SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sóbados Dirección: Dr. V. KJUDER J-ambaré 96Í, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "el nuevo periodico M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 2. FEBRUARJA 1935 Štev. 68 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. • Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH Kakšne Zadruge? Neki gospod, ki se prišteva med ^'lovite, je poslal našemu uredniš-| tvu nekaj vrstic, v katerih je skušal ' !%QVedati, da smo pri Novem listu j str«šno nedosledni: na eni strani go-| Vo%io, da bi biio treba proučiti mož i- n°«U zadružnega organiziranja naše-! ga izseljenstva, na drugi pa vihtimo i star° geslo "Svoji k svojim!" ter po-i Zlv»mo izseljence, naj podpirajo naše •Sovce in obrtnike — delamo torej za individualna, nezad-= ruž»a podjetja. čeprav se oni gospod ne prišteva "IC(1 prijatelje našega lista, prav radi *' u'riamemo, da je omenjene vrstice j Il'dPisal v dobri veri. Poroditi so se '"orale iz prepričanja, da smo imeli i nii«lih, ko smo govorili o zadružni-| s'Nl,i kakšno konsumno prodajalno in '"0,'cla celo kakšno... balincarsko za Uf5°> ki naj bi reševala gospodarja® Probleme našega izseljeništva v ' n' konsumni gostilni. ^ takšnem slučaju bi bil seveda 1 ,ist nedosleden. nedoslednosti pa ne drži, ker . 1)alincarsko" zadrugo, ki bi uteg-I i ' d 'ZP°c'i'initi kakšnega našega gos-"'farja, nikoli mislili nismo in ker 'Ucii ne verjamemo, da bi mogla se-5' kakšna konsumna prodajalna u-sPešno delovati v naši buenosaireški Albini. Kakšne zadruge pa potrebujemo? •\'ašc izseljence, ki žive v Buenos r a r I* 0 Y if r t i« »'! ali no •Mrcsu, moramo razdeliti v dve skupni: v takšne, ki imajo tu zasigura-delo in ki so se torej odioso za stalno naselijo v mestu -r,a najbližji okolici; drugo skupi-Pa tvorijo oni rojaki, ki stalnega cili- da s i °/en izseljenec, ki namerava ži- V r> uuena' Airesu, si bo prej ali ^'rej "''za<*eva'> cla Pride do lastne ¿ 'e 'n se tako reši (četudi šele (iolg0 v reto let) enega najhujših 'atkov- uv- najemnine. M ri'| oí 4 d« 0ne izseljenske družine, ki upajo Poljedelstvu sigurno gospodo bodočnost in samostojnost, za .^iti v «ima Pa najbolj, da bi po najbolj u- * Noih ; g 11 pogojih dobile zemlje ter si naprej zasigurale pogoje za čim gospodarski napredek. , »„, Prvo skupino bi bila potrebna !>¿ñ da «e je v sredo tINaW Posebnim fašističnim ¡S-ev£ razprava proti skupini ofe" aar* °k°Hce- p*1*1* T"°'zUa> da so rovarili proti iS^civ " *)0roCila navajajo. a Sodn° 1)110 devet in fihunal na ječo od treh do dva- REVOLUCIJA V URUGUAYO Vstaja proti režimu dr. Terre, ki ga obdolžujejo, da fe prekršil ustavo in škodoval gospodarstvu republike V republiki Uruguay je izbruhnila vstaja proti vladi predsednika dr. Te-rre. Poročila, ki pa niso preveč zanesljiva, ker je vlada vpostavila strogo cen zuro, pravijo, da so se v raznih no,-tranjih krajih republiko zbrale oborožene skupine, ki hočejo strmoglaviti sedanji režim, kateremu očitajo, da je poteptal, ustavne svoboščine ter pri pravil deželo na rob gospodarske propasti. Vstajo vodi nacionalistični "Caudillo" Basilio Muñoz, ki je objavil poseben proglas na narod. V več krajih je prišlo do krvavih * Ü * ti * spopadov med uporniki in med četami, ki so ostale zveste montevidejski vladi. Poročila govore o mrtvih in ranjenih. Ni verjetno, da bi uporniki dosegli kakšen uspeh, ker izgleda, da je pretežna večina vojske na strani dr. Térro. Nezanesljive oficirje je vlada takoj zamenjala in okrog sto častnikov je bilo celo aretiranih. Vlada je sklenila poslati proti vsta-šem vojna letala in topničarje. V kritje izrednih stroškov, ki jih je vladi povzročila revolucija, bodo oblasti zaplenile zasebna imetja voditeljev u-pora. Preiskava v zvezi Argentinska zadružna z marseilleskim zakonodaja atentatom ' Marseillesketnu .sodniku, ki vodi preiskavo proti atentatorjem, ki so organizirali umor kralja Aleksandra in ministra Barthouja, je jugoslovanski poslanik v Parizu dostavil te dni poročilo o pravi istovetnosti morilca, ki se je skrival pod izmišljenim imenom Kaleman in katerega je množica na licu mesta ubila. Glasom tega poročila je morilčevo pravo ime Veluško Diinitrov Kerime. Rodil se je 10. oktobra 1897 v Kamni-ci, okraj Peč, na Bolgarskem. Sedem njegovih bratov in sester je še tam živečih. Po dovršeni vojaški službi se je i-menovani priključil makedonski revolucionarni organizaciji, v kateri je kmalu zaslovel kot najboljši strelec. V Sofiji je izvršil dva umora; ustrelil je nekega komunističnega poslanca in pa nekega člana "Orima", ki je bil njegov osebni nasprotnik. — Prijeli so ga in obsodili, leta 1922 pa JAPONSKA EKSPANZIJA Japonci osvajajo nove dele kitajske zemlje - Konkurenca japonske industrije na svetovnih tržiščih utegne ustvariti resne mednarodne zapletljaje Japonci obračajo v zadnjem času prav močno pozornost svetovne javno sti nase in na svojo politiko trgovske in politične ekspanzije. Z dejanji in besedami vedno bolj odkrito kažejo, kakšni so njihovi cilji: izpodriniti vpliv evropskih držav ter Severne A-merike predvsem na Kitajskem, zagotoviti si politično hegemonijo na Daljnem vzhodu ter osvojiti velika tržišča japonski industriji. Mnogi napovedujejo, da ni več daleč dan, ko bo Japonska zlepa ali zgrda, spravila pod svoje vodstvo vsa nebela plemena južne polovice azijske celine, saj se njen vpliv že močno čuti tudi v Indiji. Japonci so doslej dokazali, da so v izvajanj svojih načrtov dla odločni — Dasi je bilo vse svetovno javno mnenje proti njim, se le niso dali odvrniti "od svoje ekspanzivične politike na Kitajskem. Odvzeli so Kitajski Madžurijo ter jo proglasili za 'samostojno" državo, ki je pa seveda popo-noma pod njihovim vplivom. Vsi pro tetti Zveze narodov niso nič pomagali. Sedaj. izgleda, da hočejo Japonci svo jo posest na azijski celini razširiti; začeli so prodirati v severni del Kitajske, v pokrajino Čahar, in so tudi pri tem... "obedu", požrli velik kos kitajske zemlje, kakor se je te dni izrazil Lloyd George. Takšnih "obedov" bodo Japonci najbrž napravili še celo vrsto. Po vsakem poštenem grižljaju se nekoliko oddahnejo, da prebavijo, pa tudi za to, da se drugi privadijo na njihovo povečano državno telo. Verjetno je, da Japonci ne bodo mirovali, dokler ne uresničijo svojega gesla: "Azija azijskim narodom!" — in, seveda, pod vodstvom Japoncev, ki si» upravičeno smatrajo za najbolj napreden in podjeten azijski narod. Japonska ekspanzija bo povzročila zapadnicn državam še hude skrbi. — Kajti ne gre se samo za Mandžurijo in za Kitajsko, ki je v bistvu zelo reven trg, gre se predvsem za gospodarsko ekšpazijo mikadovega cesarstva. Japonci so v kratkem času mogočno razvili domačo industrijo in iščejo se daj tržišča po vsem svetu: v Indiji izpodrivajo Angleže, na Filipinah in Kubi ter v Južni Ameriki Amerikan-ce, v Abesiniji Italijane, itd.; svoje prizvode uvažajo v stare evropske industrijske dežele, kjer konkurirajo z domačimi izdelki. * & * 2? * ^ FLANDIN IN LAVAL V LONDONU Francoski ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval sta prispela v četrtek zvečer v London. Obiskala sta glavno mesto Anglije z namenom, da sc s tamošnjimi državniki domenita glede važnih vpra šanj evropske politike, posebno tudi o vprašanju nemškega oboroževanja, o rimskih dogovorih ter o vzhodnem paktu. General Giro Minami, novi japonski poslanik pri Vladi "neodvisne" države Mančukuo in poveljnik tamošnjih čet, ki so začele spet prodirati y notranjost Kitajske V Severni Ameriki se že oglašajo možje, ki opozarjajo na veliko nevarnost japonske konkurence in pozivajo vlado, nuj japonskemu blagu zapre meje. Japonska trgovinska ekspanzija pri haja v vedno večjo navzkrižja z in-terusi velikih industrijskih držav. Ka ko se bodo ta navzkrižja rešila? Ali bodo Združene države in drugi prizadeti narodi segli po skrajnih sredstvih, da rešijo svojo industrijo? Najbrž računa Japonska tudi s to možnostjo. Zato je odpovedala wa-Shingtonsko pogodbo ter si s tem zagotovila popolnoma proste roke v pogledu pomoivkega oboroževanja... rt * rt * rt * VESTI IZ Preteklo nedeljo je imel g. Josip No vinc v "Taboru" napovedano predavanje, v katerem je obrazložil v podrobnostih argentinsko zadružno zakonodajo. Ker je. predmet važen, bomo tu navedli v glavnih potezah pre-dawiteljeva izčrpna izvajanja, ki bodo gotovo zanimala širši krog čitate-ljev našega lista, pred vsem one, ki se zanimajo za možnosti zadružnega pokreta med našim izseljenstvom. Argentinska republika je dobila svoj zadružni zakon šele 20. decembra 1926; izdelal ga je giocialistični senator dr. Mario Bravo po temeljitem predhodnem študiju tako, da spada ta zakon (ki nosi štev. 11.388) med najbolj moderne, popolne in liberalne na svetu. Zakon določa pred vsem, da se smejo imenovati zadruge (Cooperativas) samo takšna gospodarska društva, ki poleg tega imena združujejo še naslednje predpogoje: Društveno ime mora vsebovati označbo "limitada" — po naše: "Z o-mejeno zavezo". Argentinski zadrugi zakon ne dopušča zadrug z neomejenim jamstvom, v katerih odgovarjajo člani z vsem svojim premoženjem za morebitne zgube v slučaju likvidacije. V Argentiniji odgovarjajo zadružniki torej samo do višine podpisanih deležev. Število članov, zadruge se ne more omejiti kakor se tudi ne more omejiti doba njenega obsoja. Iz prve določbo izhaja, da sta neomejena število deležev ter višina zadružnega kapitala. Deleži se morejo glasiti na ime člana, so nedeljivi in se morejo odstopiti oziroma prepisati na drugega člo veka samo s privoljenjem odbora in pod pogoji, ki jih določajo zadružna pravila. Vsak član ima na občnih zborih en sam glas, ne glede na število podpisanih in vplačanih deležev. Zadružna pravila morajo vsebovati natančne pogoje za pristop, izstop in izključitev članov, ¿lani imajo pra- je bil izpuščen na svobodo. Nekaj Časa se ni več vmešaval v politiko, končno pa je vstopil v službo Paveliče-vih ustašev, po katerih nalogu je izvršil zločin v Marseilleu. O sokrivcu Mi ju Kralju poročajo, da so ječa, zasliševanja in pa pekoča vest vplivale na njegovo duševno raz položen je tako, da je začel kazati zna ke duševnega neravnovesja. rt * rt * rt ★ RUSIJE Kubiševa zadela kap - Molotov o zunanjepolitičnem položaju - Vojaška moč Rusije V Moskvi se je sestal vseruski sovjetski kongres. Izmed delegatov pač nihče ni pričakoval presenečenja, ki jih je doletelo radi nenavadnega tragičnega slučaja. Ko se je podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Kubišev pripravljal, da otvori kongres, se je iznenada zgrudil na tla. Priskočili so k njemu, da bi mu pomagali, a morali so ugotoviti, da je že izdihnil: zadela ga je srčna kap. Kongres jo bil odgoden, dokler t«e ni izvršil pogreb, kar se je zgodilo v nedeljo. Stalin in vsi višji sovjetski funkcionarji so na zadnji poti spremljali pokojnika, kateremu so tudi od delki vojske izkazali zadnjo čast. * Naslednjega dne se je kongres nadaljeval. Predsednik sveta ljudskih komisarjev je poročal o zunanjepolitičnem položaju. Dejal je, da je bila ruska vlada izpostavljena hudim kritikam, s strani inozemstva, radi številnih smrtnih obsodb, izvršenih v zvezi z umorom voditelja Kirova. Ru ska vlada pa se na te kritike ne more ozirati in se tudi ne bo ozirala, marveč je zatrdno odločena nadaljevati S svojo dosedanjo politiko. O odnošajih z Nemčijo je Molotov dejal, da so prav izredno slabi. Po njegovem mnenju dokazuje Hitlerjeva knjiga "Mein Kampf", da Nemci še vedno sanjajo o nadvladi na svetu, posebno radi bi pa prodirali proti vzhodu; baje imajo pripravljen na- črt za odcepitev enega dela ruskega ozemlja od Sovjetske unije. Govornik je povedal, da se je rdeča vojska močno ojačila v zadnjih letih ter da je tudi prav dobro preskrbljena z mehaničnimi vojnimi sredstvi. Splošni gospodarski položaj Rusije je, po njegovih izjavah, boljši nego položaj drugih kapitalističnih držav. Molotov je govoril tudi o pomembno sti dejstva, da so tudi Združene države priznale sovjetsko vlado. Rekel je, tla je to dokaz o veliki mednarodni važnosti Sovjetske zveze. Vpričo tega je, po njegovem mnenju, naravnost smešno, da državice, kakršna je Sv i ca in Portugalska, nočejo priznati sedanjega ruskega režima. * Milialjo Tuhačevski, podkomisar za vojno, je kasneje poročal na istem kongresu o rdeči vojski, ki šteje sedaj 940.000 mož. Leta 1934 je vlada izdala za vojsko 5 miliard rublov, letos pa bodo izdatki še večji; znašali bodo G milijard. Izredne vsote so potrebne za zgraditev utrdb na vzhodu in zapadu. Tuhaičevski je izjavil, da se z veliko vnemo pripravlja vojna proti Rusiji, a da se Rusija napada ne boji, ker je njena vojska močna in dobro pripravljena. Te besede so zborovalci pozdravili z velikim navdušenjem. Govornik je povedal, da se je število vojnih letal, s katerimi razpolaga Rusija, zvišalo v zadnjih štirih letih za 330 od sto, število lažjih tankov vico izstopiti v dobi, ki jo določajo pravila; če v pravilih ni takšne določbe, je izstop možen samo ob koncu vsakega poslovnega leta in z odpovedjo od 10 dni. Ako društvena pravila zahtevajo od članov vpisnino, še ta vpisnina ne sme zvišati za one, ki bi vstopili v zadrugo kasneje, ko si je zadruga že stvorila rezerve. Član, ki izstopi, nima nobene pravi ce do deleža od društvenih rezerv. V slučaju likvidacije društva se mo ra izročiti rezervni fond državnemu ali pokrajinskemu erarju, ki uporabi ta sredstva za gospodarsko vzgojo na roda. Pobudniki, ustanovitetlji in odborniki zadruge nimajo nikakih pred-pravic, ne smejo prejeti nobenih materialnih ugodnosti, niti sf "zagotoviti kakšne prednosti na kak del kapitala. Za pridobitev novih članov ali za plasiranje ' deleržev ne sme zadruga plačevati nobenih provizij. Ne glavni in ne postranski namen zadruge ne time biti propagiranje političnih, verskih ali narodnostnih i-dej; zadruga ne sme določiti, kot pogoj sprejem članov, njihovo pripadnost h kakšni politični stranki, veri ali narodnostni. skupini. Zadruga ne sme dovoljevati kreditov za konsum, t. j. ne sme dajati na upanje Posluževati se je smejo edino le člani. Odbor ima vsak čas pravico odpovedati en del kapitala onim članom, ki imajo po več deležev. Ako imajo vsi člani enako število deležev, se odpoved kapitala razdeli enakomerno na vse članstvo. (Dalje v prih. številki). PODR2AJ ~PRED SODNIKI Podržaj je že prispel v New York. Od tam poročajo, da je že priznal, da je kriv dvoženstva. Sodišče pa tega njegovega priznanja ni hotelo vzeti kar tako na znanje, marveč mu je i-menovalo zagovornika, ki ga bo branil na procesu. JAPONSKO IZSELJEVANJE V PARAGUAY Glasom poročil iz Tokia je paraguay ska vlada pripravljena dovoliti, da se naseli v republiki četrt milijona japonskih izseljencev. Tokijska vlada je baje že začela študirati to važno ponudbo. RAZNE VESTI V zvezi z rimskimi dogovori so nekateri listi razširili vest, da je Francija obljubila Italiji veliko pcsojlo. V Parizu pa so . te govorice demontirali. Ameriški kongres je odobril od Roo sevelta predloženi načrt za javna dela. 4,880 milijonov dolarjev so določili v to svrho. Pri gradnji cest, mostov in drugih javnih naprav, ki se bodo ustvarile s tem denarjem, bodo zaposlili 3.500.000 brezposelnih. Boljši časi so nastopili za oboroževalno industrijo. Kruppove tvornice, ki so v prejšnjih štirih letih imele zgubo, so si s letu 1934 opomogle ter dosegle čisti dobiček od preko 6 in pol milijina mark. Tudi število zaposlenih delavcev se je v teh tvornicah zvišalo v zadnjem letu za približno 18.000, tako da zaposluje Krupp sedaj 61.100 oseb. Težka pomorska nesreča se je dogodila v bližini obale severnoameriške države New Yersey. Potniška ladja "Mohawk" je radi poškodbe pri krmilu zavozila na pot norveškega parnika "Talismana" tako, da se ji ta ni mogel več ogniti. Pri trčenju se je odprla v "Mohawku" ve'lika odprtina in se je ladja v pol uri pogreznila. Od potnikov in posadke se je rešilo 118 oseb, 45 pa jih je utonilo. Združene države ne pristopijo k haaškemu mednarodnemu razsodišču, ker je senat zavrnil zadevni Roose-Veltov predlog. V Ameriki je vsak dan manj navdušenja za zamotane evropske zadeve. za 760 od sto, težjih tankov za 790, strojnih pušk za 700, pod mernikov za «5, število terpedovk pa za 360 od sto. Rdeča vojska je odločno na strani vlade in 50 od sto vseh vojakov je včlanjenih v komunistični stranki. Stran 2 NOVI LIST 2 S ARGENTINSKE VESTI K s> Senat odobril nove finančne načrte V «¡nato se je v torek začela razprava o zakonskih predlogih za preu-redbo argentinskega denarstva in ban karstva. Predsednik finančne komisije Arenas je podal svoje poročilo, v katerem je podprl iniciativo vlade ter naglašal, da je ustanovitev Osrednje banke nujno potrebna. V imenu opozicije se je prvi oglasil k besedi senator dr. ele la Torre, ki je kritiziral predložene zakonske osnutke in trdil, da imajo namen poveriti vladi le še večjo oblast in samostojnost v denarnih in sploh finančnih zadevah, nego je ona, ki si jo je doslej «ama prilastnila. Govoril je o nevarnosti nflacije ter o nedoslednosti finančnega ministra, ki je za časa Uriburujeva vlade, ko je tedanji pred sednik republike izrazil mnenje, da bi bilo dobro ustanoviti Osrednjo ban ko, odločno nastopil proti tej iniciativi ter v seriji predavanj razlagal, da takšna banka ni potrebna. Sedaj pa je sam predložil načrt za Osrednjo banko in zahteva od parlamenta, da ga brez odlašanja in brez zadostnega predhodnega študija odobri. Govornikova izvajanja je izpodbijal finančni minister dr. Pinedo v dolgem govoru. Naglašal je, da je čas za u-stanovtev prizadete banke in angleški izvedenec Otto Niemeyer, ki je te dni poslal vladi posebno brzojavko, v kateri odobrava njene načrte. Po dolgem ministrovem ekspozeju je senat odobril načrte. Trgovinska pogajanja med Argentinijo in Združenimi državami Iz Washingtona poročajo, da se v kratkem začnejo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Argentinijo in Združenimi državami. Gre se pred vsem za to, da se uredi vprašanje uvoznih carin na način, ki bi orno gočil lepši razmah trgovskih poslov med obema državama. Hud vihar V Jujuyu in okolici so imeli prejšnji teden izredno silovit vihar, ki je povzročil mnogo škode. Tamošnje poslopje državnega carinskega urada je orkan razdejal in mnogim ""ubožnim hišam je odnesel strehe. Več oseb je bilo lahko ranjenih. V mestnem okraju Gorriti je vihar dvignil "rancho" policaja Zerde dobesedno v zrak ter ga odnesel 70 metrov daleč. Tucumanski guverner Za guvernerja pokrajine Tucuman je bil končno le izvoljen radikal Mi-gual Campero. Med tamošnjima radi-kalskima skupinama, Camperovo in takozvano "eudoristično", so se vršila dolgotrajna pogajanja, ker so čisto osebne zadeve ustvarjale velike težkoče. Izgledalo je že, da bodo "eu-doristični" radikali glasovali za kandidata "konkordance" — torej za kan didata svojih največjih idejnih nasprotnikov. Po tolikem barantanju so se pa končno le odločili za Campera. Med socialisti V vrstah socialistične stranke se je v zadnjih mesecih pojavila skupina bolj levičarsko usmerjenih pristašev ki izdajajo svoje lastno glasilo, v katerem večkraf hudo napadajo stran kino vodstvo. Vodstvo je te dni obja vilo manifest, v katerem poziva levičarje k disciplini ter jih opozarja, da se morajo držati smernic, ki so jim določila socialistična zborovanja^. — Stranki grozi resna kriza, ker so levičarji baje že močno ojačili svoje vrste. Velik požar V tovarni papirja Urrutia Hnos. v Rosariu, ul. San Martín 2850, je izbruhnil v noči od nedelje na ponedeljek velik požar, ki je poslopje popolnoma uničil. Šele v ponedeljek popoldne se je ognjegascem posrečilo pogasiti požar, ki je bil spravil v precejšnjo nevarnost tudi razna sosedna poslopja. Pri gašenju je bilo več og-njegascev ranjenih. Lastnike so zaprli dokler ne bodo oblasti ugotovile, na kakšen način je nastal požar. Podjetje je obratovalo s pol milijona pesov kapitala ter je bilo zavarovano proti požarom. Vročina in sneg V torek je bil v Buenos Airesu najbolj vroč dan v tem poletju; živo srebro v toplomeru je zlezlo do 30.4 stopenj. V gorah pokrajine Salta pa Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila In prevedbe nUoh vraft Velika Izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1926 12 de OCTUBRE 1606 Bu. Aires je istega dne padel sneg, ki je pobelil vrhove. Vsekakor nenavaden dogodek tudi za Argentinijo, dasi smo tu že navajeni na vsakovrstna presenečenja, kar se vremena tiče. Drzni tihotapci Skupina oboroženih mož, prihajajočih iz Paraguaya, je vdrla na argentinsko ozemlje, zaplenila 120 vreč yerbe, ki so jo bile obmejne carinske oblasti odvzele tihotapcem pri Puerto Delicia, obenem pa odvedla tudi oskrbnika tega pristanišča ter njegovo družino. Obl'asti so uvedle preiskavo ter menijo, 3a so vpad izvršili tihotapci sami. DRUŽABNI VEČER Nocoj, v soboto, bo v prostorih "Tabora", ul. Paz Soldán 4924, lep družabni večer, na katerem se uprizori tudi veseloigra "Mojega brata — brat". Po sporedu se bo vršil ples s prosto zabavo. Sviral bo društveni orkester in bufet bo točil hladno pijačo po zmernih cenah. Začetek ob 9.30 zvečer. IZREDNA VROČINA V četrtek smo imeli v Buenos Aire-su pravcati "pasji dan" v, pravem po menu besede. Vremenska opazovalnica v Villi Ortúzar je ugotovila 40.5 stopenj vročine. Pravijo, da tako vročega dne ni bilo v Buenos Airesu že od leta 1850 dalje. OTROŠKA PRIREDITEV V nedeljo, 17. februarja, se bo Vršila v "Taboru" velika otroška prireditev, iza jkatero se 'že vneto pripravljajo naši malčki. Obenem se bo tudi otvoril tečaj za materinščino na Paternalu. Starši, pripravite svoje o-troke za te tečaje, 'da ise bodo učili, v govoru in pisavi, tudi vašega jezika! RESEN FANT, v najboljših letih, želi znanja v svrho ženitve z dekletom od 27 do 30 let. Sigurna bodočnost in tajnost zajamčena. Le resne ponudbe pod značko "Ženitna ponudba 1234" na upr. lista. KZ CORDOBE IZLET V CORDOBSKE HRIBE D. K. D. "Iskra- je priredilo 13. t. m. svoj prvi veliki izlet, katerega se je udeležilo, poleg celokupnega članstva, še mnogo slovenskih družin in pa tudi samskih prijateljev društva. Izvanredno lepa in pa neznosno vro ča sobota pred odhodom, je povzročila, da so se tudi cincarji končno odločili preživeti nedeljo v cordobstkih hribih. Po končanem obedu se je pričelo rajanje kot na sejmu: kričanje, vriskanje, petje vsega je biio. Valčki so peli svojo ponavljajočo se pesem, vrli tamburaši pa so udarili poskočne a-korde, da so izletniki plesali kar bo-, si. V vodi so plavale zale devojke. Tovariš Drejko pa je nepremično stal pri vrču in s «taro "pavo" delil "chope"; žejne je pojil, da so omamljeni legali v travo. Skupina rojakov iz Córdobe in okolice, ki so se udeležili prvega izleta D. K. D. "Iskre" PRIPOROČAJTE Nori list! Pa je vse minljivo in nestalno na tem božjem svetu, in še posebno tu, v Ameriki. Tudi vreme je potrdilo to pravilo: v nedelji) zjutraj je ulival krasen dež in je človeka prav mikalo ostati v postelji. Sklep, da gremo na izlet, pa je bil že storjen in bilo je. tudi že vse pripravljeno: piščanci pohani, štrudlji in "krafni" pečeni, in ne bilo bi prav, no pošteno, da se kar tako, radi hladilnega dežja, dolgo pričakovani piknik izjalovi. Dasi je lilo, sem se zjutraj odpravil k sosedu, da slišim, kaj misli; prišel je še drug znanec, pa neka znanka, in skupno smo začeli razgovor o lepem in slabem vremenu. Ko smo se tako zamislili v metereološke pojave, nas je presenetil tovariš, ki se je radi našega obotavljanja na vsa usta drl, ko da bi mu hiša gorela .(in še v takšnem slučaju bi ne bilo tako hude sile, ko je vendar ulival dež, kakor iz škafa); ves hud je bil, zakaj da ne gremo, ko že vsi čakajo. Črez par minut smo že sedeli v najeti "banaderi", ki nas je med bliskanjem in grmenjem odpeljala iz cor-dobskega mesta. Po neizmerni ravni se vije dolga, gladka cesta; vožnja po njej je bila i-dealna in kmalu se nas je lotilo vese-lo razpoloženje. Pevci so se navdušili in začeli prepevati; prav korajžno so jo "rezali" — pa kaj ne bi? Saj niso imeli suhih grl: dež jim je padal ta-korekoč v usta. Navdušenje je bilo še večje, ko smo videli, da se za gorami že blešči kristalno čisto nebo, ki naznanja krasen, mnogo obetajoč dan. KROJAČNICA . "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Melitic Baunes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. |MIIIIIII|I|||||UIN«I«HIIMIMMIH||||UMIH||||||||||M(,||MH||m|||||||^ Restavracija "TRENTO-TRIESTE "j Točn« postrežba in nizko cono. — Ü Igriičo za krogle. — Prostori pri- s pravni za »vatbe. — Domača godba. = Rojakom s* priporočata Josip BriŠček in Jakob Gjadrinovac AVELINO DIAZ 1754 - Bs. Aires f 3 (Dvo kvadri od parka Chaeabuco) f .........................mm......mmimmmmmm......iŠ .•itiuiutuiiiiNiiiiiiuiiiiHiniiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiik ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, bosta najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lejpi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5086 ALBERT BELTRAM priporoča cen j. rojakom svojo trgovino črevljev, Šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trellea DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Nai atelja je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires Mimo Alte Gracije nas je peljala cesta; z asfalta smo prišli na blatno "carretero", kjer je naša "Banadera" več krat obtičala v blatu, da smo ji morali z združenimi močmi pomagati na vrh klanca, kjer zavije pot navzdol v kraj, ki ga imenujejo 'La Bolsa". Tu, ob deroči reki Anizacate, kjer je narava radodarno raztrosila vse svoje romantične krasote, smo razložili naše ropotije pod košate vrbe. Naše gostoljubne gospodinje so se brž spomnile na naše želodce, pretresene na dolgi vožnji. Hlastno smo segali po cvrtju in mesenini. Nekaj posebnega so bili pečeni mastni kopuni; oh, da da! — pečeni kopuni so najboljša jed na «vetu! HOTEL PENSION VIENA 8ANTA FE 1938 BUENOS AIRE8 U. T. 44 Junoal 6207 Oddajajo m lepe zračne sobe s zdravo ln domačo hrano od $ t.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Poaamezen obed I 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča g E. KRAVANJA | aafi^mii^iBiBiBiBEiafflg^ Pošlo je hladno pivo, prenehalo je petje, strune so odpovedale in ko je vietrola začela jokati svoje otožne tange, se je sonce že nagibalo k zatonu; pospravili smo svoje stvari in zlezli na vozilo, ki nas je spet odpeljalo v Córdobo, kamor smo prispeli pozno zvečer v najboljšem razpoloženju. Udeleženec. ŽALOSTNA VEST Žalostna novica se je razširila 24. t. m. v naši córdobski slovenski na selbini. Tukajšnji listi so javili, da se je našlo truplo neznanega človeka na cesti Camino La Calera, km 12,5. To vest je čital tudi gospodar tukajšnje "Poljske restavracije", ki je že štiri dni pogrešal enega izmed svojih gostov. Takoj se mu je vzbudila črna slutnja, in to tem bolj, ker so se popolnoma ujemali glede postave, obleke in drugih podrobnosti. Ilestavrater so je odpravil na policijo poizvedovat, od tam pa v bolnišnico, kamor so bili spravili truplo. Takoj je spoznal, da se gre za gosta, katerega je on pogrešal: za Martina Pušiča. Naznanil je žalostni slučaj pokojnikovim prijateljem, ki so lakoj ukrenili vse potrebno za dostojen pogreb nesrečnega rojaka. V petek, 25. t. m., smo prepeljali pokojnikove zemske ostanke v hišo rojaka Ivana Jagodiča; kropit jih je prišlo mnogo njegovih znancev in prijateljev. Lepo število rojakov je ostalo celo noč ob krsti. Naslednjega dne, ob 3. popoldne, se je vršil pogreb; udeležilo se ga je lepo število članov naše naselbine, ki so prihiteli, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Martin Pušič je bil doma iz Bušije vasi št. 19, pošta Suhor pri Metliki, Jugoslavija. Rodil se je leta 1908, v Argentinijo pa je prišel 1927. V Cór-dobi se je nastanil leta 1930; napadla ga je bolezen in se je moral zdraviti šest mesecev v Španski bolnišnici. Ko je okreval, je dobil delo v vinarnah "Arizú", kjer je delal do 19. t. m. Kaj je povzročilo njegovo smrt, to ni z gotovostjo znano; domnevajo, da je bil morda napaden. Ker pokojni ni bil član nobenega tukajšnjih društev, sva se podpisana odpravila po naši naselbini, od rojaka, z dvema nabiralnima polarna, ki nam jih je pripravil tajnik J. Podpornega društva. Prosila sva, naj vsak daruje, kolikor mu je mogoče. Nabra-I la sva toliko, da smo ga mogli poko- pati kakor se spodobi za našega rc jaka, ki mu je Smrt pretrgala nit ž vljenj v tujini, daleč proč od svoje? in rodnih krajev. Na tem mestu se javno zahvaluj' va vsem, ki so prispevali za kritij stroškov pogreba. Darovali so: f F. R. Clax $ 6; po $ 5: Martin M1 vern, Jožef Francetič, Fr. Stuper, A1 drej Može, Josip Ratkovič, P. KasK chuk; Bruno Caruso $ 3; po $ 2: Iv«! Gorše, Fr. Abram, Dionisio D. Sal»; Fr. Nemanič, Jonke/ a Ferjančič; f $ 1.50: Fr. Jelenič, Ivan Jelenič, * Lavrinovič; po $ 1: Ivan Oberman,| sip Perdec, Fani Gregorič, Jožef Gft gorič, Jožef Hren, Matevž Modic, M Ratkovič, Martin Rebsel, Martin & Ijak, Jurij Ivanovič, M. Saozilenič, Papič, Mirko Furlani, Anton Mozetif Karel Gregorič, Luka Živčič, OsM Raališ, Ivan Novosel, Anton Step«1; N. N., Albart Govednik, Anton SlaDj po $ 0.50: Anton Tolušič, Luisa Cm po, Josip Grlušič, Josip GraničJ Grljušič, Franc Osenk, Palito Junk Stjepan Grepišič in Ante Vukovič Vkupno: $ 81. Vsem tem rojakom iskrena hvals Martinu želimo, naj mu bo lah' tuje gruda, katero mu je usoda do1 čila za večni počitek. Njegovim so' dnikom v starem kraju pa izreka" globoko sožalje! Podpisana: Martin Mavern, Ivan Jago"1 DROBNE VEST Bivši nemški cesar Vilhelm II. slavil v Doornu, kjer živi v pregn« stvu, svoj 70. rojstni dan. Pravijo,® je še zmerom čvrsh ter da se zab«; f z žaganjem drv. Upanje, da bo' kdaj sedel na prestolu, je pa gof že zgubil, posebno še, ker so seda' gospodarji Nemčije odločni naspr niki monarhistov. O "težki vodi" so trdili, da pov«1 ča smrt celo v prav majhnih kol*' nah. Profesor Klaus Hanscn v je hotel dokazati, da je ta trditev 11 utemeljena, pa je na tamošnji uní* zi, vpričo svojih kolegov, izpil 10 £ mov te vode, močno koncentrirane, je še zmerom živ in zdrav. Predsednik poljske republike je ji mil poseben aparat, ki proizvaja V bi višinski zrak, t. j. taksen zrak,' kršen je v visokih hribih in ki je f sebno ugoden za nadušne osebe. Te' šen aparat so že instalirali Pils" skemu, ki boleha na naduhi. Glavna cesta med Vili amontes 1 Santa Cruz, utrdbama, kjer se še pira bolivijska vojska, je že v roK» Paraguaycev. Organizacijo obra»1' v Villamontes je bolivijsko vrho*"1 poveljništvo poverilo načelniku češ"': slovaške vojaške misije v Boliviji f' neralu Plačeku. Nov proces se je vršil te dni p^ italijanskim fašističnim tribinal01 za zaščito države. Trinajst 06eb bilo obsojenih na ječo od 4 do 12 '' Nekateri so bili obdolženi, da so I8' snovali protifašistično organizacijo,1 je imela strmoglaviti Mussolinijev ' žim. Največje industrijske dežele sv¿ so, po važnosti, naslednje države: ^ dinjene. države Sev. Amerike, Ani?' ja, Nemčija, Francija, Indija, Rusi)1 Italija in Japonska. Ne devetem $ stu je Kanada. Tako je ugotovil M4* narodni urad dela v Ženevi. Velike poplave ob Missis&ippii' Združene države, so povzročile 25 í veških žrtev in pripravile 18.000 Q5' ob streho. Prebivalstvo strašno zavoljo hudega mraza. gttiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiHuiiiiniiiHiintiittiitinuMiiimitiiHiHtutfiiiiiiiiiiHiiiimminiiiiniiHiiiiiiitiif .................................................................ninnniiiiiiiniiiimniiiiiunininnnii| Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ¡ ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU £?JF27EiJtA VAM e&ravjee zdravnike in najmoder- naši kliniki specializiran ni v redu. našli boste v nejše zdravstvene naprave UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ nasa klinika je edina slovanska klinika. ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. izvršujemo tudi operacije POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO , Sprejemamo od 14. do 20. ure. iiiainiiiiautiiiitiniuitiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiittaiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiitiiiiuiiujiiniiiiitiiiKiii' iiiiuiiiwuxjuuuuuiaiiuiiiH. da je brezposelnost v Sloveniji naj J10^ Pereča. Tamošnjim borzam de- Se namreč priglašajo skoraj izklju-0 samo industrijski delavci, med-eiil ko borze v ostalih banovinah vo-diÍO v svojih statistikah tudi mnogo delavcev, ki prihajajo neposredno s kmetov. O tem vprašanju se je vobče Precej razpravljalo na seji in se je slasti narodni poslanec Krejči odločbo zavzel za to, naj industrije zaposlujejo samo delavstvo, ki je že po tradiciji udomačeno v industrijskem °bratu, in naj se dotok brezposelnega ^lavekega elementa z vasi v mesto zavre. ^nimivi so tudi podatki o tem, ka- se giblje brezposelnost po starost- dobah. Največji odstotek tvorijo ravno najmlajši delavci v starosti od 0 do 25 let, katerih je pripravljenih * državi nad 90,000, nato pa letniki do 35( ki jih je Samo za par sto lnatlj. Te številke naravnost krče o 8°tialni tragediji, ki jo preživljajo v Prv¡ vrsti ljudje v najlepših, najbolj starih nad 75 let. Kako let¡ tie boj je v tej dobi krize od leta do a rasla brezposelnost in z njo bre- naše socialne politike, nam naj-J zgovorno priča ugotovitev, da so °r*e dela v državi izdale leta 1930 e samo 3 in pol milijona Din za Odpore hrezposelnim, lani že 10 in milijona, letos pa že samo v pr-devetih mesecih skoraj 9 in pol Jijona. Podpiranih je bilo leta 1930 45,494, lani že 168,390, letos pa l07>«58 oseb. bi se brezposelnost in splošni po ai delavstva omilila, je Osrednji od ')°r Predlagal naslednje ukrepe: Poostri naj se kontrola o izvaja- Ju 8-urnega delovnika. g • Naj se omeji število vajencev v niških obratih, ker se je udomb- a navada, da delajo mojstri samo s pomočjo vajencev, ki jih po dovršenih izpitih odpuščajo. 3. Naj se z zakonom določijo najnižje plače za posamezne vrste dela. 4. V občinskih in banovinskih pro-računah naj se določijo potrebna sred stva za podpiranje brezposelnih in za javna dela. 5. V iste namene naj tudi država sprejme v svoj proračun redno postavko od 20 milijonov dinarjev. Podpore, ki jih plačujejo brezposelnim javne borze dela, znašajo povprečno 10 Din dnevno in za dobo od največ 6 tednov. Sedaj pa je bil sprejet sklep, da se bodo prvih 6 tednov izplačevale brezposelnim redne podpore iz rednih proračunskih sredstev, po 6 tednih pa bodo tiste borze dela ki razpolagajo z denarnimi rezervami, svoje brezposelne podpirale iz teh sredstev. Ta sklep se bo začel izvajati takoj, ko bo minister za socialno politiko izdal o tem zakonito nared-bo. VESTI S PRIMORSKEGA Po izgonu župnika Tabackyja Poročali smo, kako so fašistične oblasti izgnale iz Italije župnika g. Tabackyja, ki se je bil zameril privan-dranemu kaplanu Mocellinu. ■Izgnani župnik je bil zelo priljubljen pri faranih, kar se je jasno izkazalo tudi takoj po njegovem izgonu. Ko je 12. decembra prišel pred oltar kaplan Mocellin, so verniki demonstrativno zapustili cerkev; ta dogodek je naredil v Trnovem in vsej okolici največji vtis. Vprašanje je, kako se bodo cerkvene oblasti zadržale napram tej demonstraciji, s katero so verniki izkazali svoje nezaupanje napram kaplanu, katerega smatrajo za glavnega povzročitelja župnikovega izgona. Aretacija na Proseku Na Proseku so 24. dec. na božično vigilijo aretirali vpokojeno učiteljico gospo Kristino Nabergojevo. Svoječa-sno je župniku pomagala pri pouku verstva, pozneje se je omejevala na to, da je v cerkvi pazila na otroke. Tudi si je prizadevala za razširjeva-nje verskih tiskovin. Kam so jo odpeljali še ni ugotovljeno. Cerkveni pevci se morajo vpisati v "Dopolavoro" Oblasti so razposlale vsem cerkvenim pevskim zborom posebno okrožnico, v kateri pozivajo članstvo, da mora vstopiti v organizacijo "dopolavoro", ker bodo sicer razpuščeni. Tako je prejel tako okrožnico pretekle dni cerkveni zbor na Vogerskem pri Gorici. Zgleda, da bo treba kmalu za vstop v cerkev fašistične legitimacije. Ni dvoma, da bo s tem marsikak cerkveni zbor prenehal z delovanjem. V zaporu zgubil zdravje Na svoj dom v Knežak se je vrnil pred nedavnim mladenič Černetič, ka terega so bili osumili nekega prestopka. Osem mesecev je bil v preiskovalnem zaporu. Končno so ga izpustili, ker mu niso mogli dokazati krivde. Ko so ga aretirali, je bil Černetič svež in zdrav; vrnil pa se je ves zbit in slaboten. V zaporu je dobil jetiko. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES Štirje mirenski redovniki aretirani V ponedjeljek, 17. decembra, je policija z velikim aparatom pridrvela na mirenski grad. Doma sta bila od mašnikov samo Skvarča in Mlakar. Drugi trije: Zdravljič, Martelanc in Klančnik so bili na misijonu v Drež-nici (ne v Idriji, kakor so pomotoma pravile prve vesti). Policija je hišo preiskala. V zaklenjene sobe odsotnih so vdrli s pomočjo ključavničarja. Od nesli so razne spise. S seboj so vzeli Mlakarja. Zdravlič obveščen o dogodku, je hitel iz Drežnice domov. 18 dec. je šla policija po misijonarje v Drežnico. Dobila je tam Klančnika in Martelanca ter ju odpeljala s seboj v Gorico. V sredo so šli zopet na Grad po Zdravliča ter ga odpeljali. Zdravljič in Martelanc sta ital. državljana, prvi rojen v ben. Sloveniji, drugi v Barkovljah. Mlakar je rojen na Krasu, a je jugoslovenski državljan. Klančnik Mihael je Štajerc. Prosil je za italijansko državljanstvo, a kolikor znamo, ni dobil. Lazaristovski superior iz Vidna se je pripeljal v Gorico poizvedovat, a ni smel govoriti z aretiranci. Kaj je zdaj z njimi še ni znano. Nova žrtev tlačiteljev Strašen dogodek v Vojskem nad Idrijo — Dijak Srečko Likar ustreljen na pragu hiše, mati pa konfirnirana. Kontovelski župnik pod policijskim nadzorstvena Tržaška kvestura je izrekla tik pred prazniki strog opomin proti kontovel-skemu župniku g. Nazariju Križmanu ter ga obenem obvestila, da je postavljen pod posebno policijsko nadzorstvo. Iz Zagorja ob Pivki V decembru sa karabinerji aretirali z Zagorju 12 naših fantov, ker so prepevali narodne pesmi. Odvedli 60 jih v Št. Peter, od tam pa v Trst, kjer so jih zaprli. V zagorski cerkvi so doslej imeli vedno pridige v našem jeziku; sedaj pa je župnik sporočil vernikom, da je dobil od cerkvene oblasti ukaz, da sme pridigati samo v italijanščini. Emigrantsko glasilo "Istra" je obja-1 vilo v svoji številki od 5. januarja naslednjo vest: IDRIJA, decembra 1934. Mirna gorska vasica Vojsko nad Idrijo je na božične praznike bila po-zorišče groznega političnega umora. Na Božič, ki je praznik miru in sprave, so fašisti ubili na pragu hiše 17-letnega Srečka Likarja, gojenca petega razreda škofijske gimnazije v Gorici, ki je prišel za praznike v svojo rojstno hišo. Kdor je poznal prijazno vasico Vojsko, ki leži nad 1000 metrov visoko n kamor so pred vojno tako radi hiteli Idrijčani in tudi iz bolj oddaljenih krajev prijatelji prirode in planin, ]e ne bi danes več spoznali, kjer je bil prej patriarhalni mir, ki ga je prijetno prekinjala samo naša lepa pesem, vlada danes strah in groza. V vasi, ki šteje komaj 92 hiš, ki pa so daleč na okoli raztresené, ima že od okupacije leta 1918 dalje sedež močna karbinjerska postaja, ki šteje stalno osem mož. Kakor ne bi to zadostovalo, se je pred dvema letoma nastanila v vasi še fašistična milica z devetimi miličniki. V zadnjem času pa ima stalno bivališče v Vojskem tudi močna patrulja finančne straže, dasi je Vojsko razmeroma daleč od meje in visoko na hribu. Domačini iz doline, zlasti iz Idrije, pa sploh ne smejo na Vojsko, kajti ves hrib je postal v zadnjem času grozna trdnjava. Povsod so kaverne, predori, vojaške ceste. Nikjer se ne smeš ustavljati, kajti sicer ti preti kazen in zapor. Edina gostilna v vasi, kjer so se u-stavljali lahko tujci tudi čez noč, je bila stara Lákarjeva gostilna, ki jo je po moževi smrti leta 1926 vodila Štefanija Likar, ki šteje danes 40 let. Po moževi smrti se je v drugič poročila z nekim Kacinom, ki pa je pred dvema letoma tragično preminul pod vinskimi sodi na poti iz Gorice. Iz Aretirani srednješolci izpuščeni Dne 5. decembra so bili aretirani v vlaku iz Reke v Trnovo štirje naši srednješolci, dva brata Rebec, Buti-nar in še neki drugi, za katere ne vemo imena. Odpeljani so bili, kot smo poročali v koperske zapore pod obdolžitvijo protidržavnega rovarje-nja. Ker jim niso mogli ničesar dokazati so jih končno izpustili. Vsi štirje fantje nosijo vidne sledove batin in mučenja in brez dvoma ne bodo nikoli pozabili surovega nasilstva fašističnih ječ. Povod njihove aretacije in nasilnemu zasledovanju oblasti je bil slovenski jezik, ki so se ga posluževali v zasebnem razgovoru na poti v in iz šole. Še o požaru v Krvavem potoku Dasi je že ugotovljeno, da so šolo v Krvavem potoku zažgali fašisti sami, izrabljajo italijanske , oblasti ta dogodek še vedno za preganjanje naših ljudi. Med onimi, ki so bili aretirani radi te zadeve je bil tudi znani trgovec iz Kozine Dušan Šiškovič. Od vedli so ga v Trst in ga tam imeli zaprtega osem dni. Končno so ga pa le izpustili, ker mu niso mogli naprtiti nobene krivde. Konfinacije radi zadušnice za kralja Aleksandra V Peroju, v Istri, so naši ljudje pra voslavne vere imeli mašo zadušnico za pok. kralja Aleksandra. Ko je policija to izvedela, je takoj izvršila mnogo aretacij. Imena vseh arelirancev niso še zna na„ "Istra" pa je izvedela, da so bili po dvomesečnem zaporu konfinirani na otoke naslednji Perojci: Lazar Braič, Aleksander Braič in Nikola Vučerič. prvega zakona je imela Likar jeva 4 otroke: sedaj 23-letno Valerijo, 20-let no Zofijo, 19-letno Julko in 17-letnega Srečka, iz drugega pa malo Marijo, ki je sedaj s tretjem letu. Pri njih je med drugimi tudi vedno prenočeval trgovski zastopnik Srečko Rajt iz Idrije, kadar se je oglasil po svojih poslih na Vojskem. Ko so letos spomladi varnostne oblasti začele preganjati Bajta, so tudi Likarje vi prepovedali, da bi mu dala v svoji hiši prenočišča. Pred pol leta je bil Srečko Bajt konfiniran in od-gnan na otok Ponza. Likarjeva je imela od tistega časa vedno sitnosti z oblastmi, 4. novembra pa so se pripeljali na Vojsko komisar in veliko število agentov iz Gorice; 12 karabinjerjev je obkolilo Li-karjevo hišo, kjer se je vršila preiskava, ki je trajala1 do pozne večerne ure. Nihče ni smel med tem v hišo, nihče, ki je bil zunaj (med temi niti najstarejša domača hči) ni smel v hišo. Štefanijo Likarjevo so agentje peljali s seboj v Idrijo, da jo zaslišijo. Ker ni bilo matere drugi dan domov, so se ustrašile hčerke za njeno usodo, posebno mala Marija je bridko jokala, odkar so ji hudi možje odpeljali mater. Šle so v Idrijo povpraševat pri sorodnikih, ali se ni morda mati pri njih ustavila. Nikjer niso o njej nič vedeli. Pri policijskem komisarijatu so jim pa povedali, da so jo gnali uk lenjeno v Gorico. Hitele so v Gorico, toda matere niso smele videti. Čez teden dni pa so prejele vest, da so mater konfinirali. Resnično je bila izgnana za dobo pe tih let na otoke. Gostilniške prostore so zapečatili, tako da so smeli otroci ostati le v treh sobah lastne hiše. Dejansko so bili vsi pod strogim policijskim nad zorstvom. Dejstvo je, da niso smele hčerke zvečer po mraku iz hiše in da je bila hiša stalno zastražena. Za praznike se je pripeljal na dom, kjer je vladala žalost in jok, 17-letni sin, ki pohaja peti razred škofijske gimnazije v Gorici. Tudi on je imel v zadnjem času sitnosti s svojimi predstojniki, ki so ga po nalogu prosule-ga sedanja goriškega nadškofa Mar-gottija s silo hoteli obleči v črno fašistično srajco. 27. decembra zvečer pa se je odigrala grozna tragedija. Ko je mladi Srečko Likar stal na pragu svoje hiše, je bil zadet od fašističnega svinca. Finančna stražnika, ki sta stala pred hišo, sta končala mlado življenje nadebudnega ^rita. O groznem zločinu ni bilo nikjer poročila, celo v domači vasi vlada gro zoten molk. Klinika "SLAVIS RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITEUICA: Dra. R. IVANOVIČ »» TOVARNA MOZAIKOV Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja TE0D0LIND0 RODRIGUEZ Kcmcesijonar 'portlandskflfga cementa "SAN MARTIN" SKLADISČE GRADBENEGA UATERIJALA Añasco 2763 !U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternaf Prvi pregled brezplačen Zmerne cene in olajšave glede plačevanja Govorimo jugoslovanske jezike H0TRANJE BOLEZNI Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter, ledvic, srca, revmo in sploh vso notranje bolezni. SPOLNE BOLEZNI Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. ŽENSKE BOLEZNI Bolezni maternice, jajčnikov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebna sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske. SAN MARTIN 522, II. nadstr. -U. T. 31-1619 BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPÉLII" 25 de MAYO 722 U.T. 31 3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči • Pivo iz sodov in v steklenicah, i Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača i ¡Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju KROJACNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cen j. rojakom veliko ¡(bero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvoetna. . • Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Bueno« Aire PRAVILA Čl. 15. Član, ki prostovoljno izstopi iz društva ali pa je izključen, nima pravice zahtevati povračilo plačane članarine, niti povračila vsot, ki jih je podaril društvu. Čl. 16. Člani so dolžni obvestiti odbor o nepravilnostih, ki bi jih izsledili, izvršenih od društvenih nameščencev, v izvrševanju njihovih dolžnosti, ali pa s strani članov samih, kateri bi neupravičeno uživali ugodnosti, ki jih določajo društvena pravila in pravilniki. ČL 17. Dolžnost vsakega člana je: a) skrbeti za spoštovanje pravil in pravilnikov; b) delati po svojih močeh za napre dek društva; c) obvestiti tajništvo o vsaki spremembi bivališča; d) podvreči se sklepom občnih zborov, komisij in razsodnikov, imenovanih na podlagi društvenih pravil. Čl. 18. Redni občni zbor se vrši vsako leto v mesecu januarju, izredni pa, ko jih smatra odbor za potrebne. Čl. 19. Občni zbor se skliče vsaj 15 dni prej potem vabil, v katerih mora biti naveden dnevni red. Aleo občni zbor ob prvem sklicanju ne bi bil sklepčen, se vrši uro kasneje drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočnih članov. Čl. 20. V prvo sklicani občni zbor je sklepčen, ako je navzočna nadpolo vična večina rednih članov; za spremembo pravil na morata biti navzoč-ni dve tretjini članov. čl. 21. član, ki ne more dokazati, da je plačal članarino za zadnje tri mesece, nima pravice udeležiti se občnega zbora. Čl. 22. Občnemu zboru predseduje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik; če nobeden izmed nji ju ni navzoč, predseduje najstarejši odbornik. Čl. 23. Na rednih občnih zborih se bo najprej obravnaval dnevni red, druga vprašanja, ki niso vključena v dnevni red, pa pozneje. Na izrednih občnih zborih se bo obravnavalo samo ono vprašanje, radi katerega je bil zbor sklican. Čl. 24. Pravico glasovati na občnih zborih ima vsak reden član, ki je dovršil 18 let, za izvolitev pa je potrebna starost od 22 let. čl. 25. Za odobritev predlogov je potrebna, v vseh slučajih, nadpolovična večina glasov prisotnih članov; sklepi se morejo spremeniti le tedaj, ako tako zahtevata dve tretjini navzočnih. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix F al kov Dentista Trelle« 2634 - Donato Alvares 2181 U. T. E» I*, Paternal MM ***************************¡ Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeilja pri ul. Dorregro 981, Tišina Triunvirato 1B00 U. T. 54 Darwin 5172 Ir. 2094 ll. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BUlinghurat 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) FOTO "DOCK BUD» Darujem za Vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem »likanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud iiém 012353235323480201020202020101010101010100000102000002025323482348232301012348232323482323234823482301000202020202010123532353485348532323235323482302021501234823482353535323532353235353485348235323235348235323235353484848 00000000000201010202020000020100314853010153484848532353534823535348234848482353235301020201010101000100014848534848482323235323480101010202020102235323484853534823534848232323532323484823482353534853532348235348484848 NOVI LISt ŽENSKI KOTIČEK 7X> ŽENSKA KOT DELAVKA Doslej je prevladovalo mnenje, da bi ženska ne mogla izvrševati kvalificiranega moškega dela s tolikim u-spehom kakor moški. Lani pa so hoteli na Ruskem to trditev znanstveno utemeljiti ali pa ovreči. Pri tvorniš-kein in poljskem delu imajo sovjeti zaposlenih prav toliko žensk kakor moških, v nekaterih panogah je število ženskih delovnih moči celo večje. Poljska dela opravljajo po večini samo s stroji: z motornimi plugi, kosami, srpi in grabljami ter s traktorji. Pri vseh teh strojih so zaposlene ženske prav tako kakor moški. Tako imajo najlepšo priliko, da izkoristijo žensko delovno silo, jo preiskusijo in dokažejo, koliko proizvajalne moči zmore žena kot delavka. Po uradni sovjetski statistiki je bilo leta 1929 zaposlenih v industriji 2(! odst. žen, leta 1931 pa se je procent skoraj podvojil. Leta 1934 se je nekoliko tvornic, ki zaposlujejo moške in ženske, odločilo, da bodo z uspehi tekmovalnega dela dognali produktivnost ženske delovne sile. Pri enakih delovnih pogojih in z enakimi stroji je delalo en dan 100 žensk in 100 moških. Proizvajanje moških je bilo za 7 odst. večje od običajnega izdelka, proizvajanje žensk pa za 25 odst. Skoro iste rezultate so pokazale anketo tudi po drugih tvornicah. S temi tekmovanji in anketami so prišli sovjeti do zaključka, da proizvajalna Rila ženske ni nič manjša od moške, čo dela žena pri stroju, ki ne zahteva velike telesne moči; tam pa„ kjer se zahteva spretnost in ročnost, jo produktivnost žene. celo večja. Grozdje in zobje Dr. Hoffmann priporoča, da bi si po zaužvanju grozdja vedno izplakni li usta z dvojno ogljikovo kislim na-tronom, ker vsebuje grozdje 0.5 do 1.4 odstotka organskih kislin. Topi občutek na zobeh in lahno žgoči občutek po mnogem grozdju izvirata isto tako od sadnih kislin. Preden ležemo spat, si moramo usta na vsak način izplakniti, ker potem ne utegnejo škodovati zobem samo kisline temveč tudi ogljikovi hidrati v grozdnem soku. Hudi jeziki Londonski veleposestnik sir Alfred Hambroke se je hotel prepričati, kako hitro se širijo govorice in je zaradi tego dal razširiti vest, da stoji tik pred polomom.Še tisti dan zvečer je od potoval iz Londona v Edinburgh k nekemu banketu, kjer so ga sprejeli prijatelji in znanci s strašno kislimi obrazi. Gostitelj mu je celo namignil, da ni zaželjen gost v njegovi družbi. Sir Hambroke se je moral precej truditi, da je ljudem dopovedal resnico o sebi ter ob enem preklel razširjeval ce govoric, ki lahko store najbolj poštenemu človeku nepopravljivo škodo. LEPOTA Vsi narodi, naravni in civilizirani, istovetijo pojma: žena in lepota. Žena jim je lepota ob sebi in mnogi od nje ne zahtevajo drugega, kakor da je lepa. Več jih je, ki zahtevajo od žene še marsikaj drugega, težkega in gorjupega, a da bodj žena lepa, to zahtevajo vsi. In prav imajo: žena mora biti lepa. Ampak lepota, ki jo mislimo, nima ničesar opraviti z mažami, mokami, barvili, lepotnimi operacijami in vsemi takimi čarovnijami, ki so stare in lažnjive ko greh in grde ko ta. Lepota, ki je resnična in neminljiva in vredna, da se zanjo prizadeva vsaka žena, je globina duha, milina srca in zdravo telo. Obrazu ne daje lepote koža, ampak podoba lepe, skladne duše, prave modrosti in srčne dobrote, ki se v njem zrcali temeljita izobrazba, pa tudi zgolj naravna daro-vitost. Vse ostalo dodajo sonce, zrak in voda pa gibanje v njih in zadostno spanje, pa še preprosta, tečna hrana. Pa moda? Da, tudi lepo, smotrno oblačilo spada k lepoti in novim živ-Ijenskim pogojem in razmeram se mo ra sproti prilagojevati tudi naša obleka. Še več: tudi izprememba zaraffi izpremembe, zaradi okusa samega je še vedno upravičena, najsi so ljudstva po dolge vekove srečno živela in še žive v svojih narodnih nošah. Zato je "moda" upravičena in vsaka pametna žena bo rada vpoštevala vse modne novosti, ki pomenjajo resničen napredek, resnično izboljšanje prejšnjega. Nikoli pa si ne bodo dale vsiliti od mode kar na slepo vseh njenih muhavih domislekov, sploh ničesar, kar se kakorkoli ne strinja z njihovo osebnostjo. Vedno se bo morala vsaka moda prilagoditi njihovemu okusu, ne one njenemu, nikoli se ne bodo ponižale, da bi bile oslovska vprega vozu modnih špekulantov. Zvesta, dobra, umna. sposobna, delavna, zdrava in skladno oblečena cena je lepa in vrla žena, vse druge so norice, brezdušne lutke. iNajbolj ganljiva in sveta pa je lepota lepe duše v pohabljenem telesu. K procesu radi ugrabitve Lindberghovega sinčka Proces proti B. R. Hauptmannu, e-den izmed najbolj senzacionalnih v kriminalni zgodovini, se bliža svojemu zaključku. Hauptmann, .nemški izseljenec, je osumljen, da je ugrabil sinčka svetovnoznanega letalca lánd-bergha, ga umoril, ter ga ni mogel skriti, nato pa sprejel odkupnino. Delo tožitelja je v glavnem končano. Privedel je pred porotnike dolgo vrsto prič, ki so izpovedale zelo obte-žilno za obtoženca. Tu vidimo nekatere obraze iz procesa: Obtoženec Hauptmann, ki se je pretekle dni zagovarjal. Pravi da je nedolžen. Obtoženčeva žena Ana trdi, da je bil Hauptmann z njo, ko se je izvršila ugrabitev. Dr. J. Ccndon je posredoval med Lind bcrghom in ugrabitelji. Pravi, da ja . . „ , Odvetnik Fisher obljublja, da bo d» Šofer Perrons je V Hauptmannu spo- kazal, da je Hauptmann po krivem t btoženec oni človek- kateremu je ZIlai človeka, kateri ga je poslal z Ine-osumljen strašnega zločina. izročil odkupnino kim pismom k dr. iCondonu KROJAČNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Np iz-bero imate vsakovrstno blago. Zmerne cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U. T. 59 2382 Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠCEK Raznaša sveže in pristno mieko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji (penLRojakom se priporoča: JOSIP FAGAN EL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución). Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje "Ali <9te vsi tu?" je vprašal Dubrovski. "Vsi razen patrulj." "Na svoja mesta!" je zavpil Dubrov ski in razbojniki so zavzeli svoje prostore. Ta hip je troje stražnikov prihitelo k shodu. Dubrovski jim je šel nasproti. "V gozdu so vojaki; obkrožajo nas", so sporočili. Dubrovski je ukazal vhod zapreti in je šel sam nadzirat top. V gozdu ee je razlegalo več glasov, ki so se vedno bolj bližali. Razbojniki so molče čakali. Naenkrat so se iz gošže prikazali trije ali štirje vojaki, ki so se takoj vrnili, da dajo s streli znak tovarišem. "Pripravite se na boj!" je ukazal Dubrovski in med razbojniki se je pričel vrvež, ki je takoj utihnil. Tedaj se je začul odmev povelja, med drevjem je zablestelo orožje. Poldrug-sto vojakov se je vsulo iz gozda in se krikoma vrglo na obzidje. Dubrovski je zanetil zažigalko: strel je zadel. E-nemu vojaku je odbilo glavo, dva sta bila ranjena. Med vojaki je nastala zmešnjava, toda njihov častnik se je pognal naprej in .vojaki so mu sledili ter poskakali v rov. Razbojniki so streljali nanje iz pušk in pištol. Pri-Cela se je borba na nož. Vojaki so bili že na zidu, razbojniki so se pri- čeli umikati. Tedaj je prihitel k častniku Dubrovski, mu nastavil pištolo na prsi in ustrelil. Častnik je pal v znak, nekaj vojakov ga je vzdignilo in hiteli z njim v gozd, drugi, ki so ostali brez poveljnika, so se ustavili. Razbojniki so po tem činu opogumljeni uporabili trenutno obotavljanje vojakov in potisnili sovražnika nazaj v jarek. Mnogi vojaki so zbežali, razbojniki so se s krikom vrgli za njimi. Zmaga je bila odločena. Dubrovski, ki je smatral sovražnika za popolnoma poraženega, je spet odšel in se je zaprl v trdnjavo ter podvojil straže. Ukazal je, da se ne sme nihče oddaljiti, ter je zapovedal obvezati ranjence. Ti zadnji dogodki so zaradi drznosti Dubrovskega opozorili nase še vlado. Odpravljena je bila proti Dubrov-skemu truma vojakov, da bi ujela živega ali mrtvega. Ujeli so par ljudi njegove tolpe in zvedeli od njih, da Dubrovskega ni več med njimi. Nekaj dni poprej je zbral vse svoje ljudi in jim sporočil, da jih namerava zapustiti za vedno; svetoval jim je, naj tudi oni spremene način svojega življenja. "Obogateli ste pod mojim poglavar stvom," jim je dejal, "vsakdo izmed vas ima svoj potni list, s katerim se brez nevarnosti lahko nastani v kakem poljubnem kraju oddaljene gu-bernije in preživi svoje življenje v poštenem delu, brez pomanjkanja. — Toda vsi ste malopridneži in verjetno ne boste zapustili svojega posla." Po teh besedah jih je zapustil. Ni- Elin-Pelin: RACENICA Dabak je stopil dol in se ustavil, da bi pogledal ples. Plesala je Kristina, ki se je pa nenadoma odtrgala iz kola, stekla z levico ob boku, v desnico pa vihrala z ruto, se ustavila pred gajdarjem in mu ukazala: ' Račenico!.. Gajdar jo je v trenutku zastavil. Kristina je sklonila ozaljšano glavico, vzdrhtela s celim telesom, mahala visoko z ruto, prestopila nalahno enkrat naprej, enkrat nazaj, lahko poskočila in zaplesala, kot bi se zlila z nedojemljiviin drhtenjem čudnih zvokov. Ljudje so se nagrmadili gledat. Gajdar je igral čudovito. Izpod prstov so se mu spjraSčali nepopisno veseli in brezskribni zvoki, ki so se zdaj povzpeli v višavo, nato se zopet pogreznili, končno tako razigrano in besno drhteli, da je človeku še obleka na hrbtu poskakovala in je srce udarjalo, pripravljeno poleteti kot od trgan list z vrtincem tega omamnega i gradnja. In nekdaj slavni plesalec Dabak ni mogel strpeti. Sapa mu je zastala, srce mu je bilo, kot bi hotelo raztrgati prša, ki so mu zavalovila, kot bi ga dušilo. Prebledel je in omamljen kdo ni vedel, kam se je Dubrovski podal. V začetku so dvomili o resničnosti teh besed, saj je 'bilo znano, kako so bili razbojniki vdani svojemu atamanu. Domnevalo se je, da ga hočejo na ta način rešiti. Pa so dogodki sami potrdili te besede. Ponehala so strašna opustošenja, požari in ropi, ceste so postale svobodne. Po drugih poročilih se je zvedelo, da se je Dubrovski umaknil za mejo. KONEC. skočil pred Kristino ter molče, bel kot stena, zaplesal. Krik navdušenja je planil iz stotero grl, na stotine oči je zasledovalo oba plesalca, ne da bi trenile. Djado Korčan je stopil raz strehe mlina, da bi ju opazoval od blizu in od zado-voljnosti si mu žarele oči. Zdelo se je, da se Dabak ne dotika tal. S sklonjeno glavo, ne da bi pogledal naokrog, se je nesel kot vihar in drobil z nogami, da ga ni bilo moči posneti. Toda kmalu je nehal, kot bi se spomnil nečesa posebnega. Kristina je stopila preden j: "Premagala te bom!" "Ho, ho, boš še čakala!" se je ogla-cil nekdo izmed gledalcev. "Morda!" je pripomnil Dabak, ki je bil uverjen, da ni mogoče. "Premagala te bom!" je udarila z nogo Kristina. Bila je priznana plesalka in je upravičeno zaupala sebi, ni pa vedela, kaj zmore Dabak. "Premagala te bom," je ponovila po nosno in izzivajoče. "Ne boš me!" je dejal Dabak in jo pomilovalno pogledal. "Ho, ho, da te ne bom?!" Seveda ne!" 'Res? Dobro! Staviva! Hočeš?" Dabak se je smejal. "Ali hočeš, da staviva?" "Dobro! Staviva!" je odločil Dabak, potegnil iz denrnice rdeč svilen trak z zlatniki in dostavil: "Boš-li mož beseda?" je kriknila razvnéto in resno Kristina. ^ To-le je porok _ bom!... Kaj staviš ti?" "No zdaj!" je zavpil nekdo iz gruče. Udarili so v smeh. Djado Korčan je žarel od radosti. "Glejmo, kaj bo!" je dejal in pobaral Dahaka: "Dabak, zmešala te bo moje vnukinja !" "Torej? Kaj staviš ti? je ponovil Dabak. Vsi so pričakovali, da bo zvita Kristina odrekla, češ, da se šali, toda ona je stala ponosno in vzravnana. V očeh ji je bilo brati resnost in po gum. Nenadoma ji je obraz prebledel, nato pa jo je oblila rdečica. Sramežljivo je povesila glavo in grizla ustnice. Nato je pogledala iz oči v oči Dabaka, ki je pazljivo sledil njenemu nemiru, in odločno rekla: 'Ako me premagaš, bom tvoja!" Dabakov goreči pogled je prestregel njenega. "Dobro!" se je nasmehnil, ali boš držala besedo?" "Ubij me, če jo prekršim," je odvrnila Kristina. Oči so jima zažarele. Množica je bušila v vesel in glasem smeh. Obličje djada Korčana je žarelo. Kako rad bi ta trenotek pobožal navihano vnukinjo. Gajda je zapiskala. Množica je zadržala sapo. Plesalca sta si stala nasproti in istočasno pričela. Dabak je pogumno stopil proti Kri stini, ona pa je lahno 6tekla po prstih mimo njega. Oba sta se spogledala od nog do glave, kot bi si hotela dopovedati o premoči enega nad drugim in zaplesala sta si nasproti. Kristina je mahala z ruto, zavila labodji vrat in se čudovito unesla v viharju vesele igre. Lica so ji gorela, v omami je napol zaprla rožmarinove trepalnice, zavalovile so ji prsi. Dabak se je bil tudi popolnoma u-nesel. Z malomarno zadaj prekriža nimi rokami, je poskakoval kakor jelen, postajal s čudnimi gibi pred nasprotnico in drobil, kot bi se ne premaknil z mesta. Nato pa je stresal glavo, da bi odstranil znoj, ki mu je oblival obraz, pripravljal se, kot bi odskočil nazaj. Kristina, ki je zalezovala vsako njegovo stopinjo, se je nalahno in po prstih zaganjala proti njemu, toda on se je spuščal proti njej, da se je nehote nahajala tako blizu njega, da je čutila njegov dih in vročino, ki je prihajala iz razžarjenega moškega obličja. Nato pa se je polagoma oddaljeval in jo, ne da bi čutila, zvabljal za seboj, kot bi se šalil. Premoč, moško premoč je bilo zaznati v vsakem njegovem gibu in je Kristina nehote pri PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 3. Cabo Sto. Tomé, Pssa. Maria in Aü' gustus 5.Mte. Pascual 8. Highl. Princes«. 9. Campana Proti Evropi odplovejo 4. Eubee 7. Augustus in High. Chiftain 8. A. Delfino Jugoslovanskim GOSPEM želim vse najboljše v novem letu 1935' Ako Vam preteklo leto ni dalo one* ga, kar ste pričakovala, naj bo pa novo leto polno sreče za Vas! Življenje je dragoceno in življenje postavlja tudi mnogo vprašanj: .Kako naj se ohranim zdrava in večno mlada, pol' na duševne lepote? In kako z otroci? Ne mučite si glave s takšnimi in podobnimi vprašanji: obiščite me in po* vem Vam, kaj Vam manjka in kak" morate skrbeti za svoje telesno in duševne zdravje! Dipl. babica F. Beneš Bilek, Lima 1217 'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiilllH Zapomnite si naš novi naslov Dr. VIKTOR KJUDER Novi list Lambaré 964, D. 6 Bs. Aire* hajala pod njegov -vpliv. Trudila sc je na vso moč, da bi ga premagala, toda po enournem boju je odnehala-Bila je brez moči in zasopla. Obrisala si je pot z obraza in komaj spregovorila od utrujenosti. "Ne morem več... Premagal si me!" In od strašnega sramu bi kmalu zajokala "Premagal si me — priznam !" je ponovila, kot bi govorila sama sebi. Utrujeni gajdar je nehal igrati. Dabak je še zadnjič skočil in je prav tako utrujen in zasopel nehal. Množica je bušila v vesel smeh. — Stotero prsi si je oddahnilo, stotero nd dolgega gledanja zamreženih oči se je razjasnilo. Kristino so začele zbadati tovarišice. Djado Korčan p® se je samo smejal. Dabak si je brisal pot z obraza. "E, premagal si me — priznam!" mu je rekla nasprotnica, ki jo je bilo sram, in si je skrila obraz med roke. "Stava, stava naj se izpolni!" eo zavpili nekateri in začeli zbadati Kristino. Ona pa se je vzravnala in skoro v solzah odgovorila: "Kaj?... Jaz držim besedo!" Vsi so utihnili. Besede so bile tol> drzne! "Da, jaz vztrajam pri besedi!" je p° novila odločno in se okrenila k Da-baku. "Ali je res?" je hotel potrdila. "Res!" je rekla odločno. Dabak je stopil k njej in ji pr*"* vsemi obesil zlatnike okoli vratu. "Tedaj te bom vedel domov!" "Vodi me!" je dejala in ga prijel* za roko. Dabak se je nasmehnil in jo pov'O' del proti vasi. Množica je radostno vzvalovila in jima sledila. "Hej, Dabak, kaj pa z mlinom n® veter?" je zavpil za znima Djado čan. ,. "Našel sem drugega!" je odvrfl' veselo Dabak. Gluhi starček se je tako iz srca z® smejal, da mu je padla celo pip8 1 - ust. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.