Številka ?!2. Trst, v petek 3. avgusta 1906. Tečaj XXXI. lAiit^a S&5 t dan Ou; f.i rt REčUTčt ii imiMl rt 5. sn. cc ECKtflltii cfc 9. uri ljitrat. :t.M;ir1ite stertike se iro.tnjejo po 3 nvfi (6 Btotink) * c r.rgih ubftkr.rniifc v Tr vj :b ckclici, Ljubljani. Gorici, UrsijuT Jt. Petru, Sežani, iJabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. .Ajdovščini, Postojni, Dcrnbergu. Solkanu itd. f>re »rlasov se računajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoke i tjli: za trzovinake in obrtne oglase p« 30 stot.; « ctuzrtsice. laiivsle. poslanice, oglase denarnih zavodov •"(» flot. Za og!sf>e v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-•h i?, vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najaunj pa t,:'f0 6tot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave -.tiinost". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". m m most Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči Kuoftaias sa ve leto 24 K. pol leta 12 K. 3 < e*ec* S K. — Na naroćbe brez doposlane naročnine - e uprava ne ozira. Vsi dopisi naj ne poliljajo r> uredništvo listki. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorglo Gulattl 18. ^Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laste it konsorcij lista ,»Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorrija lista Edinost*-' v Trstu, ulica Giorgio GrJatti 5t 18. Poitno-hranllničal račnn St. 841.652. ■tov. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Javni shod v Plavjah. (Zvršetek.) Poslanec K o m p a r c je razpravljal na to o predstojećih občinskih volitvah za Milje, li katerim pripadajo tudi mnoge naše sloven-'•k*- vasi, saj je vsa okolica railjska izključno slovenska. Govornik se je spominjal časov, ko je Istra spadala pod vlada beneške re-ublike. Pojasnjeval je podrobno tedanjo be-rečansko upravo, ki ni poznala voljenih ob-inskih zastopov ter je prišel na to v razlaganje o bistvu sedanje naše občine. Občina je skupina prebivalcev, ki jih upravlja zastop, voljen od prebivalstva samega. Občinski temeljni zakon je od 5. marca 1862. Leta J «63, pa je prišla deželnemu zboru državna predloga za občinski red. V odseku, ki je pretresoval to predlogo je bil tudi nepozabni pokojni škof 1) o b r i 1 a. Zastopnik vlade je zahteval že tedaj, naj se duhovnikov ne voli v občinske zastope. Tu je zabeležiti zelo čudno dejstvo, da je temu predlogu pritrdil tudi tedanji poslanec Leg a t, pozneji — škoC Toda ta občinski red je bil zelo pomanjkljiv. Že leta 1868. ga je trebalo opravljati. — (§6.: aktivna in pasivna vo-lilna pravica občinskim zadrugam in § 2 : novo razdeljenje občin.) Leta 1869. zopet glede nadzorstva vlade nad občinskim delokrogom. Jako interesantna je bila razprava v deželnem zboru, ko je tedanji še mladi ali bistroumni poslanec L a g i n j a branil svobodo naših občin proti poslancu Fragiacomo. Izvajanja dr. Laginje so napravile velik utis tudi na italijanske poslance. Govornik je kaj drastično opisoval, kako so si Italijani prizadevali, da bi po formacijah občin širili poitalijančevanje dežele. Tlačiti so hoteli čim več slovanskih krajev pod italijanske municipije. Ali niso vspeli, kakor so želeli. Po nekod se je dogodilo nasprotno od tega, kar so hoteli doseči : da so namreč pri-Mopljeni slovanski kraji dobili moč v roke v dotični občini. Po teh zelo zanimivih in poučnih podatkih je prešel govornik k občinskim volitvam v Miljah, ki se imajo skoro vršiti. Pod to občino spadajo : Milje z Zavljami in Farne-dom, Plavje, Skotije, Hribi, Oltra. Prebivalcev je okolo 960. Italijanov je do 6000, Slovencev okolo 3000. V tej občini je vedno vladala italijanska gospoda, mi nismo imeli v tem občinskem zastopu nikdar važnega glasu. Nekdaj je imela občina miljska zelo velika občinska posestva ki so se raztezala daleč na okolo. Tako je bilo po starem. Ali prišel je prevrat: razvila se je tamkaj velika industrija. — Ves čas, kar je imela signoria občino v rokah. bila je administracija taka, kakor so navadno italijanske administracije : pod vsako kritiko l! Tako so bili primorani prodajati občinska zemljišča kos za kosom, a velika PODLISTEK. Na poti k ciljem. sreča je, da so skoro vsa ta zemljišča prešla v posest našega ljudstva, v slovanske roke. Italijanska občinska uprava miljska je bila vedno skrajno krivična slovenskemu delu občine. Govornik je z mnogimi kričečimi podatki in dejstvi ilustriral to krivico, ki so jo trpeli slovenski prebivalci po okolici, izlasti v narodnem pogledu, glede šolstva, pitne vode, cest in poti. Trosili so denar, ki ga je moralo skladati tudi slovensko prebivalstvo, ki pa ni imelo prav nobene koristi od dotičnih naprav. A konec vsemu je bil, da je prišla občinska uprava vsocijalistične roke, In sedaj jočejo in tarnajo gospoda, da jim ni možno izhajati pod — kakor pravijo — socijalističnim — terorizmom in absolutizmom ter iščejo pri slovenskem ljudstvu pomoči. Tu pa je govornik dokazoval, da je tudi socijalistični občinski zastop istotako italijan-sko-enostranski v jezikovnem pogledu, kakor je bil oni iz italijanske signorije ter da se tudi nič ne briga za potrebe in koristi kmeta po okolici. Specijalno se je bavil govornik z veliko pralnico, katero delo je stalo mnogo denarja — h kateremu bodo morali prispevati tudi okoličani, ki ne bodo imeli nikake koristi od tega — a je neracijonelno izvedeno do bo^naprava bržkone nerabna. Takoje potrdil tudi deželni inžener, vsled česar noče dež. odbor izplačati obljubljen" deželne podpore. Zidati hočejo delavske hiše lepo in prav V ta namen bodo morali napraviti velik dolg. Tudi temu ne bi prigovarjali. Prav pa ni in ni pravično, da bodo s tem dolgom obremenjena občinska posestva po okolici, posest kmetov, ki gotovo ne bodo bivali v tistih liišah. Nasproti slovenskim občinarjem ni torej nikake razlike med upravo signorije in ono socijalistov. Bližajo se občinske volitve in gospoda j bi se iz srca rada otresla socialističnega gospodarstva. Sami so pa prešibki, da bi mogli doseči ta namen, potrebovali bi tudi naše pomoči. Vprašanje, da-li naj bi mi vsprejtli ponujani nam kompromis ? Dva momenta govorita zoper to: prvič se moramo stokrat premisliti mi Slovenci, predno bi hodili na pomoč stranki, ki nam je storila toliko hudega in ki ima toliko na vesti na našo škodo; v drugo pa nas uče j izkustva, da ta signoria sklenjenih kom-j promisov — ne drže! Večkrat že so nas; osleparili. Tudi s socijali8tično stanko v Miljah se nam ne kaže vezati, ker je — kakor že pov-darjeno — v narodnem pogledu istotako krivična, kakor je laška gospoda. Tudi od socialističnega občinskega zastopa ni prišla še niti ena slovenska beseda, da-si je dobra tretjina prebivalstva slovenske na-rodnosti! Govornik je prišel torej do zaključka, da Slovencem ne kaže d/uzega, nego da gredo v tretjem razredu samostojno s svojimi kandidati v boj. Še le po rezultatu v tem razreeu bo bilo določiti taktiko za II. in I. razt,«lu. Mi se ne smemo podrejati nikomur, ker le z odločnim, samosvestnim nastopom si priborimo primerno moč in ugled v občini. Ali v to treba, da slovenski 'občinarji nastopijo složno in da združijo vse ^svoje sile. Nikdo naj ne manjka na dan volitve ! Vsa armada naša naj bo šla v Milje. Če bo tako, bo tudi izid volitev časten za nas. Burno pritrjevanje, ki je sledilo, je pričalo, da zborovalci popolnoma soglašajo z mnenjem govornika. Župnik Šim e De i" ar je omenjal za srditost italijanske gospode nastopnega zelo značilnega slučaja. Jedino iz razloga, ker je bivši kooperator g. Notar predložil slovensko pobotnico, mu občina ni hotela več izplačati plačila, vsled česar je g. Notar zbežal iz občine. Ali noče dati ni nov čiča tudi sedanjemu kapelanu. Vsaki delavec je vreden svojega plačila, a tu imamo človeka, ki vestno vrši svojo službo, a mora pri tem trpeti in stradati že kaki idve leti. Prosi g. poslanca, naj bi se zavzel da se enkrat neb „ ta škandal. Poslanec Kompare je pojašnjeval vso to afero, ki je dajala že posla občini, okrajnemu glavarstvu, namestništvu, ministerstvu. Dozorela je bila že toliko, da je bila občini naložena globa, ako ne izplača. Ali občina se je trmasto upirala in upirala, a c. kr. okrajno glavarstvo v Kopni je končno srečno izbrskalo neki občinski sklep iz leta — 1835, ki da opravičuje postopanje občine. Vsa afera bo morala zopet prehoditi križevi pot instancij in utegne trajati tudi še dve leti, izredno bo rešena. Nadučitelj J. K u r e t je izvajal koliko škodo trpe naši istrski vinogradniki, ker ne dobivajo brezobrestnih posojil za obnovljenje vinogradov. Glasom drž. zakona daj a država biezobrestna posojila, ako sklene tudi deželni zbor zakon, po katerem daja tudi dežela istotako posojilo. Vsi drugi deželni zbori so že sklenili take zakone, le naš istrski ne. Poslanec Kompare je podal takoj najbolja pojasnila, zakaj večina dež. zbora noče skleniti takega zakona. Ta deželni zbor je namreč pred leti dovolil veliko svoto 1,000.000 kron v ta namen. Ta denar pa je bil razdeljen izključno le med italijanske posestnike od slovenskih ni dobil nikdo niti vinarja. Italijane so torej rešili. Slovenci pa naj poginejo ! (Ogorčenje.) Pozneje je predlagal posl. S p i n č i e, naj vlada dovoli posojilo brez obzira na deželo. Ali vlada noče tega. Italijani pa tudi nočejo, ker so svojim že pomagali. To je vzrok, zakaj deželni zbor noče skleniti zakona o ob- ujena roka drži bel slakov cvet ob ograji, kakor bi ga hotela utrgati. Glavo ima sklo- Sf. Viiinski. I. jez in daleč v hrib, miza in par stolov ob njej. Na mizi kup knjig, par starih ilustrova- nili časnikov in različni papirji, dovršene in j njeno in oči zro na šopek rožmarina na ; nedovršene skice in risai-ije. j prsih... Nad mizo pa je visela v priprostem restnih posojil. (Silno ogorčenje med zbor o* valci.) Na to je bila vsprejeta nastopna resolucija : „Dne 29. 7. zbrani zborovalci na javnem shodu na Plavjah zahtevajo, da deželni zbor čim prej sklene zakon o brezobrestnih posojilih za obnovljenje po trtni uši poškodovanih vinogradov v smislu enakega državnega zakona". Na to je učitelj K u r e t ^izvajal, kako potrebno in tudi željno je naše prebivalstvo pouka v kmetijstvu. V to pa bi treba primernega števila potovalnih učiteljev. Predlaga torej resolucijo : „Dne 29. 7. na Plavjah na javnem shodu zbrani zborovalci prosijo c. kr. vlado, da po Istri v vsakem sodnem okraju nastavi stalno c. kr. potovalnega učitelja za kmetijstvo". Župnik Š. D e f a r je stavil vpra-šauje, zakaj da ne zboruje deželni zbor istrski... ? ! Posl. Kompare je povedal, kako je italijanska večina stopila v štrajk, ker je cesarski namestnik obljubil, da bo zastopnik vlade slovenski odgovarjal na slovenske interpelacije. Hrvatski in slovenski poslanci s j znižali svoje zahteve do skrajnega. Ali Lahi se nočejo udati. Posledica temu je, da je dežela brez proračuna. Lahi nočejo in vlada — se jih boji! Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je predsednik zaključil zborovanje, zahvalivš; zborovalce na uzornemu vedenju. Potem pa se je razvila kaj lepa zabava — zares domača zabava. Svirala je domača glasba in pevala sta zbora iz Plavij in Srednje Skotije. Pozneje se je ustanovil improviziran mešani zbor, ki je kaj lepo prepeval narodne pesmi. Poslanec K o m p a r e je napil zastopniku pol. društva „Edinost" ter se je v iskrenih besedah zahvalil temu društvu, da vsikdar rado pomaga na narodnem delu tudi v Istri, ki ne spada več v njega ožji delokrog. Zahvalivši se na teh laskavih besedah, je menil g. Cotič, da se more čutiti srečno ljudstvo, ako ima med seboj svečenikov, ki tako čutijo žnjim in stoje brez vsa-cega obzira v bojnih vrstah za pravice naroda. „Si-ta, Jožef?"* se je oglasil slab«>-ten glas. „„Da, mati, jaz sem, pa Poljanškov Krancelj je z mano „Kje je ?u je vprašala in stegnila suho roko Poljanšku nasproti. Poljanšek je stopil biižje in jo prijel za roke. Iz njenega bledega obraza je strmelo vanj par belih, mrtvih oči. -Kako je, mati?" je vprašal Poljanšek. _Ab, tako... Od Vseh Svetili nič več ne vidim, pa zganiti se tudi ne morem. Le božje dekle, smrti, čakam". S temi besedami je posegla po moleku in zopet začela prebirati debele jagode. Zdenčar je zopet zastrl zavese in sproti Poljanska v kuhinjo. V kotu je stalo ognjišče, ob oknu, skozi katero se je videlo | okvirju skica, risana s svinčnikom. Drobno | kmetsko dekle z velikimi, hrepenečimi očmi in z lahkim smehom na malih ustnah. „Kdo pa je to ?" je vprašal Poljanšek in . pokazal na skico. „„Dolnikova Leniča, ki se kedaj ustav-jlja tu v žagi". Zdenčar je stopil v kot in porinil sto-jjalo z malo zagrnjeno sliko na sredo sobe. „„Glej, Francelj, nikomur nisem še pokazal te slike, a tebi jo pokažem. Žalostno mi je mlademu umirati, nikogar nimam, ki bi mu razložil svojo bolest; zato izlivam na 'platno svojo dušo...1*" Odgrnil je sliko. „Krasno !u se je čudil Poljanšek. „„Ni končano... Obraza ne morem zadeti, kakor sem gu tam-le na skici. Takrat sem še upal v življenje, a zdaj ne več... Žalostno mi je, kakor bi smrt šla mimo..."" Zagrnil je sliko in postavil stojalo na prejšnje mesto. Potem je ponudil Poljanšku stol in sedel tudi sam „„Glej, tako-le umiram sredi življenja. O, veliko dušo imam, velike, velike misli — a kaj, ko jih nikoli ne dosežem... V svet se mi toži, pa Lenične lepe oči mi ne gredo iz spomina — a v to samoto sein priklenjen in one oči umirajo pod mojo neokretno roko na platnu..." u „Ti ljubiš Lenico ?" ga je prekinil Po- Skupščina družbe st. Cirila in MetoHija. (Brzojavno poročilo.) LOGATEC 2. Danes se je izvršila skupščina družbe sv. Cirila in Metodija ob številni udeležbi podružnic. Logatčani so „družbo" prav prisrčno vsprejeli. Dolenji in Gorenji Logatec sta vsa v narodnih zastavah, cesarskih zastav ni videti. To dela izvrsten utis. Takoj ob vhodu v Gorenji Logatec je vsprejela došle goste velika množica, na čelu župan in župnik. Zastopana so bila tu narodna društva, narodno ženstvo v narodni In Poljanšek se je začudil tem barvam. | ljanšek. Tam v ozadju pomladna poezija, modre, komaj vidne gore v dalji, potem zelenje in cvetje. V ospredju pa Leniča,, stoječa ob ni/ki ograji; rmene cvetke cveto ob njej, a „„Da, pa ne vem... Cemu vznemirjati dekle z mojo ljubeznijo Čudno, da me gospodar že davno ni odslovil iz žage, saj tako komaj delam... A dober je, tu in tam mi daja hlapca v pomoč — saj nemara vidi, da ne bom več dolgo. In v takem življenju naj mislim na Lenico ?... Ha ha... Mala, nežna Leniča — pa jaz, ki grem proti koncil..."" Zopet se je suho zasmejal. Zunaj je šel oblak čez nebo in zakril solnce za par hipov ; na nizki, potrti vrbi ob jezu j3 zatrepetalo mido perje... In France je začel govoriti Zdenčarju o življenju in radosti, o ljubezni in o ciljih, ki se pokazujejo v mladih dneh... „Molči mi o tem!" ga je vstavil Zdenčar, vstal in začel hoditi nemirno po sobi. Tihota je zavladala, le zunaj je šumela voda. Poljanšek se je odpravil. Se enkrat je ▼idel mrtve oči Zdenčarjeve matere, ko jo je pozdravil; še enkrat je stisnil prijatelju roko in mu ob slovesu naročil, naj mu kaj piše. Ko je stopil pod jasno pomladno nebo, bi bil rad pozabil Zdenčarja in njegov bledi obraz, a ni mogel. Z nesoglasjem in čudnim disakordom v duši je prišel opoludne domov. * * * (Pride Se.) Stran II. »EDINOSTc št. 212. V petek, dne 3. avgusta 100^ noši in šolski otroci v belih oblekah. V imenu Logatca je vsprejel in pozdravil goste župan g. Lenassi v kratkih in prisrčnih besedah. Zahvalil se je. da je družba letos izbrala Logatec za ta narodni praznik. Na to je pozdravil goste župnik Lavrič, v imenu podružnice je pozdravil adjunkt g. Prevc, v imenu logaških rodoljubkinj gdč. Puppisova, za občino Dol. Logatec župan Mule j, za šolsko mladino deklica Punčuh. Prvomestnik mons. Tomo Zupan se je vsem v vznešenih besedah zahvaljeval za prisrčni vsprejem. Na veliki skupščini je podal družbeni podtajnik Bradaška tajuiško poročilo, v katerem je ostro bičal speče podružnice. K vodstvenim poročilom se je razvila dolga debata, kjer so govorniki povedali na adreso vodstva marsikatero odkrito in odločno besedo. Dolgotrajna in mestoma burna je postala seja pri volitvah. Skupščina je zahtevala, da pride v odbor en Tržačan in da se izločijo oni členi, ki ne morejo izvrševati od-borniškega dela. Pri volitvah je imela opozicija tako večino, da je moralo vodstvo vsprejeti njeno kandidatno listo. Izvoljeni so v vodstvo : računski svetnik S v e t e k Anton, prof. dr. Iv. Svetina, nadučitelj Fran C r n o g o j, notar Aleks. Hudovernik, prof. dr. Ivan M e r h a r, župnik Ivan Vrhovnik, V nadzorstvo so bili izvoljeni: prof. dr. Fran Ilešič, odvetnik dr. Vlad. Ravni h a r, posl. Fran P o v š e, dr. Danilo Maj aro n, Fran Pav-1 i č. Glavni in najvažneji dogodek skupščine pa je, da seje preprečila običajna udanostna izjava cesarju. — Skozi 20 let je upošiljala skupščina prav po nepotrebnem udanostno brzojavko. Družba sv. Cirila in Metodija se začenj a tam, kjer je nehala cesarska oblast vršiti svojo dolžnost. To se je slednjič uvidelo in danes se je „Družba" osvobodila pege na svojem značaju. Slovenska samozavest in slovenski ponos sta danes slavila lepo zmago. Eno* indvajseta skupščina je čestit dan v zgodovini „Družbe sv. Cirila in Metodija". Naša srca so jej odslej še bližja. Srbska skupi čin a,. (Brzojavno poročilo). BELIGRAD 2. Skupščina je nadaljevala debato o pooblastiinem zakonu za trgovinski provizorij. — Minister notranjih stvari Protić je izjavil, da se vlada ne boji odgovornosti za slučaj, ako sama od sebe podaljša modus vivendi, vlada zahteva temveč v predloženem načrtu naknadno pooblastilo. — Socijalist Lackević je 6tavil dodatni predlog, naj vlada s primernimi odredbami prepreči neprimerno draženje živil, ker izkorišča velika množica špekulantov carinski boj, da grdo opeliarja konsumente. Govorilo je še več govornikov, na to je bila pa debata o pooblastiinem zakonu odgodjena za jutri. Dogodki na Ruskem. Včeraj je bil zopet masten dan za naše sovražnike Rusije. Z borze so se širile po mestu velesenzacijonalne vesti in „Piccolo" je hitro — predpoludne — priredil drugo izdaio. Nikdo ni sicer znal povedati nič pozitivnega, ali ljudje so govorili po kavarnah, da vesti, došle na borzo, poročajo o uprav groznih dogodkih. Velik del armade da se je spuntal in uporniki da so izvojevali veliko zmago. Celo to se je govorilo, da so tudi caija prijeli in da ga drže vjetega. Nu, že v posebnem izdanju^,,Piccola" se je groza tega velikega vojaškega punta precej reducirala. Brzojavke iz — Londona so pripovedovale, da so se uporne čete polastile trdnjave Sveaborg na Finskem in sedmero otokov v zalivu. Ladije ?,C e s a r o vi č". „Bogati r" in „A m a r a" da so se pri-' družile upornikom in da so zagospodovale na morju. Čete, poslane iz Viborga, da niso hotele dalje in so se uprle. Končno je bilo povedano, da upornt ladije obstrelja-vajo železnico, da tako preprečajo prihajanje čet. Ali že to je bilo dovolj za radovednost in — nerazsodnost tržaškega občinstva. Vse je nestrpno pričakovalo večernega „Piccola", uverjeno, da bo čitalo o revoluciji, kakoršnje še ni videl svet. Toda — kako razočaranje ,r Mesto velikanskih, kričečih napisov — kakor so v navadi pri „Piccolu" ob izrednih dogodkih, je bil napis že prvi brzojavki skromen in se je glasil: Hude izgube — up orni k o v ! A najlepša je ta-le : iz sinoćnjih brzojavk doznajemo, da so ravno tiste la-dije, ki so se baje uprle, streljale na utrdbe, v katerih so bili uporniki in da ti zapuščajo zasedene otoke ! Vrhu tega javljajo brzojavke, da so videli v Helsingsforsu vihrati belo zastavo, da so se uporniki „dali prepričati" od vojaških oblasti, ki so jim dovolile „velike koncesije". Dovolj bodi. Vesti od zjutraj do popo-ludne so v tako kričečem protislovju, da mora biti jasno vsakomur, s kako previdnostjo treba vsprejemati vesti iz Rusije o revoluciji. Končno naj dodamo še, da se tudi sinočnja poročila o prizadevanjih Stolipina za sestavo ministerstva glase precej ugodno. Stolipin da je dovolil še nadaljnih koncesij, vsled česar da so se Lvov, Gušov in grof Heyden izjavili pripravljene za vstop v Stolipinovo minister-stvo. Brzojavke, došle nam po noči, dobe čitatelji na tretji strani. Ruska trdnjava Sveaborg. v kateri se je spuntala posadka, leži v Finskem zel ivu * guberniji Upland velike kneževine Finske na otočju, ki zapira pristanišče mesta Helsingfors. V Sveaborgu je posadka 6000 mož. Glavne utrdbe so na petih otokih, ki so zvezane med seboj z mostovi. Na otoku Vargo je šola mornarjev, arzenal, skladišče orožja, dva deloma v pečino izklesana doka za ladije in spomenik zgraditelja trdnjave, švedskega maršala Ehrenfrarda. Južno od Varga leži najmočneji fori, Gustavsfrard. Sveaborg so si osvojili Rusi leta 1808. Leta 1855 je bombardirala trdnjavo združena angležko-francoska flota, od tedaj so pa trdnjavo še bolj utrdili, tako, da jo imenujejo „Severni Gibraltar". _ Dogodki na Balkanu. Carinska zveza balkanskih držav. Ugledni romunski list „PatriotuP, glasilo ministerskega predsednika, je nedavno priobčil članek, v katerem se glasi med drugim : Z ozirom na postopanje in pretenzijt Avstro-Ogrske, je neobhodno potrebna carinska zveza med Romunsko, Srbijo in Bolgarsko. Ako se dobro premisli delovanje Avstro-Ogrske, ne more isto biti nikomur simpatično, marveč se nasprotno dobiva prepričanje : da so interesi vseh balkanskih držav nasprotni interesom habsburške monarhije in da se interesi vseh balkanskih držav, to je Romunske. Bolgarske in Srbije v toliko identificirajo, da se mora človek čuditi, da do danes še ni prišlo do carinske zveze med temi državami. Taka zveza bi dala tem državam tako velik polet, da bi Avstro-Ogrska ostala povsem na drugem mestu. Protest patrijarhata. Iz Carigrada poročajo : Sinoda grškega patrijarhata je sklenila energično protestirati na turški vladi in poslaništvih velevlasti proti preganjanju Grkov v Plovdivu in |Stanimaki. Patrijarhat bo zahteval, da se mu povrnejo cerkve, ki so se jih polastili Bolgari, in da se krivce kaznuje. Patrijarh je že storil potrebne korake pri velikem vezirju. Grška banda uničena. Glasom vesti, ki jih je prejela turška vlada, je bila neka grška banda, ki je hotela zažgati bolgarsko vas Gornico v monastirskem vilajetu, uničena. 14 mož je bilo ubitih, eden pa ujet. Domače vesti. Županom v Cerknem je izvoljen gosp. Anton Kosmač. Umrl je v Ljubnem upokojeni viši de-želno-sodni svetnik I. D e 1 p i n. Deloval je kakor okrajni sodnik v Litiji in Škofji Loki, nakar je bil premeščen v Celovec. ^ Političen shod v Celju. Politično društvo „Naprej" priredi dne 16. t. m. v „Narodnem domu4' v Celju političen shod, na katerem se bo razpravljalo o volilni reformi z ozirom na Slovence. Novi predpisi za ženitve častnikov. V vojnem ministerstvu so izdelali nove predpise o ženitvi častnikov. Predelane predpise so odposlali sedaj ministerstvu za deželno brambo, da bodo v vseh delih armade veljala enaka glavna načela. Kavcije nameravajo znižati in sicer bi znašale kavcije 2a niže častnike 40.000, za stotnike 30.000 in za majorje 20.000 kron, v mornarici pa nekoliko več. Višim šaržom ne predpisujejo kavcij. Nove predpise objavijo najbrž še le prihodnje leto. Pripuščanje prosilcev v prakso v svrho imenovanja poštnimi oficijanti. Dne 1. vinotoka 1906 začne se praksa za dosego mest poštnih oficijantov. Moški prosilci morajo najkasneje do 1, kimove a 1906 predložiti podpisanemu ravna- teljstvu zadevne s kolekom 1 krone koleko-vane prošnje s sledečimi prilogami: 1) krstni list; 2) domovinski list; 3) spričevalo državnega zdravnika o sposobnosti prosilca za poštno službo; 4) spričevalo z dobrim vspehom dovršenega četrtega letnika kake tuzemske srednje šole, ali najmanje dvorazredne trgovske šole, ali odhodno spričevalo o popolnoma dovršeni meščanski šoli; 6) spričevalo o lepem vedenju, izdano od pristojnega okrajnega glavarstva ali policijskega ravnateljstva; 6) eventualno vojaško knjižico; in 7) spričevalo o znanju jezikov, ki se zahteva za poštno službo. Glede natančnejih določil o praksi in skušnji kandidatov opozarja se na naredbo c. kr. trgovinskega ministerstva od 3. malega travna 1906, ki je razglašena v državnem zakoniku št. 77/1906 in v poštnem in brzojavnem naredniku št. 39/1906, nahajajočem se na vsakem poštnem uradu. Izlet r Trgovskega izobraževalnega društva" v Gorico, ki se je vršil minolo nedeljo, 29. julija, je vspel jako lepo, za kar smo vsi udeleženci dolžni veliko zahvalo našemu društvu, oziroma njegovemu delavnemu odboru, ki se popolnoma zaveda potreb trgovskega življa in njegove izobrazbe. Trgovci, ki morajo po ves teden se mučiti in truditi v svojih prodajalnah, so gotovo potrebni ob nedeljah (edinem svobodnem dnevu), nekoliko razvedrila. In, ako se tedaj združuje prijetno s koristnim, so se taki dnevi uporabili popolnoma dobro. Tak človek, ki je tudi svoj svobodni dan uporabil, da si je poleg zabave razširil tudi svoje obzorje in se s tem nekaj naučil, ne more rečif da je izgubil dan po nepotrebnem. Predaleč sem zašel in povrniti se mi je k našemu nedeljskemu izletu ! Malo pred eno uro popoludne se nas je zbralo 67 izletnikov na novem kolodvoru, kjer smo se tlivili lepemu poslopju in še lepšim napisom — seveda nemškim in italijanskim. Drdraje mimo nekdanje sv. Andrejske postaje, ki so jo popolnoma podrli in bo čez nekaj let že pozabljena, sem se nehote spomnil, kako vse mine na svetu : kar je danes slavno — splošno čislano — se v par letih pozablja... Kmalu smo pod sv. Jakobom in potem naprej proti sv. Ani, skozi tunel v Rocolu. sv. Ivanu do openskega tunela. Po vsej tej progi imamo krasen razgled na mesto in na morje. To je res nekaj krasnega, ta pogled na morje hiš, ki se blišče v solnčnih žarkih kakor bi bile posijanerz biseri — v ozadju pa morje ! Do openskega tunela se nam oči lahko vedno naslajajo ob tem krasnem raz-! gleda. Ali tudi potem je dovolj lepega ob . progi tja do Gorice. j V Gorici nas je pričakoval na kolodvoru g. Drufovka, ki je prišel v imenu ,.Trgov-j skega-obrtnega društva ~ in nam bil zvest j ciceron po vseh naših potih. Izrekamo mu še na tem mestu prisrčno zahvalo. J S kolodvora smo jo udarili proti Sol-. kanu. Močil nas je sicer mal dež, ali nismo se zmenili za to, saj je zopet kmalu zažarelo julijsko solnee. V Solkanu smo si ogledali velikanski most, o katerem je dal naš predsednik, g. J. U1 č a k a r, nekoliko podatkov. Vsi smo občudovaje ogledovali to ogromno tehniško delo. Cas nam je bil kratko odmerjen — morali smo proti mestu nazaj, da vidimo še starodavni goriški grad. Ob vhodu v trdnjavo, kjer sta nameščeni danes dve stotniji vojakov, je napis, da je bil ta grad znan že leta 1001. Avstrija ga je dobila leta 1500., ko je prišla vsa goriška mejna grofija v njene roke, a že prihoduje leto, 1501., ga je na novo utrdila. Leta 1508. so si ga osvojili Benečani, toda Avstrija ga je leta 1509. zopet iztrgala Benečanom. Od leta 1660. je grad vedno v enakem stanju. Kdor je prišel v Gorico, naj ne zamudi ogledati si tega gradu. Lahko se gre tudi na stolp, od koder je krasen razgled po vsej Goriški. Gosp. predsednik nam je razkazoval in imenoval nekaj krajev in gora, ki jih je videti. Med vsemi vasmi je izletnike najbolj zanimal Št. Andraž, kije znameni t po te m, danima nobenega občinskega davka! Ko smo zadostili svojim duševnim potrebam, treba je bilo misliti tudi na naš že-lodček — zavili smo jo k Jelenu, kjer smo bili jako dobro postreženi, samo čakati smo morali nekoliko predolgo. Med veselimi pogovori je jako hitro minula ura, odmerjena za počitek ; treba je bilo pripraviti se za odhod. Po prisrčnem pozdravu od g. Drufovke se je večina izletnikov odpeljala nazaj proti Trstu, nekateri so pa ostali še v Gorici, kjer so se jim pridružili še nekateri gg. trgovci, prišedši s svojega izleta. Minul je naš izlet, a spomin na njegovo prijetnost nam ne izgine tako hitro iz spomina. Zahvaljujemo se slavnemu odboru ».Trgovskega izobraževalnega društva" za prireditev izleta, kakor tudi gospodom Goričanom za njihovo kolegijalnost. Žal nam je, da se nismo poprej bolj natanko dogovorili, da bi bili priredili skupen sestanek. Kar še ni. se pa še lahko zgodi. Udeleženec. Razpisani službi. Ravnateljstvo c. kr. kaznilnice v Kopru potrebuje takoj pisarja. Zahteva se od prosilca popolno poznanje nemškega jezika in to, da je izv«žban v kancelij-skih in računskih poslih. Pri c. kr. okrajni sodniji v Kanalu je pa razpisano mesto uradnega sluge. Motociklistom! Tukajšnje c. kr. na-mestništvo je z odlokom iz dne 25. julija t. 1. zavkazalo vsem kompetentnim oblastim, naj pazijo, da bodo vsi motociklisti imeli številko od zadei, ker, ako jo imajo spredaj, ni to veljavno, kajti ako je številka spredaj, nima redar časa, da bi jo videl. rNaš dan' ! Pišejo nam : Vaš gospod „Brun" misli, da je iznašel Ameriko, ko je napisal notico o veliki slavnosti, ki jo bo prihodnjo nedeljo obhajalo naše „Tržaško podporno in bralno društvo" ! Ono, kar je „Brun" napisal (gotovo se je vozil v brunu na sprehod !) smo mi tržaški Slovenci vedeli že pred mesecem dni ! A ne samo mi, vedeli so to tudi naši bratje širom naše slovenske domovine ! Da je „Brun" napovedal naravnost — velikansko narodno slavje, je tudi naravno, prvo, ker v nedeljo popoludne ob 4. uri začne res narodno slavje, in v drugo, ker je g. Brun vedno optimist — 011 vedno pretiruie, mesto da bi delal! Torej ! Kar se tiče slavja, ki ga br> slavilo rTrž. podp. in bralno društvo" prihodnje nedelje, smo torej edini. Tudi jaz sem prepričan, da se nas omenjenega dne zbere v ulici Stadion najmanje toliko, kolikor je nas ,Brun; napovedal. Bratovska ljubezen. Viktor P., ki prenočuje na lji čevališču v ulici Gaspare Gozzi. aretovan, ker je predsinočnjim p težko ranil svojega brata Frana, ^u.cuca le bil na policijski komisarijat pri sv. Jakobu, kjer so ga vzeli na zapisnik in potem pridržali pod ključem. Neznani so udrli v spalnico 24-letnega Karola Podreka, ki stanuje v ulici di Riborgo št. 35 in so mu ukrali par čevljev, vrednih 6 kron. V morskem kopališču pri svetilniku je bil sinoči ob 6. uri in pol aretovan 17-1. Božo L., ker je pismonošu Mihaelu Kocijanu ukral par čevljev, vrednih 12 kron. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in potem izpustili na svobodo. Iz jeze jo je zadel mrtvoud. V Gradcu je zadel mrtvoud 59-letno Ivano Kramaršič, ker se je silno razjezila nad nekim kovaškim pomočnikom. Koled&r 1» vreme. Danes: Nujdeuje sv. Štefana ; Strašimir; Miraea. -- Jutii: Dominik, spor. ; Hranko; LjubaČica. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne Celaiuf. — Vreme : vroče. Društvene vesti in zabave. Srbsko pevsko društvo v Trstu. Pišejo nam : Čemur se nismo niti osinelili nadejati še pred par leti, doživeli sino sinoči: italijansko in slovansko občinstvo divilo se je in navdušeno ploskalo v doslej pač nepoznani harmoniji divnim slovanskim himnam v restavraciji Depretis na Acrjuedottu. Tu nastopa namreč od sinoči naprej srbsko pevsko in muzikalno društvo: „Vesela Sumadija" iz Smedereva. Že pri prvem koncertu je bilo navzočega mnogo slovanskega občinstva in ker društvo v resnici zasluži, da se ga moralno in materijalno podpre, prihitimo jutri in k nadaljnim predstavam polnoštevilno. da bomo lahko zopet na najšumneji tržaški ulici zopet enkrat ploskali svoji miljenci, slovanski pesmi. Podrobneje poročilo o posamičnih točkah priobčimo jutri. Vipavsko gasilno društvo bo obhajalo dne 8. sept. t. 1. svojo 25-letnico. Vsa ona slavna gasilna, kakor tudi vsa druga društva, ki bi se slavnosti udeležila, so na-prošena, da se zglasijo do 15. avg. Prosi se tudi, da naznanijo, ako se udeleže z zastavo. Vspored bo sledil. v petek, dne 3. avgusta 1906 > EDINOST« štev. 212. Stran III izlet na Črno prst v Bohinju. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, dne 5. avgusta t. 1. izlet na Črno prst v Bohinju (1845 m.) Ta gora nudi obiskovalcem krasen razgled in ima tako mnogovrstno floro, da se lahko imenuje pravi planinski vrt. Na planini pod Liscem stoji Orožnova koča „Slov. planin, društva". Izletniki se od Brzojavne vesti. Sestanek cesarja Viljema in kralja Edvarda. DUNAJ 2. y.S. Fr. Presseu poroča, da se cesar Viljem in kralj Edvard sestaneta dne 15. avgusta. Kralj Edvard se ustavi v gradu Friedrichhofu en dan. Dne 16. avgu- peljejo iz Ljubljane v soboto dne 4. t. m. ob'sta Pride v ^^ vari' 4. uri popoludne ali pa ob 10. uri zvečer in Ogrski ministri Wekerle, Andrassy in pridejo v Bohinjsko Bistrico ob 8. uri zve-1 KoSut. čer v soboto ozir. ob 2.17 zjutraj r nedeljo.! IŠL 2. Ministerski predsednik dr. We-od koder je potem odhod k Orožnovi koči in'kerle in minister vnanjih stvari grof Andrassy na vrh Crneprsti. Odbor Slovenskega planinskega društva" vabi svoje člene kakor tudi sploh vse prijatelje planinstva, da se vdeleže izleta v obilem številu. Ker je v koči malo prostora za prenočevanje, je umestno, da izletniki, ki pridejo v soboto v Bohinjsko Bistrico, tam prenoče. Osrednji odbor „Slovenskega planinskega društva* Darovi. Gospod Ivan Kokalj je podaril obresti od 1. 1905 od svojega deleža vplačanega pri društvu ..Narodni dom" v Trstu kakor sledi: Dramatičnemu društvu v Trstu K 2, Dijaški kuhinji K 2, za Vilharjev spomenik v Postojni K 1. za novo zastavo Čitalnice sv. Jakoba v Trstu 1 K. Ta denar se nahaja pri upravništvu „Edinosti", dotičnikom na razpolago. M. L. mesto venca na krsto pok. Darinke 10 K. Ivan in Vekoslava 10 K v spomin hčerke za možko podružnico družbe »v. Cirila in Metodija. Bratje Sokoli! Odbor „Tržaškega Sokola" vabi vse svoje brate, ki imajo sokolski kroj. da pridejo danes točno ob 9. uri zvečer v društveno telovadnico na važno posvetovanje. Oh jednem prosi odbor vse brate člene, ki se mislijo vdeležiti I. hrvatskega vsesokol-skega izleta v Zagreb dne 2. in 3. septembra 1906, da mu naznanijo ustmeno ali pismeno •ta danes zjutraj odpotovala iz Išla ter se ▼mila v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 2. Minister za trgovino Košut se poda danes v Karlove vari, kjer ostane približno tri tedne. Nadvojvoda Fran Ferdinand. BAD GASTEIN 2. Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes dospel semkai s soprogo ter je napravil izlet v Bockstein. Nadvojvoda se vrne še danes zvečer v Solnograd. Državnozborska dopolnilna volitev na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 2. Na današnji državno-zborski dopolnilni volit vi v Nagy-Korosu je bil Bela Barabas soglasno izvoljen poslancem. ProtigrSki shodi na Bolgarskem. SOFIJA 2. Povodom današnje obletnice pričetka makedonske revolucije so bili v več pokrajinskih mestih protigrški shodi, ki so se pa hvala policijskim odredbam izvršili mirno. Le v Peširi sta bili napadeni grška cerkev in šola. Za protigrški shod, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, se delajo velike priprave. Oblastnije so izdale stroge odredbe, da preprečijo izgrede. Prihodnje dni se pričakuje tukaj deputacija romunskih nacijonalistov, ki ima izraziti Bolgarom svoje simpatije za pro-tigrško gibanje. Srbska modra knjiga. BELIGRAD 2. Danes je bila izdana modra knjiga o avstrij sko-ogrsko-srbski dipl o-matični korespondenci glede pogajanj o trgovinski pogodbi v času od 16. marca do 7. julija t. 1. Vaje francoske mornarice. MARSILJA 2. Minister vojne mornarice in to čim prej, da zamore preskrbeti zadostno ' >čišč in vse potrebno ukreniti za 'm vo^ni minister sta se ob 9- «n dopoludne j podala na ladij o, nakar se je vršila revija ii bi se prepozno prijavili, ne bo!eskadre- Na to odplule vojne ladije v iti za prenočišče. Na zdar ! j južno-zapadni smeri. Podmorski čoln za nemško vojno Gospodarstvo. i mornarico. KIEL 2. Na tukajšnji ladijedelnici „Ger- Mestna hranilnica v Kamniku. V me- mania" je bil danes zjutraj spuščen v vodo secu juliju 1906 je 173 strank uloži o kron a i - , , . - - , tl tiofii-o 1—1 t j • »t ron I podmorski čoln, ki ie zgradjen za nemško bJ.bbO 72. l/o strank dvignilo K 69.193*17 ; . . ~ , . , c t , . . „ , t . ' vojno mornarico. Da se čoln popolnoma do- 5 strankam izplačalo se je hipt. posoj 1 K 11.000'—. Stanje hranilnih vlog K ],473.158'6«, stanje hipotečnih posojil 1.062.756*60. Denarni promet 214.464*72. Nove železniške proge v Dalmaciji. Avstrijski minister za železnice je izjavil, da se bo v kratkem gradila železniška proga Trogir—Kaštela. Glede zveze z monarhijo je izjavil, da se Madjari protivijo progi Knin— Novi, priporočajo pa Knin— Ogulin. Samo tedaj bi se madjarska vlada ne protivila progi Knin—Novi, ako bi avstrijska vlada gradila druge črte v korist Ogrske. Razne vesti. * Osemleten morilec. V Bataresu na Ogrskem sta se pri igranju sprla dva dečka. Osemletni Maks Szarko je sunil petletnemu1 Ladislavu Gurszu nož v prsi. da se je La-j dislav mrtev zgrudil gradi, bo treba še približno pet tednov, tako, da bo možno pričeti z vožnjami za poskušnjo še le sredi septembra. Pritožba grSkega diplomatičnega poslovodje. CARIGRAD 2. Tukajšnji grški diploma-tični poslovodja se je pritožil pri porti radi protigršldh dogodkov v Plovdivu in drugih krajih. Porta je opozorila na to bolgarsko vlado. Potres. j STUTGART 2. Sinoči ob 8. uri zvečer j je bilo po vsej deželi čuti lahek potresni su-; nek, ki je trajal dve sekundi. Iz Perzije. RDI 2. r Agenzia Štefani" poroča iz Te-j herana: Minister vnanjih stvari Muešir ed Dauleh je imenovan velikim vezirjem. Nevihta na Danskem. KODANJ 2. Silna nevihta je včeraj popoludne in po noči razsajala po večem delu van postajni orožnik, ki so ga ponovno videli skupaj z onimi osebami. Položaj v Helsingforsu. HELSINGFORS 2. (Petr. brz. agent.). Splošni Štrajk, ki so ga nameravali proglasiti delavci in rrudeča garda", se ni posrečil. V mestu se še ni povrnil mir. Tekom dneva je dospelo semkaj novo vojaštvo. Sodne oblastnije so zahtevale, naj se zapre štiri osebe, ki so jih za časa nemirov aretovali v pristanišču, ker so imele orožje v roki. Po noči je bil železniški tir na več krajih poškodovan. Včerajšnji kurirni in poštni vlak iz Petro-grada je bil zadržan. En del proge so popravili vojaki. Na mnogih mestih je bil poškodovan tudi brzojav. V mestu pričakujejo, da pride semkaj eskadra. HELSINGFORS 2. Sinoči ob 7. uri zvečer sta oklopnjači „Cesarevič" in ^Bogatir" pričeli močno streljati na forte, ki so jih zasedli ustaši. V začetku so forti odgovarjali na streljanje, ob 9. uri so pa prenehali. Vi deti je posamične ladjice, na katerih zapuščajo uporniki posamične otoke. PETROGRAD 2. „Novoje Vremja" poroča iz Kronstadta, da so govorice o uporu posadke neresnične, pač pa so nastali nemiri pri 4. in 7. Hotni ekvipaži. Brezžični brzojav ne posluje že dva dni. Glasom poročila lista „Dvadsati Vjek" so sinoči v Helsingforsu opazili na trdnjavi Sveaborg belo zastavo. Okolu polunoči je na enem otokov nastal požar. Upor v trdnjavi Sveaborg udušen. PETROGRAD 2. (Petrogr. brz. agent.) Upor v Sveaborgu ie udušen. V Kronstadtu so bili v minoli noči nemiri y eni flotni ekvipaži. Zvesti deli čete so hitro udušili nemire, pri čemer se je uporabljalo tudi strelno orožje. HELSINGFORS 2. (Petr. brz. ag.) Vsi uporniki trdnjave Sveaborg so se udali. Na ukaz carjev je bilo sestavljena vojno sodišče, da sodi upornike. Upor v Tiflisu. TIFLIS 2. (Petrogr. brz. agent.) Dne 30. julija se je spuntalo pet stotnij pešpolka Samur, ki se nahaja v vasi Dašlagar. Poveljnik polka, dva druga Častnika in svečenik polka so bili ubiti. Iz Groznega so odšle čete, da uduše upor. Od tukaj je bil odposlan 4. bat ali j on strelcev. TIFLIS 2. (Petrogr. brz. agent.) V 83. pešpolku Samur se je spuntalo devet stotnij. Ko so došli koz&ki, so se puntarji udali ter so izročili štiri kolovodje. Častniki in vojaki drugih stotnij, ki so izven vasi Dašlagar, so brzojavno prosili podkralja, naj uporabi njih in ostale dele čet, da uduše ustajo. Iz Tiflisa je bila razun 4. batalijona strelcev odposlana še ena stotnija z brzostrelmmi puškami. Brzojavna zveza z Dašlagarjem je zopet vzpostavljena. Načrti revolucijonarcev. BEROLIN 2. „Voss. Zeitung" poroča iz Petrograda : Revolucijonarci so nameravali, da izbruhne v istem času upor v Sveaborgu, Kronstadtu in Sebastopolju. Upor v Sveaborgu je pričel prerano. kronska rente K 94.65—9x9% italijan V a r»nu K —•— —.—, kreditne akcije K 870 — —"672.—. državne železnice K 671.50-673 50 — Losibardi K 164 25—166 25 Lloy do ve akcije K 7S7 — 745 — Srečke Tisa K 331.75—335.75. Kred: K 496 — do 433.—, Bodeakrsdit 1S30 K 302. R denkredit 1389 K 302.— H10.—. TarVsa £ i i<).u-» 10050 100. V) 117.H5 117.^0 9;>.d0 99.60 113.— 12 VIO P4 7"> 84 70 94 SO 3170 (Dalje na četrti strani) Ne čifaf samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja Il/flN MILLONIG TRST, Pluu Barrle a it. 3, TS3T FILIJALKO Ca m po S. Glacomo št tO. Prodaja in raz-pošilj anj e na debelo in na drobno, Ceniki na razpolago. Borzna poročila dne 2. avguste. Tržaška borza. Napoleoni K 19.10—19.13, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.25——-240.40 Francija K 95.47'/t—95.70, Italija K 95.471 ..—95,70— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.25—117 45, nemški bankovci X —.—— avstrijska ednotna rente K 99.40—99.70, ogrska Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Po uradnem izvestju bosanske vlade je zna- Danske in ie provzrocila znatno škodo. salo leta 1904 število prebivalstva v Bosni in j 0sem Je ubiIa streia ? v osem kmečkih ' hiš je udarila strela ter so pogorele. Perzija in Turčija. TEHERAN" >. (Petrogr. brz. agentura). Med Perzijo in Turčijo so nastali zopet pre- J piri radi meje. En turški oddelek jc namreč zasedel neko zemljišče, ki se je smatralo doslej kakor perzijsko. Hercegovini okolu 1,700.000 duš. Od teh je Uio 760.000 pravoslavnih, 590.000 mohame-flaiu ev in 36u.0OO katolikov. Židov je v Bosni •'aoIh 10.000. drugovemikov približno 4000. Prebivalstvo Londona. Giasom neke pravkar izdane statistike ima Veliki London daj nad 7.100.000 prebivalcev, torej za P«j1 milijona več nego leta 1901. London ima toliko prebivalstva kolikor Češka. Danski kralj obišče otok Island. danski kralj ie objavil členom islandskega -Itinga (deželnega zbora), ki so prišli te dni 7 Kodanj, da hoče v prihodnjem letu obi-slcati otok Island. Rekel je, da ga bo najbrže spremljal odbor danskega državnega zbora. Izjava. H u s i j a. PETROGRAD 2. Glavni brzojavni urad so po noči zasedle čete. TERJOKI (Finska) 2. (Petrogr. brz. agent.) Vsi voditelji kadetne stranke so včeraj dospeli semkaj. Pogreb umorjenega poslanca Herzen^teina se bo baje vršil v Mo- Podpisani izjavljam, da kar sem govoril dne 1. julija t. 1. v Dobra vi jah proti Janezu Kjuder iz Kazljen glede žvižganja pri veselici v Toma ju »ne morem tega z gotovostjo trditi, k e r sem to le od druzih slišal, da je imenovani Janez žvižgal pri veselici. JOŽEF OREL. ^ jb Društvo „jfarodni Som" v Zrstu razpisuje siužbo društvenega uradnika Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo na društveni odbor v Trstu, uiica Geppa št. 21. do 15. avgusta 1.1. j- lOiiOnOiiOiiOiiOiiOtiOiiOiiOiiOl it mt Tovarna pohiitva "M jfHeksandsr £evi JMiui ulica Tni Itv. 52. fl (Ustaa Mia^ ZALOGA: Plftzzn KOSARIO (Seltk« putoH*). ^ OfM, MmdI bati n«to»n* k«nkurHM. Sprejemajo m vsakovrstna deU tadi p* ponahnih načrtih, m - -Milk fenspUta« trn ftuk« .4". 11.31 19 091/, M 45 li 30 Far;žka ir» londonska borza. I' «ri«: i .-'k!' — Frar.cozka renta 07.37, sr.^th ni;i» i*>'J. >"». Spaueki exterieur 95."i0, :« t; nš»- >14:; . Meujice na London .r. 1 i 5. Pariz: (~k-ep> Avstrijske državne železoice __Lciubar.Je 173.— uniiicirana turška reniai»t>.60 eietrijeka zlata renta 100 55, ogrska 4' 0 zlata renta 14.25, Lžnderbank —.—, turSke s»reči:e —.—. pa-rsžk« bar-ka 1-Vl.l, itaiijr.uake mtridijonalne akcije akcije Iiio Tinto 1<14*» Vzdržana L n d o u : (V'klep) Konsolidiran dolg S7.11/,« s-recro 3v.s'1G, Lombardi 7.—,SpanHka renta 94.'iu-i:iai.ska re:i'« 101.s/4 tržni diskont 3"„ merjšce n» liura^u 24.32. 31irna. Tržna poročila 2. avgusta. Budimpešta Pšenica za okt. "C 14.S<3 do K 14-88, ti za ofci K J-J-.V) do l'J oves okt. cd K 12.S6 do 1-2-83, koruza za avgust 32*. 6 do 12.58 Pšenua: ponudtie in j ovpra'" " uf srednje, tendenca niinia. — Orodni* : 14.000 met- stot., ttepremenjeno ; druga žita mirao. Vreme: vroče. Hamburg. (Sklep pop.) Ka^ Santo« good cverage za september 40'/4> za december za intiec 41 '/4, za maj Jl3,4. Trdno. — Kava Rio navadna loco 40-—42 nava ina r elna 43—44 navadna dobra 45—40. Ham 17-25, za september rovember 17 70, za dee l"/.«5, za januar 17.75. — Vzdržano. — Vreme: oblačno. N e \v - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za boreče dobave. Trdno, za 10 do 15 siotink viSje. — Prodaja: 11.000 vreč. H a v r e. (Sklep) Kava Ssnios good average r» tekoči mesec 4^.50, za sept, 49-75. Stalno. London. Sladlror repe aurov 8\4 Sh ; Trd no. Pariz Rž za tekoči mesec 15.75, za avgust 15-75, za sept.-okt. 16.—, za s»ept.-dec. IG. 15 (mirno). — Pšenica za tekoči meeec 24.:w>. za avgust 22-80, za tept.-oktober 22.45, za septemb.^r-dec. 22.40 (stalno). — Moka za tekoči nresec 30.50. za avgust 30.65, za fept.-oktober 30.15, za september-dec. 29.90 (mirno). u:y.__.i:... lin _ ,<■ ■<><.»•* »<•> _ ______________ Garlo Vitez pralnica in čistilnica na suho j Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ui. del Arsenale (9 parnim strojem) —- ■ za obleko brex razdiranja, blago, pohištvo : AUTORIZOVANA pregrinjala itd-, kakor tudi dežnike . . ^ - 11" trst — uiica Farneto št n — trst j mehanična aelalnica ! za inštalacije plina, vodovodov in elek-JllVin . trične razsvetljave. ° ! MU zte pripra? za žarne Inči ca pliu. 1IB11 ——^ Posredovalnica za kupovanje in prodajanje hiš | V. EISELT Ulica Torre Bianca Št. 16, I. nadst. od 10. do 12. predp. in od 4. do 7. po:>. co Co burg. (Sklep). — SS.idkor za avgust sepiember 17*65, za oktober za za september-dec. 41.75, za. januvar-april 40.50 (stalno) — Sladkor surov 88* uso nov 22.1/,—22.", (mirno), bel za tekoči me-ec 25.7#. za avgust 2'».*/fc, za ok-.-januvar 26/., zft jABUvar-aprii 27«/,, (mirno), rati-niran &7.— Vrtme! Vr»»že. r u MALI OGLASI. Mali oglaai računajo f-e po S eto t. besede ; mast no tiskane besede se računajo enkrat več. Najm^nj^a pristojbina 40 stot in k. - Plača se takoi. Mar Izven TrcU p!cm«n« naroči kak „>AU OGLAS", naj fOiljfl fltnar v naprej, kar drugače n« bo nJe|ov ogla* objawl]on, ćc r. I tub* poznana Upravi lista. Tarifa J* natlanjena na čala ..MALIH OGLASOV" In vsakdo Ukko proračuni, koliko mu J* plačali t tem, da proitaje besedo Oglasa treba nasloviti na „IHSERATRI ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja potem pisarn b« dajal ..IISERATM ODDELEK" Isfcrnaeije edino It, čo bo pisma priložena znamka za odgovor. Gostilna „Alla Costanza Kuova It. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča Be »i. občinstvu Henrik K o s i č Mala družina obstoječa iz treh oseb, išče malo stanovanje z vrtom, ^odo, tko mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-magna, Commerciale, ali v Skorklji blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi s>e tudi *tanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme ,.lnseratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a c! t u ž i n a". 888 Gostilničarji C<2 Povodom premeščenja priLodnjega 24. avgusta v ulico S. CATERINA štev. 9 bivši trg Gadola prodaja tvrdka blaga za moško obleko JOSIP SPEHAR vse Idno in zimsko blago pod izredno znižanimi cenami. po OC2 Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „prima autorizzata agenzia 5i me5iazione Gambrinus" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Gambrinus") kt se bav; edino le > pivamami in zalopami pivat kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-točev in vsaki drugi porio Jesurum, Prva avtorlzovana agencija „Gambrimis" TRST — ulica Farneto štev. IO, I!, nadstropje ■ od 9. zjutraj do 12. opoL in od 3. pop. do 7. uro xvo6er. Dr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik l>r. A. Kittak, ^Hca della Zonta št. 7, I. — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schn&idt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Graad PriJt' in zlatimi kolajnami na rasUvah y Rimu, Berolinu in Saint-Luis. — kateri »i žele nakupiti vino I. vrste iz vinograda braća V e-leniča brez <*a odpotujejo v Istro, za zmerno ceno fra u ko Trst nsj se obrnejo za nasvete in vzorce v ulico J?. Fraucesco d' Asmm ^t 64 (Trut) Pel agi T u j a k. b28 Stanovanja v najem ^ir^ in kuhinja Kron 164'SO; soba z r gojiščem K 135"9G; via Torreute 40, prvo nadstropje : soba in kuhinja K 3ŽJHJ0 ; drugo uadstropje: '6 sobe in kuhinja K 597 40; podstrešje, soba in kuhinja K 247 20. — Obrniti se jc ulica Campanile 12, Petijevič. 825 domači, najfinejši med v kovinsko (hermetično) zaprtih steklenicah po l/t in 1 t'g ponuja pov zmernih i-euah posestnik Pavel Ž i b e r n a, f?torje pri Sež»ni. Trgovski pomočnik If f^tr. iega blsga. z dobrimi RpiiOevali ieli svojo službo premeniti v svrho, da se nauči italijanskega jezika, najraje kam v tržaško okolico. Ponudbe je pošiljati na naelov: A. Z. 20 H pošta Prem (Notranjsko). Poste restame. 826 Ustanovljenaleta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella nI.Media28 TRST TbMob374 Mehanična dela I niča. Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, nipvejšep sestava na množeči se obrat in napreiojočii pritiskom. — Obirate za oljke. — Stiskalnico za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom Vodne Kraški Mali dvorec kuhinjo, tušnico; v L v >korkiji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, nadstropju : 2 sobi in kuhinja ; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vae urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemlji&če (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec proda sa nizko ce»o. 550 star, jako zrnožsu, se ponuja društvom IMilll«>L ju zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam Za na-je prašati pri rInperatnem uradu ESinoati" (7oo Cnotifna :.stadt Laibach" (ulir^H^I) uUoUind Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občin-»tvu J. Kante. (295) Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe&irijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Tolofomo At. 847. - Via della Stazions Štv. 7. - Telefone «t. 8A7 Filijaike v PULI, GORICI. REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vee kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Miluje predmetov, ki se jeiljtio ia &oto?anie in preralaije Uliga na ?se pruge.! == Sprejema se tudi pohiitvs In dr«H predmete v shrambo v lastna za te pripravljena suha skladišča. mr Edini tržaški zavod ~ = „VACUM-CLEANER' ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PJREPROH ——— Točna postrežba in nizke cene. "TUB »t« H^T Najboljša reklama za trgovce, c brtnike. rokodelce in zasebnike sploh, MALI OGLASI pAvstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelll C0SUL1CH. Vovs redu, kttrs la dlrsktss siaiba sa blago fta potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod mmmmm GIULIA odpluje dne 7. avgusta, t. M. v Nori Vork. — Cene Jako nizke. ===== l otrežba in hrana (vsak dan svei kruh in meso) dobro vino, zdravniške siužbe. Psrniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Ca pojasnila se je obrniti na drufttvo v Trstu, ulica Moltn piccolo št. 2 Velika zaloga koles (bicikljev) Germanist in Naziosiafe f:oies na Dencin (molociitet) ROSSLER V JADEBR8 pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin mehanična Selalnica w kolesarska lola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma Štev. 3. Srmano Cattelsni Trst, ulica Acquedotto štev. 10, Trst Inštalacija za vodo in plin. Velika zaloga držal zi svetiljke, tulipanov, r.|«nratov in vseh drugih predmetov za žarno luč. Zaloga rnrciic prve kakovosti. Izvršuje o priliki 24. avgusta povodom premeščen; stanovanja ali trgovine prenos »vei'jk. Izposojuje svetiljko po tovarniški cen:. HT* Narocbe sc izvršujejo točno. V zalo si olja, kisa, mila in kave v ulici Sta«lion štev. 1*.* 'n« oglu ulice deile Acque) se prodajajo vsi omenjeni predmeti umr brez konkurence. Blago se dobi vedno sveže. Odpošilja se tudi na deželo. Priporoča se najtuplje upravitelj JEd var d L u pieri. Električno vpeljavo izvršuje franjo S. 2)alsasss TRST ulica S. Spiridione štev. 6. to r Kdor i§fc sluibo ali kakor^uo-ko'I /apo-s-lenje : kdor Išče uradnike ali službeno «.sobjr : kdor ima za oddati sobe, stauoTanja, «'toreei : kdor imn za prodati hiše, polja, dvore : kdor želi posojila, vknjižbe itd., prodati a kupiti premičnine ali »ploh rabljene predmete itd. Itd. caj se poslbži K ALIH OOLAItOV > „Edinost i", ki so najceneji, itajvrt- čitaci ni najbolj pripravni v dosego nameuu. ^^ ;Vsi zdravniki se čudijo čarobnemu vspehu. / s /. yt. / m / / / s / ■4. / / /, / ✓ V, / / / Z Se / / / t i m iS V / £ j 4. 'I I / m i •i / € m •i ž*! % A . £ je ozdravljivi evtrakt r.< kr japonske rastline in oiiiogor.i pravkar čudeže pri reumatizmu, želodčni bolezni. sKni boli, neduhi, živčni šibkosti, pomanjkanju spanj »sr-zlih rokah in norab, bledici, kreu, k..žai bolezni, influenci, k.šiju, ušesnemu brenčanja, glavobolu. -- ,,Yo4* «";isti kri, podvoji pljučno in telesno moč, jari apetit in j re-skupuega; pomaga gotovo pri kataru vm^h duševnih in prsnih boleznih. — „Vo*- je od bavljanje medicinskega novinstva odobrena in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pripomoček ne obstoja. — „You se ne mu«" pogrešati v nobeni hiši. ^Tisoč zali v.. Inih pripozeanj priča, da pomaga „Vo*4 v vseh slučajih in se že v par urah čuti ozdravljivi vspeh. — Cena steklenici 1 krunu. Za popolno zdravljenje je treba <»-12 steklenic. Edini uvoznik: D. Sehon v JVIilanu Francesco Sforza 3. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Bćcsi u. 2 v Budimpešti kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-Og.ske. t / / / /