Matija ROJEC, Marko REMS, Marko SIMONETI* PROCES PRESTRUKTURIRANJA PO KONČANI PRIVATIZACIJI Prestrukturiranje in izpadanje podjetij kot se kaže skozi analizo različnih kategorij dobička in izgube v razdobju 1994-1996 Na gospodarskem področju reforma in prestrukturiranje podjetniškega sektorja predstavlja bistvo procesa tranzicije in vključevanja v Evropsko unijo. Reforma podjetniškega sektorja v osnovi pomeni omogočanje in vzpodbujanje po.speSenega prestrukturiranja slovenskega podjetniškega sektorja v skladu s konceptom odprtega izvozno usmerjenega razvoja, kar naj slovenskim f>odjetjem omogoči, da bodo postala aktivni in konkurenčni udeleženci na mednarodnih trgih, še posebej na notranjem trgu Evropske unije. Z vidika prestrukturiranja se v Sloveniji po končani privatizaciji srečujemo z naslednjimi kategorijami podjetij: (1) pristnimi (domačimi in tujimi) podjetji, ki niso šla skozi proces privatizacije, ki imajo vzpostavljeno jasno lastniško strukturo upravljanja ("corporate governance") in nobenih potreb po nekem velikem "tranzicijskem" prestrukturiranju; (2) privatiziranimi podjetji (v večinski notranji ali zunanji lasti), ki v večini primerov nimajo niti jasne lastniške strukture upravljanja niti še niso šla skozi potrebno prestrukturiranje; (3) neprivatizirana podjetja, ki so večinoma v kritični siuiaciji in (4) državna podjetja na področju javnili gospHjdarskih služb (in nekaterih monopolih) (Rems, Rojec, Simoneti 1997, 4-7). S tem v zvezi prispnjvek poskuša odgovoriti na vpraš:tnje, k;ij se dogaja s prestrukturiranjem podjetij, kot se izraža predvsem skozi zmanjševanje izgub oziroma povečevanje dobičkov iz poslovanja, in skozi izpadanje podjetij, ki realizirajo (velike) izgube. Primerjava f>odatkov za razdobje 1994-15)96 daje precej jasne odgovore na gornje vprašanje. Prestrukturiranje je najhnitrejše v privatiziranih zunanjih in notranjih podjetjih ter v tujih podjetjih, prepočasno pa v nepriva-tiziranih in državnih podjetjih. Podjetja, ki so v letu 1995 ustvarila največ izgiib pa so šla večinoma v stečaj. • Dr. M Kojec. Marko Rems, dl/ilonilniiit ekimumlsl, PRIVATA dao. /jiMJaiui Dr. Marko Simoneti. docent za finance na 1'raL'ni Jabulieli In direktor OitifN - Regionalne mreie za {»iMtIzacIJo. TABELA 1: Pomen izpadlih podjetij2 v populaciji vseh podjetij 1 v 1995. letu; v mio SITin % Skupaj Privatna TVija Notranja Zunanja Nepriva-tîzî rsnsi Državna 1. Število izpadlih podjetij 121 21 1 30 41 22 6 Dclc2 i/.padlih v vseh podjetjih (%) 6.0 3.8 0,7 4.9 10.6 10.1 6.5 2. Sredstva izpadlih podjetij 335.312 7638 137 28.623 60.255 57956 180.703 liclcž izpadlih v vseh pudjeijih (%) 73 2.6 0,0 3.7 5.0 9.5 12.7 3- Zaposleni izpadlih podjetij 26.037 1.775 22 4.377 8.701 7.022 4.140 DeleZ i/padlih v vseh podietjih (%) 6.8 5.6 0,1 3.5 8.2 13.7 9.1 4. Čisti dobiček (AOP 090)/izguba (AOP 091) a/ Neto dobiček (»Vizguba (-) izpadlih podjetij -11.717 -1.767 -9 -1.088 -1.407 -7417 -29 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 66.0 n.s. n-s. 57,5 n.s. 27.3 2.4 b/ Bruto izguba izpadlih podjetij 14.977 1.841 9 1.889 3.073 8.043 122 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 16.4 21.7 0.2 11.2 15.3 24.9 1.4 5. Dobiček (AOP 079)/izguba (AOP 080) iz rednega delovanja a/ Neto dobiček (♦Vizguba (-} i/padlih podjetij -15.490 ■1.636 -14 •1.282 -2756 -9.575 -227 Delež izpadlih v vseh p(xljctjih (%) 29,1 rts. n.s. 8,6 37.1 26,8 n.s. b/ Bruto izguba izpadlih podjetij 17.661 1.682 15 1.984 4.088 9.575 317 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 14.2 15.0 0,2 7.2 12.5 24.6 4.2 6. Dobiček (AOP 072)/izguba (AOP 073) iz poslovanja ■Jt/ Neto dobiček (»Vizguba (-) izpadlih podjetij -10.204 -1.297 -9 -1.379 -2.034 -5.888 405 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 88,1 n.s. 233 479,7 30.0 12.6 b/ Bruto izguba i/padlih podjetij 12.438 1.400 8 1.691 3.219 5.997 123 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 13.8 16,6 0,2 8.7 13.9 23.2 1.5 7. Dobiček (AOP 079C72)/izguba iz financiranja (AOP 080073) a/ Neto dobiček (+)/izguba (-) izpadlih podjetij -5.286 -339 -5 97 •722 •3.687 -632 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 12.7 7.5 0,3 nj5. 10.3 22,8 19,7 8 Dobiček (AOP 090C79)/izguba (AOP 091-080) iz izrednih prihodkov/odhodkov a/ Neto dobiček (»Vizguba (-) izpadlih podjetij 3.773 -131 5 194 1.349 2.158 198 Delež izpadlih v vseh podjetjih (%) 10,6 n.s. n.s. 1.5 10.1 25.0 n.s. Vir: Preračunano na osnovi podatkov Agencije za plačilni promet. O (a> 1 - Vsa podjetja, ki so oddala zaključni račun za 1995. teto in so kumulativno zadovoljevala naslednje tri kriterije: (1) povprečno število zaposlenih je bilo najmanj 10; (2) vrednost vseh sredstev je bila najmanj 90 mio SIT in (3) vrednost čistih prihodkov iz prodaje je bila najmanj 180 mio SIT. 1995. leta je bilo 2.023 takih podjetij 2 - Od 2.023 podjetij jih v letu 1996 121 ni več oddalo zaključnega računa, kar pomeni, da so izpadla iz analize. n.s. - ni smiselno Od 2.023 podjetij, ki so bila uvrščena v analizo lastniške strukture in poslovanja podjetij v 1S)95. letu'(Rem.s, Roječ, Sinioneti 1997, 4-7), je zaključne račune za leto 1996 oddalo le 1.902 podjetij. To pomeni, da je v letu i996 izpadlo, ali s statusnim preoblikovanjem ali s stečajem, 121 podjetij iz vzorca. Če primerjamo poslovni izid obeh skupin podjetij - 1.902, ki so oddala zaključni račun tudi za 1996. leto in 121 izpadlih - v letu 1995, vidimo, da so bila izpadla podjetja odgovorna za precejšen del celotne izgube podjetniškega sektorja, saj je nanje odpadlo kar 16,5% čiste izgube (AOP 091), 14,2% izgube iz rednega delovanja (AOP 080) in 13,8% izgube iz poslovanja (AOP 073). Vse skupaj postane Se očitneje, če pogledamo neto izgube. 1.902 preživelih podjetij je v letu 1995 realiziralo 6.024 mio SIT neto čiste izgube (AOP090 - AOP 091) in 1.381 mio SIT neto izgube iz |X)slovanja (AOP 072 - AOP 073), 121 izpadlih podjetij pa kar 11.717 mio SIT neto čiste izgube in 10.204 mio SIT neto izgube iz poslovanja. Podjetja, ki so izpadla, so v letu 1995 torej realizirala 66.0% celotne neto čiste izgube in nič manj kot 88.1% celotne neto izgube iz poslovanja. OtI 121 izpadlih podjetij jih je Slo 49 v stečaj, ostala pa so verjetno doživela statusne spremembe v obliki priključitve drugim podjetjem ali druge oblike preoblikovanja. Zanimivo je, da se neto čista izguba (11.139 mio SIT) in neto izguba iz poslovanja (10.539 mio SIT) 49 podjetij, ki so šla v stečaj, skoraj v celoti pokriva s podatkom o neto čisti izgubi (11.717 mio SIT) in neto izgubi iz poslovanja (10.204 mio SIT) vseh 121 izpadlih podjetij. Podjetja, ki se priključujejo drugim podjetjem očitno niso tista z izgubami. V letu 1996 so torej šla v stečaj tista podjetja, ki so bila leto poprej odgovorna za precejšen del bruto izgub slovenskega podjetniškega sektorja oziroma za daleč največji del neto izgub. Se več, izpadla so predvsem podjetja z izgubami v poslovanju, ki očitno niso bila več sposobna dobičkonosno opravljati svoje osnovne dejavnosti. Prav dobiček ali izguba iz poslovanja je najbrž tisti kazalec, ki kaže, ali ' v analiz».«»bila iirrSieiia i-s^i llsla /lotljelja, bi .v> ixldala zaključni račiin za 1995. leto. bi so biimii-lalli-no zadovoljviHila luuJvdiije lii bmerije: (t) pttt.'lin£iio Sievilo za/nsleiilh Je bilo najmanj tO: (2) vrednost tveli .<:mktet!je bila najmanj 90 mio srrin (3) vrednost Čistih prihodkov Iz/irodapje bila najmanj IHtI min srr. Na teh 2.02.i iKtdJellJ Je v t'J05. Ulu otifiadlo bar flS.5% bafiltala, 77.6% sredstev In 78,5% zafmslenlh celoniega slovenskega itodJetnUbega sebtorja 1'adjtija smo fx> brlterljii veCInsbega last-iitf«Y} razdeliti v: [irli^itna. bi niso blUi /iredmel /irlvailzaclje: tuja, bi so v ivčliviki lasti tnjlh o. iz financiranja (točka 4 v Tabeli 2). Tabela 2 kaže, da sliko o neto dobičku/izgubi iz rednega delovanja kroji predvsem ogromna neto izguba iz financiranja; na to je v letih 1995 in 1996 odpadlo preko 90% celotnega neto izgube iz rednega delovanja, v letu 15)94 pa je neto izguba iz financiranja celo za več kot 50% presegla neto izgubo iz rednega delovanja. Taka slika je posledica dveh razlogov ' lx'lti /Si*>/t' iifffo tIttbiCek iiiuillzlniiilli jxxlptlj Iz iiavto«/ Izrednih firih(Hlt(>f/odhiidbi)VznaStil l'J. 774 mio Str. /irl {enter so iihhodkl mt oio SIT na 10.786 mio SIT). Pozitiven je predvsem trend pri zunanjih in notranjih podjetjih, medtem ko je neto izguba iz poslovanja pri neprivatiziranih podjetjih še naprej kritično vi.soka in kaže, da verjetno v nemajhni meri ohranjamo pri življenju klinično že mrtva podjetja. To ovira prestrukturiranje ostalih podjetij. Sumarno gledano, se na prvi |X)gled zdi, da .se je stanje v obdobju 1994-1996 stalno poslabševalo, saj so se neto izgube podjetniškega sektorja stalno in hitro večale. Če je to nedvonmo res za leto 1995, pa nekoliko podrobnejši vpogled v dogajanja v letu 1996 dejansko ne potrjuje tega slabega trenda. Poslab.šanje v letu 1996 gre v prvi vrsti na račun (1) poslabšanja stanja v državnih podjetjih (povečanje čiste izgube s 1.193 mio SIT na 21.237 mio SIT), ki je spet deloma posledica dejstva, da je elektrogospodarstvo polno obračunalo amortizacijo, (2) velikega zmanjšanja neto dobička iz naslova izrednili prihodkov/odhodkov (z 31.803 mio SIT na 19-774 mio SIT), kar je rezultat računovodskih operacij in (3) še večjega [TOvečanja neto izgub iz naslova financiranja (s 36-446 mio SIT na 58.965 mio SIT), kar je spet v veliki meri posledica računovodskih operacij (revalorizacija). Obenem pa se je neto dobiček iz poslov anja, ki nekako najbolje odraž;i dejanske dolgoročne potenciale razvoja in rasti podjetij, z izjemo neprivatiziranih in državnih podjetij, v letu 1996 izredno povečal, največ prav pri zunanjih in notranjih podjetjih, ki predstavljajo glavnino slovenskega podjetniškega sektorja. To je še toliko pomembnejše, ker kaže na preobrat po drastičnem |x>slabšanju neto izida iz poslovanja pri notranjih in zunanjih podjetjih v 1995. letu. Tabela 3, ki predstavlja dogajanja v glavnih kazalcih uspešnosti poslovanja v različnih lastniških kategorijah v obdobju 1994-96 za 1.902 podjetja, ki so bila aktivna v celotnem obdobju, dodatno osvetljuje trende na področju prestrukturiranja podjetij in potrjuje zgornje ugotovitve. Če merimo dogajanja z neto dobičkom/izgubo iz poslovanja na kapital in z deležem tega dobička/izgube v prodaji, vidimo, da v olxlobju 1994-96 ni bilo veliko sprememb: tuja in privatna podjetja so ostala precej boljša od podjetij iz o.stalih lastniških kategorij, njim s pozitivnimi številkami sledijo notranja in zunanja |XKljetja, njedtein ko so nepriv-atizirana in državna podjetja precej globoko v negativnih številkah. Po očitnem poslabšanju v 1995. letu, se zdi pozitivno izboljšanje tako dobička na kapital kot deleža v prodaji v notranjih in zimanjih |>odjetjih v letu 1996. Vendar pa izboljšanje v 1996. letu še vedno pomeni le vračanje na raven iz leta 15)94 (zunanja podjetja) ali pa še to ne (notranja podjetja). Situacija v neprivatiziranih podjetjih se, kljub izpadu najbolj izgubarskih podjetij, v obdobju 15)94-96 ni izboljšala, v državnih podjetjih pa se je celo poslabšala. Do splošnega izboljšanja pa je prišlo v kazalcu prodaja na sredstva, kjer so vse lastniške kategorije podjetij povečale znesek prodaj, ki ga realizirajo z danimi sredstvi. Po drugi strani pa skrbijo rastoče obveznosti glede na kapital v neprivatiziranih podjetjih, še posebej glede na dejansko nikakršno izboljšanje kazalcev uspešnosti poslovanja. Z izjemo tujih podjetij, je naraščanje obveznosti glede na kapital značilno za vse lastniške kategorije. TABELA 3' Tivudi v glavnih kazalcih iispeSnosti fMslovanja po lastniških kategorijah podjetij v obdobju 19941996; za 1.902 podjetja, ki so bila aktivna v celotnem obdobju Privama Tlija Notranja Zunanja Nepriva- Državna lizirana Neto dobiček (*)/lzguba (■) na kapital'; % 1994 0,4 5,1 0.7 1,7 •4,1 0,1 1995 7,0 4,6 -1.1 0.2 ■5,6 0,2 1996 4.4 6,5 0,3 1,7 ■4,1 -2,1 Delež neto dobička (*)/izgube (■) v prodaji'; % 1994 0.1 1,8 0,3 1.4 -3,3 0,3 1995 1,8 1,5 ■0,6 0.2 -3.7 0,7 1996 1.2 2,0 0.1 1.2 -2,8 -5,2 Prodaja na sredstva; % 1994 136.1 150,2 107,4 78,8 61,3 30.7 1995 130.0 160.9 112.5 79.8 67.5 30.7 1996 130.7 169,5 114,8 88.7 68.5 31,0 Sredstva na kapital; % 1994 264,0 190.2 163.6 152.8 198.9 129,5 1995 301,2 190.0 171.0 156.6 225,4 133,0 1996 312.5 187.9 176.2 158.7 213.7 133.5 Obveznosti glede na kapital; % 1994 153.1 84.2 56.1 43,8 105,3 26,2 1995 190,2 85.0 62.3 47,4 120,0 27,8 1996 201,0 83,9 67.2 49,7 121,2 28,7 69 Vir: Preračunano na osnovi fx>datkov Agencije za plačilni promet. 1 - Neto dobiček/izguba iz poslovanja. Zaključek Gornja analiza nakazuje, da se pre.strukturiranje slovenskega podjetni.škega sektorja sicer dogaja, vendar nedvomno prepočasi. Prestrukturiranje se kaže v prvi vrsti v stečajih najbolj izgubarskih podjetij, pa tudi v močnem povečanju neto dobička iz poslovanja v 19S)6. letu. Neto dobiček iz iK)slovanja se je v 1996. letu povečal praktično v vseh lastniških kategorijah podjetij, še najhitreje v zunanjih in notranjili, naj|X>časneje oziroma sploh ne pa v neprivatiziranih iji držjivnih podjetjih. Upati je, da je to znak, da se je v zunanjih in notranjih podjetjih začel proces vzpostavljanja lastniškega upravljanja podjetij, ki vodi v prestrukturiranje. Po drugi strani pa neprivatizirana in državna podjetja še vedno izkazujejo kritično visoke izgube iz poslovanja, ki se prepočasi in premalo zmanjšujejo (pri neprivatiziranih podjetjih) oziroma se kritično povečujejo (pri državnih podjetjih). Zdi se, da se prestrukturiranje slovenskega podjetniškega sektorja dogaja predvsem navzdol, to je v smislu izpadanja najbolj izgubarskih podjetij, precej manj pa v obliki prestrukturiranja in izlx)ljSevanja poslovanja obstoječih podjetij. To je najbolj izrazito pri neprivatiziranih podjetjih. Ali to morda kaže, da je država s svojimi ukrepi in metodami bolj usf>ešna, kadar gre za hitro s:macijo (finančno prestrukturiranje, prodaja ali ukinitev) oziroma prestrukturiranje in ukinjanje najbolj izgubarskih podjetij, manj pa, kadar gre z;i dolgoročnejše razvojno prestrukturiranje podjetij (izboljševanje situacije glede dobička iz poslovanja v živih podjetjih)? Verjetno ni dvomljivo, da jc to drugo treba prepustiti novim lastnikom. Država na daljši rok ne more in ne sme igrati vloge aktivnega lastnika v podjetjih. Zato je treba čim hitreje privatizirati Se neprivatizirani podjetniški sektor in se odločiti za ukinitev nekaterih klinično že mrtvih podjetij. Prav stroški vzdrževanja le-teh in kritična obremenjenost podjetniškega sektorja z visokimi stroški financiranja se zdita največji oviri hitrejšemu prestrukturiranju podjetij - morda celo večji kot proces učinkovitega lastniškega upravljanja podjetij - ki naj jim omogoči konkurenčen nastop na notranjem trgu I-vropske unije. LITERATURA KU Accc.s.sion Strategy of the Republic of Slovenia: Kconomic and Social Part (Draft), Ljubljana: In.stitute of Macroeconomic Analysts and Dcvck>pmcnt, Octobcr 1997. Mimeo, str 46-64. Rem-s. Marko, Rojcc, Matija. Simoneti, Marko (1997). Privatizacija in poslovanje podjetij. Kkonomsko ogledalo, 3, št. 4, str. 4-7.