Leto XVI.
Ljubljana, 8. februarja 1940
Vseuč. prof. dr. Boris Zamik se poslavlja v imenu zagrebške univerze
Pogreb rajnkega dr. Pavla Grošlja, ki ga je smrt tako nepričakovano ugrabila slovenski znanosti, se je udeležila vsa kulturna Ljubljana. S spremstvom na njegovi r.adnji poti je doprinesla dokaz toplega spoštovanja, ki ga je bil za življenja deležen. Mož, ki je bil ves samo življenje, ki je bil razgledan ln doma na vseh področjih znanosti, filozofije, življenja znanstvenik, ki je s čudovito treznostjo razuma bil sposoben točnih zaključkov v kateremkoli vprašanju, ja zapustil s svoje izrazito osebnostjo ln deloma pa s svoje vse poživljajočo prisrčno družabnostjo nepozaben spomin za seboj.
»T* levit vdova gospa Davorina GroMjeva • sinom Vidom ln svojim bratom dr. Pavlom Kartlnons.
lagajo v mrtvaški voa, obložen a venet
Fran Tmt f
Po kratki bolezni Je umrl v krški bolni*, nlcl ugledni posestnik gospod Vinko Bon» Bodli se Je leta 1876. na Mlral. Kmalu potem se je njegov oče preselil v Gotno vas pri Novem mestu. Od tam Je prišel v Krško, kjer se Je izučil trgovine. Kmalu nato Je odprl na Bučki trgovino. Odtod pa se Je leta 1897. preselil na Bako. Ko je kupil v Krškem hišo in posestvo Mar« tina Hočevarja, se je posvetil posebno vinogradništvu. Svoje vinograde Je obdeloval z vnemo ln veseljem. Uspehi niso izostali, njegov vinski pridelek Je zaslovel daleč naokrog. Njegove razstave vin na ljubljanskem velesejmu in pri kmetijski podružnici so bile znane vsem vinskim trgovcem po Sloveniji ln Je prejel razna častna priznanja. Vinko Bon je bil zaveden član Sokola ln gasilske čete v Krškem. Gasilski četi v Krškem in Velikem Pod-logu sta ga počastili za lepe zasluge • častnim članstvom. Gospod Vinko Bon pa je bil tudi eden tistih starejših mož, ki Je vsakokrat ob pravem času dokazal s svojim nastopom svoje odločno napredno prepričanje. Zavedal se je, da je možatost ln značajnost prva vrlina, zato nI nikoli klonil. Ostal je do zadnjega zvest napredni misli. Bodi mu ohranjen blag spomilfc ugledni rodbini pa naše Iskreno sottaljK
V Ljubljani je za vedno zaspal tihi ta skromni slovenski vzgojitelj g. Fran Trost* star 88 let. Nad 46 let Je učil mladino, najprej v Ihanu, zatem v Vodicah ln slednjič v Ljubljani. Povsod Je veljal za odliA* nega vzgojitelja in uspehi njegovih sposobnosti ln prizadevanj so bogatili mnoge rodove, ki so šli skozi njegovo šolo. Nad-učitelj Fran Trost pa nI bil samo^fcitelj. Njegovo vzgojiteljsko setev je še prav posebej opajala pesem. Sam Je bil izvrsten pevovodja ln organlst, obe njegovi ženi sta bili prav tako odlični pevki, njegovi otroci pa so dedovali ta dar božji in zavzeli visoka mesta v našem in celo tudi mednarodnem umetniškem svetu. Naj se spočije v večnosti, njegovim svojcem pa globoko sožalje!
Najnovejše
GENERAL HENKV DENIS, belgijski minister za narodno obrambo
SKUPINA RUSKIH UJETNIKOV kadi pred zaslišanjem cigarete, ki Jih je prejela od
finskih vojakov
KADAR PADAJO BOMBE. Razdejanje, ki so ga povzročile ruske bombe v mestecu
Hangif
ITALIJA IN BRAZILIJA. Prošle dni je prispelo v Rim prvo prekomorsko letalo iz Brazilije. S tem je bila otvorjena nova proga med Evropo ln Južno Ameriko. Na sliki stoji poleg generala Prieole tudi Bruno Mussolini
SIR OLIVEK STANLEY, novi angleški vojni minister
VOJAKI NA DRSALKAH. Zimski mraz Jo povzročil, da so prekopi ln poplavljena ozemlja na Hol&ndskem zamrznila. Vojaki na straži so opremljeni zato z drsalkami! da se lahko hitro premikajo naprej j
križem sveta
PO POTRESNI KATASTROFI V TURČIJI. Pred podrto hišo v Erzindžanu se je neka,
družina zatekla pod Šotor
RAZVALINE MOSEJE V ERZINDŽANU
NAJVEČJI AMERIŠKI PREKOMORNIK. V neki ladjedelnici v Virginiji so skoraj dogradili najnovejši in doslej največji ameriški prekooceanski parnik, ki se imenuje »Amerika«. Velikan prične voziti že v letošnjem poletja
FINSKA BOLNIČARKA neguje ranjenega finskega vojaka v poljski bolnišnici za fronto
SENATOR BORAH, sloviti ameriški parlamentarec, najuglednejši nasprotnik predsednika Roosevelta, ki je te dni v starosti 75 let umrl zavoljo posledic nezgode
NOVI AMERIŠKI MORNARIŠKI MINISTER. Charles Edison, sin slavnega izumitelja, polaga ob nastopu svoje službe
prisego	,
Tedenska kronika
Najstarejša v Kostanjevici
Pred pol leta smo pokopali 98 let starega Ivana Marolta, za njim pa nosi zastavo najvlSje starosti v občini povsod znana la zdaj Se vedno čila Marija Kržlčnlk, ki ja s 14. januarjem stopila v 90. leto. Rodila se je v Šentjerneju. Ko se je poročila ■ Francem Kržlčnikom v leta 1873., Je pri« Sla v Kostanjevico, kjer je Se danes. V zakona se ji je rodilo 11 otrok ln sicer Stlrja fantje ln 7 deklet. Vnukov ln pravnukov pa Ima najmanj 50. Po poklicu je bila v najboljših letih Šivilja in likarica perila, na stare dni pa hodi na dnino, večinoma bosa, pozimi v copatah, »da jej čevlji ne bi Škripali«, kakor Šaljivo pravi sama. čita ln Siva Se vedno brez naočnikov, pa tndl na daljavo vidi brez očal. Ob vsej revščini Jo drži pokonci samo njena dobra volja, ki J« ne izgubi v dnevih najhujše stiske, želimo Ji, da bi Ji dalo nebo dočakati Maroltovo starost ob sedauji dobri volji, toda v boljših razmerah, t kakrSnlh živi danes
OBOROŽENA TRGOVINSKA MORNARICA. Anglija se Je odločila, da bo vse svoj« trgovinske ladje oborožila s topovi, da se bodo lahko same branile napadov nemških podmornic in letal. AdmlrAliteta Je v ta namen osnovala organizacijo, ki naj to oborožitev izvede. Slika nam kaže pravkar montirani 12-centimetrski top na krovu brit« trgovinskega parnlka. Moštvo se vežba v ravnanju s tem topom
UMETNOST MED BOJNIM PLESOM. Da bi v vsakdanjost mornariških vojakov spravil nekaj spremembe, Je baletni zbor pariške opere obiskal veliko francosko bojno ladjo ln je posadki predvajal svojo umetnost
Dobra Marinova mamica si je naložila to dni sedmi križ. Ko je bilo Ljubici iz ugledne škrlečev«* narodne rodbine 18 let, se je poročila z narodnim borcem, šolnikom Stankom Marinam. Ko je bil njen rajnki soprog Imenovan za vadniškega učitelja'* na mariborskem učiteljišču, so Marinovt prišli v Maribor. Za go. Ljubico se je pričelo novo življenje. Njena goreča požrtvovalnost se je Izživljala na odru Dramskega društva v Mariboru, pa tudi v Slovenskem športnem društvu, kjer so tedaj gojili predvsem tenis ln kolesarstvo. Njena delavnost pa se Je čutila tudi pri vseh ostalih mariborskih narodnih društvih. Njeno dobro srce je zmerom mislilo tudi na druge. Lahko rečemo, d aje bila akrbas krušna mati najmanj 1*0 slovenskim Študentom, izmed katerih so številni dane« na visokih družabnih položajih. Zgledne materinske ljubezni so bili deležni njeni Štirje otroci. Vzorni narodni ženi ln materi želimo, da bi jI bila naklonjena še dol« ga vrsta zdravih ln zadovoljnih let t
MINIRANJE OBMEJNEGA PASU. Finski vojaki polagajo mine vzdolž mejnega
ozemlja proti Rusiji
Ob 7« letnici Marinove mame