Glasilo   slovenskega   ženstva
Št. 2.
V Trstu 16. januvarja 1897.
Letnik I.
Meseca jaiiuvar.ja praznuje se god teli le slovanskih imen: 2. Jlileva, O Darinka, 9. Cestirair, Vladim'r, m. Dobioslav, 12. Bla-goje, Blagojila, ]:J. Zorislava, 19. Boleslava,      Dušana, 81. Divna.
P O Z O P !
Pošiljamo na ogled še drugo štev. s prošnjo, da nam jo vrnejo oni, ki ne mislijo naročiti se na list.
Dniga številka zakasnila je ne vslod naše krivde, nego vslert krivde lejurezca. ki nam ni zgotovil pravočasno nove ^glavo* lista,. A nova »glavii Ivatero.jSiiMk'. ¦ l>reje!i'Je"' tako slabo izdelana,' da se bodo morale naše častite naročnice in naši častiti naročniki zadovoljiti še nekaj časa se staro „glavo* lista. Nadejamo se pa, da bode tem bolj ngajala vsebina druge številke.
Slovenka
Spisala Sava.
Tstvarjen je list, katerega je živo pogrešala slovenska inteligenca, osobito slovensko ženstvo ! Dii, drzno rečem: slovenska inteligenca v obče — kajti čestokrat so se cule pritožbe o pomanjkanji čtiva za naše ženstvo. Tožilo se je, da naše ženstvo sega le po tujih časnikih rajše nego po domačih, da teži za vsem, kar je tuje — a domače zametava.
Odpraviti ta nedostatek, zakriti ta neljubi prizor, ustanov^ se je list — katerega prvo številko užc prelistava radovedna bralka. S kakšnimi čutili pač ? Oj, uganem jih ! V duhu jo gledam bistrooko glavico, kako se nagiblje, čez-nj ! Prva stran ! M še prečitana - kaj je pač na drugi, tretji — — — Samo hipni pregled na-nje, potem nadaljujem pozorneje. Zorno lice ji rdeči. Zdaj čita pozorneje. Toraj ,.Zamejski'' pošilja prve pozdrave Slovenkam! In tu na drugi strani! Naša ,.Yida". stara znanka ! Ponosa ji bleste oči. Poslali so Slovenkam pozdrave najodličnejši rodoljubi — mej njimi slavljenee, ki se polovico stoletja bori za naše svetinje ! Piadosti kipi srce naši — pravi slovenski devi!
Tam zrem drugo! List drži v roki. Preobrača liste, šteje strani, kje so povesti? Oj, skromen listič si .Slovenka". „No, začetek je, saj bode vedno boljši' — govori slovenska deva, ki je čitala uže mnogo tuje literature.
Tretjo zrem : ^'rnila se je s sprehoda, morebiti z lodišča. Stopivša v razgreto sobico, ozre se na pisalno mizico — nič pošte V Da! ., Slovenka V' Počasi sname zavitek, razgrne polo, na polovici četrtine — par sekund posveti v:>aki strani, zgrne čctvrti, polovici skupaj, po-č;isi vt;ikue^ l',st.J ,zavit()k „ ^ ,..;pouipa--,:-pe»i-4®«?!»pi^-'. .,nazaj-'l Slovenka je pokazala vrata »Slovenki'' — Srce se mi krči — toda dalje.
Zrla sem še jedno — tlve. Dražestna gospica sedi na divanu. Sinoči jo l)ila na veselici v bližnjem mestu. Nekdo potrka. Pismonoša. — Kaj je to ? „Slovenka ?•, Parkrati jo obrne v roki in z vzdihom položi na bližnjo mizico. — „Kaj-li počne Netty — da je ni V"'.
Nekdo trka. — Jeauettka. — ,.Kako'*sc počutiš ljubka?' — Ali si se dobro zabavala sinoči? — No, še dosti — a moja nova oprava — je proč ! In ti ? — ,,No, no — — a kaj imaš tu ? Pismonoša mi je ravnokar donesel. — ,,Slovenka ?¦• — oh ne bodi neumna — ali se naročiš ? Kje bi vzeli denar za vse te liste. — In vlila se je gosta jilolia psovk in nemilih besed na to slovensko pisatelje — časnikarje, ki vedno kaj novega izdajo, samo da denar izvabljajo — — In »Slovenka" je obležala pozabljena pod kopo ,.Elegantnih mod — in nemških romanov. — —
Dovolj ! Ta prizor mi ostane nepozaben. Ne tuguj „Slovenka" ! Ta prizor je bil osamljen. Uzrla pa sem mnogo prizorov iskrenih slovenskih dev, nzornih mater, ki so z veseljem, i)onosom, radostjo in naudušenostjO' vspreiele prvi tvoj pozdrav Plamteče njih oko razodevalo nii je, da so imelo ..Slovenko" — da so pripravljene skrbeti in delati v to, da postane list vreden svojih vrednih sestra. Da. drauo rodoljubke na nas je, da si ga ustvarimo po svoji volji, po svojem uknsa — da si ga us'varimo sebi v čast in v ponos svojemu rodu.
Priloga 7. št. »EDINOSTI"