SlBV. 157.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V LiDfiiisni, v neiello um 15. lnllla na
Leto Li.
F=== Naročnina EviLB za državo SHSi
do preklica:
I) po pošti mesečno Din 11 dostavljeno na dom mesečno ...... a U
za inozemstvo!
mesečno ....... Diis 23
s Sobotna Izdaja: s
v Jugosl« v i Jt.....Din 20
V Inozemstvo..... M
tss Cene Inseratom-.ea
Enostolpna peUlna vrsta maU oglu! po Din. 1*50 In Din. 2-— veliki oglasi nad 45 mm »t šine po Din. 2 50, poslana itd/ po Din. 4—
Pri večjem naročila popust
Izhaja vsak dan Izvzemšt ponedeljka in dneva po prax< niku ob 5. url zjntraj.
in L
Uredništvo jo » Kopltarleri alloi štev. 6/01. Bosoplsl sa no vračajo; nelrankirana pisma sa ne sprejemajo. Uredn. telet. Str. 50 apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e t Kopitarjevi nI. 6. — Bačcui poštne liran. ljubljanske št. 850 sa naročnino tn žt 349 sa oglase, sagreb39.011, sarajev. 7563, praške In dnnaj. 24.797.
Besedilo zagrebškega protokola.
Nasprotniki SLS in oni, ki so za njihove dnevno ponavljajoče se fraze le preveč dovzetni, valijo odgovornost za aedanji položaj v državi na SLS, češ da je radikalom, b katerimi se je pogajala za sporazum, prosto nasedla. Ne nasedla, preizkusila jih je; zato tudi ni sklepala ž njimi defiiitivnega j sporazume, marveč samo predsporazum, da radikalna stranka najprej dokaže, da se more ž njo sploh sklepati sporazum, dale-kosežen sporazum, ki ga ni mojrr izvesti takorekoč čez noč, ampak polagoma. Zato naj bi z izvajanjem predsporazuma dokaza la, da je takega zaupanja vredna in da ima resno voljo za sporazum. Ker te volje j po preteku treh mesecev do danes ni po-i kazala in predsporazuma, protokoliranega in podpisanega v Zagrebu 13. aprila t. L, ni držala, objavijo danes listi HRSS in JMO Faksimile zagrebškega protokola, ki ga ob-I javljamo mi v dobesednem slovenskem prevodu.
Iz tega protokola je razvidno, dr. je vla-1 tfajoča srbska radikalna stranka po vseh pravilih in propostavah politične morale, kakor vlada v Evropi, prevzela po svojih od nje v Zagreb tozadevno :1 poslanih pooblaščencih obveznost, da izpolni v tem protokolu sporazumno formulirane točke, kakor so se ostale pogajajoče stranke obvezale, da zavzamejo napram radikalni stranki stališče, katero ji bo omogočilo potom državne uprave udejstviti nase prevzete moralne i dolžnosti..
Te obveznosti obstojijo glasom Markovega protokola v tem, da radikalna stranka, bržko prevzame sama vlado, uvede v Hrvatski, Sloveniji in Bosni upravo, kakor odgovarja obstoječim zakonom, oziroma obstoječi ustavi, da torej uveljavi potom uprave to, kar je vsaka vlada itak sama po sebi dolžna, če hoče veljati za zakonito in nepristransko. KRSS, SLS in JMO niso v Markovem protokolu formulirale napram radikalni stranki zahtev po reviziji ustave, oziroma po izpre-membi sedanjega stanja, po izpremembi zakonov, marveč so formulirale zgolj predpogoje za bodoči sporazum v svrho, da radikalna stranka preje dejansko pokaže, da hoče v resnici ustavno iu zakonito ter brez na-Bilja vladati, to je, da si s takim ravnanjem pridobi zaupanje hrvatskega, slovenskega in muslimanskega prebivalstva in zaupanje njegovih politikov, da morejo z radikali sploh sklepati sporazum. Kajti le na tak način bi se mogla ustvariti psihologična dispozicija, ki je potrebna, da se pod najugodnejšimi avspicijami gradi polagoma stavba končnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ter se krona z revizijo ustave v smislu najširše zakonodajne avtonomije. Treba je bilo radikalno stranko pripraviti do tega, da voljo za sporazum preje dokaže z dejanji, ki bi jasno pričali o njenem dob-brem razpoloženju, odkritosti in sposobnosti pravično vladati po zakonu. Po moralnih uzansah kulturnega sveta je radikalna Btranka v tem protokolu to obveznost tudi nase prevzela.
Predpogoji za sporazum, kakor jih vsebuje protokol, niso nič drugega nego zahteva, da bodoča radikalna vlada stori to, kar je kot vlada eo ipso dolžna, to je, da d o -kaže dobro voljo, brez katere pogajanja za sporazum ne bi bila mogoča. Vse zahteve revizionističnega bloka~V tem protokolu so upravno-političnega, kulturnega i-, socialnega značaja, nobena točka ni strankarskega pomena. Zahteva se, da so najvišji predstavniki po posameznih deželah popolnoma objektivni in nestrankarski uradniki, da so šefa uprave v Hrvatski in Sloveniji nazna-čita v sporazumu s HRSS, oziroma SLS kot edinima predstaviteljicama ljudstva, da se razpuste teroristične organizacije, da se vzpostavi občinska samouprava, da se vrši sodstvo in policijska oblast strogo po zakonu, da se ukinejo protizakonite upravne naredbe in stari avstrijski patenti, da se gospodarske ustanove neprislrans' podpirajo, da se siromašno prebivalstvo prehrana nepristransko in ne z ozirom ra r.jegovo strankarsko ali versko pripadnost, da se spoštuje imovinsko pravo in zemlja pravič-
no razdeljuje ter da se šolstvu ' deželni kulturi dajo na razpolago potrebni krediti. Ustaviti pa se ima tu Ji parcelacija cloveni-je, Hrvatske in Bosne, ker je ta p -rcelacija i az težnje vladajoče^' plemena po hegemoniji in ker je ta parcelacija v popolnem nasprotju z idejo pravičnega sporazuma ter ga direktno oneme~očuje.
Odposlanci radikalne stranke so te točke sprejeli s tem, da so jih označili v protokolu kot dosežen predspo. razum in ga kot takega podpisali. V nobeni državi hrmed nobenim istrankami na svetu, kjer veljajo parlamentarni običaji, bi po takem sporazumu ne bilo dvomljivo ali količkaj sporno, da se imajo vse pogodbene stranke sporazumno sprejetih obveznosti držati. Zato so HRSS, SLS in JMO začele svoje ravnanje v smislu tega spe-beni državi in med nobenimi strankami na začudenje vseh poštenih ljudi radikalna stranka ni začela ^esti tako, kakor da se ni sklenil noben sporazum. Politična nepoštenost izvestnih ljudi je šla celo tako daleč, da so trdili, da predsporazuma, zabeleženega in podpisanega v Zagrebu, sploh ni bilo. Ali so HRSS, SLS in JMO krive, da imajo voditelji srbske radikalne stranke take pojme o politični morali? Ali so mogle v Zagrebu predpostavljati, da se ne pogajajo s politiki, ki dano besedo držijo? Komu je to figovstvo v sramoto, ali poštenjakom, ki se pogajajo in sporazumejo z namenom, da sporazum izpolnjujejo in verujejo, da bo nasprotna stranka storila isto, ali pa je v sramoto verolomnemu kon-trahentu? Mar je v Zagrebu šlo za kakšno živinsko kupčijo ali pa je šlo za važen državno-politični akt? Sicer se pa pri nas tudi živinske kupčije navadno pošteno držijo, goljufi pa pridejo pod ključ.
Gospodje demokrati pa naj bodo odslej bolj previdni, kadar hočejo metati na SLS očitke, ki veljajo drugim. Če namreč demokrati kažejo tako veliko zadoščenje nad tem, da so se radikali po svoji lastni terminologiji izkazali za »prevarante«, potem se človek nehote spomni na to, d a so demokrati s temi ljudmi več let skupaj v koaliciji vladali državo, to se pravi, več let sporazumno z njimi ljudstvo — varali. Tako je.
ZAPISNIK
dne 13. aprila 1923,
sestavljen med odposlanci NRS, zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda in JMO v Zagrebu, v prostorih kluba HRSS.
Navzoči:
Za NRS gg- Marko Gjuričič, predsednik posl. kluba NRS; dr. Vojislav J a n i č , tajnik glavnega odbora NRS. Za HRSS gg. Stjepan Radič, predsednik HRSS;
dr. Vladko M ač e k , podpredsednik HRSS;
dr. Stjepan Košutič, tajnik HRSS.
Za SLS gg. dr. Janko Brejc, narodni poslanec;
Fran S mode j, glavni urednik »Slovenca«.
Za JMO gg. dr. Mehined S p ah o, predsednik JMO;
dr. Halidbeg H r a s n i c a , predsednik kluba JMO;
Hamzalija A j a n o v i <5, nar. poslanec in urednik »Pravde«.
Za Bunjevce g. Blaško R a j i d, nar. poslanec,
V daljšem, opetovanem razgovora in pretresanju današnjega političnega in parlamentarnega položaja so se gori navedeni zastopniki sporazumeli v tem-le:
Predpogoji sporazuma med gori navedenimi zastopniki so izprememba režima in administracije v Hrvatski, Sloveniji iti Bosni.
NRS mora z dejanjem dokazati, da nc misli niti enega vprašanja za ureditev medsebojnih odnošaiev. rešiti s silo.
Za Hrvatsko je treba storiti:
1.	Sklicati vse občinske svete, da izvolijo svoje načelnike in uradnike temeljem zakona, ne pa po uredbah.
2.	Izvršiti amnestijo vseh političnih in vojnopolitičnih obsojencev.
3.	Nakupljeni živež za ljudstvo v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini prepeljati na določena mesta za pomoč pasivnim krajem.
4.	Izvršiti ukinjenje vseh avstrijskih cesarskih patentov. Nihče se ne more odslej po teh patentih soditi.
5.	Popolnoma vzpostaviti zakon o imovinskih občinah in brez odlašanja izročiti njihovo premoženje v roke za to izvoljenih in pooblaščenih funkcionarjev.
. 6. Imenovanje na*restnika in velikega župana se izvrši v sporazumu z vodstvom HRSS.
7. Žandarmerija nima v nobenem slučaju izvrševati nikakega upravnega, finančnega ali sodnega uradovanja samostojno, ampak edinole kot asistenca posameznih pristojnih uradnikov.
Za Vojvodino, v kolikor so v njej enake nedopustnosti, se izvrše iste izpremembe na bolje.
Posebno se morajo z vseh važnih službenih mest odstraniti vsi vsiljeni mažaroni.
Za Slovenijo velja isto, kar za Hrvatsko. posebno pa se
1.	vzpostavi pokrajinski namestnik v sporazumu s SLS;
2.	razpuste in prepovedo vse teroristične organizacije, posebno pa Orjuna;
3.	izmenjajo v sporazumu s SLS vsi ueobjektivni šefi pokrajinske uprave v Sloveniji;
4.	'odobre potrebni krediti za vseučilišče in šole, ki niso predvideni v proračunu, pač pa v zakonu.
Za Bosno in Hercegovino;
1. Na vsa važnejša upravna mesta se nastavijo sposobnejši in objektivnejši uradniki s potrebnimi kvalifikacijami, ki bodo vpoštevali potrebe in razpoloženje celokupnega ljudstva, posebno pa se sedanji pokrajinski namestnik (ki je proti večini
ljudstva v Bosni in Hercegovini odkrito zavzel neprijateljsko stališče) zamenja z boljšim in nepristranejšim.
2. Razmeščanje uradnikov se vrši pr? stvarni potrebi, nc pa iz strankarskih razlogov, in izvrši se poprava premeščeni in odpušČenj, ki so se zadnje leto vsled takih razlogov izvedla, j 3. Vsem samoupravnim telesom (občinam, trgovski zbornici itd.) se vrne samouprava in v to svrho takoj razpišejo volitve za vse mestne in organizirane sel-ske občine, v neorganiziranih vaseh pa se potom volitev postavijo vaški načelniki.
4.	Gospodarske ustanove v Bosni in Hercegovini sorazmerno enako podpirata tako vlada kakor Narodna banka ter se jim ne dela ovir v njihovem razvoju, kakor se je to godilo doslej.
5.	Povrne se odvzeto orožje, na katero so imeli lastniki orožne liste; odstavljeni vaški načelniki se vrnejo na svoja mesta.
6.	Vaškemu prebivalstvu v stradajočih in pasivnih krajih se pomaga s hrano in semenom, ki naj se ne deli po verski ali strankarski pripadnosti, marveč po potrebi in pomanjkanju.
7.	Razdelitev občinskih pašnikov st ustavi, odvzeti pašniki se vrnejo občinam, a razdelitev državnega sveta, ki občinam ni potreben, se vrši po stvarni potrebi.
8.	Krediti za osnovne šole in vzdrževanje cesta ter za izenačenje doklad muslimanskim duhovnikom z onimi drugih veroizpovedi se sorazmerno zvišajo.
Končno se mora brezpogojno ustaviti započeta parcelacija kakor°Hrvat-ske tako Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
Zastopniki HRSS, SLS in JMO Koda v parlamentu s svojim ravnanjem omogočili NRS izvolitev skupšinskega predsednika in sestavo radikalne homogene vlade. Ravno tako bodo gornji zastopniki omogočili tudi verifikacijo vseh mandatov v verifikacijskem odboru in narodni skup. ščini.
V svrho definitivnega sporazuma s, pogajanja nadaljujejo.
Po prečitanju zaključeno in podpisano:
M. Gjuričič s. r. Dr. Voj. Janič s. r.
Dr. Janko Brejc s. r. Fr. Smodej s. r.
Stjepan Radič s. r., predsednik HRSS Dr. Vladko Maček s. r. Dr. Stjepan Košutič s. r.
Dr, M. Spaho s. r. Dr. Hrasnica s. r. H. Aljanovič s. r.
Objava protokola sporazuma ¥ Zagrebu.
ZAUPEN SESTANEK HRSS. - RADIČEV GOVOR.
Zagreb, 14. julija- (Izv.) Danes ob 6. zvečer se je vršil v restavraciji >Streljanac strogo zaupni sestanek HRSS, na katerega so imeli pristop samo z osebnimi vabili vabljeni pristaši. Na sestanku se je prebral protok1. sporazuma. Ob tej priliki je i m al predsednik HRSS g. Stjepan Radič govor, v katerem je omenjal porušenje francoska bastilje ter povdaril, da imamo tudi mi svojo bastiljo, to je belgrajski režim, katerega bi lahko z enim napadom porušili, a tega nismo hoteli storiti, ker nočemo krvi. Mi nočemo krvave revolucije. S tem, da v Zagrebu pravimo, da je hrvatski narod suveren, smo izvršili revolucijo. Govornik tolmači republikansko smer hrvatskega kmeta, ker dobro ve, da republikanstvo ni čudotvoren recept, marveč v vojski vstvar-jeno spoznanje. Hrvatski kmet dobro ve, da narod ne more biti fakticno svoboden in svoj gospod, ako mora teoretično polovico svojih pravic prenesti na monarha, a praktično vse svoje pravice ne na kralja, ker s tem bi se dalo govoriti, marveč na njegovo okolico, kamarilo, belo, črno in vražjo roko. Govornik omenja, kako se povdarja, da so severne države monarhije. Res so monarhije, a samo formalno, fakticno so republike. Takemu sistemu mi ne bi prav nič ugovarjali.
Nato je Radič prešel na pogajanja z radikali. Omenil je, da so se radikali hoteli samo ž njim pogajati, ne pa tudi z dr. Korošcem in dr.' Spahom. Rekli so, da je dr. Sp?*ia izvolil Kemal paša, dr. Korošca pa papež. Radie jim je odgovoril: Ni mi znano, če je Kemal paša glasoval za dr. Spaha in
papež za dr. Korošca, vem pa, da so njun* mandati vsaj tako čisti kakor Pašičevi.
Zatem je Radič razlagal posamezna točke protokola sporazuma. Povdarjal je. da je dobil iz Belgrada vesti, da je oh zadnji prepovedani skupščini policija dobila nalog, da rabi orožje in da naj ubije tudi njega (Radiča). Zato on tudi ni prišel na skupščino.
Glede narodne skupščine je dejal Radie, da se je nedavno razgovarjal z dr. Korošcem, ki mu je izjavil, da je belgrajski parlament slabši nego gostilna. V gostilni se lahko pametno razgovarja, če pa človek v belgrajskem parlamentu pametno govori se mu le cinično smejejo in če stvarno ugovarja, je v nevarnosti, da ga dejansko napadejo.
V svojem nadaljnem govoru je slavil Radič Francoze kot velik narod. Povdarjal je, kolikega pomena je bilo, da so Francozi zrušili bastiljo. Tudi mi jo hočemo. En korak k temu je objava protokola sporazuma. S tem so prekinjena pogajanja s sedanjimi predstavniki srbskega naroda. Mi zahtevamo sedaj samo volitve. Ako jih radikali nočejo, potem to ne bo samo konec sporazumevanja, ampak tudi konec vsega. (Pumo odobravanje.)
»Slobodni dom--: piše ob priliki objavo protokola sporazuma med drugim: - hi tako, če Bog da, se bo z objavo protokola sporazuma 7nče!a skupna borba celokupnega narodnega zastopstva hrvatskega iti slovenskega.« Na drugem mestu piše '.Slobodni dom<, da je predsedstvo HRSS iz povsem verodostojnega vira iz Belcrada dobilo vest, da i«
"SLTJV ENEC/ ffl^T5riot51sn925;
sc člen 5. črta, Ker zaEranJuje Selerrn?ar-jem svobodo političnega mišljenja. Radikal Kojič zagovarja to določbo. Nato je večina sprejela 1. poglavps tako, kakor je formuliran« v vladnem predlogo.
ROLSKJ ZJUE09I.
Belgrad. 14. julija. (Izv.)	oe f«
sestala sekcija za nrtmčavanje mkooa o osnovnih in srednjih Šolah in se konstituirala. Za predsednika je izvoljen Voji-slav Janič.
USPEŠNE INTERVENCIJE POSLANCEV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Poslanec ar. Hohnjec, ki je opetovano pri merodaj-nih oblasteh interveniral zaradi davčnih knjižic, je dobil danes od finančne delegacijo v Ljubljani odgovor, v katerem se obvešča, da so v pogledu davčnih knjižic vsi davčni uradi bili obveščeni, da se bo proti vsakemu uradniku, kateri bi se ne ravnal po zakonu, strogo postopalo. — Poslanec Nemanič je ponovno interveniral zaradi brzovlaka Ljnbljana—Zagreb —Belgrad in dosegel, da se bo taisti odslej ustavljal tndi v Metliki. Isti poslanec je interveniral tudi zaradi cest in mostov v Be-lokrajfni in dobil povoljni odgovor.
Priprave za veleizdajniški proces v Zagrebu.
Belgrad, 14. julija. (Izvirno.) Dočitn minister za notranje zadeve izjavlja, da mu o aretacijah v Zagrebu ni ničesar znano, se izve, da so v Belgradu celo že znana imena aretirancev, a o preiskavi sami se ne izve ničesar, ker jo vodi vojaška oblast. Gagliardi je svoje denuncijacije storil na ini-cijativo demokratskestranke, oziroma Pribičeviča, ki želi veleizdajniškega procesa v svoje temne svrhe.
LOZANSKA KONFERENCA.
Lausanne, 14. julija. (Lev.) Odkar so se pojavila nova nasprotja, je stanje konference neizpremenjeno.
KONEC STAVKE V BARCELONI
Barcelona, 14. jolija. (Izv.) Transportni UsVvci so nehali štrajkatL
UBOJ NAČELNIKA BANČNE ORGANIZACIJE.
Valencia, 14. julija, (Izv.) Načelnika strokovne organizacije bančnih uradnikov v Barceloni so danes ubili. Trije njegovi spremljevalci so lahko ranjeni
OBSOJEN DUELANT. >; Budimpešta, 14. julija. (Izv.) Sodišče Je
danes obsodilo dr. Langbauerja na 4 leta ječe, ker Je v dvoboju hotč ubil svojega nasprotnika častnika Kirchnerja.
Silna vročina.
NAD 80 LJUDI UMRLO VSLED VROČINE
Pariz, 14. julija. (Izv.) Vročini je zahtevala v Parizu 3, v Londonu 18, na Ho-landskem pa 60 žrtev.
Pariz, 14. julija. (Izv.) V noči od vče-I raj na danes je bilo v Londonu o polnoči 32 stopin Celzija vročine. 18 i.<?<?b je umrlo j na vročini. Posledica suše tudi številni požari.
Anr^ški odgovor na nemško noto.
London, 14. julija. (Izv.) Reuter javlja; Strokovnjaki vnanjega urada in finančnega ministrstva že sestavljajo besedilo angleškega odgovora na nemško noto. Smatrajo, da bo vlada predložila besedilo odgovora, ki ne bo gotovo pred 19., t. m., zaveznikom in ameriški vladi. Angleška vlada bo baje predlagala, da se s«stavi mednarodna komisija, ki naj ugotovi plačilno možnost Nemčije.
Pariz, 14. julija. (Izv.) »Petit Parisien« javlja iz Londona: Angleškim predlogom glede reparacij bo pridejan tudi dodatek, v katerem bodo obravnavani različni načini rešitve reparacijskega vprašanja.
KOMUNISTIČNI NAPAD V PARIZU
Pariz, 14. julija. (Izv.) Odposlanstvo nekega strelskega polka je danes prišlo v uredništvo lista »Intransigeant«-a, da se zahvali za darove vojakom v Poruhrju. Ko se je odposlanstvo vračalo, so ga napadli uredniki komunističnega lista, »Humanitč«, med temi glavni urednik. Policija je zaprla tri komunistične urednike.
POGAJANJA' MED~ ČEŠKO IN MAŽARSKO KONČANA.
Praga, 14. julija. (Izv.) Finančna pogajanja med Prago in Budimpešto so se danes uspešno končala.
PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE V TEHERANU.
Teheran, 14. julija. (Izv.) Pred poslopjem britanskega zastopstva je prišlo do burnih protiangleških demonstracij. Policija je demonstrante razgnala.
PRED VOJNO.
Bivša Avstrija ni bila homogena država v smislu zapadnoevropskih demokra-tij, ampak ^konglomerat raznih narodnosti, ki ga je vezala in družila moč in ugled dinastije in pa feudalni duh uradništva m armade«. Tako je stalo tiskano nekoč v veleugledni angleški reviji «Revrlew of Rewiews«. Ker pa Avstrija ni bila homogena narodna in demokratična država, ampak država, v kateri je prevladovala moč dinastije in fevdalnega duha tako zelo, da je o njej opravičeno zapisal nekdanji urednik dunajskega tednika «Die Zeit« dr. Maurer besede: «Oesterreich ist das Land, wo der vveltgeschitliche Schutt abgeladen wird« (primeri Wrangel v Jugoslaviji! op. ur.), zato se ne smemo čuditi tudi nad logično posledico moči dipa^tij^ in pa fevdalnega duha, nad brezprimerno lojalnostjo, patriotizmom itd avjstrijskih •narodov«, ki bi jih bila sicer moč dinastije, fevdalštva, armade in Uradništva brezpogojno strla in uničila, če še ne bi bili pokorili, brezpogojno pokorili in še enkrat pokorili.
Torej na eni strani velikanski aparat vladne in dinastične moči, ki se je opirala v dobi probujajočega se nacionalizma predvsem na prešerno in ošabno nemštvo, iz katerega je fevdalizem vzklil, na drugi strani pa ponižno hlapčevanje avstrijskih narodnosti, vzdrževano zlasti s pomočjo do mojstrstva izvedenega principa «Divi-de et impera«, To hlapčevanje je spravilo dunajske politike tekom stoletij v poseben političen sistem in ga utrjevalo s posebnimi političnimi metodami, ki so znane v širokem svetu pod imenom «dunaj-ske metode«, pri nas pa še pod novejšim imenom avstrijakantstva.
Avstrijakantstvo torej ni želja raznih, po vojni od Avstrije odcepljenih narodov po zopetni združitvi z Avstrijo, ampak želja po vzpostavi bivših dunajskih vladnih metod ievdalstva in njemu odgovarjajočega hlapčevanja.
Sflfell 2.
radikalna vlada skupno z demokrati in nekaterimi izvržki iz Hrvatske sklenila, da bo z vsemi silanu in z vsemi sredstvi skušala zadušiti hrvatsko kmetsko republikansko gibanje. V zadnjih 14 dneh je predsedstvo dobilo nepobitne dokaze, da se ti sklepi že izvršujejo, vkolikor je to posameznim oblastnikom mogoče.
Glasovanje o vojnem zakonu.
PUCBLJ POBEGNIL IZ DVORANE.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Na seji narodne skupščine se je po izjavi generala Pešiča, da je potrebno, da hrvatski in slovenski vojaki služijo v Srbiji zaradi >poznavanja na-rodac, glasovalo v generalni debati o vojnem zakonu, ld je bil sprejet s 159 glasovi proti 16. Proti so glasovali Jugoslovan-, s k i klub in socialisti, za pa razun radikalov in demokratov tudi zemljoradniki, džemijetovci in Nemci, ki so se tudi topot izkazali kot verna opora velesrbskega militarizma. Odločni nastop Jugoslovanskega kluba proti nedemokratičnemu vojnemu zakonu j« imponiral, ker se jc pokazala načelnost kluba, dočim druge stranke, izvzemši socialiste, niso imele poguma nastopiti proti temu antisocialnemu zakonn. P u c e 1 j, ki je v »Kmetijskem Listu« grmel proti vojnemu zakonn, je pri glasovanju pobegnil Iz dvorane, R e i s n e r pa je glasoval za ja-kon m tako postal soodgovoren za strašna bremena, ki jih ta zakon ljudstvu nalaga.
Jugoslovanski klub za zahteve železničarjev.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Na današnji Bcji pododseka zakonodajnega odbora, kateri je prisostvoval tudi minister za promet Jankovič in na kateri je bi na vrsti zakon za železničarje, je demokrat Kumanudi predlagal, naj se brez generalne debate preide na specialno.
Poslanec Jugoslov. kluba K r e m ž a r te predlagal, da se debata o vladnem načrtu prekine. S tem bi se sprejetje primernega zakona za železničarje ne zavleklo, ker je itak določeno, da se ta zakon ne more udejstviti preje nego se i-eši zakon o draginjskih dokladah, katerega vlada sploh še ni predložila. Vladni načrt zakona o železničarjih je popolnoma pogrešen, ker •e čisto nič ne ozira na opetovano formulirane zahteve in želje železničarjev samih. Vlada tudi ni zaslišala mnenja delavskih zbornic, ki imajo nalogo o stvareh, ki se tičejo delavstva Ln uslužbencev, oddati rvoje strokovno mnenje. O zakonu ni mogoče razpravljati, dokler se ne zasliši mnenje delegatov železničarskih organizacij in delavskih zbornic. Preiti takoj v specialno debato tega vladnega načrta ne znači ničesar drugega kakor hoteti na hitro roko skleniti neko zmašilo, ki je skozi in skozi reakcionarnga značaja in jo proti interesom železničarjev, ki zahtevajo modernega in socialno pravičnega zakona.
Radikala V u j i č in Kojič sta zagovarjala vladni načrt m celo zahtevala, da se v zakon sprejmejo ostre določbe proti različnim organizacijam »strankarskega« značaja. — Poslanec K r e m ž a r ponovno poudarja, da mora železničarski zakon iti za tem, da se zadovoljijo železničarji in naglasa, da slovenski in hrvatski železničarji nikakor ne delijo naziranja gospoda Kojiča, da mnenje železničarskih organizacij za zakonodajalca ne sme biti absolutno nič merodajno. — Večina nato sprejme predlog Kumanudija, da se preide k specialni debati. Pri razpravi o 1. poglavju predlaga poslanec K r e m ž a r, da
Edgar Allan Poe;
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma.
(Dalje.)
Zdanilo se je že popolnoma, ko se jc prijatelj vlegel na ležišče in imel znova vezi na rokah in nogah. Rešila sva se baš v zadnjem trenutku; komaj je bilo vse urejeno, ko so prišli pomagač, Dirk Peters in kuhar. Govorili so nekaj časa o ladji s Kapverdskih otokov, ki so jo želeli uglc-dati čimpreje. Nato se je vsedel kuhar k Avgustovem zglavju. Slišal sem vsako besedo in bal sem se venomer, da se bo zamorec naslonil na mornarski suknjič, ki je visel ob steni; tako bi vse odkrili in skoro gotovo naju bi usmrtili Imela pa sva srečo: četudi se je večkrat naslonil na suknjič ob ladjinih sunkih, vendar ga ni nikoli odrinil. Suknjič pa je bil tudi odzdolaj pritrjen na steno, tako da ni razkril odprtine pri gibanju. Tiger je ves čas ležal ob posteljnih nogah in se očividno že vračal k zavesti; videl sem ga namreč, kako je včasih odprl oči m globoko zadihal.
Čez nekaj minut sta odšla kuhar in pomagač; Dirk Peters pa se jc vsedel na kuharjevo mesto. Začel je z Avgustom neprisiljen pogovor in spoznala sva, da je poprej hlinil pijanost. Odgovarjal je odkrito na vsa prijateljeva vprašanja ter mu rekel, da so njegovega očeta gotovo našli na morju, ker so tisti dan malo pred solnč-
nim zatonom videli šest jader; tudi sicer ga je tolažil, kar me je tako presenetilo kot veselilo. Začel sem upati, da se bova s Petersovo pomočjo polastila ladje in zaupal sem to misel kasneje prijatelju. Ni se mu zdela neizpeljiva, poudarjal je le, da bo oprezno začeti, ker se ni zanesti na Indijanca; tudi je bilo dvomljivo, ali je Peters pri zdravem razumu ali ne. Peters je odšel kmalu na krov in se vrnil šele okrog poldne; prinesel je s sabo precejšnjo zalogo osoljene govedine in puddinga, ki je zalegel tudi zame. Nikogar drugega ni bilo; zvečer sem se splazil v Avgustovo ležišče ter spal dobro in sladko do zore; tedaj je Avgust zaslišal šum in me zbudil; hitel sem nazaj v skrivališče. Ko se je docela zdanilo, sva videla, da je Tiger že skoro okreval; ni imel znakov stekline in pil je s slastjo, kolikor sva mu dala; tekom dneva je spet pridobil moči nazaj in dober tek. Gotovo njegovo tedanje čudno obnašanje ni izviralo iz stekline, temveč le od slabega zraka v podladju. Srčno me je veselilo, da sem ga bil vzel s seboj. To je bilo 30. junija, trinajsti dan vožnje.
2. julija je prišel pomagač, pijan kot ponavadi in židane volje. Stopil je na ležišče k prijatelju, ga udaril po hrbtu in ga vprašal, če se bo znal vesti, ako ga izpuste, in če obljubi, da ne bo prestopil nikdar več kajitinega praga. Seveda je Avgust odgovoril 7. ua, nakar ga je lopov od-
1 vezal ter ga prisilil, piti rum iz steklenice, ki jo je privlekel iz žepa. Nato sta šla oba
na krov in naslednje tri ure Avgusta ni bilo k meni. Peters pa je prišel z veselim poročilom, da se sme prosto kretati po ladji; spal pa bo istotam, kot doslej. Prinesel mi je tudi dobro kosilo in bogato zalogo vode. Naša ladja je čakala še vedno na kap-verdsko; ugledali so jadro ter mislili, da je pravo. Naslednje dni se ni zgodilo nič pomembnega, zato bom poročal kar nakratko v obliki dnevnika.
3.	julija. Avgustus mi je preskrbel tri volnene odeje, da sem si napravil udobno ležišče v skrivališču. Razen njega ni bilo žive duše v bližino. Tiger se je zleknil ob ležišču tik pred odprtino in sc naspal, kakor da še ni popolnoma okreval. Na večer se je zagnal veter v ladjo, preden so utegnili sneti jadro, in skoro bi jo prevrgel; sunek pa je takoj popustil in ladja ni utrpela nikake škode, le prednje jadro se je mestoma pretrgalo, Peters je občeval prijazno z Avgustom in se pogovarjal ° Tihem oceanu in tamošnjih otokih, ki jih je bil obiskal. Vprašal ga je, če se ne bi rad udeležil nekakšnega zabavnega in raziskovalnega potovanja v te kraje in pristavil, da moštvo nagiba na brodarjevo plat. Av-gustus je namenoma odgovoril, da bi prav rad podvzel takšno pustolovščino, če ni boljšega početi, ter da je vse bolje, kot roparsko življenje,
4.	julija. Opazovana ladja se je približala; biia pa je mal brig iz Liverpoola; pustili smo jo na mini. Avgustus je bil cel dan na krovu, da bi kar največ zvedel za
Ster. T571
Ta ugotovitev je za naša nadaljna iz. vajanja jako važna.
V	teh metodah je bila vzgojena in od. rastla tudi vsa stara politična generacija * bivši Avstriji. Tudi Slovenci n« delamo izjeme. Stoletne tradicije ij stoletna vzgoja je napravila med nami •cesarja« za višek vse moči in stoletna tradicija in — življenska praksa sta vele. vali da se fe treba tej moči ukloniti, če hočeš živeti In Slovenci smo se tej di. nastično-fevdalni moči nklanjali od Blei-weisa do šušteršiča, in sicer prav vsi brej
razlike strank. Dinastično-Ievdalno-biro. kratsko moč pokjne Avstrije so priznavali vsi in so se ji klanjali vsi brez razlike strank. Kar je prihajalo Slovencev na Du. naj, so uklonili svoj tilnik pred to močjo, ker so ga morali. Uklonili so ga libe. ralci ravno tako kot »klerikalci« ali soci. alisti iti, sicer —! Edini, ki so kazali sistematičnega odpornega duha ln ga niso skrivali, so bili Krekovi učenci ali boije rečeno somišljeniki
V	takih okolnostih in iz takih okol« nosti se je rodila ne samo med Slovenci, ampak tudi med drugimi avstrijskimi na. rodi ona slavna »politika uspehov«, ki je obstojalaa zvečine v tem, da so prinesli na račun zatrjevanja svoje dinastične lojal. nosti in svojega patriotizma svojim voliv. ceni domov večkrat kakšno upravno, politično pridobitev, ker na narod n o s t n o - politične pridobitve z ozirom na germanski teror ni bilo zlepa misliti
Zato bo bodoč; slovenski zgodovina! prav mirnega srca in mirne duše označil slovensko politiko (in tudi ono drugih narodnosti v Avstriji) v predvojni dobi ko) politiko službe in uklanja-n j a pred mogočno dinastijo in še mogočnejšim fevdalnim duhom. Te politike p« ne štejemo nikomur v greh, ker je bila pai plod zgodovinskegaa razvoja in pa danili razmer.
MED VOJNO.
Vrhunec svoje moči pa sta dosegh avstrijski dinastizem m fevdalizem ob izbruhu svetovne vojne i 1914. Ta moč je bila sicer za dober pogled samo navidezna, ker se je oprla predvsem na militarizem, torej na surovo silo, (in kar se začn« opirati na nasilje, je obsojeno na smrt) ampak dejanska moč je bila in s t c je bilo treba1 računati.
S to močjo so računali in so morali računati tudi tedanji slovenski politiki in sicer prav vsi brez izjeme. Oficielno so bile vse tedanje slovenske politične stranke «avstrijakantske«, če že hočete U, iz raz, in drugačne tudi niso mogle biti, ke nas je bilo premalo za aktiven odpor. Mogoče, da je šel eden ali drugi slovenski politik v svoji stari tradicionalni slovenski politiki nekoliko predaleč — to so očitali tudi ranjkemu dr. Tavčarju, ki je samo na ta način rešil avtonomijo Ljubljane in tako pripravil varno zavetje ravno velikemu številu onih, ki danes najbolj zabavljajo nanj — ampak pojavljali so se že takrat tudi odporni glasovi, ki so bili sumljiv znak za bodof preokret v slovenski politiki. Celovški »Mir« in Koroščeva »Straža« v Mariboru sta začela pisati včasih zelo zelo «čudno«, V glavnem pa je prevladovala v vseh slovenskih političnih strankah stara politična šola, mogoče iz principa in prepričanja, mogoče tudi iz oportunitete — tega danes ne bomo preiskovali b reči moramo, da je stara šola dosegla vsaj ta »uspeh«, da govorimo v stari politični terminologiji, da je rešila nekaj slovenskih življenj. One pa, ki so šli v svojem strem-
nakane puntarjev. Pričkali in prepirali « se često; pri tem so nekoč vrgli harpu-narja Jima Bonnerja v morje. PomngačcvJ stranka je zadobivala premoč. Jim Bonnei je bil od kuharjeve stranke, ki ji je tud Peters pripadal.
5.	julija. Proti jutru je zavela ostra z* padna sapa, ki je opoldan narasla v vihar tako da smo pluli s spodnjim in stranski^ jadrom. Pri spodvezanju prednjega jadraj« padel Sinnus, navaden mornar in kuharje1 pristaš, v morje; bil je močno vinjen in j< utonil, ne da bi ga kdo skušal rešiti. Zda je bilo na laclji še 13 oseb: Dirk Peters Symour, črni kuhar, Jones, Greely, Hart mann Rogers ter Williams Albin, vsi o< kuharjeve stranke; pomagač (imena nisen nikdar čul), Absalom Hicks, Wilson, Johi Hunt in Richard Parker na pomagačev strani; k tem še Avgustus in jaz.
6.	julija. Vihar jc tajal celi dan in piba v silnih sunkih; pri tem je deževalo in sko: ladjine špranje je vdrlo mnogo vode. Se salke so delale neprestano; tudi Avgustu je moral pomagati. V mraku se je pribli žala velika, lepa ladja; opazili so jo šel« ko jc bila že prav blizu. Pomagač jo je zval, toda vihar je po/.rl odgovor. Skor gotovo jc bila to ladja, ki so puntarji nanl' prežali. Ob enajstih se je vdrl val na krefl odtrgal velik del leve ograje in tudi sice napravil dosti škode. Proti jutru je neviht pojenjala in pri solnčnem vzhodu je vel le še lahna sanica.
(Dalje.)
Ijenju z izkazovanjem prevelike uslužnostl napram vladi predaleč, je sodil po vojni narod sam (dr. ŠušterSič).
Po vojnL
Svetovna vojna pa je zapustila v slovenski duši silne sledove in povzročila v nji silen preobrat, ki je moral imeti svoje posledice tudi na političnem polju.
Stare tradicionalne razmere so ustvarile v Sloveniji razne stranke na podlagi različnih programov in načel, a vse so imele, kakor dokazuje zgodovina, eno samo politično metodo in politično taktiko, namreč da »dosegajo uspehe« s primernim upoštevanjem dinastične sile in fevdalnega duha. Po vojni pa se je to razmerje kore- 1 nito izpremenilo: Enih ljudi se je svetovna vojna toliko prijela, da so uvideli, da v dobi nanovo se porajajoče demokracije v nagih deželah stare metode upoštevanja fev-dalstva in ponižnosti niso več umestne in so jih odvrgli, drugi pa so ostali po svojem duhu in po svojem mišljenju stari maliko-valci in oboževalci fevdalnega duha, ali z drugimi besedami: ostali so stari »avstrijakanti«.
V novi državi.
To razliko v političnem razvoju slovenskih političnih strank opazujemo lahko zlasti od dobe, odkar imamo novo državo SHS. Slovenska, nekdaj v »napredni stranki« izdmžena inteligenca je ostala, kar je bila v Avstriji: Suženj. Ona še danes računa z možnostjo »političnih uspehov« le, če se priklanja vladajočemu sloju — kakor je bilo nekdaj na Dunaju. Vso svojo moč hoče črpati ne iz tal, iz katerih je zrastla in ki so danes svobodna, ampak s pomočjo vlade, brez ozira na to, ali slovensko ljudstvo tej vladi zaupa ali ie.
Drugastrujapapravi: »Svetovna vojna je razbila fevdal-stvo, mi se mu ne klanjamo več, i n k e r f e v d a 1 s t v a n i v e č . t a t o hočemo udejstviti svoja aačela in svoje principe ne več s pomočjo starih metod in stare politične taktike, ampak moramo kreniti na nova pota, oprijeti se moramo novih,modernih metod in moderne ter možate politične taktike, ki upošteva moderni demokrati-eem.nepastarega fevdalstva.«
In to je nova moderna SLS — kje in kdo so pa »avstrijakanti«, o tem pa ni meijda po tem, kar smo povedali, nobenega dvoma več.
Toliko za enkrat kot odgovor na »Narodov« včerajšnji prevod uvodnega članka iz belgrajske »Politike« o dvojni morali. Nekaj podrobnosti pa še pride.
Iz zunanje politike.
* Preobrat v angleški politiki. Lloyd George je bil odkrit nasprotnik Francije in je izjavil, da je antante konec, ako Francija zasede Poruhrje. Njegov naslednik Bonar Law sicer tudi ni rad gledal francoske politike, toda kot konservativec je bil napram sovjetski Rusiji sovražno razpoložen in je pustil, da se Francija ojačuje, ker jo je smatral za svoje orodje proti sovjetom. Sedanji ministrski predsednik, veleindustrijalec Baldwin, pa je, čeprav konservativec, zavzel drugačno stališče in Anglija bo brezdvoma na njem vztrajala. To stališče je, da mora Nemčija plačati in sicer, kolikor p le vsta-
Dr. Joža Glonar:
Srbske naselbine na štajerskem
Najnovejši >Glasnik geografskog društva«, sv. 7. in 8. Beograd 1922, prinaša na str. 113—125 razpravo, ki se peča s tem problemom in ki jo je napisal profesor zgodovine na univerzi v Skoplju, R. M. G r u j i č. Problem je prvi spoznal naš Davorin Trstenjak, znanstveno se je ž njim prvi pečal profesor zgodovine na graški univerzi, B i d e r m a n n. Zato se člo. ek razveseli nove razprave o tem problemu, od katere pričakuje, da ga bo po0 -bila in razširila. To veselje se že na prvih straneh iz-kadi v prazen nič, ko vidiš, da cj je problema lotil mož, ki mu nikakor ni dorasel.
Gradivo za razpravo je črpal iz dveh virov, iz arhivaličnih podatkov in iz krajevnih in osebnih imen. Način, kako je ravnal s tem gradivom, pa nam kaže, da Grujič nima niti najprimitivnejših pojmov o metodi) ki je za tako delo potrebna in da nujno potrebnih pomočkov pri takem delu, ki jih Ze imamo ali sploh ne pozna, ali pa jih su-verensko ignorira. To so pred vsem obširne študije o krajevnih ln osebnih imenih, ki Jih 'mamo že od Miklošiča sem.
Bidermann je L 1888 dokazal Iz gradiva štajerskega deželnega arhiva, da so Skoke pri Mariboru srbska naselbina, ki je nasta-to v drugi polovici XVI. stol. (j m ji* stavi Prve srbske naselbine na Štajerskem že v starejšo dobo; >po svoj prillck bo nastale ia časa celjskih JKofe^Ai^M^i©-. fe
no, da pa mora Francija opustiti svoje dosedanje metode, ki Nemčijo gospodarsko uničujejo. Dr. Beneš pa se zdi, je sugeriral Angliji in Franciji načrt, kako Nemčijo sanirati približno po tisti metodi, po kateri je društvo narodov saniralo Avstrijo. Vendar se bo Francija zelo upirala, kajti cilj angleške politike, ki boče vzpostaviti Nemčijo, gre pod Baldvvinom končno za tem, da Francijo na kontinentu politično in gospodarsko porazi,
*	Velikanski pomen Turčije za bodočnost se kaže v dolor"ih lože :kega miru. Turčija se odveze vsakega plačevanja kakršnihkoli reparacij, dolgovi Turčije velesilam se razdele med njo in njenimi nasled-stvenimi državami (tudi na Jugoslavijo bo dokaj bremen odpadlo!) in tudi nobenih zasedbenih stroškov Turčija ne bo plačala. Inozemci v Turčiji ne bodo uživali več nobenih predpravic. Svoj del dolgov odplačuje Turčija velesilam v papirnati valuti. Vzrok, da je Turčija dosegla mir pod tako ugodnimi pogoji, je naravnost divja tekma med velesilami, da si pridobe prijateljstvo Turčije, ki je postala najdragocenejši gospodarski objekt bodočnosti. Gre za iraško nafto, za rude, za železniške in pristaniške objekte, da — Amerikanci sanjajo celo o progi, ki naj veže Sredozemsko morje preko kaspiških krajev. Turkestana, Tibeta in Ki-taja s Pacifikom! Tudi nevarna je Turčija, ker utegne ta tekma velesil za koncesijami roditi podobne posledice kakor one, ki so leta 1914. privedle do svetovne voine.
*	Meda za volivno reformo. Poslanec Meda je podal popolarski parlamentarni skupini pismo, v katerem naznanja, da je vložil v zbornici dnevni red, v katerem
Aktualna socialna vprašanja.
(Iz govora posl. Fr. Kremžarja v narodni skupščini dne 26. junija.)
Pri razpravi o kreditih za ministrstvo za socialno politiko je imel posl. Fr. Krem-žar daljši govor, iz katerega posnemamo po stenografskem zapisniku sledeče odstavke:
GREH NAD INVALIDI.
Novega invalidskega zakona še danes nimamo, še do danes ni predložen načrt novega invalidskega zakona. Še vedno je v veljavi začasni invalidski zakon. Toda v dvanajstinah hoče vlada in je to tudi dosegla, da se donese določba, ki pravi, da bodo podpore invalidov v bodoče podvržene razsodišču neke komisije — ne vem ali je to sodišče ali le upravna komisija, to ni popolnoma jasno in da proti odločitvi te instance ni nobenega priziva. Opozarjam na to, da je tu donesena odločba, ki je nezakonita in protiustavna in tudi nečloveška. To določbo smo dobili sedaj mesto invalidskega zakona, ki ga invalidi tako težko pričakujejo.
Že po današnjem invalidskem zakonu je določeno, da morajo invalidi biti obvezni člani oficielne organizacije, ki jo država priznava in podpira. To je «Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS«. Pri tej priliki opozarjam gospoda ministra za socialno politiko na sledeče: Ako ta določba začasnega zakona še velja in upam, da še velja, ker je zakon še v veljavi, potem morajo vsi invalidi biti organizirani v tej organizaciji. Ako morajo biti invalidi organizirani, potem imajo tudi pravico in dolžnost, da izvršujejo funkcije, Id jim jih ta organizacija daje. V Ljubljani pa imamo pri pokrajinski upravi, oddelku za socialno politiko šefa,
zgedovins. ih ~ -atkov o njih:-.' posadkah. Iz nacijonalnosti garnizije ali iz narodnosti, ki jo razodevajo imena v plačilnih listih najetih vojakov, sklepe" tako da-lekosežnega, pa je v resnici prenagljeno. Po tej poti bi lahko sklepali ked J, da je ~>ila Ljubljana 1. 1923 naseljena od Macedoncev, Kragujevac pa od Slovencev!
Imena, ki dokazujejo srbsko poreklo njih nositeljev, se že v 15. stoletju — po Grujiču — nahajajo tudi v administrativnih službah na Štajerskem: tako je v 1. 1463-4 znan celjski župan Ivan »Bokalič, v 1.1481-3 pa Marinko (str. 114). Ta argumentacija je sploh značilna za Grujiča, ki traktira slovenščino — srednjega veka! — kot nekaj bistveno različnega od srbščine! Radovedni smo res, kako bi Grujič dokazal, da Bokalič ni slovensko ime, ampak srbsko. Da se zapiše »Bokalič«, to je pri Grujiču že nekaj, v ostalem pa ni noben dokaz! Ali se res samo Srb lahko imenuj n. pr. 7 "egar in nc tudi Slovenec? Neglede na to, da je razlaga krajev, in osebnih imen en najbolj težavnih filoloških operacij, kdor s takimi imeni znanstveno kaj dokazuje, bi moral dobro poznati oba jezika, v tem slučaju torej srbščino in slovenščino. Kako je s srbščino pri Grujiču, ne morem reči; vsekakor pa še jezika ne pozna, kdor ga samo piše in govorL Slovenščina mu je naravnost deveta vas!
Na vso moč značilen je način, kako operira Grujič s krajevnimi imeni. Vzemimo samo en primer, ob katerem se lahko ta nje-gQYA no^eč primitivna, ampak naravnost
sicer izjavlja, da vladni volivni zakon se odgovarja pravičnosti, vendar zbornica spričo danega položaja vlado noče ovirati pri njenem delu za revizijo političnih ustanov, za katero je sprejela odgovornost, ter prehaja v podrobno razpravo vladnega načrta. Svoj korak opravičuje Meda s tem, da je prišel do prepričanja, da bi glasovanje ljudske stranke proti volivni reformi deželi in stranki prineslo veliko škodo. Izjavlja, da se le z bolestjo loči od vodstva stranke, da ostane v duhu z njo in da njegov nastop nima ničesar skupnega z dosedanjimi disidenti popolarske stranke in njihovimi novimi organizacijami.
* Proti tisku. Italijanski ministrski svet je v svoji seji 12. t. m. sklenil določbe proti »zlorabi tiskovne svobode«. Po teh določbah bo moral poslej v novih pokrajinah nositi odgovornost za list ravnatelj sam ali pa eden izmed rednih glavnih urednikov. Senatorji in poslanci ne morejo postati odgovorni uredniki. Kdor je bil radi tiskovnih zločinov že dvakrat kaznovan, ne more postati odgovorni urednik, ozlr, mora to uredništvo odložiti. Politična oblast more nastopiti proti odgovornemu uredniku, ako list s svojo pisavo otežuje di-plomatično akcijo vlade z inozemstvom ali škoduje narodnemu kreditu na znotraj ali na zunaj, ali kakorkoli moti javni red; ako list hujska na zločine ali na razredno sovraštvo, na kršitev discipline med javnimi nameščenci; ako podpira interese tujih držav, podjetij in zasebnikov na škodo italijanskih interesov; ako ponižuje domovino, kralja, kraljevo družino, papeža, državno vero ali pa ustanove in oblasti prijateljskih držav.
ki je kot načelnik invalidskega oddelka iz-ja,'il invalidom in jim prepovedal, da ne smejo njegovi invalidi, ki so v državni službi, biti nikaki funkcionarji te organizacije, in da se z njimi sploh ne razgovarja, če so prevzeli kake funkcije. Radoveden sem, kako je s to stvarjo, in prosim gospoda ministra za socialno politiko, da napravi v tem oziru red in nam da pojasnilo, ali imajo posamezni šefi pravo v zakonu določene pravice in dolžnosti organiziranih invalidov kratkomalo teptati. Če te pravice nimajo, prosim gospoda ministra, da pozove ljubljanskega šefa na odgovor. (Klici na desnici: Žalosten je ta šef!)
Dalje bi opozarjal gospoda ministra, da je v zmislu začasnega zakona o invalidih določeno, da imajo invalidi, ki so organizirani v Udruženju vojnih invalidov prednost pri vseh službah, Id se oddajajo (Klici: Samo na papirju!). Toda v Ljubljani se je zgodilo, da je bilo v februarju pod vodstvom tega šefa reduciranih 6 invalidov iz državne službe, medtem, ko so neinvalidi še dalje ostali v službi, med temi tudi ženske pomožne moči.
Dalje bi opozoril gospoda ministra na to, da se tukaj dela razlilca med invalidi, ki so 50% za delo nesposobni in med onimi, ki so nad 50% za delo nesposobni. V zakonu ni nikakega predloga za to razlikovanje, ki ga ustvarja tu šef ljubljanskega oddelka za socialno skrb popolnoma samovoljno.
Invalidi v Sloveniji so imeli privilegij, ki so si ga sami pridobili in ki je tudi v zakonu utemeljen, da imajo pravico do raznih kinopodjetij in da kot taki dobivajo procente od podjetnikov za svojo blagajno in za podpore svojih članov. Ali pod sedanjo vlado, ne belgrajsko, ampak pod vlado sedanjega šefa v Ljubljani obstoja nevarnost, da bodo vsi ti privilegiji udruženja
za zgodovinarja! — naivna metoda ilustrira. Na str. 114. piše: »U severoistočnim okruž-jima sretamo se opet češče s imenima mesta postalim od Ratz, Reize — Rašanin, Sr-bijanac. Takova su: dva zaseoka Ratzenber-ga ili Račka Vrha u srezu Radgona, Ratzen-au zaselak u srezu Mičesk ( o tej besedi bomo še izpregovorili!), Ratzenberg i Ratzer-hof zaseoci u srezu Maribor, Ratzberg zaselak u srezu Lajbnic, a Raaz iP.eii.engra-ben zaseoci u okružju Gradacc. Očividno je tukaj, da se je z g o d o v i n a r zadovoljil z današnjo obliko krajevnih imen, kakor Jo podaja avstrijski »OrtsrepertoriurrK! Iz katerega »repertorija« je vzel krajevno ime »Rački vrh«? — Vzemimo v roke Z a h n o v »Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittel-alter« in poglejmo, kaj govore zgodovinski dokumenti o teh Grujičevih »srbskih« naselbinah! »Ratz« pri Gradcu (Nemškem) se 1. 1265 v listinah imenuje »Redeiz«, L 1390 Ratsch, 1395 Raicz; Ratzenau je v 1. 1400 »Trutzenaw«, 1446 »Rutz(e)naw«; Ratzenberg pri Ljutomeru Je 1.1357 »Raschen«, Ratzendorf pri Mariboru se omenja že 1.1265, mariborski Ratzerberg je 1. 1305 že >perg Raitze«, Ratzerhof pa že 1. 1200 tudi »Raitze«. Tako govorijo zgodovinski dokumenti zoper prazne kombinacije zgodovinarja Grujiča! Če ne bo mogoče iž njih na vse zadnje sklepal, da so »Rasci-ank južno in srednjo Štajersko naselili že v dvanajstem stoletju! Nemogoče skoro da ni! Kako sliko bi dobili o vrednosti njegovega dela, če bi s Zahnom v rokah prerešetavali .vso njegovo tononomastiko, s katero oceri-
ratnih invalida, sekcija Ljubljana odpadli in da se bo invalidom odvzelo vse to, ka/ so do sedaj vživali.
Ako se govori o redukciij invalidov, bi si dovolil opozoriti na to, da je v Ljubljani na inv. oddelku dovolj zmožnih pisarniških in upravnih invalidov, ki bi lahko vršili pi-; sarniško ali drugačno službo. Če kdo misli na kako redukcijo, bi priix>ročaL, da sa reducira šef in pa še kak drugi gospod-Tam imamo dva sodnika, Id sta ne vem iz kakih razlogov šla iz sodnjiske službe. Sodnikov danes primanjkuje. Škoda da ni tukaj gospoda ministra za pravosodje, da bi ga na to opozoril. Sodnikov torej primanjkuje, toda gospodje s sodnijskim izpitom in z vso potrebno kvalifikacijo zapuščajo sodno službo in se drže mest, ki niso namenjena njim, ampak v prvi vrsti invalidom. — Vem, da bodo gospodje v Ljubljani izjavljali, da so oni le uradniki in nič drugega kot uradniki. Toda socialno delovanje ne obstoji v aktih in raznih predpisih. Socialno delovanje, socialno gibanje je v živem življenju. To pa se ne more predpisovati z akti, ampak z ljubeznijo. Tega birokratizem ni sposoben. Mi moramo za socialno delovanje imeti manj mrtvih črk, pa več živega duha in ljubezni, manj birokratizma, pa več človekoljublja, Ljudje, ki hočejo delati v socialni politiki, ne smejo biti birokratje, ampak ljudje, ki imajo zmisel in srce za uboge siromake. Tega pa v Ljubljani in drugod v obilni meri pogrešamo.
POMANJKANJE STANOVANJ.
Drugo vprašanje, ld tudi spada pod kompetenco ministrstva za socialno politiko, je skrb za stanovanja. Pomanjkanje stanovanj je pri nas v Sloveniji silno veliko. Že ob priliki debate o železniškem ministrstvu sem omenjal «vagonarje<r. Pri nas imamo na stotine družin v barakah, na stotine ljudi v kleteh, kjer boleha njihova de-ca na škrofulozi in tuberkulozi. Opozarjam na to, da nevarnost te bolezni ne ostane omejena samo za tiste, ki so ji danes izpostavljeni, ampak, da se ta nevarnost ne bo ustavila tudi pred vrati kapitalistov miljo-narjev. — Gospodje, mi v teh naknadnih kreditih ne vidimo prav nič, da bi se hotelo od strani vlade kaj ukreniti v tem oziru. Država je zasedla v Ljubljani, v Mariboru, in ravno tako zdi se mi tudi v Zagrebu, velikansko množino hiš in je tam nastanila svoje urade. Iz dotičnih hiš so se morale izseliti stranke, ki so danes brez stanovanj. Na mesto, da bi država sama zgradila potrebne hiše, so se morale izseliti stranke, ki so sedaj kakor rečeno brez stanovanj. Ko bi država sama zgradila potrebne zgradbe bi bilo to tudi za njo cenejše, ker mora za te hiše plačevati ogromno najemnino — kirijo, kakor Vi pravite, pa ne bo postala nikdar lastnica hiš, pomanjkanje stanovanj je pa raditega še večje, socialna mizerija še vse hujša. Opozarjam vlado, naj ima tudi za te stvari nekoliko zmisla.
VTN1ČARSKI ZAKON.
Opozarjam tukaj g. ministra za socialno politiko še na eno stvar, ki sicer ne spada v njegov delokrog, nego v delokrog ministrstva kmetijstva, na razmere naših vi-ničarjev. Viničarji na Slovenskem so posebna institucija, ki jih. pri Vas v Srbiji ne poznate. Te razmere so socialni škandal in sramota za vsako pravno in socialno urejeno državo. Opozarjam gospoda ministra za socialno politiko, (Medklici poslanca Sobota: Kje pa je svota 1,400.000 kron, katero ste radikalci pred volitvami obečali vini-čarjem? In kje so tiste breje krave?), da pri ministrstvu za kmetijstvo zastavi ves
ra! Menda je dovolj, da se je ilustriral samo eden stavek; bilo bi preveč, če bi drugi opravljati to delo, ki je prav za prav njegova stvar.
Značilno je, da citira samo nemško izdajo štajerskega »Ortsrepertorija« iz 1.1917, slovenska iz 1. 1918 mu je očividno neznana! Odtod prihajajo pri njem tista lepa krajevna imena, kakor n. pr. Ankenstcin, Gu-tenhaag ali »Mičesk«:, kar je samo s cirilske pisave prečitani »Murcck«.' Če bi samo malo vtaknil nos v Štrekljeve razprave o krajevnih imenih po Štajerskem, ki jih je prinesel mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje«, bi ne bil mogel napisati odstavka na str. 124.: »U ptujskom se okružju nalaze: Borovci, Bratislavci, Bratonožiči.' Bukovci« itd. itd., vse imena, ki so Grujiču dokaz za »srbsko-hrvatsko poreklo« njihovih prebivalcev.
Grujič je svoj članek sklenil s stavkom f »Da se dobije definitivna i što jasnija slika naših starih naselja po Štajerskoj valja, uz istorijska istraživanja, preduzeti in antro-pogeografska, etnološka i lingvistička ispi-tivanja po svima ovim i mnogim drugim okolnim mestima.« To je vse res, toda ta posel bodo morali opravljati pravi znanstveniki, ki poznajo predmet in njegovo lite-ratoru in ki imajo poleg tega še potrebno znanje in metodo. S svojim prvim poskusom na tem polju je Grujič pokazal, da mu vsega tega manjka in da za sodelovan je na tem polju ni kvalificiran. Pred rezultati in metodo njegovega članka je treba iasno posvariti vse one, ki se za ta problem zanimaj^
sfftm m
SLUVENKC, m B. w trn
svoj vpliv, da se čimprej iada viničarski rakcu.
Gospod}«, socialna politika ni sama
rfebi namen, »imuak ima namen udejstvovati socialni duh v naši zakonodaji in upravi. Ima namen usmeriti življenje celokupnega naroda v tej državi v socialnem zmislu, toda pod danimi posebnimi razmerami. Socialna politika mora vedno, kakor vsaka druga politika računati z razmerami Zate> je za nas jasno, da so pri nas nekatere socialne postave potrebne samo za nas v Sloveniji, druge pa zopet samo za Srbijo. Zato se ne da samo šablonsko in shematično urediti socialno delo v naši državi, ampak treba je upoštevati in nmeti žive organske razmere, v katerih ljudstvo živi v posameznih krajih. Zato moramo tudi mi s stališča slovenskega delovnega ljudstva imeti svoje socialne zakone, moramo imeti svoje pravice in svoje urade in v teh uradih svoje ljudi. Svojim socialnega varstva potrebnim ljudem, bratom more dati potrebno pomoč samo lastna ljubezen in nihče drugi. Zato tudi iz teh razlogov v interesu socialnega dela, socialne skrbi in resnične socialne politike v vseh delih naše države ne moremo imeti druge večje zahteve, kakor to, da je tudi tu treba široke avtonomije. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.)
V.
v Ljubljani.
ODSEK ZA CERKVENO-POLITICNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA.
Ta odsek se je pečal predvsem z razmerjem med Cerkvijo in državo, torej s predmetom, o katerem se razpravlja pri vladi radi konkordata, ki se misli skleniti med našo državo in Sveto Stolico. Katoličani si morajo biti na jasnem, kaj morajo zahtevati za svoje versko življenje in cerkveno upravo. Zato ne smejo biti v tem oziru in-diferentni, ampak morajo vladi odločno povedati, da ne zastopa njihovega mnenja, če zahteva stvari, ki so proti njihovemu verskemu prepričanju.
Drugi referat govori o dolžnosti katoličanov, da se morajo udejstvovati tudi v političnem življenju in vplivati po volitvah na svojo usodo in usodo cele države. V kaki smeri se naj vrši to udejstvovanje, o tem nas obveščajo načelne resolucije. Nadaljni referat govori o našem načelnem stališču napram pravoslavju ter o torišču, kjer bi lahko skupno delovali za povzdi-o etičnih vrednot, ki so potrebne za procvit države.
Mednarodno mirovno gibanje mora tudi nas zanimati. Zato se hočemo ozreti, kaj se dela v tem oziru po svetu in kako bi se dalo priti do boljših mednarodnih odnošajev. V zvezi s temi resolucijami bo tudi referat o načinu, kako bi povzdignili z zunanjo propagando ugled našega naroda m naše države v Inozemstvu.
ODSEK ZA NARODNO PROSVETO
Ta odsek je imel 12 glavnih sej ter razna posvetovanja v pododsekih. Pregledal je naše dosedanje prosvetno delo ter se pečal zlasti z mladinskimi organizacijami. Sestavil je primeren program za izobraževalno delo v naših sedanjih razmerah; versko in apologetično, državljansko in -rodnostno izobrazbo. Referat o SKSZ skuša organizirati smotreno izobraževalno delo ter ustanoviti meddruštveno korespondenco, ki nam informira vsa društva o novih knjigah in novih kulturnih pojavih. Drugi referat govori o kulturnem vplivu gledaliških predstav ter daje navodila, kako se treba posluževati teh sredstev .da bodo dosegala svoj namen. Posebna pozornost se seve obrača na naše krepko se razvijajoče Orlovstvo, ld hna v resolucijah precejšen prostor, ker zavzema med našimi vzgojno-kulturnimi društvi odlično mesto. Sporedno s temi predmeti so se pečali naši akademiki s svojimi organizacijami ter si začrtali glavne naloge, ki jih morajo vršiti v sedanji dobi.
'+ Vladna cnnja ex offo je postal Slovenski Narod«. Dozdaj se je prodajal bel-grajskim centra listom iz svoje tradicionel-no omejenosti, odslej so tudi gmotni interesi njegove klike ozko zvezani z režimom korupcije, ki ima svoje središče v Belgradu. Današnji >Narod« miga tako z repom, da se mora shiditi vsakomur, kdor ima samo malo okusa. Kot uvodnik prinaša ponatis nekega zabavljanja »Politike« proti dr. Korošcu, v poročilu iz parlamenta se zaletava v poslanca Škulja in navdušeno hvali »socialiste« Divca, dasi vsak otrok že ve, da je Divac nehal že davno biti socialist in je samo še socialistično pobarvani vladinovec in ministerijalec, kakor vsi njegovi kolegi iz veleburžujske druge internacijonale. Pišoč o občinskem svetu se »Narod« jezi, da si občinski svetniki upajo v magistralni zbornici izpregovoriti tudi kedaj kaj o politiki, kajti po mnenju tega nazadnjaškega lista so občinski svetniki samo neke vrsto pandurji, ki smejo izvrševati naloge odzgoraj ali pa kvečjem ponižno predlagati kakšen kanal, nikdar j>a ne izražati kakega političnega nazora o državi, ki se mora uveljavljati končno tudi v občini In tako dalie. xSlnv«nslci
Narod« ni danes ničesar drugega več kakor trobenta policajministra, ostuden reptil in klečeplazec pred vsakim mogočnlkom. Saj se to njegovim patronom tudi bogato izplača.
+ Nor »klerikalec« in separatist Bivši ameriški vojaški ataše v Belgradu g. Ha-milton Flsh Armstrong je postal »klerikalec« in separatist. V reviji »Foreign Af-j fairs; je namreč priobčil članek, v katerem prav' med drugim: »Bistvenim ciljem edinstva bi bilo udovoljeno, če bi ostale centralizirane vnanje zadeve, denarstvo in armada. Prosveto, pravosodje in podobne stvari pa naj se prepusti samoupravnim organizacijam.«
Smodnišnice m IjublJansKem polju
Z Ježicc nam pišejo: 'Akcija za odstranitev municijskih skladišč z ljubljankega polja še ni dosegla vidnih uspehov. Kakor poročajo časopisi, je vojno ministrstvo le dovolilo da se štiri še ne dovršene stavbe »Pokojninskega zahoda« dogradijo. Županstvo občine Ježica je na prošnjo »Pokojninskega zavoda« samega podpisalo reverz, da ne bo prej dovolilo vselitve v te hiše, dokler smodnišnice ne bodo odstranjene in s tem vsa nevarnost za ondotne prebivalce odpravljena; le pod tem pogojem je bila namreč vojaška oblast pripravljena dovoliti dovršitev omenjenih stavb. Vendar, če smemo verjeti trditvam, da je največji in najnevarnejši del eksplozivnih snovi že spravljen proč in da je potemtakem nevarnost večjidel odstranjena, potem pač ne moremo uvideti, zakaj bi se vojaško oblastvo protivilo uselitvi v nove hiše in zakaj bi županstvo občine Ježica j ne bilo odvezano od reverza. Da ima vojaška uprava namen ponovno napolniti skladišča in ponovno ogroževati življenje in imetje okoliških prebivalcev, skoro ne moremo verjeti, če je že enkrat spoznala grozečo nevarnost in dala odpeljati najnevarnejše snovi Za skladišča bi pa tudi ne obstojala nikaka nevarnost, če bi se dovolila vselitev v nove hiše, ki so nad tristo metrov oddaljene. Torej na noben način ni potrebno, da bi nove hiše ob tem pomanjkanju stanovanj stale prazne in čakale, da se municijska skladišča odstranijo s polja, kar se najbrže še ne bo moglo tako hitro zgoditi. Vojaška uprava se brani strokov, li.-jtna občina ljubljanska je v finančnih težkočah, od okoliških občin pa, kakor smo informirani, ni pričakovati, da bi prispevale k stroškom, ker imajo zelo malo in slabe vire za kritje izdatkov. Od neke strani se je predlagalo, naj bi prispevali k stroškom posestniki, ld imajo svoja zemljišča okolo smodnišnic, ker z odstranitvijo teh, bi se dvignila vrednost njihovih parcel, ki bi postale stavbne parcele. Ne vemo, v koliko bi bil ta predlog uspešen, vendar težko bi se s prostovoljnimi dajatvami spravila skupaj svota, ki bi bila za to delo potrebna. Na vsak način bi bilo treba, da bi vojaška uprava prevzela del stroškov. Vendar o razdelitvi stroškov ne moremo prej uspešno govoriti, dokler ne vemu, koliki bodo. Zato naj bi r al:c."-]d« odbor«, ki že obstoji, čimprej izdelal načrte in napravil proračun. Nato naj bi se napravili potrebni koraki ter poiskusile vse možnosti, tako pri vojaški i,pravi, kakor pri zainteresiranih občinali, da se zadeva za interesente na kar najugodnejši način reši.
»Slovenski Narod« piše v 156. številki, da misli vojaška uprava baje okoli sedanjih skladišč napraviti visoke obrambne nasipe in da se v to svrho vrše s sosednimi posestniki pogajanja radi nakupa potrebnega sveta. V koliko je govorica o omenjenih načrtih vojaške uprave resnična, nam ni znano; ugotavljamo pa, da se do sedaj s sedmimi posestniki še ni nihče pogajal glede odkupa svota za omenjene nasipe. Neverjetno se nam zdi, da b! vojaka oblast mesto na odstranitev, mislila na utrditev smodnišnic. Akcija za odstranitev traja že desetletja. Ljubl janska in okoliške občine so že vložile na vse mogoče ^štanco polno prošenj in protestov v tej zedevi, žal, doslej brezuspešno. Kre. pak razvoj ljubljanskega mesta teži — kar je popolnoma umljivo — v severno smer proti Savi, ker je edino tu dana prava razvojna možnost bodoči veliki Ljubljani. Če ima tedaj vojaška oblast le nekoliko zmisla za dobrobit ljubljanskega mesta in njegovih prebivalcev, gotovo ne bo delala ovir, ampak bo podpirala in pospeševala upravičene težnje in potrebe Ljubljane in okolice ter čimprej izvršila odstranitev smodnišnic, pa naj si bo to v Zalog ali pa kam drugam, kjer bo izključena vsaka nevarnost in ogrožanje prebivalstva.
S^*1. TJt
—	P. n. naročnikom, ki smo jim v zadnjih par tednih opetovano poslali položnice za obnovitev naročnine, a se jih doslej niso poslužili, ustavimo list s prihodnjo številko. Čim dopošljejo naročnino, jim dopošljemo pridržane številke.
—	Položnice prejmejo tekom prihodnjega tedna naročniki, ki jim je koncem junija potekla naročnina. Prosimo, da sc jih čimprej poslužijo za doposlatev naročnine, da ne bo neprijetnega ustavljanja.
—	Gledališka predstava ▼ Radovljici. Katoliško izobraževalno društvo v Radovljivci vabi h gledališki predstavi, ki jo uprizori ljubljansko katoliško mladeniSko društvo v ne-
deljo,, dne 22. julija 1928 v Ljudskem doma v Ra-doljici ob 3.uri popoldne. Igrala se bo igra: Stanovitni kraljevi«. Španski spisal Don Pe-dro Caideron de la Barea. Prosto prevel dr. Mihael Opeka. Vstopnina: Sedeži po 5, 4 in 8 Din, sto-Ji9ča po 2 Din. Vstopnico se dob« v predprodaji pri Kmetijski zadrugi v Radovljici. — Kdor s« zanima za v resnici lepe igre iz svetovne književnosti, naj pride pogledat uprizoritev dram« »Stanovitni kraljevi8c v Radovljico.
—	Is Tržiča. V torek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer priredi učiteljstvo meščanske Sol« v Tržiču komorni večer. Na vsporedu je glasovlr, gosli, solo-spevi, recitacij« In dramatični prizori. Upamo, da se bo izkazalo občinstvo hvaležno svojim kulturnim delavcem in se odzvalo v polnem številu njihovemu vnbilu.
—	I« Oorenjega Logatca. V nedeljo, dno 15. t. m. ob 15. nri priredi Odbor za zvonove vrtno veselico pri gostilničarju Ivanu Doles. Radi veselice vlada veliko zanimanje, ker so na programu razne zanimive točke, s katerimi se bodo udeleženci prav prijetno kratkočasili. Kakor vse kaže, posetijo veselico tudi fantje iz Planine in Rovt, Dolenjeloga-čane in Hotenjce pa niti ne omenjamo, ker nam je mano, da posetijo v prid zvonovom veselico korpo-rativno, da si v kratkem času preskrbimo zvonove, da brez istih ne ostane naša vas ravno zadnja. To-raj vsi na prireditev!
— Diplomski izpft n.i rSsokl šoli za trgovino na Dunaju je z dobrim u3pehom položil dne 4. t m. g. Fran Korbar iz Hrušice pri Ljubljani.
—	Angleški spomenik t Dubrovniku. Ko se je angleški kralj Ribard Levjega srca 1. 1198. vračal iz III. križarske vojne, ga je na Jadranu zalotil vihar. V smrtni nevarnosti je objubil, da bo zgradil na tistem mestu, kjer se reši, cerkev na čast Materi božji. Vihar ga je zanesel na otok Lokrum pri Dubrovniku in res je hotel tam začeti zidati cerkev. Toda dubrovniško mestno starešinstvo ga je prosilo, da naj sezida cerkev v mestu Dubrovniku. Tako se je tudi zgodilo in Rihard je sezidal cerkev na mestu sedanje stolnice. To cerkev je pa potres 1. 1667. popolnoma porušil. Sedaj se za le zgodovinske dogodke zanimajo Angleži, ki jim žele postaviti spomenik.
—	Poziv lastnikom motornih vozil. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve objavlja: Ker se v zadnjem času dogajajo nerednosti pri prijavah motornih vozil in lastniki istih ne prijavljajo pravočasno, se pozivljejo vsi lastniki automobilov, motociklov in pom. motorjev, da do konca meseca avgusta prijavijo svoje vozilo potom dopisa ali osebno pokrajinski upravi, oddelek za notranje zadeve z naslednjimi podatki: 1. natančen naslov lastnika, 2. evidenčna številka, 8. tovarniška znamka, 4. številka motorja. — Proti lastnikom, ki ne bodo pravočasno prijavili svojega vozila, se bo kazensko postopalo (po ministrskem ukazu z dne 80. septembra 1857.)
—	Avtomobilna prometna d. d. r LJubljani naznanja, da ukine od torka 17. t. m. promet od Krškega do Križaja in obratno, tako da se bo vršil obrat le od Novega mesta do Križaja in obratno po sledečem voznem redu: Odhod od Križaja ob 7.80, dohod v Novo mesto po 9. uri; odhod iz Novega mesta ob 15.40, prihod h Križaju ob 17.80.
—	Iz dobe kislih kumar. Časopisi poročajo, da nastopa sedaj v Španiji neki človek, ki baje vidi tudi skozi železo. Na Kranjskem je pa mnogo ljudi, ki vidijo tudi skozi zid, — če je luknja skozi..
—	Pokrajinska Monopolska Direkcija r Ljubljani razpisuje za 27. julija t. 1. ofertno dražbo za oddajo kleparskih, krovskih in pleskarskih del v tobačni tovarni v proračunjenem znesku 188.000 dinarjev. — Dražbeni pogoji so na razpolago pri gornji direkciji.	4286
—	Tatvine in vlomi. Katinki Gilly v Višnji gori so odnesli tatovi večjo množino zlatnine. — V Zdolah je bila ukradena Martinu Pajdaju zlata ura z vrezano številko 4,235.969 in srebrna verižica. Pajdaž je oškodovan za 11.000 K. — Posestnici Ivanki Medved iz Srdnjega Gerčevja' so tatovi odnesli raznega blaga, vrednega 20.810 K.
se v prostem prometa ponovno dvignile de-riae Ne* York, London ia Praga.
g Draginja v HemčiJI. v Hemlijl m> s« dvfg, nile cene od junija t. L povprečno ca 18 odstotkov, g Znamke kot devise. Padanj« nemfik« mark« j« prineslo Nemčiji novost ia to so znamk« kot devize. Ljudje v NemCIfl, M ne morejo kupovat) anglešldh funtov in dolarjev, kupujejo angleški! marke in plačujejo zanje 2500—3000 mnrk. Sevedj ohranijo marke svojo kupno moi.
BORZA.
Curih, 14. Julija. (Izv.) Sklep borze: Berftj 0.0025, Holandija 227, New York 575.50, London 26.48, Pariz 34.02, Milan 24.65, Bruselj 28.25, Koda* 101.50, Stockholm 158.75, Kristijanija 94.50, Pragi 17.25, Budimpešta 0.06K, Bukarešta 3, Belgrad 6.1Q Sofija 5.20, Varšava 0.0048, Dunaj 0.0081, avstrijski krona 0.00815.
Ljubljanske novice.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 415 Din, koruza 296.25—300 Din, pšenična moka št. »00« 657.50 Din, št. ?0< 650 Din, oves 320 Din. — Tendenca nespremenjena.
g Direktna telefonska proga Ljubljana—Belgrad se je že pričela graditi in kakor poročajo zagrebški listi, bo že v treh mesecih gotova.
g Pred znižanjem izvozne carine. Vlada namerava znižati izvozno carino za pšenico, koruzo in mlevske izdelke.
g Državno subvencije za parobrodarska društva. Državna uprava je dovolila sledeče subvencijo: -Jadranska plovidba« na Sušaku 9,946.322 dinarjev, »Dubrovačka parobr. plovidbac 1,603.296 dinarjev, »Bokeška plovidba Kotor< 1,404.160 dinarjev, »Korčulanska plovidba« 167.520 dinarjev, »Obalna plovidba Hum« 89.376 dinarjev, >Kaštelan-ska plovidba« 50.400 dinarjev, »Zadružna plovidba Oraiš« 28.224 dinarjev in »Peljička plovidba« 28 tisoč 224 dinarjev.
g Dohodki carinarnic so znašali v maju 1928 80 milijonov dinarjev. Od zadnjih mesecev so znatno nazadovali.
g Vinska razstava. Vinogradniki fz Bole Cerkve in okolice (Banat) priredijo dne 27. in 28. t. m. razstavo svojih vin.
K Lesni trg. Cene lesn so niso spremenile. Izvoz v Italijo in Francijo se je nekoliko zmanjšal, ker so se obrnili italijanski lesni trgovci s svojimi naročili vsled nove avstrijsko-italijanske pogodbe v Avstrijo, a Francozi na Finsko.
g Donarni trg. Na včerajšnji euriSki borzi se ie nai dinar dvignil od 6 na 6.10. — V Zagrebu so
lj Umrl je včeraj ob 2. tričetrt popoldne m kvenik stolno cerkve v Ljubljani g. Jurij Avbe Bil je organist v Žužemberku in v Naklem, od januarja 1889 dalje pa je nepretrgoma zvesto služt stolni cerkvi sv. Nikolaja. Pred dobrim mesečen ga je vrgla na posteljo bolezen, ki ga je mučila ži več let. Vsako leto je ob ordinaciji zagodel ni harmonij >Novi mašnik bodi pozdravljen«, letos p novomašnikov ni mogel več pozdraviti. Prejel med boleznijo večkrat svete zakramente. Svoje po liištvo in obleko — vso svojo imovino — je zapo stil sirotam v Marijanišču. Pogreb bo v pondeljel ob pol 5. iz stolnega župnišča k Sv. Križu. Naj miru počiva I
lj Finančni delegat dr. Ravnik nastopi dan« 14 dnevni dopust.
Ij Mladinski dom Kodcljevo. Ob petih po poldne slavlje ncuvomašnika g. Zajca in dar© vanje; po akademiji predava msgr. Steska o! skioptikonu o francoski revoluciji.
lj Kje se gradi javno kopališče? »SlovensS Narod« od 15. L m. se zgraža, da j« mestna občim zamenjala svoj svet z mojim svetom in mi povrh še plačala 1 miljon 500.000 kron za zgradbo kop« lišča. Resnici na ljubo moram povedati, da sen predmestno zemljišče kupil pred 13 leti ter ga pra< dobro kultiviral in tudi napravil njive. Mestni ob čini ga nisem nikdar ponujal, pač pa sem se brani oddati zemljišče. 8e-le potem, ko se je povdarjalo da je težko brez mojega zemljišča napraviti kop« lišče, sem se udal ter privolil v zameno. Da se kopališče moralo graditi na desnem bregu Ljublji niče, v tem je bila zadevna komisija soglasna i je občina iz raznih tehtnih vzrokov tudi pravo a dela, da tam gradi kopališče. Občinski svet je 8 pod pokojnim županom dr. Tavčarjem oddal občin sko zemljišče na levem bregu za bogatelo Športne mu klubu. Zemljišče pod Rakovnikom nima za m prav nič večjo vrednosti, kakor bivše moje. sprotno še manj, ker bom še le moral zagraditi, mi bo toliko neslo kot moje dosedanje zemljišic Zemljišč sploh nimam naprodaj, kor nisem Speta lant, kakor me psuje >Slov. Narod«. Tudi gradbe nih del za kopališče magistrat ni oddal meni, ke sploh nisem oferiral. Ker že par let ne hodim gostilne in tudi ne pijem alkoholnih pijač, odpad tudi »Narodov« očitek, da zahajam med vinsk bratce. Res pa je, da jo včasih mahnem zum Ma ček, dem weltbcriihniten tam za vodo, da tam ko miren gost brez pijače poslušam slavnoznaua poli tična razmotrivanja še bolj slavnozimnega ata >Ns roda«. — Ivan Ogrin.
Ij Prosveta frančiškanske župnije priredi v ne deljo 22. julija ob lepem vremenu izlet k sv. Pri možu nad Kamnikom, ki je v juniju izostal. Vlal odpelje iz glavnega kolodvora ob 5.20 h. Na gori vrši sv. maša. Prihod v Ljubljano z večernim vla kom. Jedila je vzeti s seboj. Prijatelje društva pri jazno vabi odbor. — Pevski odsek preneha za čas počitnic. Pričetek vaj v drugi društveni sezoni s objavi pravočasno.
lj Lovci pozor! V sredo, 18. t. m. ob 8. nt se vrši naš širši sestanek v salonu »Pri Levu«, Go sposvetska cesta. Zadeva važna! Čim večjo udeležbo želi pripravljalni odbor »Sploš. lov. društva«.
lj Poroka. Včeraj, dne 14. t m. se je poroči na Brezjah g. Franc Theuerschuh, tehnični uradnik južne železnice v Ljubljani z gdč. Apolonijo Krese. Častitamo!
lj Pameten predlog ata »Naroda«. Kakor zna no, vlada na Francoskem silno huda vročina. Tudi pri nas je zadnje dni pritisnila precejšnja vročina katera mori posebno ata »Narod«. Ker se pa ate boje še hujše vročine, nameravajo staviti pameten predlog, naj bi se »Orientexpress« začasno ustavil da ne bi zanesel še francoske vročino v Ljubljana češ, saj jo imamo že itak sami dovolj.
lj Ravnateljstvo mestne plinarne opozarja vs* one stranke na Mestnem in Starem trgu, ki namfr ravajo kdaj uvesti plin, da naroče priključek d« cestno plinsko omrežje že sedaj, ko jo cesta v ra» kopanem stanju. Ko bode tlakovanj« omenjeni ulic izvršeno, bodo stroški za vpeljavo plina mnoge višji, ker bode morala vsaka stranka sama nositi stroške za popravilo tlaka.
lj Fotografijo slavnosti 24. Junija pri 8v. Potrt v Ljubljani so izstavljene pred Jugoslov. tiskarn© Kdor želi kaj naročiti, naj si jih še danes ogleda-ker jih jutri ne bo več. Naslov fotografov, kjer M dobe slike, so pri slikah.
lj Pogrebno društvo »Marijina bratovščin«* naznanja vsem člauom in članicam, da je odbor n" svoji zadnji Boji podaljšal rok za vplačevanje H-* narine za leto 1923 do 31 .decembra t. 1. Kdor d* tega termina ne plač a prispevkov, se smatra bre^ pogojno izstopivšim, s čimer izgubi vse pravice d' pogrebnine!
lj Med nebom ia semljs bodo danes cb uri popoldne ljubljanski gasilci na trgu sv. Jakoba-Naj nihče ne zamudi te vaje, kakor tudi ne zabavn* vrtno vcselice v gostilni jpri »Levu« na GosDosvot-
§tW. T5T,
SLOVENEC, a»TT5. TtiTTJš TO,
Sfrffn BL
ski cesti. Vstopnine nI, pač p« »reJlolov, Šaljiva pošta, godba, petje itd.
lj Plezanje p« drevja. Ob prflflri clrkufiklh prodstav v Lattfrmanovem drevoredu se dogaja, da pleza občinstvo po drevju in gleda predstave, ker se pri tom dogajajo poškodbe, lomijo veje Itd., bo mestni magistrat proti krivcem kazensko postopal in strogo prepoveduje vsem plezanje po drevju.
Iz ljubljanske obč. uprave.
Občinski svetniki SLS v ljubljanskem občinskem svetu so stavili sledeče predloge, oziroma interpelacije:
Zadeve električne Seletnice. Občinski svetovalec Pire jc vložil sledečo interpelacijo:
Družba, ki upravlja ljubljansko električno cestno železnico, je dolžna predlagati mestni občini vsakoletno svojo bilanoo. Ugotavljam, da družba Se do danes nt predložila bilanoe sa 1. 1022. Prosim g. župana, da zahteva od družbe čimprej predložitve bilance za 1. 1922. Nadalje ugotavljam, da jo družba po pogodbi zavezana preskrbeti uslužben-. stvu službeno obleko, a tega družba vzlic obljubam do danes nt izvršila. Prosim g. župana, da vpliva na družbo, d« čimprej zadosti tej svoji dolžnosti.
Za red na ulicah in cestah r Ljubljani. Občin, svetovalec dr. Rožič je stavil predlog, naj se v Ljubljani hodi vedno po vseh cestah po levi strani in naj se v tem smislu napravijo kazalne deske, z napisom: »Hodite po levi strani!«
Nedostatki v Šiški in na Dunajski cesti. Občinski svetovalci Kerč, Orehek, R a j n e r in Mošk e r e so stavili sledeče predloge, oziroma interpelacije: Najbolj obljudena pešpot proti Šiški je čisto gotovo cesta za skladišči državnega kolodvora ter med tovarno Union. Na celi tej poti ni prav nobene razsvetljave razen male petrolejke, ki gori le 1—2 uri vsak večer. Ako še pomislimo, da se po tivolskem tiru redno premikajo vagoni, kjer ni sploh nobenih zapor, potem je gotovo, da bi se morala ta pot, najboljfie razsvetliti. Vsled goraj navedenih vzrokov stavimo nujni predlog na občinski svet, kateri blagovoli skleniti, da se ta pot kar najboljše razsvetli. Kot pripomoček k nujni rešitvi predlagamo, da se v prvi vrsti zaprosi vodstvo državnega kolodvora, d« da za nočno razsvetljavo mestu na razpolago svojo napeljavo, ki jo ima pri skladiščih, seveda proti odškodnini. Pot od skladišča dalje naj se zaenkrat dobro razsvetli s petrolejkami, ako ni mogoče, da se podaljša šišenska električna razsvetljava.
Cerkveni vestnik.
e Dekliški shod na Libni pri Vidmn ob Savi. T)ne 22. julija t. 1. bo na Libni pri Vidmu shod Marijinih dekliških družb in Dekliških zve« za dekaniji Videm in Leskovec. Udeleženke shoda dobe pri župnem uradu Videm ob Savi izkaznice za polovično vožnjo iz postaj Zidani most—Dobova v Videm-Krško in nazaj. Zupni uradi, katerih železniške postaje leže na progi Zidani most—Dobova, naj blagovolijo dne 15. julija 1922 shod priporočiti In izkaznice za udeleženke pri župnem uradu Videm ob Savi, do 19. julija 1923 naročiti. š
c Nemški katoliški shod se vrfii 26., 27. in 28. avgusta v KSlnu.
Orlovski vestnik.
Izlet v Pariz: Vse priprave za potovanje v Francijo so končane. Vsi udeleženci se pozivajo k sestanku v ponedeljek zvečer ob pol 8. v prostorih Orlovske Podzveze, Ljubljana, Ljudski dom. Vse potrebne informacije pa dobe že tekom dneva istotam. Zdravniki, vzemite seboj potno lekarno, pevci pesmaricel Nasvidenjel Bog živil
Slavnost šentjakobskega Orla v Ljubljani dne T. in 8. julija se je sijajno izvršila. Zato si štejemo v prijetno dolžnost, da se najlakrenejše zahvaljujemo vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli. Najlepša hvala vsem udeležencem, Orlom, Orlicam, zastopnikom naših organizacij iz Ljubljane in dežele ter vsem drugim gostom I Iskrena zahvala go-spej kumici Nežiki Serjakovi in gosp. župniku Juncu, ustanovitelju šentjakobskega Orla! Posebna zahvala gre g. kanoniku in arhidiakonu Ignaciju Na-drahu, ki je blagoslovil povi prapor, imel navdu-ševalni govor in cerkveno opravilo. Iskrena hvala dravski divizijski oblasti za prepustitev konj. Prav lepa hvala domačemu cerkvenemu zboru in orkestru, ki sta cerkveno slavnost z dovršenim petjem in igranjem tako sijajno povzdignila. Iskrena hvala g. stavbenemu podjetniku Ivanu Ogrinu za brezplačno prepustitev leaa v uporabo na telovadišču, požrtvovalnim gospem in gospodičnam, ki so pripravljale in neumorno prodajale pecivo in brezalkoholne pijače, gospodičnam, ki so prodajale srečke, razglednice in cveUice, domači dekliški Marijini družbi, ki je napletla toliko vencev, oskrbela cvetje, okrasila cerkev in pripravila šopke za udeležence, fospej Kati Držaj za njeno veliko naklonjenost in pomoč; iskrena hvala tudi obema godbama, ki sta neumorno ln tako dovršeno svirali in poveličevali vso prireditev. Končno najiskrenejša zahvala tudi vsem drugim, ki so pripomogli, da se je vsa prireditev tako lepo Izvršila. Vsem naj obilno povrno dobri Bog! Bog živil — Orlovski odsek St. Jakob i Ljubljani.
Društvena nabavna zadrnga naznanja, da je
oliigo za kroje došlo in ga je zopet v zadostni množini po zelo zmerni ceni ua razpolago.
»V i g r e d« se je razposlala na vae krožke. Ce bi se bila vrinila kuka pomota, reklamirajte v kralkem pri upravništvu v Ljudskem domu. Agi-tirajte /,a svoj list tudi med nečlanlcami!
»Orli č<, štev. 10.—11. je te dni dospel v "pravo. Razpošlje se začetkom tedna. Prinaša 1. dejanje igre za deklice od f g- kaplana Jožeta Logarja. Novi naročniki se pred začetkom novega letnika ne morejo sprejemati.	'«—' >— •
Dijaški vestnik.
d Tovariši In tovariši««, H ae nameravajo
udeležiti evharističnega kongresa v Zagrebu I čas za priglašanje jc do 10. avgusta v Ljudskem domu II. nadstr. Ugodnosti so sledeče: 1. Vožnja po južni železnici polovična, po državni četrtinsk« (z dij. legitimacijami). 2. Skupno stanovanje jo brezplačno. 8. Hrana zelo poceni za dijake. Informacije prejmete v Ljudskem domu II. nadstropje od 11. do 12. ure vaak dan. — Korče Adolf, t 8. predsednik podružnice SDZ.
d Občni zbor Kranj-Tržlfke podrnžniee SDZ se rrii dne 18. julija t. 1. ob 14. v Ljudskem dom« v Kranju. Spored: Pozdrav predsednika, poročila odbornikov, volitve in slučajnosti. Tovariši! Vaša dolžnost in korist podružnice zahtevata, da se obin. zbora vsi udeležile.

Prosveta.
pr IV. Umetnostna razstava »KInba Mladih«
se nahaja v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št 5 poleg hotela Union. Odprta jc dnevno od 9. do 12. In 3. do 6. Priporočamo jo številnemu obisku. ; pr »Vigrerl«, dekliški liet, je izšla v dvojni J številki za julij in avgust. List izdaja Orliška pod-zveza za svoje članice in za vsa dobra slovenska de-klela. Oprema je jako lepa in vsebina bogata. Poleg organizatoričnih zadev, pesmi in pripovednih sestavkov prinaša članke o veselosti, o vzgoji značaja, o potrebi gospodinjskih šol, o zdravstvu in tako dalje. Med drobižem bo gotovo jako zanimal pomenek z gospo Marjo. — Za Orliee je list plačan s članarluo, nečlanice naj ga naročajo pri upravništvu »Vigred« v Ljudskem domu, Ljubljana. Stane za pol leta 12.50 Din. List se v večjem obsegu ne bo pošiljal na ogled, zato naj se naročnice, ki žele list prejemati, takoj javijo upravništvu. Ker so jc že dolgo pogrešal list te vrste, je upati, da bodo mlade Slovenke zelo segle po njem.
pr Dr. It. Dujmušič: Katolik i štampa. Sarajevo, 1922. Tisk je velesila. Dobra knjiga ali pošten časopis lahko napravita zelo veliko dobrega, versko brezbrižno ali sovražno časopisje, moralno opolzka književnost pa povzročata škodo, ki je neprecenljiva. Zato je potrebno, da se vedno povdarja pametno sicer in modro pomen dobrega neoporečnega tiska in svari pred slabim. Zato je tudi priporočila vredna dr. Dujnmšičeva knjižica, ki jo je izdala hrvatska tiskara v Sarajevu. Dobi se pri Nič-manu, Kopitarjeva ulica in stane 10 Din.
pr Slovenske narodne pesmi g Koroškega za citre in petje, priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica 8/II (gostilna Maček). Zvezek XI. vsebuje 30 narodnih pesmi, ki so razen zadnje vse s Koroškega. Vsebina bogata, oblika lepa, papir prvovrsten. Cena 20 Din, s pošto 2 Din več. Ker je zaloga majhna, se dobijo zvezki le pri izdajatelju. Pošilja se proti predplačilu.
pr Izpiti na orglarski šoli v Celju. Iz Celja se nam poroča: Na tukajšnji orglarski šoli se je javni zaključek z izpiti v nekaterih predmetih vršil 11. t. m. Pričelo se je izpraševanje v harmoniji, to je v tonovskih tresljajih, trizvoku, sekvenci, harinoniza-ciji glasbenih obrazcev, prehajalnih notah, modu-laciji z raznimi pripomočki, imitaciji oziroma v prostem preludiranju (fantaziji). Učenci so dobro odgovarjali, med drugim Urankar in Skorjanc prav dobro. Zanimiva pa je tudi bila transpozicija cerkvenih skladb na orglah z ut- in fa- ključi. Na klavirju so svoje naloge večinoma vsi absolventi — posebno pa Škorjano — pohvalno rešili, n. pr. pri Mozartovih in Beethovenovih skladbah. Skupni moški zbor je eksaktno pel tri mične pesmi: Žabe (Hadnik), V boj (Zaje), Mi vstajamo (Tevž). Nato so se tretjeletniki producirali na znanih farnih orglah, ki so bile v lavantijski škofiji prve izdelane z dvema igralnikoma (manualoma), kar je opisal v »Drobtincah« rajni knezoškof Martin Slomšek. Izvajali so s hvalevredno spretnostjo štiri umetne skladbe slavnega Bacha: Toccata v C (Toplišek), Preludium v F (Skorjanc), Fuge v C (Tratnik), D-moll-Toccata s trilerjem v pedalu (Urankar); osobtto tehnika v pedalu je navzoče strokovnjake zelo zanimala. — Navzoči kot gostjo so bili č. gg. Gašparič od Sv. Križa poleg Rogaške Slatine, župnik Pavlič iz Remšnika, dr. v. Geramb iz Hoč, glasbeni umetnik Virant iz Zagreba, Šuler iz Maribora, sedem organlstov, starši izkušencev i. dr. Končno je od kn. šk. ordinarijata v Mariboru določeni komisar, tukajšnji upravitelj farne cerkve sv. Danijela č. g. vikar Peter Ju rak za slovo absolventom položil na srce spodbudljive, lepe nauke. Povdarjal je, naj se vsikdar zavedajo kol organisti svojih dolžnosti napram cerkveno-glasbenim ukazom, napram svojim predstojnikom in faranotn; da naj se na podlagi navodil svojih učiteljev še nadalje pridno vežbnjo in izpopolnjujejo. Naj pa so tudi vsak organist briga za kak primeren postranski zaslužek, da si gmotno stanje izboljša. — Pri zaključku je g. K. Bervar kot šolski predstojnik, marljivi vodja in učitelj razdelil zrelostna izpričevala osmim učencem, voščil srečo za prihodnost vsem in vsakemu posebej ter jih a srčnimi besedami odslovil. — Pripomnil je Se, da obhaja prihodnje leto ta sicer mirno, pa uspešno delujoči zavod 25 lelnico svojega obstanka.
šah.
25.
26.
Vsem zahtevam tnodern. stroja ugodi >Stoower«. Za sto p Ljubljana, Šetenb. ul. 6-1.
Poizvedovanja
Našla se je moška srebrna ura 11. I. m. na stezi, ki pelje od gradbe novega kopališča ob Ljubljanici navzgor. Dobi se v Strelišlu ulici 24.
Zgubil se jc žepni molek »Perlmutter«, okovan, smer Šubtčeva, Levstikova ulica. Ker jo. drng spomin, se naj odda proti dobri nagradi: Sv. Flo-rijana ul. 21/1. Žafran.
Našel jo Martin Osolnik v Crni-2aga št. 10, obč. Gozd pri Kamniku, nahrbtnik in sukuju. Ljubljanski lesni trgovec, ki je te stvari izgubil, jih dobi na gornjem naslovu.
Našel sc je šop ključev v dr. Val. Zarnikovi ulici. Dobiti jih j« av. Petra nasip 7L Herfort
Z današnjim dnem otvarjamo v našem nedeljskem listu stalno šahovsko rubriko s krasno partijo, ki sta jo nedavno igrala amaterja-mojstra v turnirju šahovskega kluba v Kraljevem Gradcu. Zmagovalec jo udeleženec glavnega turnirja, ki so — poleg mojstrskega — pravkar vrfii v Mor. Ostravl (glej spodaj).
Odklonjen damskl gambit
Bell: B. Thelen Črni: dr. StSpŽn
L	d2—<14	d7-d6
2-	Sgl—f8	Sg8-f6
3.	o2—c4	«7—e6
4.	Lcl—g5	Lf8—e7
5.	Sbl—c3	0—0
6.	e2—e8	Sb8—d7
7.	Tal—cl
(Bilguer-jev >Handbuch< priporoča kot najboljše 7. Ddl—c2. Pa nima prav. Moderna mojster-ska praksa se je vrnila k potezi v partiji.)
7-	...	b7—b6
(Stara poteza. Dandanes dajejo prednost obrambi 7. . . , c7—c6.)
8.	c4—d5 :	06—d5 :
Hlandbt. priporoča pomotoma 8. . Sf6—d5 :.,
na kar bi beli s 9. Se3—d5 :, e0-d5 : 10. Lg5--e7 :, Dd8~e7 : 11. Tel—c7 : dobil kmeta.)
9.	Lfl—d3
(Najmočnejše je morda 9. Ddl—a4 z grožnjo 10. Da4—c6, Tn8—1>8, 11. Sc3—d5 :. Z 9.... h7—hO.' bi črni ne smel odgovoriti zaradi 10. Da4—c6, Ta8—b8, 11. Lg5—f4. Pač pa je možno 9. ...Lc8-b7, lOLfl—a6, Lc8—a6 : [ne 10. ... Dc8?, na kar bi beli 7. 11. Sd5 :, Sd5 : 12. Lb7 :, Db7 : 13. Le7 :, Se7 :, 14. T)d7 : dobil kmeta] 11. Da6 :, e5 [partija Capablanca—dr. Bernstein, Moskva 1914] 12. 0—0, e5—ei, 13. Sf3~eo 1 itd. z nekoliko boljšo igro za belega. — Potezo 9. Ddl—a4 priporoča češki velemojster O. Duras, ki jo je prvič igral proti F. Mar-shallu v Vratislavi 1912.)
9.	...	Lc8-b7
10.	0—0	Tf8-e8
U.	Ddl—c2
(Nekateri mojstri igrajo tn raje 11. Ddl—e2 z nesledujočitn Tfl—dl, kar je posebno priporočal mod vojno umrli dunajski velemojster Kari Schlech-ter.)
11.	h7—hfi
12.	Lg5—f4	Sf6—h5
13.	Sc8—e2	Sh5—14 :
14.	Se2—f4:	c7—e5
15.	d4—c5 :	Sd7—c5 ;
(Ni pravi prostor za konja Zakaj ne 15. ... Le7 —co : ali šc bolje 15. . ..b6—c5 :?)
16.	L<13—h7 f t	Kg8—ffi
(Poteza belega je silno močna. Na h8 kralj no
sme. Sledilo bi [na 16. ...Kg8—h8] 17. Sf3—e5, Te8—18 [druge poteze črni nima] 18. Se5—f7f: I, TfS-f7: 19. Sf4—g6 f 11, Kh8-h7: 20. Sg6-f8f, Kh7-g8, 21. Dr,2-h7 f, Kg8-f8 :, 22. Dh7-h8 in mat.)
17.	Tfl—dl	Le7-f6
18.	b2-b4 !	Sc5-e4
19.	Lh7—«4 :	Te8—e4 :
20.	Sf3—d2 t
(Beli žrtvuje s tem kmeta b4, da onemogoči črnemu potezo Kf8—g8.)
20.	...	Te4-b4:
21.	Dc2—h7
(Kakor hitro bi se bilo črnemu posrečilo spraviti kralja na g8, bi beli no bil mogel z damo zasesti te d orni mi joče točke.)
21.	...	d5—G4
(Na 21. ...KIS—e? bi sledilo 22. e3—e4 I z ostrim, najbrž uničujočim napadom. — Interesantne ao variiante, ki bi lahko sledile na 21. ... Ta8—e8, na pr. 22. Tcl~c8 :, Lb7—c8 : t [Na 22. ... Dd8-c8 : ? dobi 23.... Dh7— h81, Kf8—e7, 24. Dh8—c8 :, Lb7—c8 :, 25. Sf4-d5f:], 23. Dh7-h8f, Kf8-e7, 24. Dh8—dS-f:, Ke7—d8 : 25. Sf4—d5 : in sedaj je napadena trdnjava b4, ki jc črni nekaznovano no moro rešiti. S tem je partija zanj izgubljena — n. pr. 25. ... Tb4-b2, 26. Sd2-e4 itd., ali 25. ... Tb4 —b5, 26. Sd2—e4 itd., ali 25. ...Tb4-g4, 26. Sd2 —e4 itd., ali končno 25. ...Tb4—h4, 26. Sd2-f3. V vseh primerih je črni izgubljen.)
22.	e8—d4 :1
(Presenetljiva, krasna kombinacija.)
22.	...	Tb4-d4:
23.	Tdl—el	g7-g6
(Navidezno se sedaj beli ne more izogniti izgubi figure. 23. ... g7—g6 je bilo seveda potrebno, ker je grozil mat z Dh7—h8.)
Položaj po 28. potoži črnega: Črni.
f7-g6: Kf8-g8 Kg8-f8
1.	1	S			n	II
1	■		m	K	k	mM
3.		Hi	B		11	iN
4.	■		i'<£/j			M
8. (1.	1	i		m		a ■
7.	ž	■	iS		P	'aH
S.	Hi			rjsiaa s		M
	A	nov		K	F	G TT
Brlf.
24.	Tel <f!U
(Pointa kombinacije.)
24.	...	Lb7-d5
(24. ... Dd8—c7 : seveda ne gre raiii 25. Sf4-gCf:, f7—gb :, 26. Dh7—c7 : itd.) 26.	Sf4—gOf: II
i Vfc« to ie čudovito lepo igrano.)
Dh7—h6 f:
27.	Dh6— gfl f:
28.	Tel— e8f II
(Briljanten zaključek z 22. potezo uvedena kom binacijel)
28.	...	Dd8-e8:
29	Dg6—f6f:	Ld5-f7
30.	Df6-h8 f	Lf7-g8
31.	Dh8-h6 X
Šahovske vesti.
Dno 30. junija 1928 se Je otvorfl v Moravski Ostravi velik mednarodni mojstrski turnir, ki se ga vdeložujejo naslednji mojstri: H. Wolf, dr. S. Tar-raseh, dr. S.(Tartakower, E. Griinfeld, K. Hromidka, E. D. Bogoljubov, A. Pokorny, R. Spielmann, Wal-ter, M. Euwe, R. Reti, dr. Emanuel Lasker, A. Ru-binstoin, A. Seleznčv. — Istočasnega glavnega turnirja se vdeležujejo: Gilg, Thelen, Gargul&k, dr. Straat, liichenbauni, Kramer, Ra*' .;, : "rulka, Rn-šovsky, Salomonovič, Mg. Ph. Černovsky, Tyl, Feuer, Bauer. O poteku bomo poročali.
Stanje mojstrskega turnirja po IX. kolu, ki se jo doigralo dne 12. t. m., je nastopno: dr. Ern. Lasker 7>A, Rčti 6'A, dr. Tartakower 6, Seleznžv, GrOnfeld 5 (1), Spielmann 5, Bogoljubov, Euvve 4K, Rubin-stein 3K, Vvolf 3 (1), dr. Tarrasch 3, Hromfidka, Po-lcorny 2A (1), Walter VA (1) [številke pod oklepaji pomenijo nrskončane partije]. Velikansko senzacijo je vzbudila v tem kolu sijajna zmaga bivšega svetovnega mojstra dr. ^manuela Lasker-ja nad zelo nevarnim tekmecem, ogrskim mojstrom Rihardomt R6ti-jem. Z nestrpno napetostjo je občinstvo zasledovalo potek te za končni izid turnirja najbrž odločilne igre — na zanimivih zapletljajih bogatega odklonjenega daniskega gambita. Dr. Em. Lasker, zmagovalec v neštetih turnirjih in matehih, ki je leta 1918. podlegel takrat 29 letnemu tedanjemu svetovnemu mojstru Capablanki (igranih je bilo 14 partij, o<t katerih je ostalo 10 neodločenih, dočim jih je Capa-blanka dobil 4), se je topot prvič zopet pojavil v mednarodni šahovski areni, se nahaja sedaj v 55. letu starosti (rojen 28. decembra 1868). Doslej jo videti, da od svoje nekdanje silne moči ni izgubil šo prav ničesar.
Meteorotoglčno poročilo.
Ljubljana 300 m n. m. viš.
Cag OIJU&O- t trnja	Buro-metor ▼ mm	'IVrmo-rooter v O	P«ihrom dilerenon v O	Nebo, votro»:	Padavta« t mm
13./7. 21 h	7440	24-8	2-2	jasno	
14./7. 7 h	744-1	22-1	2	jasno	—
14,7. 14 h	741-6	26-4	8-5	jasno •Jvzh.	
Zdravega,
krepkega dečka
poštenih staršev z dežele, ki ima veselju do mesarske obrti, vzame v izučbo VALENTIN JAGER, gostilničar in mesar v ST. VIDU pri Ljubljani. — Vsa oskrba v hiši. — Oglasiti se ja osebno.
sprejme takoj proti dobri plači tovarna pletenin »IKA« ▼ Kranju.
Kuharica
popolnoma samostojna, bi rada prevzela kako gostilniško kuhinjo ali kaj podobnega. Prevzela bi tudi gospodinjstvo pri kaki večji rodbini. - Ponudb« na upravo •Slovenca« pod šifro: »Kuharica 4256«.
izurjeno šiviljo za otroške obleke in perilo
A. N., Šnbičeva ul. 3/m, levo. 4280
Absolvent
trgovske šole, posebno veič nemilo korespondenco, iiče primerne službe. -Naslov pri upravi lista pod itev. 4279.
PRODAJALCE
in VODILNE MOČI
za prodajalno, le dobre in zanesljive, išče Manufftktura HERMES, d. z o. z., Ljubljana, Šolski drevored 8.	422fl
DOBROln VARČNO
kuharico
srednjih let, SPREJMEM za takojšnji aH kasnejši nastop. — Vpraša se na DUNAJSKI cesti 36, lovo.	4207
IŠČEMO
POSREDOVALCE
PRODAJO PREMOGA, OGLJA ta DRV za Ljubljano. — Natančnejša po. jnsnila pri upravi lista pod Stev. 4092.
Akordni delavci!
Sprejme se takoj 80 delavcev za akord« no delo, izkop, Detoniranje na »tavbižčo Okrožnega urada na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Deta za več mesecev. Sprejema se na stavbiSču. — Stavbna družba.
šiviljo za krpanje
SPREJMEM. - Hrana v hi«. — Izve se: Vodovodna catU »Uv. 29*.	4281
' Straft 6.
&SLOVENEC, 3ATT5, JoRV
157.
ženitna ponudba.
Inteligentna vdova, 47 let stara, s stalnimi dohodki, brez otrok, želi v svrho možitve znanja s starejšim gospodom, najraje v Ljubljani. - Ponudbe pod «Jesen 4140« na upravo »Slovenca«.
cnpsmmms
ij dr. FR.
os ordinira
od 15. do 31. julija.
smssmsscm
3rxmLmiJi f/jijuuawmx
Primorij ar. S-Sloje
nc oriinira do srede avgusta 1.1.
ženski šivalni stroj
Se raalo rabljen, PRODAM. — Poizvc sc: Dolenjska cesta it. 62.	4282
NAPRODAJ SO
»teološke knjige«
latinske, slovenske in nemške, okoli 150 knjig, po zelo ugodni ceni. — Naslov pove uprava -<Slovcnca« pod: »TEOLOŠKE KNJIGE 4273«.
Dijaka ali dijakinjo spreiaiem
na stanovanje in hrano od prve do tretje šole. Naslov v upravi pod it. 4247.
Korespondenta
veščega slovenske, hrvatske, nemške in ev. italijanske korespondence, strojepisja ter lesne manipulacije, IŠČEM za novo parno žago. Rellektirain samo ua samske prvovrstne moči. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih pogojev je poslati na naslov:
FRANC OSET, PARNA 2AGA, Sv. Peier v Savinjski dolini.
GOSTILNA!
ODDAM na račun GOSTILNO v bližini Ljubljane. - Reflektiram na poštenega, agilnega in zanesljivega gostilničarja, ki ima že prakso v tej stroki. — Dopisi na upravništvo »Slovenca« pod šifro: «AGILEN 4208«.
Izmed najlepših in najcenejših MOL1T-VENIKOV je DR. ZDEŠARJEVO 1
NAVODILO
7.A PRAVO POBOŽNOST DO; MATERE BOŽJE.
V knjižici sta 2 sv. maši. Cna vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din več. Dobi se pri cNičmanu*, v <-Novi Založbi«, <Slogi< na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah. — Kdor naroči vsaj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta!

Harmonij
predvojno blago, zelo dobro ohranjen, je NAPRODAJ. — Vprašati: TONE ČUK, stražnik, Kočevje.	4223
Naprodaj je njiva detelje
(LUCERNA) z OVSEM za letošnjo košnjo. Poizve se v ŠIŠKI, Kmetijska ulica 112 v nedeljo od 11.—12. ure dopoldne.
Sprejmem vajenca
za PEKOVSKO obrt. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Najraje z dežele. — KA-ROL BELE, pek. mojster, Rožna dol. 169
VAJENEC želi vstopiti
k mojstru, kjer bi se izučil strojnega ključavničarstva ali elektrotehnike. Naslov pri upravi lista pod štev. 4241.
v srednjih letih, vešč v vseh panogah mlinarstva, oženjen, trezen, pošten ter marljiv, 2ELi PREMENITI SLUŽBO takoj ali pozneje. Nastopi lahko tudi sam. — Naslov pri
upravi <Slovenca< pod številko 4254.
—
•
TŠČE novo otvorjena agenturna in komi-sionalna poslovnica v Sarajevu izključno od boljših hiš, katere člani prepotujejo 2—3 krat na leto Bosno in Hercegovino, Dalmacijo, Črno goro in Srbijo. Potrebna kavcija osigurana. Adresa v upravništvu «Slo venca« pod itev. 4274.
Moderno renovirani hotel, največji in na najlepšem kraju v Paračinu (Srbija) daje se v zakup od 1. avgusta t. 1. Reflcktanti naj se obrnejo pismeno Parašiiisboj Eanci, FeračJn
L
Več železnih oken
fle naprodaj v velikosti 250 X 150. — Ključavničarstvo JOSIP WEIBL, Slomškova ulica štev. 4.	4277
Štirivrstna kranjska
še malo rabljena, po ceni naprodaj. — ADOLF SELIČ, gostilna, Veliko Širje 6, Zidani most.	4179
PO NAROČILU
po pošti ali želesniči, po povzetju ali predplačilu gosje perje za postelje po
sledečih cenah:	"
I. novo perje po kg Din 150"—( II. novo perje po kg Din 125-— DI. staro belo-pisano
mešano perje Kg Din 35-— izpod 1 kg ne dobavljam. HERMANN BRAiJDKISZ, S. FadeJ (Barat).
je
ima dva manuala, dve kolenki. popolen pedal (ad hbitum). Na ogled Sp. Šiška Kmetijska ulica 112.	4238
KUMNO, JANEŽ, LIPOVO CVETJE itd. PLAČUJE po najvišjih cenah M. GER-ŠAK in Co.. Ljubljana, Kongresni trg 10
obstoječe vsaj iz TREH SOB s pritildi-nami v novi hiši. Najemnina postranska stvar. Naslov pri: H. PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 18, I. nadstr., desno.	4219
Naprodaj pod ugodnimi pogoji LEPA
VILA i vrtom.
Informacije samo v nedeljo, 22. t. m., ob 2. uri popoldne v PTUJU, Ljutomerska cesta Stev. 25.	4270
Vodna i rands TURBINA ln dva dynamo stroja
PRODAM v neposredni bližini BLEDA, blizu postaje BLED, enonadstropno
z dobro vpeljano špecerijsko trgovino, ki nudi kupcu dobro eksistenco. Ugodna cena. Več se poizve: H. PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18, I. nadstropje, desno poleg sodišča.	4158
NAPRODAJ JE
NAPRODAJ. ■ upravi «Slovenca« pod: «Francis turbina 4265«.
v GRADCU. Ista se zamenja tudi s «r	kako drugo hišo v Ljubljani, Zagrebu,
Vprašati je pri Ce]-U alj Mariboru. Naslov pri H.
PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva c, 18.
ia«! ® realitetna pisarna, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
MiSO ali enodružinsko hišo na Ble lu. več ena ali dno iraff ubitih Il88 v Ljubljani ali bližnji okolici.
Več Črpsasiklta MŠ na deželi, razne trgovsko ln stanovanjske SlElB v Ljubljani in okolici. TffffSma lesnih izdelkov, več SHllHSirtJ na deželi, krasno novo-vzgrajeno dvodružinsko S?5!o z vrtom v Ljubljani. Hišo z fjjfflStlS-sia in prosarsšesa fesrarsss v mestu, več fe!S!2E!ls!ft pOSBSfeg gMZfiiOiJ ter stavbenih parcel v v Ljubljani,
Potrebuje;
Večjo število konfortnib, tudi even. v naprej plačljivih prostih
s?*?-" staiJEuanij -mm
od 2—5 sob s pritiklinami, proti visoki najemnini, nagradam in ev. drugim ugodnostim za takoj ali jesenski termin ter prosi ESSir issšsstks »C9iil IliS in onih kateri zidajo, za tozadevne prijave.
Išee v najem:
trgovske črabaie, gasiilKe, mesarje, rMm in Sage.
Sfisnecaralfi v novi hiši.
Zsmenia:
SSasifflsaniB in trgov. Eakals v sredini me-ta za večje. GOZCS na Dolenjskem za Uišo v Ljubljani.
KUPIMO že rabljena
jeklena zapirala
(ST AHLROLLB ALKEN). — Ponudbe, z navedbo mer pod: »ZAPIRALA 4267« na upravništvo »Slovenca«.
PRODAM
dva bencin-motorja
6—7 HP Shuttlervvarth in 4—5 HP Inter-nacionale, oba v popolnoma dobrem «tanju. - ANTON KREMŽAR v Št. Vi dr.
itev. 74, nad Ljubljano. 4275
Kypim vinska sode
dobro ohranjene, od 200 do 600 1, za transport sposobne. — Ponudbe na M. KRAMAR, trgovec, Cerklje pri Kranju.
Kupim turške srečke
do 25 komadov, po dnevni kurzni vrednosti. — Ponudbe pod »SREČKE« na
za ŠPECERIJSKO trgovino. — Ponudbe pod <špeccrijska trgovina« na upravo.
ES - KORUZO "a-
na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta
št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	^fffl
KUPIMO VSAKO MNOŽINO
PUŠKARNA V KRANJU
za CEPCE kakor tndi BIČE iz najbolj-i šega usnja nudi po najnižji ceni A. ŠIN-! KOVEC STAR. — KRANJ.	4181
Nova spalna oprava kompletna, iz mehkega lesa (za zakonce), ugodno naprodaj. Ogled in pojasnila na Glincah štev. 229, I. nadstr. 4271	TORCKI najnovejši, amer. tipa <Evans< in D. K. W. - PNEUMAT1KA: tračnice z garancijo od 16 Din, plašči od 65 Din, Motorette, Oressette. — Preprodajalci in mehaniki znižane cene. — Sprejemamo vsa popravila, emajliranje in po- niklanje. - »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških Tozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
Zemljišče za malostano-vanjsko kolonijo! Šolnina lega, v periferiji mesta Maribor, v obsegu 3—6 oralov, lice »MOJMIR«, Kreditna in stavbna zadruga v Maribora.	
	
	NAJBOLJŠE in najcenejše čevlje
Kovačnico	
vrlo dobro idočo, oddam v Zagreba Potrebno neka upravo lista p
Potrebuo nekaj gotovine. - Ponudbe na a pod: .KOVAČNICA 4246«.
Otroški vozički
več vrst, od 250 Din dalje. — DVO-KOLESA: novi modeli z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej. — MO-
uuiu, WiiLFovA tu
Zaloga stekla in porcelana
stekla za ure, umivaine In i(uhi{i{siie garniture in vse v to stroko spadajoče potrebščine
Prevzemanje vseh steklarskih del.
Kupim DRVA
jesenska in zimska sečnja,_ lepe, debele cepanice, 1 m dolge, v večjih množinah. Ponudbe pod »-ŠUMA 4080< oa upravo.

Mil io.eoo Din aagrade
posredovalcu in do
180.600 Din posojila ali greli
lastniku prostega
v Ljubljani,
PARNIK

'99
najmanj štiri sobe s komfortom, najkasneje za maj-termin 1924.
Ponudbe s popisom (mero sob) in drugimi točnimi podatki pod „Mir" na upravo.
najmoderiiejSI, nagnetli In nr^oli Inksnsnl oceanski parnih
V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih.
Pran pssfsiassSs m
17. julija 1923,
dobite pri JANKO KOS, čevljar, ROŽNA DOLINA. — Promenadui čevlji za dame po znatno znižani ceni.	4197
Banatsko pšenico ia-
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«.
potem 7.8., 28. 8., 18.9., 8.10., £9.10. itd. vsake 3 tedne iz Soutbam-ptona — Cherbcurga. Vse podrobnosti pove spodaj stoječi naslov.
tSreniesi — Usm Yžsrfe
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle iu varna ladje!
„6!0FS8 HuttfH" ,,Preste! fifoiiore" .Mul Hariinf JresMen! RoosGveir* jHla" ..Fresidenl Arllitf
Zahtevajte podrobna pojasnili in brodar. list 214. Izborna prilika za prevažanje blaga
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
po najvišjih cenah % od oddajnih postaj
- proti oddajnemu potrdilu brez odtegljaja
d. Vajda, um iajec, Cakovec,
Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavke: Va/da Cakovec. — Telefon interurb. štev. 59, 4 in 3.
TeL U. 461.
Vsakovrstne stole in m?ze ter razteznih naslonjačev 8 podnožnifeom „MOJ IDEAL" nudi po najnižjih dnev-
los. Stadlcr
tovarna stolov in lesnih izdelkov ,t<»	Ljubljana, Sodna ulica 11.
perganieit
Naročite	f
2 % 3 v2 m maščobni p apir, J
#
dokler traja zaioga. Razpošilja na veliko in malo pisalne ln Šolske potrebščine iu vse papiruate okraske za slaščičarne, restavracije Gena ugodna. in zdravilišča Cena ugodna.
Josip Omerza, Ljubljana, Dunajska c. O/l
v hiši lekarne dr. PicollL
♦
K0MPANJ0N!
Trgovsko ln tehnično naobraženi gospod, zmožen reprezentacije in organizacije, t dolgoletnimi izkušnjami v raznih industrijah, BI VSTOPIL KOT SODELUJOČI DRUG V DOBROIDOCE INDUSTRIJSKO PODJETJE. — Financielno se začaano udeleži s 50—125.000 Din. — Stroka industrije ne Igra vloge. — Cenj. ponudbe se prosi pod šifro »DRUG« na upravništvo »Slovenca«.	1272
MEDJIMURSKI KONJI!
Polteiki in čisto težki konji ter kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne Stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšlmi pogoji pri
E. VR]DR
veletrgovina s konji CAKOVEC. MED1IMUR1E, ICJGOSLflVnfl.
Brzojavi: Vajds Cakove«	Telef. Inttrurb, 59, 4
Ste*, m.
5TOVENEC, Bite 13. fHTTf* TO,
■HMm!!^
innnB
Sfaieie cene pod svetovno pariteto ob naivefjg Szbiri
■ :1 V*
• :s) M;

sa vse vrste blaga
V.
MEDNARODNI
DUNAJSKI VEH
2. - 3. SEPTEMBRA 1923
Pojasnila daje:
W1ENER MESSE, WIEN, VII.,
kakor tndi zastopstvo:
LJUBLJANA, Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4.
m
SHHHi
Inserlraite is »Slosieicii"!
IUBH
|tiimmii]mmmimiHuiiuiiHtiniiimuiuiiu«immm^iMummHUM^^
IHOLLAND-AMERIKA L!
Rotterdara-New-York	|
Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev	|
Hrvatska banka za promet s nekretninama d. d.	t
Zagreb, Zrinjski trg 8.	|
Odprava potnikov 1., n. III. raz-	f
reda za Severno Ameriko in	1 Kanado z ogromnimi, najmo-
dernejiml brzovoznimi paro-	|
brodi. Potovanje po odprtem	|
morju 6 do 7 dni. Nalugodneja,	|
sigurna in brza vožnja.	g
Izvrstna kuhinja. Vsak teden | jeden parobrod. Potniki tret- |
-	""iega razreda imajo posebne
——-■ ------------- ""ir, »»ačaEa. *	-_____—-—
kabine z uzorno čistostjo.
| Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno: 1
j Holland-ilmerika Linija I
| Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 21. 1
nHiMHimmiiiiiiiniiai»miMinniiiiiiiniiHtmiiiiiiu»iHniiiHiiiMiMHiiHiiinmiiiiiiinmuimMiiiriHniniMmiHMiriii»ji^
tatisienialno društvo za trgovino z železom
PosSovnicasi Mažuraničev trg 23. — Zaioge: Zagreb, Osijek in Belgrad Telefon: 15—44. — Naslov za brzojave »Ferrokontinent«.
Železo W pssilcah, plosko ln okroglo železo. Traverze, betonsko železo črna-pocinjena bela pločevina, žeblji, vijaki, žica, trgovski lijak itd.
SevJ sa plin in vodovod črne in pocinjene, cevi za paro (Mannesman-cevi za bušenje, cevi iz litega železa, odvodne, rebraste cevi, spojni deli vsake vrste.
Arma!uPQ, potrebščine za instalacije, banje, sanitarne naprave.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
fettatalrco društvo za trgovino z železom
s«
ami
Poslovnika: Mažuraničev trg 23. — Zaloge: Zagreb, Osijek in Belgrad. Telefon 15— 44. — Naslov za brzojave »Ferrokontinent«.
Lastne hlndlKie naprave.
Lastna prodajna mesta v največjih tržiščih inozemstva.
iieno
O	UB' ®
jonra
kupuje
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, kljunače, divje race	:-:
vsak čas in vsako množino	po naj-
višjih cenah od oddajnih postaj 2180
E« WHJD H* veletrgovina z divjačino,
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija.
Telefon mterurb. štev. 59, 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, Čakovec. Vpčje lov« prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden in točen obračun. "»C
Zahvala.
K«m. fartn. laboratorija ta drogerijl na debelo
Pb. Mr. I. Kolaf
Mo»te-Selo 25 pri Ljubljani.
Sporočam Vam, da )e moja soproga obolela vsled žolčnlh kamenčkov. Operacija bila vsled srčne oslabelosti izključena in stanje njeno brezupno.
Gosp,. primarij dr. De r gane ii Ljubljane, kateremu sc tudi toplo zahvalnem, predpisal ji je Vaš specialni čaj »CHOLOTHESAN<- po katerega za-uživanpi je moja soproga zelo hitro in popolnoma ozdravela.
Ker bi Va» rad primerno nagradil za to, da ste stavili v promet ta zdravilni čaj — pod imenom «CHOLOTHESAN«, se Vam tem potom javno zahvaljujem s željo, da s/ tem Opozorim cenj. gg. zdravnike na to Vašo specialiteto, kakor tudi bolnike, kateri trpijo vsled te bolezni.
Z odličnim spoštovanjem
V. HEJNIC, nadzor, mestnih nasadov.
V LJUBLJANI, dne 13. julija 1923
[IJilEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEI!iEI!!EIIIE
HI
Telefon 268.
obrok:
The Rex Co.
(Strun T,
Zajamčeno popravljene
Lokomobiie
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana
Wolf-Lanz
vsake velikosti. Stabilne in vozeče
lokomobiie ' Eokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
:. popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom

i i Brata Fsscher
LJubljana
Cradišče 10.
IU
E(Elll=Hl=in=ISIEIII=lllE[iSEIIIEHlElHEII6E8iSEil
iipgovine in velepodjetjo
imajo izredno priliko urediti svoja skladišča oziroma filijale v Sarajevu. Strokovne moči in lokali na razpolago. Informacije daje »Slovenska agencija, Sarajevo, Kralja Petra ulica št. 54«.
vogal Kolodvorske, Dalmatinova n!!ca
priporoča
BW" 40 opremljenih $©to za ?uj|c® "1KS
po zmernih cenah. Pniovrs^a restavracija, krasa« sanCssaS vrs.
Jerno] Čeme, lastnik.
M
KRALJA PETRA ULICA 54.
Najkulantneje posredovanje v prodaji vseh industrijskih, trgovskih in tehničnih strokah. Najpovelnejši uspeh zajamčen. Korespondenca v vseh jezikih Evrope. Bančne garancije na razpolago.

Prodaja
V V® "V
ZAGREB
Pantovčak 5
>f\ «<*<>»'>W« v V * ■ .'j* t v >'•'.*.. '•' ! .-.:.' , , ■
NAPRODAJ JE	j
hiša s kovačnico'
ki jo zelo primerna za vsako obrt, tndi za gostilno ali trgovino. Je v dobrem »t®< nu, v prijaznem kraju ob kamniški leznici, četrt ure oddaljena od železniške postaje. Obstoji iz treh gob, kuhinje, kleti, hleva, vse obokano. — Dalje pod, šupa, drvarnica, svinjak, 3 njive v Izmeri nad 9000 m", 4 parcele gozda, približna 8000 m3, in ob hiši nekoliko sadnega vrta. Najnižja cena je Din 160.000. Ket je cena zelo ugodna, se bode oziralo 14 na resne kupce. — Cenj. ponudb« pod <NIK0L1 VEČ TAKO UGODNE PRIL/N KE 4113; na upravo <Slovenca<.
Pristni, naravni
insHnčsv soli
s sladkorjem vkuhan
po 21 Din za kg
nudi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska cesta.
se dobi po ugodnih cenah vsako mno> žino. — Prodlajnl urad Sent« JfanSkega premogokopa, Ljulteljana. Krekov trg lO
Že 47 let pod firmo P, Kirbisch v Ljubljani, Kongresni trg 8 obrafovana slaščičarna s kavarno se v polnem obratu proda takoj ali pozneje.
Eventuelno se ob posebni oddaji strojev, opremnih predmetov itd. lokal tudi drugače odda v najem.
izšlo!
11 itvmi >i n nitmmmM
JJ
skih zi5ao0sti"
Po povzetju pošilja „Privretlna knjižara,"
Zagreb, Pesčenlca VI. br. 9/H
Knjigarne dobivajo velik popusti
iininmw«mitwiri'ii'iimmii«iiimwHniiiaiimiwiim
Banatsko moko ia.
na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih ! cenah.	3696
mmimmmmsM
lesna industrija,
Telefon štev. 415.	Pošt. ček. zavod štev. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice /.a industrijske stavbe, za večje razpetinc od 12 do 40 m, po mojem sistemu,
'I
AND.
tonama kož In Cenjen d. d., |irof,3£*a3na Mh^sa. POLJANSKA CESTA ŠT. 13. Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega
boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravine. SOLIDNO DELO!	3-180	NIZKE CENE!
l::
:r«r IZVRSTNO NASEKLljll IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljano, Hrenova ulica ši. 19«
Kupim črne češnje
dobre so ludi divje drobnice),
večjo množino BOROVNIC in več vagonov MALIN.
Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddajna postaja v lastni po* sodi ali brez njo, na SREČKO POTNIK, (vornica sadnih sokor, esenc in okstra-tov, Ljubljana, Metelkova ulica. 4041
Stran 8L
SLOVENEC, 'dne 15. JnHJa 1m
Ibr. 157,
Standard Oil Co of Jugoslavia
v Zagrebu
priporoča p. n. naroCnikom svojo stalno zalogo:
bencina, petroleja, paraiina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne informacije in naročila sprejema:
Glavno zastopstvo:
C. MENAHDI — Ljubljana
Trubarjeva ul. 2.	Telefon št. 62.
BMMHtUii
Hamburg-AmcriKa imifo m Unllcii - iUncrlcan Lines Inc
lUUalka
Simon KHl€l€C, SJeDUanO, Kolodvorska mire $«. 26.
Sprejeme potnlfte v tuzno ln tererno Ameriko. Izdala ločna pojasnila ln prodaja vozne liste.
Ocmofl iz Uoftčjane vsak leden. fllavno laslouslvo Jngoslavtlo
i O. DraSkoiit Zagreli
JB" cesta pri državnem Kolodvora
Podružnice:
BEOORJID: Balkanska ulica SrJ. SdSJUi: levo ©j. ivošerse, Karolinška ceslo 160. SPLIT: Ante »nit, Dioklecijanova obala 13. fiRiJŽ: Ivo Lovrlierit
siiou: Gjorgle i. Dlmitrtjevlt d Komp., Snlevard Kralfa
Aleksandra 187. VEL DE&f EREH: Dušan I.J. niltajlovlC, Trn Krava Petra 4.
Pofnihe spremila do Hamburga družbeni uradnih.
Stavbenik
Rnd. Ročak
v Trbovljah
izvršuje vsa stavbena dela — lastno
teaališče — izdelovanje etopnio
Teraco-tlak
Brezkonknrenčne eene!	5
iiimininnniiinniiimn(H.,„,wl,WMHIW,WM„B„M(||
9
tovorne o/ebne aabl1ene
3*G©REC
ljubljana
BUAČA L3.KRED-8-
Jetika!
DR. PEČNIK ordinira za pljufine bolezni vsak torek in petek v Sv. Jnrjo ob J. ž, v Slatini pa za notranje bolezni. — tajte njegove 3 knjige o jetikil 3378
VELIKA
ZALOGA PORCELANA!
EMAJLIRANA
In luksuzna posoda!
Priporoča se ANA KUS, Ljubljana, Res-ljeva c. 4 (prej trgov, bar? g. Haupimana)
n

jfjrCiJfcEiac«-
pmk vr HINTiMŠ^' •'•:
PTUJ »
□aaaannaaaaaaoaaoannaaaajaaD
i Alojzij Lencek nas!, sin
trgovina s kleparskimi izdelki.
Stavbeno kleparstvo. Sv„ Petra cesta it. 29.
se priporoča za vsa v io široko spadajoča Mi
D D D
s
D
n
D D D D
D
ncacttijacararacaCTacriocaaacjEZJcscja


a i
Zastopniki
Železo, traverze, pločevino, betonsko železo, jeklo vsake vrste, železniški materijal za poljske in industrijske železnice nudi po najnižjih dnevnih cenah na debelo
Ljubljana, Miklošičeva c. 36. Zastopnik Jerrostaal" d. d. Zagreb.
Pozor!
POSODI
osebni: In tovorni:
Fint Wlen	i. Perl Lleslng 4 Ionski
E.auršn & Klemeni r. WaH	4 tonski
Pa«h draz	I. Flal Verpflegstvpeainpolftonski
I. Fiai Turino 15 Ter. 1 ln pol iosiskl
fjsnerajao reparlrani v najboSjjSem .stanju so pri tvt'c2ki
»SVETLA" d. d.
S. ubliana, Hilšerjeva ul. 5.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,,
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. — Trgovci dobijo primeren popust,
se Iščejo T Sk€
cesta 31.
Telefon št. 588.
LJUBLJANA
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL. 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C 20	MESTNI TRG 25
Maribor Zagreb Beograd
Tovarniška zaloga polnogumijastih obročev,
pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materij ala.
Na razpolago
SUska!alca za montiranje polnogumijastih obr Cev
Velika zaloga elektro-materin
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in ločna postrežba. Cene brez konkurence.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani,
TORINO
______^, K^L..
mmrnma asmmmst
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani