I^vstik. Foto: Stanko Kosi. izročili lepa novoletna darila. Vsak otrok je dobil hranilno knjižico z začetno hranilno vlogo 30 starih tisočakov ter darilni paket. Darilo z na- geljčki so dobile tudi njihove matere. Darilo za mater in otroka je bilo v vrednosti okoli 60.000 S din. TP Izbira obdari na začetku vsakega leta prve in najmlajše obča- ne svoje občine, ki tako prej ali slej postanejo njihovi po- trošniki. 1. januarja se je rodilo v ptujski bolnišnici pet novo- rojenčkov. Ta dan sta rodili tudi Kristina Petek iz Polenc — fantka in Angela Brumen iz Trnovskega vrha — dekli- co. Najmlajšim občanom naše občine in njihovim staršem želimo prijetno počutje in mnogo sreče v novem letu. Divji lovec jo je skupil Jurij Spes iz Jurišne vasi na Tinjem na Pohorju je ho- tel ob praznovanju novega leta popestriti jedilnik in se je odpravil na divji lov. Do- ••)el smuči in se odpravil r bližnji gozd. Ustrelil je sr' no, ki pa na bila takoj mrtva Pričel jo je udarjati s puški- nim kopitom, zaradi česar se je zlomilo. Puška je bila na- polnjena in se je sprožila. Strel je zadel Spesa v trebuh in ga hudo telesno poškodo- val. Po tem je Spes še zmogel pustiti srno in puško v gozdu in se odpraviti proti prvi naj bližji hiši. Smuči je med pot- jo odvrgel, tako da jih mi- ličniki niso našli. Zglasdl se je pri kmetu Plibei-šku v Vi- .wlah. le-ta pa ga je z a\'to- mobilom prepeljal v zdrav- stveni dom v Slovenski Bi- strici. Med prevozom v ZD je Spes Pliberšku zatrjeval, da ga je nekdo v gozdu u- strelil, s čemer je hotel pri- kriti svoj divji lov, miličniki pa so seveda kaj hitro ugo- tovili prave vzroke nesreče. Na postaji milice smo tudi izvedeli, da je bilo na ob- močju bistriške občine odkri- tih v zadnjem času precej divjih lovcev, ki neusmilje- no pvobijajo v gozdu, pohor- ski predeli pa so še posebej problematični. Sodniki za prekrške bodo v bodoče izre- kali strožje kazni, prav pa bi bilo, da bi kršitelji imeli »možnost razmišljanja« tudi za zapahi. TEPJ^LIIL^ ČETRTEK. 7. januaria 107] STRAN 9 Vžigalice niso igrača Tiste dni sta An j a in nje- na mamica stanovali nri To- mičevih, kjer je mama po- jnagala pri delu, Anja pa se je vse dni igrala z domačim Igorjem. Nekega dne je Igor nekje staknil vžigalice. Veselo je povabil An jo: »Pridi, zaku- rila bova kres! Ti pojdi v skedenj PO slamo, jaz pa grem bo jabolka«! Sosedov Mihec jih je zadnjič pekel, pa jih poskusiva še midva?« Anja je veselo stekla v skedenj, tam pa jo je vso prevzela nova misel. Stekla je k Igorju in mu razodela: i^Igor, zakaj pa ne bi zaku- rila v skednju? Ne bi bilo treba nositi slame, pa tudi videl naju ne bi nihče.« Igor, ki ie bil .starejši, se je naJT^rej obotavljal, nato pa je le stekel za Anjo, ki je bila že v skednju. »Anja,« je dejal Igor, »vse slame ne smeva. Veš. oče bo hud. Kaj če bi sredi skednja napravila majhen kup. Tam ne bo vetra.« Anja se je strinjala in kmalu sta polna navdušenja strmela v plamenček. ki se je čedalje bolj večal. V na- vdušenju pa še opazila nista, da je plamen zajel že skoraj vso slamo in da je napravil grozeč obroč okrog njiju. Šele ko ju je začelo dušiti. sta opazila, da jima preti ogenj. Prestrašeno sta begala po majhnem prostoru med ognjenimi zublji, vročina je postajaila neznosna, dušilo ju je. Tedaj- sta zaslišala zunaj glasove. Nekdo je vzkliknil: »Gori, ljudje! Pomagajte!« Ko .sta vpila, ju je nekdo slišal. Toda. kako priti do njiju? Vse okrog je bil og- njeni obroč, ki se je grozeče ožil in grozil z najhujšim. Tedaj se je nekdo le dami- slil. da je še pot. po kateri lahko reši otroka. Stekel je po sekiro in razbil lesen zid. ki ga še ni zajel ogenj. V zadnjem trenutku so ju re- zili, kajti v naslednjem hipu se ie vse s truščem zrušilo. Toda ogenj se ni omejil le na skedenj. Kmalu je bila vsa hiša v ognju, čeprav so gasilci jin ljudje storili vse, da bi jo rešili. •Anja je presenečeno str- mela v ljudi, v ogeni. v vr- vež okrog sebe. Je mar ona KHva? Hotela je poklicati mamico, toda vedno jo ie zagledala le za hip. nato pa se je spet vrnila v gorečo hi- šo DO kakšno stvar. »Nihče naj ne gre v hišo!« ie zapovedal mož s čelado. Anja je že hotela k mamici.; ko ie opazila, da je ni nikjer. \ Tudi drugi so opazili, da jej ostala v goreči hiši. Anja je vzdrhtela. Kaj če mamice ne j nazaj? Kdo bo skrbel za-' u^v leč? »Ne,« \e pomislila, »brez "samice bi ne b lo sveta. Saj "^»Tnogoče!« Kljub prepo- nadrejenega je mlad gasilec pohitel v gorečo hišo, ki je grozila, da se bo vsak hip zrušila. V Anji se je vse napelo, vse želje, ki so se kdaj porodile v njenem živ- ljenju, vse so se zlile v eno samo željo, željo, ki ji je na- polnila prsi, da je začutila bolečino, kako jo duši in sili kvišku, dokler se ji ni iz ust utrgal krik, poln bolečine: »Mama!« In tedaj, ko je že pomislila, da je vsega konec, da se je zgodilo najhujše, se je na vratih pokaaal gasilec, mlad junak, in na rokah je nosil Anjino mamico, vso bledo, brez življenja. Zane- sel jo je pod mogočni hrast in io položil v svežo travo. Anja je stekla k njej. »Mama. mamica, sai se ne bom več igrala z vžigalica- mi! Nikoli, mamica, obljub- ljam! Oprosti, mami! Saj ne bom!« " Mama je dvignila utrujeno glavo in jo tolažeče pogleda- la. »Seveda ne boš.« .jo je pobožala po zlatih kodrih, »seveda ne. moja mala punč- ka. Nikar ne joči, moja ma- la punčka, saj bo vse v re- du, le da sva skupaj!« Anja je hvaležno pogleda- la mladega iunaka gasilca, ki ie rešil mamico Nežno se ie privila k mamici in bila ie srečna, kot še nikoli doslej. JELKA KLAJDERIC, 8. raz. osn. š. Cirkulane m VSEH šBLku mmmEdSJikw Ob letošnjih novoletnih praznikih oziroma v času. ko se pri nas mudi dedek Mraz, se je vodstvo delavske uni- verze v Ptuju še posebej spomnilo učencev na vseh ptuj.skih osnovnih šolah. Res, da jim niso prinesli polnih košev sladkih dobrot, vendar so povsod, kjer so se usta- vili, otroke razveselili. Zanje so namreč pripra- vili posebne filmske predsta- ve. Predvajali so jim slika- nice pa tudi lutkovne filme. Te filme so si lahko otroci ogledlai brezplačno. Ponekod 'so bile predstave v dopoldan- skem in popoldanskem času. da so si jih tako pač lahko ogledali vsi šoloobvezni otro- ci. Ne smemo pozabiti, da tudi razni poučni filmi vzgojno vplivajo na otrokov značaj ter jim širijo znanje, pred- vsem pa potem lažje spozna- vajo skrivnosti n^uave in vsega živega in kar je še va- žnejše, prijetno se zabavajo ter se tako po svoje veseli- jo življenja in vsega kar jih obdaja. Razumljivo je. da so. bili otroci na vseh šolah teh predstav zelo veseli, še bolj pa hvaležni vodstvu delav- ske univerze, ki se je na ta način spomnilo nanje. IZBIRNA POMOČ ŠOLSKIM KUHINJAM V našem listu smo že ne- kajkrat pisali o težavah, s katerimi se srečujejo vodstva šol, zlasti še podeželskih, ko jim manjka denarja, da bi lahko zadostila vsaj najnuj- nejšim šolskim potrebam. Marsikje jim manjka denar- ja za šolske malice, a kar je še huje, je to, da so njihove mlečne kuhinje zelo slabo o- premljene in zato otrokom skoraj, vsaj do pred kratkim, niso mogle nuditi toplega o- broka iz preprostega razloga, ker za to niso imeli ustrez- ne posode. Iz te zadrege je vsa šolska vodstva rešilo ptujsko trgov- sko podjetje IZBIRA, ki je za temeljno izobraževalno skup- nost nabavilo po zelo ugod- ni ceni večje skodelice in žlice ter so jih šolska vod- stva po nizki ceni lahko ta- koj nabavila. Ce uFKDŠtevamo, da je v ptujski občini 9867 osnovno- šolsikih otrok, si je temelina izobraževalna skupnost s tem, ko je del potrebne o- preme za mlečne kuhinje na- bavila po zelo nizki ceni. pri- hranila precej sredstev, ki iih bo lahko porabila v druge koristne namene. Kolektiv Izbire se je odrekel pri tei nabavi svojemu dohodku, sa mo da bi omogočil TIS in šo- lam manjše izdatke, kar ie hvalevredno. " -fh Objava Poklicna poljedelsko živi- norejska šola Turnišče pri Ptuju namerava kot vsako leto prirediti traktorski te- čaj. Tečaja se lahko udele- žijo vsi tisti, ki imajo svoj traktor, ali ga bodo imeli v bližnji bodočnosti, pa še ni- majo izpita iz kategorije »F«. Tečaja se lahko udeležijo tu- di delavci iz soc'alističnega sektorja, ki bi želeli postati traktoristi. Kolikor bo zadosti intere- sentov vsaj 15), se bo tečaj začel 20. januarja 1971. Šola sprejema pismene prošnje posameznikov do 15. januar- ja 1971. Višina vseh stroškov tečaja znaša 1000 din. Po- drobnejša pojasnila pa dobi vsak interesent tudi na šoli vsak dan od 8. do 10 ute. Novoletna darila za delavce obrata »Jeruzalem« Pred novim letom je Slo- veniia vino Ljubljana, samo- stojni obrat »Jeruzalem« Or- mož, imel občne zbore po vseh delovnih enotah in de- loviščih na Kogu. Runču. pri Svetinjah, v Ivanjkovcih. Ormožu in drugod. Glavna problemat'ka občnih zborov je bila delitev osebnih do- hodkov. O tem bomo še po- ročali. v ponedeljek. 28. decem- bra 1970, so predstavniki Slovenija vina. samostojne- ga obrata »Jeruzalem«, Or- mož, poklicali vse upokoje- ne v letu 1970 v banketno sobo hotela »Jeruzalem« v Ormožu in jim priredili maj- hno svečanost, ki se je kon- čala z obdaritvijo; darila so bile ročne ure z vgraviranim naslovom obrata za dolgo- letno In prizadevno delo na -bivšem kmetijskem kombi- natu Ormož, sedanjem Slo- venija vino Ljubljana. V torek. 29. decembra 1970. pa sta Viktor Vipavec in lektiva Slovenija vina. sa- mostojnega obrata »Jeruza- lem«. Ormož, obiskala na Štefka Petek, predstavnika sindikata in delovnega ko- domovih delavce, zaposlene pri tem obratu, ki so ga v pri tem obratu, ki so v bol- niškem staležu in priklenje- ni na bolniško posteljo, ter jim izročila novoletna dari- la in jim v imenu delovnega kolektiva zaželela srečno no- vo leto in skorajšnje okreva- nje. V bolniškem staležu je sedaj 12 pri obratu zaposle- nih delavcev. FK Tednik, vaš list RODILE SO: Marija Umek, Nova vas 54 — Janeza: Ana Rajh, Prista- va 7 — Štefko; Marta Cuš, Bratislavci 50 — Silvo; An- gela Filipič, Lahonci 135 — Franca: Amalija Kosi. Vel. Nedelja 1 — Igorja; Danica Zuran. Panonska 2 — Mitja; Terezija Pihler. Levajnci 1 — dečka; Alojzija Ž.aidarič, Dobrava 25 — Petro; Terezi- ja Lašič. Dobrovščak 10 — Jožeka: Martina Jazbinšek, Strug 19 — Martino. POROKE: Ivan Zupanič, Brezje 41 in Marija Kosi, Kidričevo 35; Janez Cigla.rič. Muretinci 49 m Marija Panikvar. Murko- va 7: Franjo Novak. Vinski vrh 64 i,n Ana Bele Zetale 23: Stanislav Krajnc. Hajdoše 29 in Marija Peteršič. Hajdoše 6; Vincenc Kukovec. Rotman 24 in Angela Muršec, Vito- marci 20; Stanislav Gašpa- rič, Sejanci 8 in Marija Ga- šparič. Krčevina pri Ptuiu 18; Franc Kuhar, Borovci 55 in Angela Golob. Podvinci 33; Janez Drevenšek, Sp. Lesko- vec 13 in Marija Cernivec, Sp. Les.kovec 13; Alojz Stre- lec. Nova vas pri' Markov- cih 32 in Božislava Strelec, Bukovci 62: Framc Fridauer, Mali OkJč 17 in Olga Mla- kar. Zg. Leskovec 13; Stami- sla^v Planine. Sestrže 46 in Veronika Kolar, Gruškovje; Franjo Arkl-nič. Maribor, Ruška 35 in Terezija Pšajd, Krčevina pri Vurberku 108; Alojz Hrenko. Nova vas pri Ptuju 91 in Ana Segula, Ra- belčia vas 26; Jakob Vido- vič. Črna, Rudarjevo 3 in Ivanka Plesec. Črna, Rudar- ievo 3. Trgovsko podjetjs »PLANIKA« Slov. Bistrica se vsem cenjenim odjemalcem priporoča za obisk v svojih prodajalnah, Obenem čestitamo vsem občanom k prazniku. STRA^; 10 TBDNifC — ČETRTEK. 7. januarja I9T Umrla je Marija Jeza Tiha in skromna kot je bi- la, se je poslovila za vedno, stara 72 let. Poznali sva se zadnjih 14 let, spoznali sva se v bolniš- nici. Takrat je prišla zdrava, hotela je pomagati bolnemu. Pot ji je bila znana, saj jo je predtem že neštetokrat pre- hodila vedno z enako željo. Prihajala je še kasneje, dok- ler je mogla. Leta so jo ved- no bolj utrujala, težko življe- nje ji je vtisrillo svoj pečat. Vedno težje je hodila, zato je ostajala doma in končno kot bolnik naše ustanove, tudi zaspala. Bila je krvodajalka. Občudovala sem jo, saj je bila izredna žena. Po 1. 1957 je darovala kri 31 krat, rekla je, da pred tem okrog 70 krat, torej vsega stokrat. To pomeni, da je vrsta ljudi, ki jim je s svojo krvjo pomaga- la, dolga. Tako dolga je, da bi se ji bolniki zahvaljevali ure in ure, če bi ji vsak, ki je njeno kri prejel, vsaj en- krat rekel — hvala. Naj ji to zahvalo v imenu vseh, ki so njeno kri prejeli, Izrečem jaz. Večkrat sem jo vprašala, od kod jemlje moč, odkod njena nenehna želja po pomoči drugemu. Vedno enako je od- govarjala: »Zakaj ne bi dala krvi, ko sem pa zdrava. Bol- niki kri potrebujejo. Srečna sem, da lahko pomagam.« Sedaj, ko se je poslovila, vem, da je bila res srečna. , Kdo od nas je vzredil in, vzgojil šest tujih otrok in jih imel rad kot svoje lastne? Kdo izmed nas je tolikokrat daroval kri in tolikim bolni- kom pomagal? Kdo od nas je toliko dobrega storil? Srečna je bila, ker je vse to zmogla. Zato smo ji hvaležni vsi: otroci po svoje, bolniki in bolnišnica po svoje. J'az jo bom pa ohranila v spominu kot čudovito ženo, polno do- brote, preprostosti in huma- nosti. Želim, da jo kot tako ohra- nite vsi, ki ste jo poznali, da se je spomnite vsi, ki ste kot bolniki kdajkoli prejeli kri, da se poklonimo njenemu spominu vsi, ki želimo kot ona, svojemu sočloveku, vse dobro. Hvala, gospa .Jezova. Jožica dr. Vrečko Lokalna radijska postaja Ormož ob zaključku enoletneiia dela Zrno do irna... Prejšnji teden je ob za- ključku enoletnega, lahko re- čemo uspešnega, dela lokal- ne radijske postaje Ormož, predsedstvo občinske konfe- rence ZMS Ormož priredilo majhno slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki sko- raj vseh delovnih in družbe- nopolitičnih organizacij Or- moža ter nekateri odborniki ormoške občinske skupščine na čelu s predsednikom te skupščine Frančekom Nova- kom. Predsed.nik občinske kon- ference ZMS Ormož Jože Rakuša je v svojem kratkem nagovoru prisotne seznanil z nastankom In enoletnim, lah- ko rečemo, uspešnim delom- Začetki nastajanja lokalne radijske postaje Ormož se- gajo v leto 1967. Takrat je ideja, ki pa je še'starejšega datuma, dobila prve konkret- ne oblike. Takratni predsed- nik občinskega komiteja ZMS Ormož se je povezal z RTV Ljubljano in še isto le- to so izvedli prve meritve. Ob podpori vseh družbenih faktorjev v občini, pri tem je treba posebej omeniti ormo- ško občinsko skupščino, je boj za postavitev lokalne ra- dijske postaje trajal vse do konca leta 1969. V tem času so se v Ormožu vrstile seje, prihajali so različni strokov- njaki. Iz Niša je prispel od- dajnik, dovoljenja za obra- tovanje pa še ni bilo. Končno se je tudi tu premaknilo. Zvezna uprava za radiozveze v Beogradu je dodelila, fre- kvenco, sekretariat za gospo- darstvo Slovenije v Ljublja- ni pa je izdal ustrezno dovo- ljenje za obratovanje. 1. januarja 1970 so se na frekvenci 1546 kHz zaslišali prvi zvoki radia Ormož. Od- dajnik in skoraj vse radlj- sike aparature so bile ama- terske izdelave. To je ra- zumljivo, saj za drage, to- varniške, ni bilo denarja. Ve- liko udarniškega dela je bilo potrebno, da je radio redno delal. Ves čas obratovanja so ve- deli, da razpoložljivi apara- ti ne bodo dolgo vzdržali. To se je tudi uresničilo. Nesreča je prišla že čez 6 mesecev de- lovanja in radio Ormož je u- tihnll. Dva meseca molka so po- rabili za konkretne akcije in razmišljanja, kako bi prišli na zeleno vejo. Medtem so se že slišali glasovi, da bo vse skupaj z^aspalo. pa ni bilo ta- ko. Tudi v življenju človeka je tako, da doživlja vzpone in pa^dce, vendar ne uoire. Stara modrost »Zrno do zrna pogača«, se je tudi tu uve- ljavila in logično je sledila iz tega misel »Dinar do dinarja — nov oddajnik«. Največ ra- zumevanje sta pokazali or- moška občinska skupščina in obrtno podjetje »Pekarna« Ormož. Tako so opremili svoj studio s sodobniimi naprava- mi. Med njimi je tudi novi oddajnik znamke ISKRA- RIZ tip ORO-05 S-4 in šest kanalna mešalna plošča z dr- snimi potenciometri in osci- loskopskim monitorjem mo- dulaclje. V današnjem času edin- stvenega napredka znanosti in tehnike, ki potiska člove- ka v široko razsežnost spo- znanj, je tudi njihovo eno- letno poskusno delo po teh- nični opremi in po program- skih sposobnostih toliko na- predovalo, da so z vstopom v drugo leto delovanja prešli s poskusnega na redni pro- gram. Ob tem usipehu je občinski konoferenci ZMS Ormož in njenemu vodstvu čestital tu- di predsednik ormoške ob- činske skupščine Franček Novak. Lokalna radijska postaja Ormož oddaja dvakrat na te- den, in to v četrtek in nede- ljo ter ob praznikih. Klicni znak postaje je klopf^tec, simbol področja, ki ga posta- ja pokriva. Kljub nezadovo- ljivi iizvedbi anitenskega dela oddajnih napr*v, sega sliš- nost oddaje tudi čez meje do- mače 9bči.ne. Oddajnik, srce vsake radijske postaje Mešalna miza je sodobno opremljena Hud pretep Na parkirnem prostoru pred tovarno Impol v Slo- venski Bistrici je prišlo na starega leta dan do hudega pretepa, v katerem je bil hu- je FKJŠkodovan Branko Adel- štajn, zaposlen v Impolu. Mi- ličniki so takoj pričeli s pre- iskavo, vendar je doslej zna- no le to, da so Adelštajna pretepli štirje neznani delav- ci, ki pa prav gotovo ne bodo ostali neodkriti. Pretepenega Adelštajna so prepeljali v mariborsko bolnišnico, izve- deli pa smo, da jo je ob kon- cu praznikov že zapustil. ZINKA: Staro leto Staro leto, spet odhajaš, se v večnost zgubiš, meni na ramena trudna nov križ naložiš. Dete v zibki majhni spi, se pred kratkim .je rodilo, že na ramena nežna je prvi križ dobilo. Mladina v zabavišču tam poje, se veseli, brez izjeme tudi ta na rame križ dobi. Tak' vsako leto za slovo križe nam nalaga, dokler pod težo križev teh telo nam ne omaga. GORISNICA 10. januarja 1971 nem.šk film SLED SOKOLA. LJUTOMER 9. in 10. januarja amerišk film CUSTER Z ZAHODA 13. januarja italijanski filn STARI GANGSTER. TOMAŽ PRI ORMOŽU 10, januarja ameriški filii TIGRICA. ^ ZAVRC 10. januarja špansko-iran coski film VIKONT UR«Ji RAČUNE. Nepravilno vključevanje v promet Na Grabah pri Središču o-' Dravi se je na Silvest-rai večer zgodila prometna ne sreča, ker se je voznik oseb nega avtomobila nepravilni vključil v promet. Voznik avtomobila Rud Lukačič Iz Središča ob Dra- vi, mesar, zaposlen pri »Pe rutnini« Ptuj, se je peljal U Ormoža proti Središču. Na Grabah je ustavil na svoji skrajni desni strani. Medte« je za njim pripeljal osebrt avtomobil, ki ga je vozil Jo- sip Cimerm.an iz Trnove^ p-^^šta Macinec. Predno i« pripeljal do ustavljenega av- tomobila je dal lev; smero- kaz in z lučjo opozoril LU" kačiča. da ga bo obvozil. Lu- kačič teh znakov verjetni ni opazM in je zapeljal v le- vo in se hotel vključiti ' promet. Tako je zaprl not Cimermanu. ki je začel 7.^' viirati. Pri tem je avto za- ne.silo po poledeneli cesti if je trčil v Lukačičev avto- mobil. Nastalo je za približno 650 din materialne Škode. Vorm' ka sta bila trezna. i' VOZNIK SE JE PRIJAVIL NASLEDNJE JUTRO Na Silvestrovo zvečer se je na cesti prvega reda pri ben- cinski črpalki v Slovenski Bi- strici pripetila prometna ne- sreča, v kateri je bil huje te- lesno poškodovan Vinko Pod- pečan s Cigonce. Sel je po levi strani cestišča z ženo Ljudmilo, oba pa sta preglo- boko pogledala v kozarček. V tem času je iz Slovenskih Konjic pripeljala kolona o- sebnih avtomobilov in eden od njih je zadel Podpečana s sprednjim blatnikom. Po- škodovanca so prepeljali v mariborsko bolnišnico, ugo- tovili pa so zlom noge in po- škodbe na glavi. Miličniki so nesrečo pričeli raziskovati, položaj pa je bil zapleten, saj je voznik pobegnil. Naslednje jutro se je na postaji milice zglasil voznik osebnega av- tomobila znamke škoda Adolf Klokočovnik iz Zgornje Bi- strice. Povedal je, da mu je pri bencinski črpalki pripe- ljalo naproti neko večje vo- zilo, šele v zadnjem trenut- ku pa je opazil pred seboj pešca, ki je imel s seboj ne- ko prtljago. Ker je bilo za- radi močnega sneženja sre- čanje s tovornjakom ali av- tobusom otežkočeno, je zara- di tega zadel enega izmed pešcev, ki ni hodil povsem po levi strani cestišča. Naj- prej je mislil, da je zadel le peščevo prtljago, potem pa, ko je avto pregledal, je videl, da ima razbit smerni kaza- lec in še nekatere dele na prednjeni koncu avtomobila. Iz teh poškodb avtomobila je smatral, da je zadel tudi pešca. Sel je nazaj pogledat in videl da pešec leži na ce- sti. Pri tem pa se je tako pre- strašil, da dejanja ni upal prijaviti. Po neprespani noči se je odločil in se sam prija- vil na postaji milice, ki je že uvedla postopek. TFJ^NIK -' C:ETRTEK. 7. j^uarja 1971 STRAN 11 TAKSI-VETERAN KOTNIK: PREVEČ NAS JE! V prijetnem kramljanju v avtomobilu najstarejšega ptuj- skega taksi voznika Karla Kot- iiika n Ptuja, mi je povedal nekaj stvari iz tega nadvse zahtevnega poklica. S taksira- njem se ukvarja že dvajset let in je potemtakem že veteran. Govor je bil v glavnem o problemih tega poklica in eden glavnih so ceste. Ceste so že Etar problem ptujske okolice in kljub raznim samoprispev- kom so rezultati komaj opaz- ni. In ravno vozniki taksija so ti, ki so skoraj vedno v vozi- lih in tako tudi na cestah. Po- vedal mi je, da je za mesto, kot je Ptuj taksi voznikov pre- \'eč, posebno ob vse večjem naraščanju osebnih vozil. Pro- met taksijev upada. Ta služba je zelo naporna, saj taksi mora biti vsakomur ob vsakem času na razpolago. Posebno napor- no je sedaj v zimskem času. Konkretno ob novoletnih praz- nikih, ko nas je presenetil sneg in cefete niso bile dobro očišče- ne in s tem vožnje močno o- težkočene, ali, ali povsem one- mogočene. V tem poklicu je še mnogo drugih težav, včasih se zgodi, da potnik po končani vožnji dobesedno uide iz vozila, ne da biplačal prevoz. Pri našem za- služku nas krepko onemogo- čajo tudi lastniki osebnih vo- zil, ki opravljajo storitve po nižji, mnogokrat pa tudi po višji ceni od nas, poklicnih taksijev. To so torej šušmarji in potrebno bi bilo, da jih pri- stojni organi onemogočijo, saj nam končno jemljejo zaslužek, za katerega ne pla.čujejo no- benih dajatev. O kaki konkurenci med na- mi taksi vozniki ne bi mogel govoriti, saj so odnosi šofersko kolegialni, ki temeljijo na medsebojni solidarnosti. ak na lepo in bo že nastopilo vroče vreme. Le to bo pov- zročilo nevihte okrog 16. in 20. maja. Od 21. maja dd konca meseca bo jasno in že vroče do 28 stopinj C. Junij bo že od začetka vroč. Nastopile bodo vročinske ne- vihte in sicer okrog 10., 16., 22. in 23. junija. Med 25. in 29. junijem bo zelo vroče, ob koncu meseca pa- močne ne- vihte. Julij bo še prve dni nada- ljeval z nevihtami. V juliju bo največ vročih dni. Dež bo verjetno okrog 18. in 28. ju- lija. Nevihte pa bodo pogo- stejše. Avgust bo vroč in suh me- sec. Nevihte so predvidene pet krat in še te bodo s krat- kimi in le krajevnimi ploha- mi. September bo dal nekaj več kratkotrajnega dežja, vmes nevihte. Bo pa tudi ta mesec že vroče in večji del meseca bo lepo vreme. Oktober bo že bolj spre- menljiv, glede vremena bo pa še do 15. zelo toplo. Neko- liko hliidneje bo v drugi po- lovici oktobra. November začne kar s pr- vim dnem z dežjem in hlad- nim vremenom. Za Martino- vo bo tri dni deževalo. Okrog 20. novembra bo padel že pr- vi sneg. Zatem bo spremen- ljivo deževno in mrzlo vreme do konca meseca. December bo bogat na pa- davinah. Do 15. bo spremen- ljivo, dež in vetrovno. V dru- gi polovici decembra bo po- gosto vetrovno s sneženjem. Kar se letine tiče, je veli- ka verjetnost, da bo leto 1971 zelo bogato na vseh sadežih zemlje. Žito, krompir, koruza, vinogradi in vse drugo bo dobro obrodilo. Primanjko- valo bo le zgodnjega sadja, medtem, ko bo poznejšega sadja zelo veliko. Travniki bodo dali dobro prvo košnjo, medtem ko bo druga košnja malo revnej- ša. Za dopustnike in turiste pa je zelo ugoden čas od 15. ma- ja do 15. oktobra, to je celih 150 dni. Alojz Cestnik DEDEK MRAZ V LESKOVCU Tudd v našem, sicer pustem kraju, je bilo čutiti, da se bliža novo leto. Na praznike so se Leskovčani pripravili z lepim programom v pričako- vanju dedka Mraza, ki je na- pravil pravo presenečenje. Ob organizaciji osnovne šole je 30. decembra s pomočjo krajevne skupnosti Leskovec obdaroval 50 predšolskih otrok. Pričakovati je bilo okoli 120 mater z otroki, a iz skoraj nei-azumljivih razlo- gov jih je izostalo 58; tretji- na predvidenih. Bolj kot v mestih je potrebno, da rnal- čki pridejo na take prireditve z dežele, da se privadijo skupnega nastopanja in da se jim odpira obzorje širšega sodelovanja. To je bila dru- ga taka prireditev pri nas. Bolj tradicionalen pa je že postal prihod dedka Mraza med šoloobvezne otroke. Ti so že bolj junaški in so se odzvali vabilu na dan pred novim letom polnoštevilno ter prejeli obdaritve z mesnimi izdelki od Perutnine Ptuj v vrednosti 100 dinarjev. Pe- tovia in gradbeno podjetje »Drava« iz Ptuja sta darovali vsaka po 500 dinarjev in De- lavska univerza Ptuj je do- dala 200 dinarjev. Pekarsko podjetje Vinko Reš iz Ptuja je podarilo vsakemu učencu eno veliko zemljo. Računali so, da bo obdaritev še boljša, saj se je vodstvo-šole zateklo s prošnjo na 12 strani, toda ostali niso dali odgovora. Med slednjimi, od koder je bilo največ pričakovati, je bi- 3a tudi Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič iz Ki- dričevega, ki ima patronat nad šolo v Leskovcu. Pri obeh obdaritvah je bil tudi pester program recita- cij in pevskih točk ter igri- ca o dedku Mrazu »Na pot« pod vodstvom ^učiteljice tov. Potočnikove. Dedek Mraz je bil letos posebno aktualen na našem področju skoraj za celotno tukajšnje prebivalstvo. 30. de- cembra je pri vedel s seboj južne vetrove, ki so delno raztopili sneg in dali hribov- skemu prebivalstvu zaželeno vodo, ki je je vsled suhega vremena celo jesen po naših gričih zelo primanjkovalo. Tudi dolinski prebivalci so mu hvaležni, ker je ob zmrz- njeni zemlji že tudi nastopalo pomanjkanje vode. JM. Kakšno bo vreme v letu 1971? Januar, kolikor ga še pre- ostaja, bo lepo in sorazmer- no n-n-zlo vreme. Padavine bodo verjetno še v zadnjih dveh dneh januarja. , Februarja bo prvih sedem dni lepo vreme. Nekako ok- rog 8. februarja se bo vreme poslabšalo. Pretežno bo sne-- žilo in vetrovno bo. Snežni meteži bodo vzdržali vse do 22. Pust bo v snegu do ust. Z pustom bo konec slabega vren^na. Zato bo preostali :Mati, pozdravlja vas sin, ker mora umreti. Zaradi vas ne smem več živeti. Pozdra- vite vse sestre in brate. Vam vsem skupaj želim za novo leto žalostno popevko. Na- svidenje, Jože Zorjan.« Studeniška preteklost in sedanjost Ohrfno podjetje, eniljalaža in niizarsfvo. Slovenska Bistrica Ob 8. jainuarju čestitamo vsem občanom! STRA « 12 TEDNIK — ČETRTEK, 7. januarja 191 Imena no¥ili ptujskih ulic Po osvoboditvi je na ob- močju zazidalnega načrta me- sta Ptuja in njegovih pred- mestjih zraslo 77 novih uhc, ki so jih imenovali kar po naseljih, kakor Reševo, Tru- barjevo. Nova Budina, Nova Hajdina. ali po glavnih ce- stah, od katerih so bile spe- ljane. Komisija .skupščine občine Ptuj je letos predložila ob- čin.ski skupščini predlog o imenovanju teh ulic. Pred- log je obravnavala skupščina na svoji seji .24. decembra 1970 in tako sprejela odlok o imenovanju ulic. ki ga bo obiavila v svojem uradnem vestniku. Namen našega član- ka pa je napisati nekaj os- novnih podatkov o imenova- nju novih ulic v Ptuju. Kaj je vodilo komisijo pri izbiri imen ulic. cest in tr- gov, ki jih je poimenovala? Približno polovico ulic je posvečenih najhujšemu ob- dobju naše narodne in lokal- ne zgodovine, to je narodno- osvobodilnemu boju. približ- no polovico pa po umetnikih in znanstvenih delavcih lo- kalnega in vseslovenskega pomena, po stari ptujski zgo- dovini ter po se udomačenih starih krajevnih imenih. Po sprejemu tega odloka je v mestu Ptuju in okoliških naseljih skupaj 125 ulic. cest in trgov. Omeniti moramo, da je ko- misija imenovala ulice, po- svečene boju za socializem in osvoboditev .po predlogu ob- činske zveze borcev NOV iz leta 1965. Vsem zaslužnim do- mačinom v boju za novo do- movino pa seveda ni bilo mogoče posvetiti ulic. Ker pa so po zazidalnih načrtih pro- jektirane nove ulice, bodo te imenovane še no drugih za- služnih domačinih, ki so iz- krvaveli za nov svet. za mir in osvoboditev človeka Ulice bi zaslužili še neka- teri, za Ptujsko zgodovino po- membni zgodovinopisci in borci za pravice slovenskega naroda ter narodni buditelji v preteklem stoletju, kar bo izpolnjeno z rastjo novih mestnih območij. Z razvojem našega mesta se bodo v no- vih ulicah ovekovečila ime- na tudi tistih rojakov naše občine, ki jim bo pretrga- na življenjska pot. a so s svo- jim delom obogatili slovensko umetnost, ali znanost, ali so si pridobili velike zasluge na drugih območuh družbenega življenja. IIVIENA PTUJSKIH ULIC V STAREiVI PTUJU Zgodovinski krogi v Ptuju se zavzemajo, da bi v starem mestnem jedru, ki ga je v prejšnjih stoletjih oklepalo obzidje in je do danes ohra- nilo značilne poteze srednje- veškega mesta — imenovali ulice in trge z njihovimi srednjeveškimi imeni. Taka imena so: tržna, špitalska, ži- dovska, barvarska, žitna, poštna, drvarska. gasilska. usn.jarska. pivovarniška uli- ca, lončarski, seneni trg in še nekaj drugih. Skupaj naj bi dobilo stara imena okoli 20 ulic v Ptuju. Zaradi bližajočega se po- pisa prebivalstva pa je vsako spreminjanje imen sedanjim ulicam in trgom prepoveda- no. Zato komisija predloga zgodovinskih krogov ni upo- števala. Tako bodo ta predr log obravnavali po popisu prebivalstva. Ce bi predlog v javni razpravi in na sej občine Ptuj žel odobravanje, bi se Ptuj po vzgledu drugih starih mest pri nas in v tu- jini, s starim poimenovanjem ulic tako spomeniško obno- vil. Imena sedanjih ulic v sta- rem Ptuju pa b' prenesli v novo projektirane ulice. Med Grajeno in Novo vas- jo so imenovane tele ulice: BEVKOVA ULICA po Francetu Bevku, rojenem v Zakonjici pri Cerknem leta 1890 in umrlem leta 1970. Bil je učitelj in pisatelj, ki je ustvarjal svoja najboljša de- la v duhu psihološkega rea- lizma med obema vojnama. Bil je glasnik pod fašizmom trpečega primorskega ljud- stva, med okupacijo pa za- stopnik primorskih Sloven- cev v vodstvti osvobodilnega gibanja. SVAJGERJEVA ULICA po Zmagu Svajgerju. ki se je rodil v Ptuju leta 1900. pu- blicistu in piscu literarnih del: črtic, novel ter drame Domačija. Med vojno je de- loval kot -aktivist OF na Do- lenjskem Med roško ofenzi- vo so ga prijeli belogardisti, ga izročili Italijanom, ti pa so ga v Velikih Laščah ustre- lili 3. avgusta 1942. Smrt je pretrgala njegovo literarno zorenje. KARI2EVA ULICA se ime- nuje po Hilariju Karižu, ro- jenem leta. 1908 v Nabrežini pri Trstu. Od leta 1935 je ži- vel v Ptuju, najprej v služ- : bi na davčni upravi, nato na mestni občini. Po vdoru oku- patorja se je z družino nase- lil v Ljubljani. Ze leta 1941 ga je vodstvo osvobodilnega gibanja poslalo v Julijsko Krajino, na Kras. da tam or- ganizira OF. Ko je odšel za mesec dni v Trbiž, da pri- tegne v boj za svobodo de- lavce v ladjedelnici, so ga prijeli fašisti. (Drugič dalje) Zahvala 21. decembra 1970 je pova- bila skupščina občine Ptuj, sind'kalna podružnica in u- prava svoje bivše sodelavce, sedanje upokojence na občni zbor sindikalne podružnice skupščine. Vabilu so se upo- kojenci večinoma odzvali ter so bili zelo vljudno sprejeti. Ob prihodu sta jih sprejela tov. Zunkova in tov. Janko Grdiša. Ob tej priložnosti so obujali spomine na čas ak- tivnega službovanja. Po zbo- ru pa so upokojenci bili po- goščeni in obdarovani. Ob odhodu sta jim želela srečno novo leto tov. Zunkova in tov. Grdiša. V imenu upokojencev se prirediteljem sprejema za u- pokojence najlepSe zahvalju- jem ter jim žeV.m mnogo de- lovn-h uspehov v letu 1971. Alojz Kampl, upokojenec PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE PTUJ Ponedeljek, II. 1. 1971 LEVAJNCI Sodobna gradnja hlevov, .silo- sov in senikov, predavanja pri Janezu 2ampi, Levajnei 10 ob 18. uri. DESTERNIK Siliranje krme in sušenje sena; predavanje bo v šoli ob 18. uri. Torek, 12. 1. 1971 TRNOVSKA VAS Sodobna gradnja hlevov, silo- sov in senikov, predavanje bo v šoH ob 18. uri. VITOMARCI Siliranje krme in sušenje sen predavanje bo v šoli ob 18. ui JURŠINCI Uporaba novejših kemičn sredstev v vinogradništvu: pt davanje bo v šoli ob 18. uri. Sreda, U. 1. 1971 POLENS.AK Kakšne ukrepe je podvzeti ' starih mešanih sadovnjakih, t bomo pridelali sadje za t« predavanje bo v šoli ob 18. ui GORISNICA Kako uspešno vzrejamo pujskt predavanje bo v šoli ob 18. at Četrtek, 14. 1. 1971 CIRKUL.ANE Jagodičevje. kultura, ki da kratkem času na majhnih pov^ šinah pomembne rezultate; pr^ davanje bo v šoli ob 18. ari,' PODI.ESMK ' Uporaba novejših kemični sredstev v vinogradništvu; prt davanje bo v šoli ob 18. uri. LESKOVEC Sodobna gradnja hlevov, sil« sov in senikov; predavanje ll v šoli ob 18. uri. j Petek, 15. 1. 1971 ! VIDEM I Siliranje krme in sušenje senj predavanje bo v šoli ob 18. m', STOPERCE I Kako gospodariti s čredinskini pašniki; predavanje bo v šo, ob 18. uri, I MEDVEDCE , Zdravstveno varstvo domač^ živali; predavanje bo v gasi. skem domu ob 18. uri. Nedelja. 17. 1. 1971 j Zetale Sodobna gradnja hlevov, sili. sov in senikov; predavan,ie Ir v šoli ob 18. uri. '• Predavali bodo priznani kni< tijski strokovnjaki. ; -^ pri tem pa poškodoval osebna avtomobila, last At tona Laha in Alojza Travrf karja, oba iz Ptuja. NastaJE je precejšnja materialna da. F. K.' TRČENJE ZAR-\DI SNEG« V nedeljo, 3. januarja, si* okrog 16. ure v Spuhlji trf la osebna avtomobila švedsl? in avstrijske registracije, 1"^ sta ju vozila naša državljan Ivanica Novevski iz Skop.'' in Herman Kokolj iz DolaJ pri Cirkulanah. Pri nesreči? nastala le manjša materia- na škoda. Telesnih poško** ni bilo. F. K. NESREČA V PODVINCII^ V nedeljo, 3. januarja, s' okrog 6. ure trčila v Podvi: cih voznik osebnega avtom'' bila MB 269-44 Milan Arm' iz Podvinc in voznik avt* busa MB 398-84, ki vozi t. relaciji Juršinci—Ptuj. N stala je mala materialna šk da F K- ELEKTRIČNA BLAZINA POVZROČITELJ POŽAR V nedeljo, 3. januarja, , v stanovanju Rudija Hava skega, Draženska ulica v Pt ju, izbruhnil požar. Gospod nja je vklopila elektrifif blazino, v kateri je nast^ kratki stik in izbruhnil i požar, ki jim ga je siC uspelo omejiti, vendar pa ; kljub temu nastala škoda J okrog pol milijona starih i narjev, ker je večina poh štva in posteljnine neucmra' na. F. PRED ZADNJIM KOLOM V SLOVENSKI JUDO LIGI 'In kako je bilo na turnir- jih tretjega kola v Maribo- ru in Velenju? Najbolj zani- mivo je bilo vsekakor v Ma- riboru, kjer so se pomerili stari rivali. Mestna tekmeca Branik in Maribor sta se razšla z neodločenim rezul- tatom, čeprav je bil Maribor bliže zmagi. Obe obdravski ekipi pa sta brez težav pre- magali pomlajeno ljubljan- sko Olimpijo, katere najbolj- ši tekmovalci nastopajo v zvezni ligi. _^ Jeseničani so malce prese- netljivo odščipnili točko do- mačemu Velenju in prema- gali Celjane, ki so gladko iz- gubili tudi z Velenjčani. Re- zultati 3. kola: Impol — Tri- glav 7:0, Impol — Alpina7:0, Branik — Maribor 3:3, Bra- nik — OLim^pija 4:1, Maribor — OlLmpija 4:1. Velenje — Jesenice 2:2, Velenje — Ivo Reya 5:0. Jesenice — Ivo Reya 4:2. Vrstni red: 1. , Branik 11 točk, 2. Impol 8, 3. Maribor 8. 4, Jesenice 8, 5. Velenje 7, 6. Olimpija 6, 7. Triglav 4, 8. Iva Reya 2, 9. Alpina 0. Judoisti bodo spet nadalje- vali s tekmovanji 10. janu- arja, ko bo v Slovenski Bi- strici tradicionalno tekmo- vanje za pokal Pohorskega bataljona. Prav gotovo bodo v telovadnici Partizana zbra- ni vsi najboljši slovenski tekmovalci, tako da se obeta zares zanimiva prireditev. _-d_ OSEBNI AVTOIVIOBIL V TO- VORNJAK V soboto, 2. januarja, je ob 24. uri na križišču Maribor- ske in Zagrebške ceste v Ptu- ju voznik osebnega avtomo- bila celjske registracije Bra- nimir Luzar iz Velenja zadel v tovornjak bolgarske regi- stracije, ki ga je vozil Ivan Sedrisev iz Sofije. Pri trče- nju je nastala do sedaj še neocenjena materialna ško- da. F. K. S SNEŽNIM PLUGOIVI PO- ŠKODOVAL AVTOIVIOBILE V nedeljo, 3. januarja, je zapadlo veliko snega, zato je bilo ceste nujno plužiti. Tako je voznik terenskega vozila v Ulici Olge Meglic v Ptuju plužil sneg in čistil cestišče. V I. republiški ligi v judu se tekmovanje nagiba h kon- cu. Pričakovati je bilo. da bo položaj na razpredelnici po sobotn'h srečanjih mnogo bolj jasen, vendar se je pri- petilo, da je vse še tK)lj za- pleteno. Menda pa so naj- bolj lahko zadovoljni judo- isti bistriškega Impola, ki so osvojili štiri točke in se po- vzpeli na drugo mesto, če- prav sploh niso stopili na blazine. V Slovenski Bistri- ci bi morali namreč gosto- vati judoisti kranjskega Tri- glava, ki pa so nekaj ur pred srečanjem telefonično spo- ročili, da jih ne bo. Ze prej pa so od tekmovanja zaradi objektivnih težav odstopili tekmovalci Alpine iz Zirov. ki bi se tudi morali pomeri- ti z Impolom. Bistričani sO torej zabeležili dve zmagi s 7:0, ki pa so jim prinesle tu- di drugo mesto. Brez poraza je v vodstvu mariborski Bra- nik, s katerim se bodo Bi- stričani pomerili v zadnjem kolu v Celju. Mariborčani so letos presenečenje, saj ni nihče preveč računal, da bi Branik lahko segel po naj- višjem naslovu. Kakšne so možnosti Impola v zadnjem kolu? Poleg Branika se bo- do pomeril' še s Celjani, ki prav gotovo ne bi smeli predstavljati resnejše zapre- ke Topolčniku in njegovim tovarišem. Toliko bolj pa bo pomemben boj z Branikom. Bistričani so ga v zadnjih nekaj letih večkrat prema- gali, torej imajo tradicijo na svoji strani. Samo tradicija pa je, seveda, premalo. Vseh sedem judoistov. kolikor jih nastopa v ekipi, bi moralo dati vse od sebe. če bodo ho- teli ugnati Mariborčane, e- dino v tem primeru pa lahko mirno pričakujejo razplet na ostalih blazinah. ImpolovI največji konkurenti so Mari- bor. Jesenice in Velenje, medtem ko je pomlajena e- kipa Olimpije verjetno že odpadla iz boja za vrh- Če- prav Bistričani letos nasto- pajo v zelo spremenljivi for- mi, pa lahko upamo, da bo- do v odločilnih sreč.i.niih, kot tolikokrat doslej, znali braniti ugled svojega kluba in mesta. rrv.nNiK - C!ETRTEK. 7 jan-uarja 1971 STRAN 13 Dnevnik iz 1.1945 Na zbledele dneve v letu 1945 ki smo .lih nekateri Ptujčani doživeli v Ptuju, ali v drugih krajih domovine ali celo Evrope, nas opozarja dnevnik zavednega Slovenca iz Ptuja, ki je izgubil sina pri partizanih, sam pa je taj- no v svojem uradu deloval za Osvobodilno fronto. Pa pri- jluhnimo njegovim zapiskom; zapiskom moža, ki se je u- trujen in star. že poslovil od življenja. lANUAR 1945 PRVI: Zbolel sem in dr. Blanke mi je odredil ležanje. Vnela se mi je namreč rebr- na mrena. Nevšečna bolezen, ki se ne pozdravi tako na- p]o! — Danes ni bilo zračne nevarnosti. DRUGI: Dan je minil brez strahu. Ni bilo alarma za ne- i?arnost bombnega napada. TRETJI: Meni gre na bo- lje. Toda ob pol dvanajstih 50 avioni križarili nad me- stom. Bilo jih je pet. Zadeli 50 most. Dve bombi sta pa- jli na Minoritski trg, ena pri Mladiki, ena v Dravo, ena oa baje v objekte Pirichove tovarne. Ker sem priklenjen aa posteljo, ne morem zve- ileti nič točnega. Alarma ared tem napadom ni bilo. !;ETRTI: Danes smo zaslišali imalu po deseti uri nad hi- lo spet ropot bombnikov. ?omaj smo se zavedli, že ao )adle bombe. Slišali smo tu- L protiobrambo. V malih jresledkih sta sledila dva na- )ada. Zadeli so minoritsko lerkev. Zgodila se je velika (koda. .saj je bila cerkev ze- 0 prizadeta, skoraj do tal K>rušena. Tako pripoveduje- o. Samostan pa je nedotak- »jen. V okolici napada so po- »okale vse šipe na oknih. V nestu je zmanjkala elektri- :a. Poškodovan je tudi že- ezniškii most. Za promet je »esposoben. Tudi na Sp. Bre- :u so vidne poškodbe bomb- lega napada pri Strašilu. PETI: Nad Ptujem spet :rožijo zrakoplovi. Toda od- T'gli niso nobene bombe, »koraj ves dopoldan smo ireživeli v zaklonišču, to je ' kleti. SESTI: Sneži. Skobacal se iz bolniške postelje n se vrnil iz bolnišnice. SEDMI: Oblačno je. Do- <>ldne so napovedali Nemci lovensnost, a so jo prekli- ah. OSMI: Kljub megli in snegu je letelo prek Ptuja nekaj skupin zrakoplovov. Alarm je trajal čez dve uri. Toda tokrat niso odvrgli nobene bombe. Električnega toka pa še vedno nimamo. DEVETI: Danes se ni zgo- dilo nič posebnega. Le zve- čer je zagorela elektrika. DESETI: Dan je marno mi- nil. Ponuja pa se spet sneg. ENAJSTI: Zgodilo se ni nič hudega, le hudo snežd ves dan. DVANAJSTI: Južno vre- me. Megla. Okoli enajste u- re je zakrožil nad mestom iz- vidnik. Alarma ni bilo. TRINAJSTI: Cez dan in proti večeru je večkrat pre- letel Ptuj posamezen izvid- nik. Napada ni bilo zaradi megle. Kakor hitro bo vre- me lepše, pričakujemo napa- de. No in še tele novice! Vče- raj so župana Starešino, ki so ga partizani ujeli zaradi njegovih grehov nad ljud- stvom, baje ustrelila. ŠTIRINAJSTI: Megla se ne dvigne ves dan. Ni pa bi- lo nobenih drugih pripetlja- jev. PETNAJSTL Čeprav je bil dan meglen, je alarm po pol dvanajstih naznanil nevar- nost. Več letal narodnoosvo- bodilne vojske Jugoslavije je v skupinah prelet^o Ptuj. O- koli ene je drugič zatulila si- rena. Menda so se tedaj le- tala vračala. Bomb pri nas niso odvrgla. ŠESTNAJSTI: Oblačno je. Dospele so razveseljive vesti o naših partizanskih uspehih, o uspehih zaveznikov, ven- dar je skrb za naše ljudi še vedno velika. SEDEMNAJSTI: Zgodilo se danes ni nič posebnega. Vre- me je bilo lepo. jasno. OSEMNAJSTI: Nastopil sem službo. Alarma ni bilo. DEVETNAJSTI: Dopoldne je bilo jasno, popoldne je snežilo. Dvakrat sta nas vzne- mirila alarma, ob pol enaj- stih in tričetrt na dvanajst. Letala niso odvrgla bomb. DVAJSETI: Danes je bil alarm ob četrt na dve. a zlih posledic ni bilo. ENAINDVAJSETI: Nad mestom večje število ameri- ških in angleških bombnikov. Mesto so obkrožali okoli e- najste ure. Razkropili so se proti severu. (Drugič dalje) Zanimivosti od včeraj in danes POMOTA Španski slikar Velasquez je tako dobro naslikal neke- ga admirala, da je kralj Fi- lip IV. mislil, da je pred njim živ, ko je šel mimo slike; vpričo slikarja je pokaral častnika, zakaj se zadržuje tu, ko bi moral biti pri svo- jih ladjah. »RDEČA ZNAČKA ZA POGUM« Enega najlepših vojnih ro- manov je napisal človek, ki ni nikoli slišal strela, izstre- ljenega z ubijalskimi nameni. Ta mož se je imenoval Step- hen Crane; njegova knjiga, ki je zgodba o ameriški dr- žavljanski vojni, pa nosi na- slov »Rdeča značka za po- gum«. Knjiga sodi že med klasična dela. Njen avtor je umrl v revščini leta 1900, preden je izpolnil 29 let. ZLATO NA ALJASKI Aljaska je del Združenih držav Amerike. Leta 1867 so jo ZDA kupile od Rusije za sedem milijonov dolarjev. Rusi pa bi gotovo nikoli ne prodali polotoka, če bi le ma- lo počakali; le nekaj let po kupčiji so na Aljaski Ameri- kanci odkrili bogata ležišča zlata, ki so privabila na se- ver nič koliko bogastva želj- nih iskalcev. JEZ NA REKI EVFRAT Na reki Evfrat, ki se toli- kokrat omenja v zgodovini Asirije in Babilonije, bodo kmalu zgradili veliko pregra- do. Sezidali jo bodo v Ke- benu v vzhodni Turčiji. Dela bodo najbrž trajala še cela tri leta. Za pregrado bo na- stalo veliko umetno jezero, dvanajsto največje na svetu. IZPUŠNI PLINI Znanstveniki v ameriškem mestu Los Angelesu so izra- čunali, da izpušne cevi avto- mobilov v 24 urah izpuste kakih 1000 ton ogljikovodika. Temu škodljivemu plinu, ki se pomeša z zrakom in ga ljudje vdihavajo, je treba prišteti še kakih 50 ton drob- nih gumijastih ostankov, ki se med vožnjo strgajo z av- tomobilskih plaščev. SIGNALI IZ VESOLJA Znanstveniki so z najmoč- nejšimi teleskopi odkrili iz- vor signalov iz vesolja, o ka- terih pa menijo, da jih ne pošiljajo razumna bitja. IZUM PAPIRJA Papir naj bi bil po neka- terih virih leta 105 našega štetja izumil Ta'ai Lun, do- stojanstvenik na kitajskem dvoru. Znano je, da je vla- darju poklonil nekaj pol pa- pirja, ki ga je bil izdelal ta- ko, da je v možnarju stolkel drevesno skorjo, konopljo in kos ribiške mreže. DOBER SPOMIN Mitridat (131—63 pred na- šim štetjem), pontski kralj v Mali Aziji, je znan po izred- nem spominu. Zapomnil si je, na primer, imena tisočev vojakov, s katerimi se je bo- jeval proti Rimljanom. Niko- li se ni zmotil, če je katere- ga poklical po imenu. BOLEZNI RASTLIN Učenjaki so našteli približ- no 100.000 vrst bolezni, ki na- padajo in uničujejo rastline. Tako je, na primer, kar 115 bolezni, od katerih propada- jo paradižniki. Krompir je podvržen nekako 50 vrstam virusov, 141 vrstam glivic in nekako 5 vrstam bakterij. Pšenico napada 77 vrst bo- lezni, koruzo 112, jablane pa približno 200. LUNA SE PRIBLIŽUJE ZEMLJI Astronomi menijo, da bi naša Luna utegnila nekoč iz- giniti. V resnici se Luna pri- bližuje Zemlji in ko bo od nje oddaljena 19.608 km, bo — tako sodijo astronomi — razpadla pod učinki zemelj- ske toplote in vlage. Od nje- nih ostankov se bo okrog Zemlje napravil obroč, podo- ben Saturnovemu. Seveda nas te domneve ne smejo skrbeti, ker se bo to zgodilo čez več milijonov let. NAJKRAJŠA VOJNA Zanzibarski sultan je 27. avgusta 1896 napovedal voj- no Veliki Britaniji. Ker so bile v zanzibarskih vodah ravno tedaj ladje angleške kraljeve mornarice, so ladij- ske topove namerili v sulta- novo palačo. Sultan je zbe- žal in vojna se je končala v 37 minutah. Človek in tempera- tura Znanstvenike je vedno za- nimalo, koliko stopinj toplo- te lahko prenese človek. Pre- izkus, ki so ga izvedli stro- kovnjaki ameriškega letal- stva, je pokazal, da zelo top- lo oblečen človek zdrži f 260 stopinj Celzija. Največja to- plota, ki jo vzdrži človek brez obleke, pa znaša t-204 stopi- nje Celzija. — F K — Nl^DELJA. 10. januarja 9.30 Ptujski festival, 10.00 Kmetijska oddaja, 10.45 Mo- za.ik. 10.50 Otroška matineja, 12.00 TV kažitpot Športno po- poldne, 18.30 Mestece Pey- ton, 19.45 Cikcak, 20-00 TV dnevnik. 20.30 , 3-2-1, 20.35 Levičarji. 21.20' Videofon, 21.35 Športni pregled. 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 11. januarja 17.38 Napoved sporeda, 17.40 Lutke. 18.00 Zgodbe o tuktuju, 18.15 Obzornik, 18.30 Kult.urno zSibavno delo v JA, 19.00 Možak, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 M. Harting: Lee Ha,rvey Os- wald. Pogled naprej. Poroči- la. I TOREK, 12. januarja ' 16.30 Slalom za ženske,- 18.00 Džaga Črnec in ptice^ 18.15 Obzornik. 18.30 Toinkov večer, 19.00 Mo7.aik, 19.05 Za- ščita v vseljudski obrambi^ 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.40 Isikanje razlag za znanje, premalo znane be- sede. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 Horoskop — celovečerni film, 22 00 Recitail Antona Dermo- te. 22.20 Poročila. SREDA, 13. januarja 17.55 Čarobna piščalka- 18.15 Obzornik. 18.30 Važ šla- ger sezone. 19.00 Mozaik, 19.05 TV pošta. 19.20 Na sed- mi stezi. 1945 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 21.35 Milijon, 22.00 Poročila. ČETRTEK, 14. januarja 17. 45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik. 18.30 Svet. v ka- terem živimo. 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Vse živliienje v letu dni, 19.50 Cikcak. 2000 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 A. Marodič: Mojstra. 21.25 Kulturne dia- gonale. 22.10 Karajan pred- stavlja. Poročila. PETEK, 15. januarja 16.35 Smuk za ženske. 17.50 A. Lindgreh: Erazem in po- tepuh. 18.15 Obzornik. 18 30 Variete, 19.00 Dokumentarno feljtonska oddaja, 1950 Cik- cak. 20 00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1. 20 35 Izkažimo se. 21.45 Nepremagljivi. 22.35 Poroči- la. SOBOTA, 16. januarja 12.55 Wengen: smuk za mo.šike. 16.40 Obzorniji. 16.55 , Po d-omače s triom Sašmk in j kvartetom Savski val. 17 20 j Ivanhoe,' 17.45 Državno or- . ven«tvo v košarki. 18.30 Mo- zaik. 18.40 Nadaljevanje ko- .šarkairskega prenosa. 19.20 S' kamero po svetu 19 45 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20 25 3-2-1 20.35 TV magazin 21.40 Johny Belinda. 23 20 TV ka- , žiipot, 23.40 Poročila. I Tednik, vaš list GG Maribor - obrata Slov.Bistrica in Cplotnica GG Maribor s svojimi obrati ureja, neguje, ^fSfaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdo- v državljanski lastnini. Samostojno gradi JlJ^^dne komunikacije in gozdarske stavbe, '»oji divjad in izvaja lovski in ribolovski tu- Čestitamo ob prazniku občine Slovenska Bistrica! STRAN 14 TEl>MCK — ČETRTEK. 7. januarja Ij Kotiček za gospodinje NAJPREJ NEKAJ O MLE KU Mleko je najidealnejša hrana, ker vsebuje vse za življenje potrebne hranilne snovi. Vendar je mleko takš- no le pod določenimi pogoji. Mleko sestavlja: 87,5 »/o vo- de, 3,5 "/n maščob, 4.7 "/o oglji- kovih hidratov, 3,6 Vo belja- kovin, 0,8 'Vu rudninskih sno- vi, citronsko in glicerinsko kislino, vitamine (F, A, D, E in B kompleks). Iz navede- ne sestave mleka lahko vidi- mo, da so v njem vse snovi, ki jih človeški organizem po- trebuje za svojo rast in funkcioniranje. Mleko je v naši prehrani vse premalo izkoriščeno. Ce upoštevamo, da mleko in mlečni izdelki v celoti lahko nadomestijo meso, ki je da- nes zelo drago in si ga vsaka družina vsak dan ne more privoščiti, uvidimo, da ga po nepotrebnem zanemarjamo, namesto da bi ga vsak dan vključili v redne obroke hrane. Kot že rečeno, je zelo važ- no, kako z mlekom ravnamo, da bi lahko v celoti izkori- stili njegovo vrednost. Paziti je treba že pri molži na ta način, da je treba prve curke mleka usmeriti izven posode za mleko. Po molži je treba mleko TAKOJ odnesti iz prostora, kjer je bilo po- molzeno in ga takoj precedi- ti, nato pa ga čimprej tem globlje ohladiti. Kjer so možnosti, ga je treba paste- rizirati. Kvalitetno mleko dobimo le od zdrave, čiste živali, če ga higienično predelujemo in pravilno postopamo pri mol- ži. Taksno mleko lahko korist- no uporabimo v prehrani. JEDILNIK ZA SEDEM DNI PONEDELJEK — kosilo: prezganka z jajcem, dušen riž, solata, jogurt; večerja: makaroni s sirom, kompot. TOREK —kosilo: zelenjav- na juha, sirovi štrukeljčki, sadje; večerja: liptavski sir, mleko. SREDA — kosilo: kokošja juha, kuhana kokoš, prazen krompir, solata; večerja: ri- žota z grahom, solata, kom- pot ČETRTEK — kosilo: fižo- lova enolončnica, sirov zavi- tek, kompot; večerja: ovseni kosmiči, sadje. PETEK — kosilo: krompir- jeva juha s smetano, okisana jetrca, slan krompir, zeljna solata; večerja: koline, ki.slo zelje. SOBOTA — kosilo: argo juha z ribano kašo, kisla repa, polenta; večerja: pu- ding, smetana, vanili sok. NEDELJA — kosilo: goveja juha, kuhana govedina, pra- zen krompir, solata, skupna pita; večerja: sendviči, jo- Sirovi štruklji: Naredimo vlečeno testo. Iz sira pripravimo .slano meso Testo razvlečemo in ga po- sipamo s sirovo maso. Testo zvijcmo in narežemo na ko- se. Kuhamo v slani vodi 15 minut. Kuhane jih lahko za- belimo z maslom. Ovseni kosmiči: Pakiranih kosmičev ne pe- remo; kuharno jih v mleku, lahko jih osladimo. Fižolova enolončnica: Kuhamo fižol, prekajeno meso, jušno zelenjavo. Ku- hano začinimo z lovor jem, majaronom. kisom, solimo. Po potrebi papriciramo. Gospodinje in kuharice, sporočite mi, prosim, svoje izkušnje in pripombe, ki jih imate pri pripravljanju jedi po mojih nasvetih. Slavko Furman Moške hlače likamo šele potem, ko smo jih temeljito očistili, najprej stresli z njih ves prah, nato pa jih še po- šteno skrtačili. Ne pozabimo obrniti žepov in odvihati hlačnih zavihkov, za kateri- mi je vedno mnogo prahu. Nato jim prišijemo manjka- joče gumbe ali zamenjamo spodnji zaščitni trak. jih po potrebi zakrpamo in šele na- to zlikamo. Pripravimo si mlačno vodo. in ji prilijemo nekoliko sal- mijaka (na liter vode 1 do 1 in pol žlice). S to mešanico odstranimo madeže. Mehko krpo pomočimo v raziopmo in zdrgnimo z njo madeže. Umazano mesto podložimo z večkrat preganjeno čisto krpo. da se nanjo odteka odmočena nesnaga in mo- krota. Najprej zlikamo tiste dele, ki so izgubili prvotno obliko, predvsem kolena' in zadnji del hlač. Hlače zrav- namo ne glede na gube in jih zlikamo tako, da bodo zginile izbokline. Na blago polagamo močno ožeto krpo. Z likalnikom tkanino pred- vsem sušimo, da se pod na- stalo paro blago spet zrav- na, šele potem hlačam zali- kamo gube. Posebno moramo paiziti, da ostane guba na istem mestu in da ne zalikamo nove. Za- to si pri bolj umazanih in ponošenih hlačah, ki jih mo- ramo pred likanjem še oči- stiti in ra zlikat i. zaznamuje- mo gubo z nitko. Likalnika ne smemo pre- več pritiskati na blago. Te- ga osveži vroča para, ki mu tudi odv^zame lesk. Zlikane hlače previdno obesimo na obešalnik. Obleči jih ne sme- mo, dokler niso čisto suhe. * Ce hočemo zlikati bluzo, jo najprej nategnemo po ši- vih :n razgrnemo po miz.i, nato pa na narobni strani zlikamo šive. Za njimi pri- dejo na vrsto rokavi. Delo si olajšamo s kot co, ki jo rabimo zlasti za kanje rokavov in opla Pripravimo si tudi skodej čiste vode s krpico, da i vlažimo nezaželene zaliki gubice. Rokav začnemo likati spodnjem delu. Najprej t likamo zapestje in rob, na] rokav, ki ga nataknemo j kobilico tako, da je 7.apesC na. ožjem delu kobilice. ; Nato natjaknemo gornji d rokava na širši del kobilii in likamo proti šivu ob raii Na širokem delu kobili' zlikamo nato še oplečje - tisti strani, kjer smo zlik,' rokav. Posebno pazljivo ; kamo ramenske šive in c ovratniku. j Nato podobno likamo d^ go polovico bluze. Spodti del zadnjika in sprednje d le likamo na širokem dC: kobilice ali pa tudi na mi: Nazadnje pride na vn Pomaranča- vir zdravja Pomaranče nimajo samo visokih bioloških lastnosti, temveč tudi zdravilne. Pomaranča vsebuje pre- težno sladkorje, kot sta fruk- toza in glukoza. Znano je, da so fruktoza in glukoza, ki sta v sadju in jagodah, kot tudi laktoza v mleku najbolj za- želene oblike sladkorja v pre- hrani starejših ljudi. Po u- gotovitvah delujejo ti slad- korji zelo ugodno na delova- nje črevesja s tem, da zati- rajo škodljive mikrobe in va- rujejo človeka pred zama- ščenostjo. Vsebujejo mnogo celuloze, ki pa ni balast tem- več zelo koristna snov. ker pomaga normalizirati preba- vo in ovira gnilobne procese v črevesju. Ugotovljeno je tudi. da pospešuje celuloza odvajanje viškov holesterina iz organizma. Nič manj važne pa niso pektinove snovi, ki so pove- zane s celulozo. Te snovi zboljšujejo delovanje čre- vesja, zmanjšujejo razvija- nje plinov ter zmanjšujejo vsrkavanje škodljivih snov!. Pektinove snovi vsebuje tudi sadje in zelenjava. Vča- sih so domnevali da so naj- boljš' vir teh snovi jabolka. Sedaj pa je ugotovljeno, da so najboljši vir teh snovi po- maranče, kj presegajo jabol- ka in vse druge plodove v tem pogledu. (V pnehkem de- lu pomaranče jih je 12,4 od- stotka v zunanji skorji 15,9 odstotka.) Zaradi tega ni do- bro zavreči poma'rančine lu- pine, mnogo bolje ie. da jo dodamo h kompotu ali kako drugače uporabimo Pomaranče vsebujejo tudi organizmu zelo potrebno li- potropno snov — inozit. Dra- gocenost pomaranče je v tem. da njene lipotropne snovi ne škodujejo celo pri takšnih o- bolenjih. ko se je treba izogi- bati hrane, ki je bogata na teh snoveh. Znano je, da pravilno raz- merje vitaminov C in P kre- pi krvne žile in povečuje njehovo elastičnost. Ni pa treba poudarjati, kako je to važno za ljudi v letih, ki ima- jo najpogosteje že spremenje- no ožilje. Pomaranče so tudi vir mi- neralnih soli. posebno kalija, kateremu pripisujejo velik pomen kot sredstvu, ki po- spešuje odvajanje tekočin iz organizma. Železa vsebujejo pomaranče manj kot jabolka. Organske ki-sline. posebno li- monino, organizem neobhod- no potrebuje, ker sodeluje v nekaterih biokemičnih pro- cesih. USPELO SILVESTROVANJE Ptujski kolektiv hotela je tu- di letos, kot vsa prejšnja leta. priredil v vseh svojih prostorih prijetno silvestrovanje Popra- ševanje po vstopnicah je bilo zelo veliko in vsi prostori so bili v celoti razprodani nekaj dni prej. Kolektiv se je zelo potrudil pri dobro izbranem novoletnem meniju. An.aažira- ni sta bili dve instrumentalni skupini, tako. da je tudi za ples hilo poskrbljeno Vzdušje je bilo 7elo dobro, mirno in na splnSno zadovoljstvo vseh pri- sotnih gostov. Za izžrebane vstopnice je bilo pripr.ivljenih deset zelo lepih n.israd. ki so še nekoliko popestrile to, nad- vse uspelo prireditev. ak KOMI"^0 POBJETJE SLOVEN SISimCA Čestitamo k občinskemu prazniku in že- limo mnogo delovnih uspehov. RAZPISNA KOMISIJA UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE PTUJ razpisuje prosta delovna mesta — referent« za premoženjsko pravne zadev« Pogoj: pravna fakulteta in tri leta upravne ali sodne prakse; — veterinarskega inšpektorja Pogoj: veterinarska fakulteta in tri leta prakse v veterinarski stroki; — vodjo davčne inšpekcije Pogoj: visoka strokovna izobrazba eko- nomske snieri in tri leta prakse v finančni stroki: — 2 davčna inšpektorja Pogroj: višja ekonomsko komercialna šola in tri leta prakse v finančni stroki; — referenta za izvajanje nadzorstvenih vzgoj- nih nkrepov Pogoj: višja šola za socialne delavce in tri leta »pravne prakse, od tega eno leto na področju socialnega varstva; — referenta za investicije in gradbeni nadzor Pogoj: srednja izobrazba gradbeno smeri in deset let prakse v gradbeni operativi; — 2 pripravnika Pogoj: visoka šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri; — 1 pripravnika Pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri. Pismene ponudbe, kolkovane z 1.00 din državne takse ter prilo/eninu' dokazili o za- htevani izol)razbi in dosedanjih sln/.bovanjih. naj vlo/ijo kandidati razpisni komisiji uprave skn Tišči ne ol^čine Ptuj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi do- hodka in osebnei si vena tak začeja štrik jpletati no bi se enega lepega Jneva z zenkoj okoli š:.iaka / hiši za trom obesa. To je je fsa sreča, ke nikol ne ve- no, kaj de nas doletelo iitri jli poiitrišjen. Kak pa ste kaj novoletne ;vetke preživeli? Mislin, ke ;te na srečnen iz storega v lovo ič'o skočili. Vfto. jas e'os n^:'n hoda nikan na listno. S ta storoj sma bla hima no sma do polnoči za ječjotj orehe luščila. Gor na ječi sma s: djala^na pipo en {(j-litrski flaškon šmarnice 10 sma te toto reč tak po- nalen prežvekovala. Vuni pa le tak sneg še kak, da bi se 'si hujdiči skregali. Točno o- >unooi, gdo sta se cengara la viiri eden gor na drugega ipravla, sma se mija z Mico >o dugen cajti tak kiišnola. :e še me je ta mali prst na logi zasrbeja. Spravla sma e v štamplet no sma si te Bn dale naprej srečno novo eto voščila. Moren van povedati, ke ba o v mojen 40-letnen zakoni lajboj miren no srečen skok z storega v novo leto. Prejš- a leta sma si z Mico skos lekšne cirkuse našpilala. Ce nesen jas je prebuta, — te ■te una mene. Saj se še vena spomijate, kak sen bija bo- gi Ioni, na Silvestrovo. Te sen moga v listjaki pri našen Hektori spati. Un je bija pr- vi, ki md je voša srečno no- vo leto. Gdo sen glavo viin od listja podrža, te je un vzdigna zodjo taco no mi najprt natoča malo vroče- ga ;>čaja«. Vidite, kaj vse se človeki na toten pregrešnen sveti vse zgodi. Letos sma si mija z mojo ta storo naredla perspektiv- ni plan življeja za leto 1971. Zgučala ama si tiidi, ke ma poskusla še enega sina na svet spraviti. Prvih deset o- trok. sma. tak zgleda, samo zato rodila, ke lehko zaj v Nemčiji no Avstriji delajo. Rekla sma: »Ni hujdič. ke ne bi še mija enega za sebe no našo Jugoslavijo mela. Pravzapraf van moren pove- da.M, ke sma že obo malo v letih no ne vema. če de se nama toti poskiis p o sreč a. Ce nede šlo prvič ali pa drugič, pa de šlo tretjič. Obe fabriki sta že mak) boj »amortizira- ni«, na moji se že rol po- dira. Micina pa je tudi po- trebna rekonstrukcije. Fčo- sik pa je vete tak, ke store tovarne tudi dobro robo iz- delovlejo. Ce neje za domo- čo tržišče, pa je dobro za iz- voz. Samo jas sen van že re- ka, ke nečen več delati de- ce za izvoz, jas no Mica če- ma zaj neke domočega meti. Nič mi neste pisali, kak pa ste kaj vi silvestrovali. Vas je Silvester kaj požegna? Ve- na v^ je bilo dosti tokih, ki ste bli glih lak, kak jas du- ma za pečjoj. Tudi tisti, ki ste si svoje ri. i že na kolca spravli se na Silvestrovo ne- ste mogli nikan pelati, saj je bija tek vejki sneg, ke sen ga jas driigi den z noson o- koli hiše riva. Ja, tak je pač. Pret se nesrrko mogli zime fčakaii, zaj pa nan je že huj- do, če nas malo v prometna sredstva no driige telesne o- končine zebe. Najhuje je zaj z noson. Totega dihalnega a- parata* pač človik nemre ni- kan skriti, ke ne bi bija iz- postovleni mrazi. Jas ven za en dober recept. Ce ste že pri hiši kokšnega prašička zadrgnoli, te mote čista za- gvišno kokšni svinjski špar- kel. Najbojše je, če si toto zadevo na nos nateknete te van niti robčeka za šmrklaje nede trebalo. Ce de se van gdo smeja 7.avolo toga pa mo rečte. ke .se zaj fašenk bliža no da ste se že malo nama- skirali. Drogi brofci, nič mi ne pi- šete, kak kaj zimo preživla- te. Zodjič .sen van pisa, če ste že kokšnega prašička za- drgnol-, ke bi me lehko na sedmino povobili. Ježeš. kak ste škrtlavi. do zaj še niti e- nega povabila nesen doba. Samo. jas mo zveda gdo te vi prašička klali, pa mo se son povoha, seveda tak prta večeri, gdo je že kaj nase- kanega no gdo so klobose zašpaljene. Teiko mo že gle- da, ke me nete s proznin rukzokon od koče odslovili. Malo usmileja do reveža pa že morete meti. Tej ko van te po naj bo za gnes. Še enkrat van želin fsem srečno, veselo, debelo, dugo no zdravo novo leto 1971. Pa pište mi kaj! Lepo vas pozdrovla vaš pr- leški Lujs! EL CID - je zmagoval še mrtev v 11. stoletju je bila Špa- nija razdeljena na več malih kraljevin, ki so jih imeli več- ji del v oblasti Mavri ali Sa- raceni. Ti so zavzeli Španijo, ko so štrli moč krščanskih kraljev. Prišli so iz severne Afrike in prinesli s seboj svo- jo kulturo in civilizacijo. Do- kazi o tem so zelo dobro zna- ni. Predvsem so v Španiji iz- j>opolnili namakalne sisteme za potrebe kmetijstva. Span- ci so vladali le še na severu, vendar so se izčrpali v med- sebojnih spopadih in ob- rambnih bojih pred Mavri. Rodrigo Diaz de Vivar je bil mladenič z eno samo ve- liko željo'— postati vitez pod Fernandom Kastilskim. Bil je reven in komaj se je do- kopal do mršavega konja. Le- po je skrbel zanj, da se je kmalu opomogel. Imenoval ga je Babieca. Oče mu je po- daril meč, ki je imel tudi svo- je ime — Tizone. Mladenič se je spopadel z grofom Lo- zanom in ga končno ubil. Kralj, ki je zvedel za dogo- dek, je dal poklicati Rodriga. Podelil mu je viteški naslov za junaštvo, toda zaradi umo- ra ga je izgnal iz Kastilje. Skupina mladih pustolov- cev se je z Rodrigom napo- tila iskat slave. Zapletla se je v boje z Mavri. Rodrigo je kmalu zaslovel daleč na- okrog kot zelo dober in po- gumen bojevnik. Nekoč je s svojimi pajdaši napadel mav- rovsko karavano, v kateri je bila tudi ljubka princesa. Rodrigo je ukazal pustiti ka- ravano in napasti razbojnike, ki so tej princesi grozili. Kralj Fernando je po teh dogodkih in ker se je čutil že slabega, razdelil svoje kra- ljestvo med svoje tri sinove Garcia, Sancha in Alfonsa; El Cida pa je prosil, naj skr- bi zanje — na izgon je go- tovo že pozabil. Toda starejša Alfonso in Sancho sta se na- merila proti najmlajšemu bratu in ga prisilila, da je svoj del kraljestva razdelil m.ed njiju. Pozneje El Cid ni mogel preprečiti še spopada med Alfonsom in Sanchom. Alfonso je moral v izgnan- stvo. Pri nekem napadu na mesto je bil Sancho ubit in tako je postal kralj vse Ka- stilje Alfonso. El Cid ni hotel prelomiti obljube, da mu bo ostal zvest in ostal je v nje- govi službi. Ker je kralj Alfonso vedel, da je El Cid bil deloma od- govoren za njegovo izgnan- stvo, je bil nanj ljubosumen, zavidal mu je popularnost. El Cid je moral kmalu drugič v izgnanstvo. Na čelu viteške vojske je jezen odjezdil, trd- no odločen, da združi Špani- jo v mirno kraljevino in en- krat za vselej iz nje izžene Mavre. Toda iz severne Afri- ke je prihrumela močna voj- ska fanatičnega muslimana Jusufa, ki je Španiji napo- vedal sveto vojno, da bi si jo vso pokoril in jo priklju- čil afriškemu cesarstvu. Ni se bal slavnega in junaškega El Cida. Ko je kralj Alfonso napa- del osvajalce, El Cid, razum- ljivo, ni bil z njim. Mavri so potolkli kraljevo vojsko. Mnogo vitezov je v boju pad- lo. Alfonsu se je le nasmeh- nila sreča, da se je izvlekel- iz boja živ. Tedaj se je El Cid vrnil in Alfonso ga je lepo sprejel in mu prepustil poveljstvo nad vojsko. Ko se je Jusuf vrnil v Afriko, je pustil svojo vojsko samo v Južni Španiji. El Cid je iz- rabil priložnost in jo napa- del. Mavri so bili praznovernd in so mislili, da je El Cid ča- rovnik. Prevzemal jih je strah, če so samo slišali nje- govo ime. Za poraz je izvedel Jusuf, ki se je silno razjezil in takoj poslal okrepitve iz Afrike. El Cid pa je hil spre- ten vojskovodja in je vedel, da je bila najmočnejša ma- vrska trdnjava v Maurviedu. 2e jo je hotel napasti, pa je z vso naglico obrnil vojsko proti najmočnejšim mavr- skim četam, ki so bile zunaj Valencije. V naskoku je na- padel Mavre z orožjem, ki je bruhalo nanje velikanske kamne. Po bojišču je lovil besnega Jusufa, vihteč slo- viti meč Tizone. Našla sta se in se spopadla. El Cid je ra- nil Jusufa, vendar je tudi sam padel na zemljo, ker je pod njim klecnil konj. Umrl je na rokah svoje žene. Ko je Jusuf zvedel za Cidovo smrt, je ponovno zbral svbje čete in napadel Valencijo. Vitezi so s Cidovim truplom na konju prijezdili pred me- sto in ko so Mavri zagledali obraz slovitega junaka, so se na moč prestrašili in se v hi- pu razbežali. Mesto je bilo rešeno, zmagovalec in rešitelj pa je bil — mrtvi El Cid. Ka- ko strašna je moč pravega junaka. STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 7. januarja 191 Nedelja, 10. januarja 6.00 — 8.00 DOBRO JUTRO! — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Vremenska napoved — Infor- mativna oddaja 6.50 Danes za vas 7.00 Potočilu 7.20 Vremen- ska napoved — Intoiinativna oddaja 7.30 Za kmetijske pro- izvajalce 7.50 Informativna od- daja B.CTO Poročila — Radijski in TV spored 8.05 Umetniška pripoved 8.35 Skladbe za mla- dino 9.00 Poročila 9.05 Sreča- nje v studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 Pet minut za EP 10.45 — I3-0O Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00 — 11.15 Poročila 11.50 — 12.00 Pogovor s poslušalci 12.00 — 12.10 Poročila 13.00 Poročila 13,15 Obvestila in zabavna glas- ba 13:» Reportaža 13.50 Z do- mačimi ansambli 14.00 Poročila 14.05 Vedri zvoki 14.30 Humo- reska 14.50 Lepe melodije 15.00 Poročila 15.05 — 17.00 Športno popoldne — vmes ob 16.00 EP 17 00 Poročila 17.05 Iz opernega sveta 17.30 Radijska igra 18.13 Beethoven: Trio v B-duru 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Glasbene razgled- nice 19 30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z na- mi 23.30 Poročila 23.15 Jazz 24.00 Poročila VSAK DAN RAZ£N V NEDELJO: 4.30 — 8.00 DOBRO JUTRO! poročila — vmes ob 5.00 Poro- čila 5.30 Vremenska napoved — Danes za vas 5.45 Informa- tivna oddaja 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 Vremenska napoved — Informativna oddaja 6 50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Ra- dijski in TV spored 7.45 Infor- mativna oddaja 8.00 Poročila Ponedeljek, 11. januarja 14.00 Poročila 14.10 Lahka glas- ba 14 30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Poje moški zbor iz Postojne 16.00 »VRTILJAK« 16.40 Iz operetnega sveta 17.00 Poročila 17.10 Glasbeno popol- dne 18.00 Poročila 18-15 »Signa- li« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Ansambel Milana Križana 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Mozart: 1. in 2. dejanje opere »Figarova svat- ba« 21.40 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Igrajo veliki orkestri 24.00 Poročila Torek, 12. januarja 14.00 Poročila 14-10 »Moj svet je glasba« 14.30 Z orkestrom stockholmskih filharmonikov 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 Ljubljanska banka 15.00 Dogod- ki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Odskočna de- ska 16.00 »VRTILJAK« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poroči- la 17.10 Popoldanski koncert 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Družba in čas 19,00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestilo 19 1!^ An- sambel Lojzeta Slaka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij 20 30 Ra- dij.ska igra 21..30 I,ahka glasba 22 00 Poročila 22 l.'^ Komorno- glasbeni večeri 23 00 Poročila 23 O."! Literarni nokturno 23.15 Popovke ?4 00 Poročila Sreda, 13. januarja 14.00 Poročila 14.10 Koncert- ni valčki 14.:30 EP 14.35 Poslu,- šalci čestitajo 14.55 Pet minut za EP 15 00 Dogodki in odme- vi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Ipavec Cipci: Možiček 16.00 »VRTILIAK« 16 40 Na obisku v studiu 14 17.00 Poro- čila 17.10 Jezikovni pogovori 17.25 Glasbena galerija 18.00 Poročila 18.15 G. Puccini: Od- lomki iz opere Madame But- terfly 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljublja- na* — v odmoru: Kulturni glo- sub 21.30 Melodija za vas 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila Četrtek, 14. januarja 14.00 Poročila 14.10 Pesem iz mladih grl 14.30 Operetni zvo- ki 14.45 »Mehurčki;< 14.55 Kre- ditna banka Maribor in Ptuj 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Črn- ske duhovne pesmi 16.00 »VR- TILJAK« 16.40 Zabavna in lah- ka glasba 17,00 Poročila 17.10 Koncert po željah 18.00 Poroči- la 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.30 Z orkes- trom Werner Miiller 18.45 Kul- turna kronika 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Ole Olafson 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Sloven- ski pisatelj Lojze Kovačič 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poro- čila 22.15 Simfonični orkester in komorni zbor RTV Ljublja- na 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Jazz 23.40 Popevke 24.00 Poročila Petek, 15. januarja 14.00 Poročila 14.10 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Po- slušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Na- potki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Franz Liszt v madžarski izvedbi 16.00 »VRTI- LJAKt 16 40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 Virtuozna glasba 18.50 Ogledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Dorka Skoberneta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Naj narodi pojo . . . 20.30 »Top pops« 21.15 Oddaja o pomor- ščakih 22.00 Poročila 22.15 Be- sede in zvoki z logov domačih 2300 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poro- čila Sobota, 16. januarja 14.00 Poročila 14.10 Glasbena pravljica 14.30 Domači napevi 14.55 Kreditna banka Celje 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pes- mi in plesi jugoslovanskih na- rodov 1600 »VRTILJAK« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Z ansam- blom Atija Sossa 18.00 Poročila 18.15 V narodnem tonu 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 2000 »Nove melodije« 20.15 Zabavna cjlasba 22.00 Poročila 22.20 Odd.ii.^ za izseljence 23.00 Poročila 23.05 — 01.00 S pes- mijo in plesom v novi teden 24 00 Poročila 01.00 Poročila Oddelek za upravno pravne zadeve skupšči- ne občine IMiij razpisuje po 11. in 12. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zerulji.šča (Uradni Mst SRS, št. 42/66) Javni natečaj za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča ob Raičevi ulici zav zgraditev družinskih stario- vanjskih hiš. 1. Predmet oddaje so stavbne parcele z za- ' časnimi zaporednimi številkami: pare. št. 4 v izmeri cca 720 m^ pare. št. 5 v izmeri cca 720 m* pare. št. 6 v izmeri cca 720 m^ 2. Izklicna cena za m* ponudenega zemljišča znaša 15 din. Razen tega je treba plačati stroške priprnve in dosedanje komunalne ureditve tega zemljišča, ki znašajo za eno parcelo 2.600 din. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno za zemljišče. 3. Javni natečaj je ustni in bo v ponedeljek, dne 18. januarja 1971, ob 10. uri v sejni sobi Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba, št. 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo o pla- čilu varščine v višini 1.500 din, ki jo je tre- ba nakazati na tekoči račun komunalnega sklada Skupščine občine Ptuj, štev. 524- 652-9-041. 4. Odškodnino za uporabo zemljišča je treba plačati v 30 dneh po pravnomočnosti odloč- be o delitvi zemljišča. 5. Najugodnejši ponudniki morajo parcele, ki so predmet natečaja dokončno komunalno opremiti po izvedbenem načrtu, ki ga mo- rajo skupaj naročiti. K izvedbenemu načr- tu komunalije mora dati soglasje Zavod za urbanizem Maribor. 6. Na parcelah, ki so predmet natečaja je do- voljena gradnja enonadstropnih in visokopri- tličnih družinskih stanovanjskih hiš ob po- gojih lokacijske dokumentacije Zavoda za urbanizem Maribor, št. 3000-4/IV-70 z dne 26/8-1970 in posebnega lokacijskega dovo- ljenja, ki se izda na zahtevo ponudnika v posebnem postopku. 7. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zem- ljišča. Pred pričetkom gradnje morajo naj- ugodnejši ponudniki zemljišče komunalno urediti ob pogojih iz 5. točke tega razpisa. Oddelek ra upravno pravne /adeve Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE ORMOŽ, razpisuje 2 DELOVNI MESTI ČISTILCEV za nedoločen Čas. Prijave vložite v tajništvu šole Ormož do 15. januarja 19?1. NU.INO ISCKM žensko za ^'-uvi nje otroka. Vidovič, Ormo.iika c' sta 1. iSCeM ZKNSKO za varstvo dv letnega otroka, vsak dan od do 15. ure v novem bloku. Pi čam dobro. Naslov v upravi, UPOKOJENCI iz Žetal se isku no zahvaljujemo kolektivu p sebe j Se direktorju zavoda 01| Meglic iz Ptuja za darila in i stilke. ki smo jih prejeli za n vo leto in jim želimo obilo sn če in uspeha v letu l»71. TONO krmilne pese kupim. Loi renčič, Rogoznica 60. Priporočamo naša zaščitena vina za praznične dni: Rimljan anno 69. Laški rizling - Beli burgundec Pater kletar Želimo vsem potrošnikom naših vin srečno novo leto 1971! Kmetijski kombinat P obrat kletart »Slovenske gor TEDNIK (zdala časopisni ca vod Ptujskj tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredntSfcl odbor. Odgovorni urednik le Anton Bauman. — lzh> Ja vsak četrtek. ~ Tekoč! račun Dri SDK Ptuj. 5t 524-S-r72. ~ Tiska Časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica 14-