Naj reč ji slovenski dnernik ▼ Zdrueoik državah Ve^aramicto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I Q I GLAS NARODA List;sloyenskihidelavcevy Ameriki. Tk

-tajala sedanja priseljeniška postava. V poročilu se glasi med drugim: 4,fVprav je komisija, imenovana od predsednika T. A: S. T., k oje naloga je bila razmišljati o 12-uriiem lelavniku v jeklarski industriji, storila vse. kar je l>il<» v ijeni moči, ter proučila vsa dejstva natančno in vestno, ne nore še vedno ugotoviti,-kakšna bo njena končna izjava. "Gonja proti 12-urnemu delavniku ni izvirala iz kro- klavcev v Ruhr okraju m- j«- še m.v jeklarskih delavcev, pač pa je prišla od zunaj. Agi- }„,)j razširila. in nemški um lniki atorji so trdili, da j« 12-urni delavnik neznosen za naše cenijo število štrajkarjev na :$00 islužhei.ce: bil<» več uglednih N' wyon'-anov prjtilna ju-i vma, kojih namen jr v prvi vrsti iz>U.jevanje v zagovornik Nathan Kur-kan (tretji na — i i k:: to odločno zaiiiku.je. «Vš. cla jn»tudaj > zastopa interese vdove pokojne jra I'aru^a. S»»«Ha-.no z n jegovo izjavo, zahtevajo izsiljevalci od Carnsove vdove velike svute denarja. Prvi na -liki xnlnik Banton. pole«* n jetra pa sodnik Alfred J. Ta I lev. katerima je poverjena cela zalleva. <>ba Ma uvedla stro«r«» preiskavo. Maxweila. ki se mudi sedaj v Ev-{ ropi. ho Amerika s priti rala nazaj, ee ne ho hot el priti prost -voljno. Ys.-a j je l»Ih ► razposlanih 147 anonim-nil» izsiljevalnih pi-m. SPLOŠNA STAVKA AMERIKA PREPREČILA V RUHR OKRAJU GRSKO-TURŠKI SPOR Stavka se je razširila tudi v'V Lausanne je bil sklenjen nezasedeno Nemčijo. V dogovor, ki je v glavnem Ruhr okraju štrajka tri-stotisoč delavcev. — Organizirane delavske policije. Esseii, Nenieija, 27. maja. — Stavka komunističnih in drugih posledica naporov ameri ! škegar poslanika: — Obe stranki sta se mu zahvalili. N0VT ANGLEŠKI KABINET IN (da je bil zadnji u&lužbenec Tajne RUSKA NOTA. j službe Združenih držav tekom dr-- žavljanske vojne-, je umrl v prft- London, Anglija. "24. maja. — tekli noei na tukajšnjem svojem Ministrski predsednik Baldwin je (lomu. Dosegel je starost stotih imel danes opoldne svoj prvi ka- let. Iioj.Ti je hil v New Yorku. Idnetnl sestanek. Lord Curzon je Posloval je kot osebni zaupnik predložil ministrom zadnjo po- predsednika Lineolna in vojnega slanico, sovjetske Rusije. tajnika Stantona. Bile pa so se druge zadeve, si - katerimi so »e pečali ministri in no V ANGLEŠKI POSLANIK ZA sicer v zvezi z rekonstrukcijo mi- AMERIKO. nistrstva samega in predmet oil- - nošajev meti Anglijo in Rusijo jef London, Anglija, 27. maja. — izzval za trenutek le malo pozornosti. Se vedno se razpravlja o* tem. če odgovarjajo sivjetske koncesije vsem angleškim zahtevam, a splošno se domneva, da bodo sedanji trgovski od noša j i med Rusijo in Anglijo vzdržani še naprej in da bodo preostala sporna vprašanja rešena za konferenčno mizo. Lausanne, Švica. 25. maja. — Včeraj zvečer r»b sedmih je bila preprečena vojna med Turčijo in Grško. V glavnem s(, pripomogli k T«-i ii 11 zastopniki velesil, m« ti katerimi je igral vodilno ulogo ameriški poslanik (»re\v. Amerika je potom svojega poslanika napela vse sile. da prepreči vojno. Po številnih konferencah sta obe strani sprejeli kompromis glede glavnih točk. ki se tičejo naslednjih zadev. V prvi vrst.i so (irki izjavili, da so Turki upravičeni do odškod- tisoi". Stavka se je razširila iz J)ortmund okraja, kjer so-številni rovi in kovinarske naprave zaprte, v rudarski okraj Rodnim. kjer so morali zapreti 31 rovov in 1.1 kovinarskih naprav. V 1'nion rovu med Dortmun-dom in Boehumom stavka 200 tisoč mož. Nemške oblasti - sedeni Acmeiji. meječi ob RuhrJ ^ , . okraj, kajti z:isiftvkali sr, !jnd je ..i.,,- , - . , .' r vsem svojim v rsnllmirt-n. k ]f*r so Angleži ter f J v Xamu in Elberfeldu. htevani. vspnčo finančnega polo- rt* • t , . - ; žaja Grške. 1 ri neinske strok»»vne unije v Diirtmundu so poslale na socija (Jrki r>f>lja ložaj vedno bolj resen in da i,n' škndnmo. kmalo Izbruhnil kaos, ee ne pra vočasno od pomoči. liji. Turki pa so se odpovedali odškodninskim za- kot nadinestilo za od- Washington, D. ('.. 27. maja. — Sainm-l ' »omprrs, predsednik American Federation «»f Labor, jr mnenja, da bo jeklarska industrija le skrajno nerada <► -ii-iila 12-urni delavnik. "Prišel sem do prepričanja, da .;e dvanajst urni delavni dan naprava, katere ne ho hotela jeklarska industrija nikdar opustiti." je odgovoril Oom]»ers na poročilo posebnega komiteja jeklarskega t nista. *• Najbol jši dokaz je to. da je posebni preiskovalni komitej v rokah i . dol-o ko jr nekako NiMMMMi uslužbencev jeklarske industrij«- .r<>- KITAJSKE RANniTF ne,?al° (le,ati- ,la si pribore boljše d« ne pogoje.' Njih nJWRt Minul It glavni namen je l,il doseči krajši d. ; dan. r - i '"Druga točka ne pomeuia ničt -.n- dru^eira kot jo. da Governer province Santung jc tl.(.ba žrtVl>r;iti .............. olo/a| Hs;n/Il, |lr(.v x jfi| . skusa s silo izvesti oproš- Jarski industriji interesom in pn.ri-.,, 1f ;!.,((V Nili 7 cenje stirma.istih inozem- ( nn ])(4SJm1o .............. blagostanja d. . v. Odho,- in , Dva aeroplana v.v mislih dobičke, katere lahko iztisne iz izdelanih in Diplomaticnijničvredno plačal ih uslužbenec v. .vinsko dejstvo je. da je v vsakem slučaju, k" je bil - t en delavni dan na osem ur, padla cena dotičnega proizv da. "Kar se tiče tretje točk«*, moram i/iaviti, da je to pri ]>rogtost. kal« v«* bi se morali sram«»vati «':ii. ! i >o jo zapisali. < e hi l 'nited States Steel < 'orporat ion ;»li druga i«*k- aliko «l«»hila VOJAŠTVO ZASLEDUJE cev. — akciji. protesti. Danes je Jpričela poslovati v fielsenkirehen delavska policij- L UNOOLNOV SEL XJMKL. CaL, 25. maja. — I igeraaoH, o katerem pravijo, AiLstin Chamberlain je veeraj dve uri konferiral z ministrskim pred bedni kom Bsklwinom. Konferenca je vzbudila precej perzornosti v političnih krogih. Nekateri «lom-nevajo. da jc ponudil Baldwin Chamberlainn poslaništvo v Wash inptomi. Sledil naj bi Sir Oakland Geddesn. ki je nevarno zbolel. Chamberlain ni hotel sprejeti te-pa mesta. Skrajni konser\ativci bi btli zelo veseli, če bi izginil Chamberlain za nekaj časa iz dežele. a on nima nobenega namena ločiti se od donače politike v času, ko jc usoda konservativne stranke na tehtnici. bo Obe strani ta se dogovorili, da[slaneev, ki s0 prenešali pogoje \bosta vrnili druga drugi ladje. mwl hau«lki in posredovalci spo-zaplenjene p<» sklenitvi premir- daj. ja. kar pomenja koncesijo za Tur- Končno pa je vojaški governer j ska sila. obstoječa iz 400 mož. Po-1 ke, ker imajo Grki veliko več la-, province Šantunga izvedel svoj , lieisti niso uniformirani, pač pa thj kot pa Turki. PasLil i® trl brigade si nosijo rdeče in bele trakove na j Po tri ure trajajoči seji so puškami in dvema aero- rokavih. Pnšk in samokresov ni-j Turki in Grki prijateljsko ločiliJ planom* v£°B°r3.!.r ^^ naj ! majo. pač pa policijske krepelce ,1vo1ti - lrt+iftn , ^sak nae.n umoijo bandite. kot v \meriki negotovosti. i>0SPdaj so se čete že dvakrat Uspeh tega poskusa je napotili*6 b° ^ r^olucijonarna via- spopadle z bandlti Xa obeh stra-studi delavce v Boehumu. I>ort-lda tukajšnjo akeijo gr- mundu in drugo(1 ]y[>u.](>t Building. Washili-tou. 1 K < v oil go S••■ I1JI Za Now York sa ftubacrlptlon Vaarty t*JO Adyartlaamont on Agraomonft. "Olaa Naroaa" tetiaja vakl dan IzvzamAI mill in Dotia ta oaebnoatl ao no vrioMajeJ«. Dtnf Prt spremembi kraja naroCoIkor* to« prajtajo MraJIfle* da hitreje najdesso LAS NARODA" Borough at Manhattan, Telephone: Cortlendt V. KLOFUTA FAŠISTOM Kna najbolj važnili novic, ki so dospele zadnji čas iz J talij«*, je poročilo, da je 40,000 fašistov kot en mož izstopilo iz prganizaeije. To j«' prvi razkol, ki se j«' pripetil izza časa, odkar je gobzdalo Mussolini odkorakalo v Rini ter ustanovilo nad Italijo diktatorstvo postopače v. Mussolini nima tukaj posla z osamljenim slučajem. Xr un* za dezcivijo par posameznikov, katere bi mogel kaznovati z gorjačauii ali eastor-oljem. Ce ga naenkrat apusti 40,000 pristašev, ne more biti 1<> nič drugega kot pričetek splošnega, vseobsegajočega upora. f'e naenkrat za])usti 40,000 pristašev, ne more biti ljudi, bi Jahko dovedel do državljanske vojne. Zadržani srd. katerega go je veliki deli delavskega raz-n i pa več zaslužil k«»t vsak drujji, to je vse. Tukaj -e dela že še, toda zdi .se mi, da - m v žepu vedno tak kot sem. bil. Prihranili ne morem ni«*, pa če ko še tako prizadevam. Ni ravno vzrok, da !>i nas ne plačevali, ampak vse gre. Prepričal sem se pa navsezadnje, da je drugod se. ve<- be raci je kot jo je pri nas. »Je; /.i■ tako umerjeno. da za.jedalei dobč svoj plen. Manj če se dela J ali zasluži, manj imajo oni. Kadar! pa gre bolje pa že gledajo, da zagrabijo za naprej in za nazaj. Vse m* na ulxtg«-ga delavca zanaša., Uboga para ! Sedaj sem še tukaj na Macali. Oz tlelo se ravno ne morem pri-1 toževati, pa/* pa so druge stvari, ki me drugam vlečejo. Naselbina tukaj napreduje. Je že veliko kompaui.iskih hiš. pa jih še mislijo m kaj postaviti. Bodočim de-' lavt-em n«* bo treba pod milim ne-i bom prebivati. Se pa tucbi v bli-sini prodaja stavbišča za privatne hiše. Kateremu n traja kraj. s«* laliko tukaj naveže, ker, dela bo tukaj. Rov j«- še nov in moderno opremljen, in tudi od zunaj gleda konipauija, da ustreže delavcem, p« st4»n«> ženam in otrokom. Samo ko bi bil -se en salun. v katerem bi KH točila žlahtna kapljica ali pa kaj drugega, kar grlu bolj prija kot diu dvor večinoma zavrnil kot nedopustnega. Razprava ^se je ipreložila le do izvršitve razprave v noki svinčeni aferi v Ljubljani. Pozornost je vzbudila pri razpravi pridiga senatnega predsednika, dvornega svetnika dr. Fona, bivšega klerikalnega poslanca, ki je v res lepih in resnih besedah ž. Sliši s*», da je zadeva že pri pokrajinski upravi v Ljubljani lik pred rešitvijo. Neverjetno se nam zdi, kako je mo-gin politična oblast v Celju to podjetje priporočati, ker ji mora hiti znano, da stromi mesto in o-koliea po združitvi in razširjenju, v.sled česar vendar ne bi smela o-brtna oblast že čz liigieničnih ozi-rov dovoliti, da se širi smrad v bližini tega podjetja. Z zadevo se bo bavil tudi celjski dbčinski s\et in bi bilo prav umestno, da se u-pošteva njegov glas. ki 1k> gotovo najbolje tolnunčil mnenje celjskega prebivalstva v t.j zadev L Zanimiva resolucija. V Rajhenburgru je bila sklonjena sledeča resolucija: "Jugoslovanska napredna kulturna dni-' štva morejo uspešno vršiti svojo vzvišeno nalogo med narodom le tedaj, ako jim krije ledja močna politična organizacija. pr<»žeta na j prednega duha in državne misli. ! Občni zbor podružnice Družbe mv. Cirila in Metoda za Rajhenburg.! Videni in okolico, vršeč se ob št«'-j vMni udeležbi dne H. aprila 1023 v Rajhenburgu, poživlja vse politične voditelje naprednih Slovencev. naj ž«* vendar opuste svo- Število slepih invalidov v antanti j Zv«-za narodov je izdala statisti-j ko slepih invalidov, ki so izgubili, viti v zadnjih vojnah. Največ slepih ima Franeija. namreč 2536.1 Za njo prrde Ancrlija z 1714 slepci,} potem Italija 2 1200 slepimi invalidi, Poljska js 600, Jugoslavija s 476, Runiunija s 407. Amerika s 300 in Belgija s 93 slepci. Centralne države imajo okoli 4000 slepcev. Vsega skupaj je v s ve- j tovni vojni oslepelo 13,996 ljudi.. VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA MAGNOLIA IN STAR MLEKO UPORABLJAJTE^ KJERKOLI JE TREBA MLEKA IN SLADKORJA. LABELNI VAM BODO PRINESLI VRED NA DARILA ZA VAS DOM. PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL Izplača m hraniti tabelna.** je medsebojne prepire, katerih posledice čutijo tudi kulturna društva, ter nemudoma izvrš<; enotno formacijo naprednih Slovencev. " Vojaški ubežnik aretiran. Jugoslovanski dezerter v Gradcu, Jakob Pixlgornik, je že od leta 1!)20 mirno užival sladkosti avstrijske svobode. Ker pa ga je že dalj ča.^1 iskalo po-leg vojaške oblasti tudi maj-ibor>*ko okrožno sodišče zaradi goljufije, ga je gra-ška policija te dni aretiraJa ter ekspodiii ala čez mejo, nakar so ga sprejele mariborske »»Masti pod svojo blaigoliotno -zašeJto. Fobegli kaznjenec. Kaznjenec Alojzij Šk«M.llar, ki je bil kaznovan na večletno ječo. je bil pretL nekaj dnevi pripeljan iz zaporov ljubljanskega sodišča v bolnico. I)nc 16. aprila zjutraj pa je Skodlar ukradel nemu so-bolniku obleko, se preoblekel na stranišču in nato iwbegnil skozi okno. Zdaj ga zasledujejo. Nepoboljšljiv tat. Stefan Gruber. 27 let stari jm»-«topač iz Tehafrjev, je bil že trikrat zaradi tatvine kaznovan. Prišel j«* šele dne 10. julija iz ni«*ško kaznilnice v maril>oru, kjer je «lo-služil svojo zadnjo 14niesečno kazen. Že oktobra je nadaljeval svojo obrt, obiskal par izvoljenih, meseca novembra pa z raznimi tatvinami stalno o;?i-ožal teharski in konjiški okraj. Pobral je. kar mu je prišb) jvmI i*«>k«*. Celjsko <^kr«>ž-110 sodišče ga j«* spravilo zo]K>t za petnajst mesecev na varno, vendar ni upanja, da bi se poboljšal. Zavraten napad. Z Iga poročajo: Žrtev nepre-stanega hujskanja proti SokoUun je postal te dni S«»kol Pran Cankar. Ko se j«' vračal domov, so t ik pred njeg«»vo hiŠ«» sikočili pr«>ti njemu trije Orli, navdušeni cerkveni pevci, in se ga dejanski lotili. Janez It«"|>ar ga je udaril s kolom za vrat. Jo/«- Kozin pa j>» glavi s tak«» silo. žem, trije skupno pa so okrvavljenega Cankarja tolkli potem se s pestmi in ykakali po njem. nakar so odšli vsak svojo pot. Orožniki so naslednjega dne aretirali vse tri Orle in jih izro«'iiii deželnemu ;*>di-šču v Ljubljani. Smrt koroškega rojaka. V Mariborski bolnici je umrl dne 17. aprila Josip Sitter, vpo-kojeni višji sodni svetnik. Hi! je koroški rojak in je služboval kot sodnik po raznih sodnijah področja bivšega graškega nadsodi-šča. Dalj časa je služboval kot sodni predstojnik v Brežicah. Bil je ves čas, tudi v dobi najhujšega nemškega pritiska, zaveden narodnjak. ki .se je požrtvovalno udej-stvoval v naših narodnih in kulturnih organizacijah: Sokola. Čitalnice, Oiril-Metodove -podružnice, katerih je bil s«»ustanovitelj. Številni njegovi znanci in prijatelji se ga bodo zato v«»dno s hvaležnostjo spominjali, ko bo p«»či-val v vendar enkrat svobodni domači slovenski zemlji. Razne nezgode v Ljubljani. Dragotm G-rejrorič, polir pri Stavbeni družbi v Ljubljani, je padel z zidarskega odra nove hiše na Dunajski cesti ter se m»>č-110 poškodoval po glavi. Dijak IJogoiiiil Šramel /i je v telovadnici Sok«»la IT.. k«> j<- ]>a-del z droga, zlomil desno nog«», Stanko Otruba. šolski učenec, si je na Mirju med igranjem s .svojimi tovariši zlomil desno nogo. MLrko Kariš. železničarjev .sin v SjKidnji Šiški, j<* na po«vratku i/ šole pahnil součemko Rozo Golob v neko t*graj«> iz Ijodeče žice. G«»-b lwn'a j<* bila pri tem težko poškodovana 11a levi reiki. Vse poškodovane so pripeljali v ljubljansko bolnico. Pohištvo iz papirja. Neki nemški arhitekt je iznašel način izdelave -poliištva iiz lepenke. Pravijo, da je tako pohištvo dostii cenejše in lepše, a nič maaij trdno. Kmalu bodo ustanovili tvornioo za izdelavo takega pohištva. Peter Zgaga Gary pravi, da mora jeklarski delavec delati po dvanjast uj na ' dan. Kdor tlela dvanajst ur pri vroči peči, potrebuje najmanj dvanajst ur počitka, da more iti naslednji dan zopet na delo. .Tak človek polagoma popolnoma otopi. V njegovi glavi ni niti najmanjšega prostorčka za kake prekucuške misli. In zat«> je dvanajst urni delavnik poglaviten cilj Garvja. * - * Irski republikanski voditelj de Valera je rekel: Boljše je častno uimreti kot pa suženjsko živeti. Značino pri vsem tem pa je, da de Valera ni med onimi, ki častno umirajo. ^ * j. * Prijatelj, dober svet ti dam: Povej vse svoji ženi. Toda povedati ji moraš prej, predno ji bodo drugi povedali. * * * Kitajski banditi so vjeli par Amerikaneev ter zahtevajo o«! njih niiljon dolarjev odkupnine.! Amerika naj bi se ne jezila, am-' pa k v čast naj bi si štela. Še nikdar niso bili Amerikanci cenjeni tako visoko. * * * Ce hočeš, da te bo žena poslušala. kaj praviš, moraš govoriti v spanju. * * * Fant je vprašal punco: — Ali vas lahko imenujem z vašim krstnim imemflii ? — Seveda. — je odvrnila. — če se bom jaz smela imenovati z vašim rodbinskim imenom. * * * Prijatelj, «"•«• ho«'eš l»iti odrezan od vsega sveta, stopi v ne\vyorško telefonsko eelieo. * * Dva irska farmer j a sta s«* pogovarjala. Ko sta (.-brala letino, sušo in mraz, sta napeljala pogovor na svoje žene. — Da, — je rekel prvi, — take žene kot je moja žena, je menila ni na svetu. ^Zjutraj vstane ob štirih ter pomolze 17 krav. i In še predno je š«-st ura zjutraj, je že na mizi zajtrk za deset delavcev. — Potem pa mora biti že moč-, na ženska — je prijxminil drugi. — Ni posebno močna. Cela sla-bot na je. Suha in majhna. Kj. če bi bila velika in močna, koliko bi ' lahko naredila . . . * ^ * To je slika iz velemesta: Policist .j<- srečal na cesti sedemletnega otroka, ki je beračil. — Zakaj beračiš.' — Ali nimaš doma — Xe, nimam doma, — je odvrnil fant. — Ali nimaš starišev. ki bi skr-Leli zate.' — Xe nimam jih. — Ali imaš kakega brata ali sesl ro — Da b;ata itnam. — Zakaj pa brat ne skrbi zate/ — Zato, ker ne more. — Zakaj ne more? — Zato, ker ga imajo v muzeju v špiritu, ker je prišel z dve-1 ma glavama na svet. * -ir * Sodnik je vprašal obtoženko: — Torej z obtožencem sta živela več let kot mož in žena — O, veliko boljše, gospod. * * " Poročalo pravi, da j<' Amerika preprečila novo vojno med Grško in Turčijo. t Vojna je bila najbrže vsled-tega preprečena, ker ni obetala posebnih dobičkov nevvvorškemu I Wall St ret u. Smjiislmmujiha Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Sriinata lnkorponrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MJNN. Glavni »dbornlkl. Pr«da«dnlk- RUDOI.P FERPAN, tSS E. lMth «t.. Cl«r«lmnC O Podpredsednik . l.OL IS BALANT. Box iN Pearl At«.. Ltormim. O. tajnik: JOSEPH PI6HL.ER, Ely, Minn. Blacsjnlk: GEO. L. B KOZI C H, Ei\, Mina. Pla«&Jnlk nelxpla^anlk wnrtniu: JOILN KOVolIN, 411 — lit* At*. BM Oulutk. Mina. , _ t mi ^. - Vrhovni zdravnik. Dr. JOP. V. CRAIIKK, 303 American ttiite Bank Bld», GOO Grant St., at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni edber: ANTON IBAŠNIK, Room IN BakeveU Bid«., eor. Tliawnad «at SraM Btreeta. Pltt»bur»h. Pa. MOHOR MLADIČ. 13S4 W. It Street. Cklcaco. Ol. FSANK 8KRABEC. itll WukloftoD Street. Leaver. (Ma. Ptrotnl Mb«'. UONARD SLA BOON I It. Boa 410. Mlj. Mlaa. QRI500R J. PORENTA. Black Diamond. Weah. FRANK EORICH. «17 St- Clair At«., Cle^eiaa«. O. Zdrutevalnl adber. TAUBNTIN P IRC, 7M London Rd.. N. Clereiaad. O. FAtTLINE ERMENC. ill — Ird Street. La SaUča. da v ita-Ijaiiski šoli 1. na/.iouaie v Splitu slika italjaiuske^a kralja -vlju'') emenjeni naredbi. l*r<'ti lemu zivanjn imenovani li^t p> v- j pravici pn»t»*stira. Jugoslovanski učenjak pri belgijskem kralju. T«- dni je /.!>« roval v lJruslju inednai'< i-.-j,»| ob tej priliki 1 tiilica v posebni avdijenci. Smrt učenjaka. Te dni je ttiiir! v Zajrrebu rlr. llinko Ilranilovič, bivš; pm'Vvir 'fSf< 'igrati je na zagrebškem v>euči-lišču. Pokojnik je spisal mnogo znanstvenih knjiir iz svoje str»>ki_* in priredil za hrvatske .srednje šole Korenov geografski atlas. Strašne posledice Radičevega hujskanja. Pri zasledovanju vojaških !►»•-jjuneev j«' [»rispcia orožniška patrulja iz Doln je Stubiee v vas Sa-prudovac. Ko jo kmet je opazili, je okol' u0 mož navalilo nanjo. I)a se izf>«»iiejo Hj»o]>adu. so se o-rožniki umaknili, toda uahujskani seljaki niso mirovali. V silohranu o orožju in so ustrelili. "Trije seljaki so bili pri tem ustreljeni. 10 pa jih je bilo ranjenih. A seljaki kljub temu niso hoteli odnehati in s<» se prič hI i zbirati znova. Orožniki so .-e nato umaknili na postajo v D. Stubici. Ko je dr*šla poni««' iz Za-groba, je bil v Sagudoveu zopet vzpostavljen mir. To so žalostni sadovi Kadieeve politike. V zaporu se je obesil. Sarajevska policija j<- prijela "in flagranti"" nekega delavca Ku'!o Malešiča. ki je ln>te! vlomiti v neko trgovino. To je znan alkoholik in policija je dognala, da ima na vesti še več tatvin. V za- poru m- je Malešie pritoževal na--■proti svojim x»jetnikom. da w mu tako življenje t v zaporu nam-reč ne dopa-4li»t da on tega ne pre-ucm". da j-- prev«*č dolgi»easno. Vsi so mu to drage volje Verjeli, saj nje«rov'm v.jetnikom tudi ni bilo !-:rat!;oe;tsno v zaporu in zato tudi niso jemali njegovih tožb ravno iragieiio. On je bil pa res življenja sit '» nekega dtu va so ga na--•li ita striiniš»"'U obešenega. Svobodna ljubezen se je menda zelo udomačila v Sarajevu, kjer je v«*č takih klubov, v katere zahajajo baje tudi učenke ženskega učiteljišča. Pokrajinska uprava je zato sklicala anketo ravnateljev srednjih šol in tudi predstavite|je civilnih oblasti. odpiatov. Tatvine je bil osumljen administrativni podpon*čnik 1'era Draskovič. ki je slugama Ivaniču in iMiladinovieu nan-čil, da naj izvozita S(HK» kilogramov podplatov. ki :>o l)i'i neto prmiani v Va-Ijevu. Na potllagi porot niškega pravoreka je bil te dn: Draskovic obsojen na 12 let ječe. kupci jMNlpIatnv na 1 mescce /apora, sluge pa vi bili oproščeni. Velika morska želva ujeta. Te dni je ujelii mala jadrnica "Sv. Nikola" iz Veleluke veliko morsko želvo, ki .ie tehtala okoli kg. Ulovili so jo v kanalu med Kurčulo in Uvarom in pripeljali v Split v Dalmaciji, kjer so jo prodali za 400 dinarjev. Nova tvornica aeroplanov. T vomica vagonov v l»rotemnilo. posvetil se je blisk, in za gorami se je votlo in grozeče oglasil votli grom. Šele zdaj so Se ogledale naše znanke in opazile., da so ostale same na vasi, in se spomnile. la družba je tvorila svate. Da se svetu dokaže, kako svetovno popularen je "mladi" par. so svat-je reprezentirali vse mogoče narodnosti. kot Turke. Madžare. Taljane. oigane itd. Sami gentle-nieni kajpak, vredni drug druze- da imajo do doma še dobre pol | ga in Kurent o ve dvojice! K po- Ure hoda ali več.^Zaključile so sejo brez bratskih in sesterskili pozdravov in jo poeedile proti domu. (irom pa je rohnel in bliski so se izvijali po ozračju, kot ognjene kače. dokler* ni prižvižgala nevihta, in namočila polja, travnike in loge, in seveda tudi naše junakinje. Na suho. razpokano zemljo jc dež rosil pravi blagoslov. na pobožne ženice pa je menda padal, kot božja 4'štrafen-pa" za opravljanje. — Ali ni čudno, — so oglasim jaz, ko sosed preneha. — tako lep in poln vseh mogočnih čarov in skrivnosti je Kres, v tej deželi ga pa nihče ne pozna in ne upošteva! Vse mogoče praznike imann. — Kresa pa ne. Dosti naših praznikov so tukaj degradirali na nič. pa mislim, da nobenega ni tako wkoda. k<»t ravno Kre>a. — O ves. — se zasmeje sosed. — še enega je škoda, ali ve«, katerega Pusta, tistega presnetega Pusta ! Saj nič ne rečem, lepi so božični prazniki v starem kraju, ko se delajo jaslice in ko se gazi sneg k bajnolepi polnočnici. Pa Božič imamo tudi tu, dasi brez poinočnic. In mnogo drugih prijetnosti je v starokrajski vasi zimski čas. Delo na polju je ojk ravljeno. drva naeepljena. vsi pridelki pod streho; pozimi se sa- roki v II i nje so nekateri jezdili, drugi se vozili na primerno okrašenih vozeh. Po vsaki pravi poroki pa se pije. saj svatje so vedno žejni. In Pustova poroka bi 1 ila dvakrat pusta, če se ne bi pilo. Torej se je najprej pilo na Plesu, potem na Prevolu in končno na Zverčah. Tam je prišla na vrsto sladka rakija. imenovana rozolja. ki stopi v glavo in noge in sploh omehča človeka fwl pete do vrha. Kaj čuda potem, da je. na poti proti Rat jam. nevesta padla s svojega šimeijna in obležala v jarku z zlomljenim krane ljem, in. kar je bilo še hujše, z zlomljeno nogo. Tako vsaj se je glasil pravorek izvedencev. Prepeljali so jo v Klinovo bolnišnico na Zverče. svatovščirta pa je. — brez neveste, nadaljevala svojo pot. Ženin Kurent pa si je nezgodo svoje neveste tako k srcu vzel. da je v noči na pepelnico brez v lovesa odšel v večna lovišča kjer i edno lovijo maškare in gun-cajo afne. . . Doktor Polž, v nag-Iiei poklican iz Žužemberka, je knstaiiral smrt radi počenega srca. . . — l>nevu s v a t o v s k eg a veselja je sledila Pepelniea s Kurentovim p<*grel>om. To je bilo žalnih vencev, in trakov in joka in stoka! Pa vse ni nič pomagalo. Kurent mo kuha in je in živino oskrbu- je bil pokopan na sredi vasi in ni je. Ostane dosti časa za hoditi v1 ga bilo več. Le duh čudovitih po-vas. Pri nas je bila navada, da se: grebnih kadil se je še nekaj časa je čez dan hodilo v vas k temu ali onemu sosedu, ob večerih pa se jo skoraj vsa vas zbrala v kakšni gotovi hiši. ki je bila določena po vlačil po vasi in žalne zastave so plapolale na poldrogih. Poprrebei pa s o šli k Primčevim na preste. Sn*ed je utihnil in jaz nisem nekaki nepisani postayi. Pri nas. vedel kaj reči. Spqmini na daljne doma se je reklo pri Primčevih kraje in davne čase so naju pre-in zelo navadno in priljubljeno vzeli in mehak pomladni zrak je večerno zbirališče je bilo pri nas. pomagal Oba tiho sediva v travi JGLAS NARODA, 28. MAJA 1923 CARPENTIER ZOPET NA POVRŠJU. Avstrijski protituberkulozni kongres. i Pred kratkim se je vršila v Parizu značilna rokoborba. Francoski šampjon Carpentier (katerega je bil Dempsev premagali, je v osmi rundi pobil svojega nasprotnika Mareela Nillesa. Slika nam kaže prizor iz druge runde. ko je zadal Nilles dobro r.amerjen udarec ("arpentieru. Slovani v zapadni Traciji. Prebivalstvo Francije. Protestanti v Rusiji. Zapadua Tracija je prišla po balkanskih vojnah v bnlga1*sko posest, po svetovni vojni je pa bilo sklenjeno v Neuilleu. da mora liolgarska to, po prebivalstvu večini ina bolgarsko deželo izpraz-ii it i in izročiti velesiiam. ki se pa wanie niso mogle ali hotele ukvarjati ž njo. temveč so jo izročile v upravo (Jrčiji. Titko je postala zapadna Tracija prava slovanska mučilnica in nudi nov dokaz, da velesile nikdar niso bile pravične Slovanom: kjerkoli so mogle, so Slovanom žkiido-vale in jih prisebno povsod odrivale od morja. Proti Slovanom so vele-de podpirale '11 podp/rajo se vedno tudi (Irčijo. ki je nečastno preh mila zvezno pogodiMi s Srbijo in bi se sama najrajše pridružila v sveiovni vojni Nemčiji. Ta Grčija je dobila ne samo Malo Az'jo. toinve - tudi zapatlno Traeijo! Ta urška uprava p;t je na ravne- t zločinska. Z ognjem in mečem uničujejo (Irki slovansko prebivalstvo dežele, da bi mogli tam naseli -vati /svoje ljudi. Narodne manjšine navadno nikjer ne vži-vajo posebno velikih pravic, ali pravico do življenja in imetja vlivajo vendar povsod. Samo Grki odrekajo slovanskemu prebivalstvu zapadue Tracije tudi te naj-priiiHl ivnejse človeške pravice, ubijajo posameznike in deport i ra-jo cele vasi na egej-kc otoke, kjer umirajo lakote. Velesile, ki imajo tako gorko sive za one neznatne nemške in madžarske manjšine v srednjeevropskih slovanskih državah, siniti ne zmenijo za muč-ilnaeo Slovanov v zapadni Traciji. Leta potekajo. vprašanje zapadue Tracije pa sr ne rešuie, četudi je vladam v Rimu. Parizu in Londonu dobro /nano. kakili vandalskih sredstev -o poslužujejo (Jrki v uničevanju za pa*ln o t raeij.ski.h Slovanov. V tem vprašanju bi nioraLi biti /. Bolgari po|M>luoina solidarni vsi Slovani in tudi jugoslovanska vlada bi morala podpreti I»ol-jrai>ko v njenem stremljenju po rešitvi zapadnotraerijsikih Slovanov. (''Jutro.'*) •'Journal Offieielle" je dne '27. aprila priobčil končne statistične številke prebivalstvenega gibanja v Franciji za leto 19^*2. število rojstev presega število smrtnih -lučajev za 70.537 duš. Pred letom 1914. je parkrat število smrtnih slučajev število rojstev presegal in leto 19l:j. se je smatralo za zelo srečno, ker je izkazalo plus — 56.914. Sedanje številke bi torej ne bile ravno tragične, da bi se v njih ne kazala neka stalna tendenca. Kajti število rojstev leta 1922. je za 53.550 duš manjše nego leta 1921 in navaden plus — 70.573 duš je pripisovati temu, da je število smrtnih slučajev leta 1922 za 7106 duš manjše nego leta 1921. Predvsem pa je treba u-poštevati. da ostale države po vojni glede na prebivalstvo napredujejo. Nemčija je naprimer iinela leta 1921 plus 700.000 rojstev. Italija 460.00. Anglija pa 390.000 leta 1921 in 293.000 leta 1922. Značilno pri statistiki 1922. je. da s primeroma najbolj narasli industrijski kraji in da na deželi rojstva ne pojemajo samo zaradi izseljevanja v mesta, ampak sama na sebi. Le Vandeja in Bre-tanja sta izvzeti. Posledica je, da se zmanjšuje poševna ploščina. Ruskulta prinaša zanimivo vest ! da se je začela ameriška protestan j tovska cerkev zanimati za cerkve [ ne razmere v Rusiji. Boljševiška j * * živa cerkev** je povabila v svr j ho posvetovanja zastopnike tako-zvane metodistične episkopal. cerkve iz Amerike, in sedaj je začel tajnik generalne konference te cerkve. ki se je pred kratkim vrnil \y. Rusije, propagirati v ameriških listih v prid pravoslavni cerkvi in seveda tudi sovjetski vladi. Pravi, da so protestant je dobili v nekaterih krajih Rusije velik vpliv in da jim je tudi vlada naklonjena. Nikar ne obsojajte sovjetske vlade na temelju zastarelih predsodkov, pravi dalje, marveč smatrajte jo , in govorite o njej kot o preroku , nove sisteme, ki je mi še ne pozna-I mo. Boljševiki si pač znajo poma-jgati. ('e ne gre drugače, bo treba I vpreči cerkev, da pomaga izvleči j pogreznjen voz soeijalne revoluel-! je. Obenem pa je protestantsvo pri mer no orožje proti stari pravoslavni cerkvi. Te dni se je vršil v Avstriji kon-r gr»> zdravnikov za pobijanje tuberkuloze (sušice*. Predsedoval mu je dvorni svetnik profesor Du-rig. ki je fungiral na zborovanju obenem kot glavni poročevalec. Avstrijski zdravniki s« z v*omi silami prizadevajo, da čim bolj orne je razširjanje tuberkuloze v avstrijski republiki. V ta namen zastavljajo svoje sile v prvi vrsti za ustanavljanje in j»ovzdigo že obstoječih oskrbovališč za jetični-ke. V Nemčiji pride eno oskrbo-vali-če za tube i kulozue jetnike na 20 ti.soč duš. v Avstriji pa pride laka ustanova k< maj na 120 tis<»č prebivalcev. Da se avstrijska republika iz-:gne širjenju opazne tuberkulozne epidemije, za to skrbi že država *ama. Dunajska občina pa na prim« r izdaja p »le«; tega za proti-tube.i kulozno gibanje na leto oko-lu 2 in pol miljardi krem. Jetič-nikov se na Dunaju zdravi povprečno -jono. Poleg državne in mestne p d]x»re s.' zdravilišča in okrevališča za tuberkulozne bolnike v Avstriji vzdržujejo z nabranimi Dunajčani imajo za take akcije odprte roke. V enem tednu na primer. k<> m- je nabiralo denar za tuberkulozno deeo, so Dunajčani žrtvovali 6 gotovih zdravstvenih predpisih, žrtev jetike lažje in poprej nego odrasel človek. Naraščaju je v Avstriji v teiu ozi-ru iioMvečena največja pažnja. Da odvrnejo opa^in« Ijiulsko ep*di tekoui leta l-*22. Iz poročila izhaja, da je bilo prošlo leto v Rusiji še enkrat toliko s'iH-ajt-v malarije in tifus;i ter diugih nalezljivih Imlezni kakor preil dvema letoma. V 1'kra* jini je razdajala j»osi4>no kolera. 1 ^»čiiii jo Rusija trpela na čnrli ko/.ah in na malaričnih boleznih. Nenavadno mnogo slučajev je bilo t rt pične malarije, ki je zahtevala nad miljiru čbiveških žrtev. Frnncija in nemški patenti. Rdeči Prapor' je prenehal izhajati ter se združil z mariborsko Enakost jo". ^HlOJAKE opo-zarjam o, da je cena za "Slovensko-Ameri-kanski Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov. Pošljite nam svo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost. Med mnogimi drugimi d<»looili versajske mirovne pi«irmlbe s- nahaja tudi člen o omejitvi nemških paten'n;h pravie v zavezniških državah. ako to zahtevajo d«miači inteirsi katere izmed teh držav. Dne 17. aprila ^-e je iutenuiniste-rijalna komisija v Parizu prvič po premirju bavila z Meissnerjeviiu patentom, ki je zelo važen za brez-, živim telegrafi jo. K< »misija je sklenila z 91 glasovi proti enemu, da v bodoče lic vel ja več določba glede Meissncrjevegn patenta in da smejo francoski konstruktorji to iznajdbo izkoriščati, kolikor jim drago. Cisti dobiček od izdelova-tel je v Meissucrjevega izuma pripade repa rac i.jsk i blagajni za porušene francoske kraje. Intermi-nisterijalna komisija se bo v najkrajšem času bavila še z nadalj-iiimi nemškimi patonfti. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" ▼ državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo i Merežkovskij o starih Egipčanih. Kol ko let živijo zverine v ujetništvu? Znano je. da je življenje zveri po zvefinjakih mnogo krajše nego ž vi jen je divjih živali, ki ž'vijo v svobodi. Lev, tiger in panter živi je v ujetništvu obieajno 6 do 7 let. Izjeme pa le potrjujejo ;>ra- I vilo. Ne»ka levinja je živela v zve-j *Vv.;j j. » injaku 20 let. a neki lev 13 let. prih;, ' h kak{ ,)1(xlni Medvedi živijo v miMiažerijah 7 i do S let, a hijene le 4 d'» 5 let/j Slon. ki živi v svolmdi. dočaka 1001 do loO let. v ujetništvu pa začne' hirati in d*>čaka le 20 do 25 let. Znani ruski pisatelj Merežkov-• kij jr napisal razmišljanja o iz-koptuali groba faraona Tutankha-mena }mkI naslovom: '"Tajna modrost Vzhonla. Nebeščanska rad"st z«.*udje." Sjjričo tega. kal- st* v grobu vidi i kar se je naši' . ^lerež-kovskii brž sklepa, da je egiptovsko življenje moralo biti skrajno idealno. * * Keopsova piramida, dva miljona tristo tivu; kamoiiitih l»!o-kov. po l."»() pudov vsak. najtežja- teža. kar so jih kdaj dvignile človeške roke." To je p satelju dokaz. da je ves egiptovski na roti živel v ekstazi, sicer bi ne 1»11 spo-^•>ben za spomenik take vrste. Poljak Dabrowski pa vpraša : "Ali so bili neobičajni ekstazi in vzlii-čeno-ti tisti, ki so kot tlaeani zidali jriadove ])*• lnibili.1'' Ko si je Merežkovskij tako lahko in tako niLstično tolmačil egiptovsko velikane. je pokazal le psihologijo "ruske duše. ki se. niti po zadnjih težk h prehodih ni mogla iznebiti svojega hrepenenja jx» faraonu in po kakem tovoru, ki bi jo kakor i piramida s svojimi miljoni blokov, po l.">() pudov. pritisnil in vešči-- Zakaj, to sam ne vem. Morda je bila hiša malo prostornejša, morda so bili moji stariši prijaznejši in družabnejši. morda je moj o-če vedel povedati več zanimivih dogodbic m doživljajev kot drugI. ker je dostikrat hodil s krošnjo po štajerskem in Koroškem. No poti vedno človek dosti do- in zamišljeno zreva v jabolčno cvetje, s katerim se lahen vetrič igra kot s snežinkami. V tem se nam približa gospodinja in pravi s .smehom: — Kaj se pa vidva tako pusto držita na tak lep dan? — Pogovarjala sva se ravno- ih, kjer kmet- kar o Pustu in pustnih »emah, pa sva še midva pusta postala. — odvrne sosed» — Kaj pa žejna nista nič. žejna? — povpraša gospodinja znova. — O. »ejna pa. žejna, tisto pa že, menda ja! — odgovoriva oba hkrati in vstaneva. Naprej pa molči zgodovina, ke* v Ameriki imamo sušo. . . Dr. Ivan Tavčar pri Cehih. Ravnokar je izdal dr. Bohu« Vvbiral p revi hI "t vetja v jeseni" v leju knjigi. Še 10. januarja leti*; mu je dr. Tavčar v prijaznem pismu dovolil prevod, ki ga pa potem ni več doživel. V uvodu je simpatičen informativen članek o Tavčarju. Na koncu knjige so raz-tolitiačeni nekateri Cehom neznani h kalizmi. Obenem pa zvemo, da je prvo zbirko iz Tavčarjevih povesti v češkem prevodu izdal ^.losfef Paul i k leta 1902. v Pragi. BRZINA - GESLO DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA. Sedanja generacija živi v znaku hitrosti. Dnevno č-itamo o novih iznajdbah in tehničnih pripravah, kako bi sc hitreje prevažalo ljudi in blago in pošiljalo poročila v vse kraje sveta. Nikjer drugod pa ni trgovska podjetnost tako sposobna kakor v tej deželi za izkoriščanje novih možnosti za hitrejši promet. Predpogoj vsakega sporočevaliiega sredstva je točnost in cenenost. Za 5 centov se lahko pošlje pismo v najbolj oddaljeni kraj sveta, in to radi ogromnega postnega prometa. Brzojavne kompa-li i je so pronašle da bi širši krogi ljudstva poslali poročila po brzoja-vu namesto po pošti, ako bi se dalo znižati stroške. Uvedle so radi tega "BRZOJAVNA PISMA" takozvana "CABLE LETTERS", katere se pošlje po podmorskem kablu v London in od tam naprej po pošti v razno evropske dežele. Taka poročila rabijo od 4 do 5 dni v Jugoslavijo ali Italijo. V prid naših strank smo sedaj uvedli razven poštnih in brzojavnih nakazil tudi denarne pošiljatve po 44BRZOJAVNEM PISMU". Služba je točna in se laliko računa, da se denar izplača tekom enega tedna; cena pa je mnogo nižja kot za navadne brzojavke. ZA POSAMEZNE POŠILJATVE PO "BRZOJAVNEM PISMU" x RAČUNAMO SAMO $1. Poslužite se te ugodnosti v čim večjem obsegu. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York City : GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE > t " f \ NAHODA, 28. MAJA 1923 16 SOSEDNJA HIŠA. A. 0. GREEK. Za "Glas Naroda" prevd G. P. (Nadaljevanje.) — In vendar manjka zelo važna, neobhodno potrebna stvar. — Pač mrislite čevlje? Podali smo tudi par čevljev, a se niso prilegali in naročnica nam jih je vrnila. — A, tako, razumem. Pokadite priči čevlje, katere so našli na mrtvi. To se je zgodilo in ko si jih je Calahan ogledal, ga je vprašal coroner, če so iz njegove prodajalne. On je zanikal vprašanje. Čevlje so izročili porotnikom, katere se je opozorilo, da izgledajo -sicer še precej novi. da pa so bila kljub temu že parkrat nošeni. O vseh drugih stvareh tega ni bilo mogoče reči. Ko je bilo ugotovljeno to. je nadaljeval coroner z zaslišanjem. — Kdo je odnesel naročeno na omenjeni naslov? — Eden naših uslužbencev, po imenu Clapp. — Ali se je vrnil z zneskom računa ? — Da, le pet dolarjev za čevlje je bil odtrganih. — Koliko je znašal račun? — Tukaj iz naše knjige je razvidno, da je znašal račun pet in sedemdeset dolarjev ter pet in osemdeset centov. — Ali hočete pokazati gospodom porot ni kom knjigo in naro-čilni listek? To se je zgodilo. Porotniki so pričeli motriti knjigo in listek in konečno je vprašal eden njih : — Pisava naročila je čudna. Ali je to moška ali ženska pisava? — Tega ne vem. — j«- odvrnila priča. — Pisava je čitljiva in za vse drugo s«- ne brigam. Porotniki ->.» pričeli zreti na eoronerjn. Na ka-j čaka? Njegovo postopanje se jim je zdelo dosti hitro. Šele jm» daljšem odmoru je vprašal coroner porotnike: — Ali hočete staviti prič.i še kako vprašanje? Razburjenje porotnikov je raslo, a nikdo se tvi odzval pozivu. Mislila sem. da bodo sedaj poklicala <'lappa, a sem se zmot ila. Poklicali so nekega Heiwhaw. Bil je velik, sključen človek s črnimi lasmi, ushižben v hotelu D. Njegove izjave so m> omejevale na naslednje: V hotelski knjiga je brio vpisano ime Pope. Neki g<*spod in neka dama sta prišla dne 17. septembra krog poldne v hotel. Dama je navedla ime svojega moža. Par je dobil sob«, v drugem nad-h| rop ju. — Ali ste videli možaAli je pisava v knjigi njegova ? — Ne. Prišel je sicer v urad. a ni stopil k pultu. Žena je vpisala i me in ona s,, je tudi brigala za vse. To se mi je zdelo čudno, a domneval sem. da je mož bolan, kajti imel je glavo sklonjeno. Izgledal je kot človek, ki slabo čuti ter je v skrbeh. — Ali ste ga natančno videli? Ali bi ga zopet spoznali? — Ne. tega bi ne mogel. Jaz vidian v^aki dan na stotine takih ljudi. Bil je srednje visokosti, črnih las in nosil je brke. Nič posebnega ali izvanrednega. Le pobit je bil in navdajala ga je želja, da se nikdo ne briga zanj. — Ali ste ga pozneje še kedaj v rdel i ? — Ne. Sel je takoj v svojo sobo ter je ni zapustil, dokler se nista oba zopet pdpeljala. Žena je plačala račun, a njega ni bilo v uradu. — Zeno ste vendar natančno videli? Ali bi jo zopet spoznali- — Mogoče, čeprav tega ne vrjamem. Nosila je gr*st pajčolan. tako da je bilo komaj mogoče spoznati njen obraz. Le njenega glasu se lahko natančno spominjam. — Ali bi mogli opisati njeno obleko? — O. ta je bila zelo prijtrosta. Nosila je površnik, ki je pokrival celo postavo do nog. Klobuk je bil obdan s modrim trakom. — Ali niste mogli videti, kakšno obleko je nosila pod površnikom ? — Ne. — Kako je izgledal klobuk? — Bil je velik in širok. — Ali ste mogoče pazili na njeni roki? — Ne. vsaj spominjati ne morem tega. — Ali je nosila rukaviee? — Tudi tega ne morem reči. Tako natančno si Je je nisem o-gletlal. — To je zelo škoda. A njenega glasu se še spominjate? — Da, čisto natančno. — Ali je bil to glas dame? Ali se je ženska izobraženo izražala? — Da. — Kedaj je zapustil par hot^-1 .* — Se Istega večera. Mislim, d« ob enajstih. — Ali sta zapustila hotel pes ali pa sta vzela voz? — Vzela ;»ta voz. Pred hotelom čakajo vedno vozovi. — Ali s! a imela ka i jwrljage? — Ne. — Tudi ko sta odhajala ne? — Pri odhajanju je nosila ženska paket. — Kako je izgledal paket? — Bil je čis-To navaden paket, omot iz rjavega papirja. Je bila pač obleka notri. — In moški t — Ga nisem videl. — Ali je bila ženska pri odhajanju prav tako oblečena kot takrat, ko je prišla? — V koliko sem mogel vide ti, da. Z izjemo klobuka. Ta je bil manjši. — Torej je zopet nosila površnik? — Da. — Ali je nosila pajčolan? — Da, istega. — Kaj ste mislili o drugem klobnku in paketu? — Ničesar sa nisem mislil in tudi sedaj si ne morem ničesar misliti. Prinesli s žoeni par paketov v hotel. — Ali se spominjate podrobnejših okoliščin, kako so prišli paketi v hotel t — Da. Moški, ki je prinesel pakate. je reke*, da niso plačani. Vsled tega sem mu dovolil, da sam odnose pakete v sobo Mrs. Pope. Ko je zapustil hotel, je imel pri .sebi le še majhen paket. — Ali je to vse, kar morete izpovedati glede tega čudnega para? Ali nista ničesar zavžiia v hotelu? Ne, žen« je naročite dva ducat* ostrig ter steklenico al^a. To so odnesli v sobo. V ohednico (Dalje prihodnji«.) slovansko, najmanj pa še slovensko originalen. Največji slovanski narod, ruski, tega izraza ne pozna; tudi poljskemu narodu je tuj. Imajo, oziroma uporabljajo ga le Čehi in Jugoslovani. Veliki in gotovo kulturni in fini romanski narodi se tega izraza tudi ne poslužujejo. Zakaj moramo ravno mi Nemce kopirati ? Ni znaJk večje ali finejše olike pri Slovencu, ce reče kaki dami "milostiva". temveč znak podcenjevanja originali-tete svojega lastnega naroda. Zato Slovenec: ne poljubljaj damam rok in pusti izraz ''milostiva"! Z nagovorom '"gospa" poveš več! 4'Jutro" piše pod gornjim naslovom sledeče: Sprožili smo med našimi cenjenimi čitateljicami razmišljanje, ali naj moški še poljubljajo ženskam roke ali ne več. Navedli smo pariške javne ankete in prosili Slovenke, naj nam povedo svoje mnenje. Odgovorilo nam je doslej pet dam: 2 gospodični in d%*e gospe, iz Ljubljane ter 1 gospa iz Maribora. Odgovori se glase do-slovno takole: Gdč. M. S. piše: — Ženske Moramo na vsak način delati na to. da se poljubljanje ženskih rok po moških ne opusti. češ, da ni več moderno. Upoštevati je namreč to, da si marsikateri moški ne upa poljubiti ženske takoj kam drugam. Šele ko mu dovolim, da mi poljubi roko, si upa morda naprej, stopnje-ma, da dos^e do ustmic. kar rodi včasih tako krasne trenotke. Tudi od navadnega poljuba na roko imam užitek, seveda zelo kratek in ozek. — Gdč. A. V. nam je pisala po "šmarnicah" sledeče: — Sicer mi ni za poljub le na roko, vendar rada vidim, da i- mam fanta, ki se ne ženira ob be- „a človeško oko niti ne vidi lem dnevu in javno pokazati sim patije in vdanosti meni. ki sem slabše situirana od njega. Zato mislim, da poljubljanje rok ni tako grda navada, da bi ji bilo napovedati boj. — Gospa A. R. piše: — Slovenci nismo običaja poljubljati ženskam roko. niti uvedli, niti ga ne odpravimo. — Moje mnenje je: ako naganja moškega resnično globoka simpatija in želja, da bi poljn-bil ženski roko. p«»-te mnaj to stori. Ženska naj sprej me v tem primeru poljub na svojo roko za izraz posebne naklonjenosti in spoštovanja. Večina moških pa poljublja roke prav tako brez misli, kakor pozdravlja brez misli. Morda pri tem celo kolne natihem: vrag te vzemi! Škoda klobuka ! — Tako poljubljanje rok pametne ženske odklanjajo. Gospa M. K. pa je sporočila : — Kot odgovor na elančie — "Poljubljam roko" sporočam do-godbiei. ki sem ju sama doživela : I. Bile smo pri vladarju v av-dijenci. Ko smo izhajale je adjutant starejšim damam poljubil roko; mlajšim in mlajšim gospem ki jih je menda smatral za gospodične, pa je segel v ponujeno roko in se je samo globoko naklonil. Meni ni poljubil roke. in — kaj bi tajila — zelo me je to veselilo. II. Sešla se je trojica: dve dami in gospod, ki se šteje za brezhibnega kavalirja. Dami v dragi toaleti in z umetno sfrizirano, dasi precej prazno glavico, je kavalir poljubil roko. Njeni preprosteje oblečeni prijateljici, katere ime je znano tudi preko meje ožje domovine. pa je samo segel v roko. Jaz. ki sem to opazovala, sem si . mislila: — Kaj naši moški poljubljajo roke, če so tako nevedni, da ne znajo razločevati plevela od klenega žita ! Iz Maribora pa je pisala gospa višjega častnika: — V vašem listu odpirate diskusijo o poljubljanju rok ter želite, naj bi vam tudi Slovenke napisale svoje mnenje. Evo vam: — Ženskam sedaj poljubljati roko ne smatram jaz kot spomin na stare naše navade, temveč kot pretirano kopijo in razvado, vse skupaj pa kot zunanjo formalnost, ki je, strogo vzeta, za velik del našega ženstva razžaljiva. Moški ne poljublja rok ženam iz spoštovanja, hvaležnosti ali kakega drugega vzroka pi-etete, temveč ker je taka razvada in ker mislijo, da se s tem dotič-ni dami bolj prikupijo ali da jt večjo čast skažejo. Uvidevam popolnoma. da otrok materi, mož svoji ženi, ženin svoji nevesti poljubi roko. Vem. kaj to pomeni. Nikakor pa ne uvidevam. da se poljub roke smatra kot del pozdrava. ali pa kot višja stopnja olikanosti. Omenim naj pri tej priliki še drugo razvado, izraz "milostiva", ki se je v zadnjem časir pri nas Sloveneih udomačil. Ta izraz je vzet iz nemškega — " gnaedige Frau". Mogoče je nemško originalen, nftakor pa ni Kozaglov in A. Jerinu: Dunlo, Anton Tunželj : Exjiort. Louis Snpančič; Forest City, Math Kamin. Farrell. Jerry OKrin; Imperial. Val. Peternel: Ureens-»•urs:. Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenehak: Irwin. Mike Paushek: Johnstown, John Polanc in -Martin Koroshetz: Luzerne: Anton Osolnik: Lloydell, Anton Malovrh. Moon Run. Frank Machek in Frank Podmilsek: Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Kretanje parnikov - Shipping News Magister. Vine. Arh in I7. .Takobich" nM*3*^' Fherbo"r*:T^ Savo1*. "»vre; KcAdin" T p07/itr,>. t,^, , . °hfo' Cherbourg In Br.mx-n: America, iteaomg. J. Iezrfirc, Rockwoori. A. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Hoehevar: Steelt«m. Anton Hren: Turt le Creek in okolieo. Frank Sehifrer; West Newton, Joseph Jovan: White ____ Valley, Jurij Previch: Willoek. J. Pe- Gene«, teriiel. West Virginia: Coketon, Frank Koeian. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik. Kacine in okolico. Frank Jelene; Shebovgan H. Svetlin. Washington: Black Diamond, <;. J. Porenta. Katera tica je najhitrejša? Neki francoski list odgovarja na to vprašanje, da je najhitrejša tiea — človek, ker je francoski Jelalee Sadi L»*ont preletel z aero-j planom 380 kilometrov na uro m s tem premagal vsi tiee. Vendivrle pa trdi neki Anglež, da. je morski galeb še hitrejši. (i:i!e,bi letijo tudi proti iiajuicvčnej.šenmi vetrn z naglico 2(R> kilometrov. A kadar se spusti galeb iz visočine na morsko gladino, da zagrabi svoj plen tedaj je njegov polet tako hiter, da Tolmači na tramvaju. Te dni so v Parizu mi.sta.vili na tramvaju (ulični ieUzniei) tolmače za angleščino in (španščino. Ob tej priliki pripoveduj*? neki francoski list. da .so že pred leti nasta-vili rake tolmače za francoščino. A kaj se je zgodilo? Namesto tujcev so s>e pojavile številne Angležinje, se vozile ves božji dan s karo in venomer klepetale s tolmači po francosko, dokler se niso tolmači sami temu uprli in zapusti1]i službo. Rekli so, da je bilo med Angležinjami, ki so se na ta način hotele naučiti fiiuicošč.ino, silno! dosti, grdih babur iu bas te so bile' najbolj vztrajne. Bikoborbe na Dunaju? Na Dunaju se je ustanovil konzorcij, ki hoče v Pratru zgraditi veliko areno za bikoborbe. Konzorcij razpolaga v to svrho z 20 milijardami kronami. Proti temu I načrtu je sedaj odločno nastopi-1 lo društvo v varstvo živali. Wyoming: Iloek Springs, Louis Taucher. Poleg gorinaveh: Cicero. .T. Fabian; Joliet, Fr. P.ambieh. I. Zaletel in John Kren; Ta Salle. J. Spelich: Mnscoutab. Frank Auprustin ; North Chicago, Anton Kobal, Malh Ojfriu :5>pringfleld, Matija Bar-horich: Waukegan, Frank Petkovšek. Kansas: Franklin in okolico. Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller, Fr. Vodopivee. .Minnesota: Chisholm. Frank Gouže: Ely. Jos. J. Peshel; Kveleth. Louis Gouže; Gil-lK?rt, Louis Vessel: Hibbing, John Pov-se; Virginia, Frank Hrvatieh. Missouri: St. Louis. Mike Grabrijan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda. Kari Sternisha; Little Falls, Frank Masle. Ohio: Larberton, A. OkoUsh in J. Barich; Cleveland, Janko Pleško, Jakob Res-nik in Chas. Karlinger; Collinwood. Math. Slapnik; Lorain. Louis Balant in J. KumSe; Xiles. Frank KogovSek. Youngs town, Anton Kikelj. renisfhania: Acosta, in okolieo, Martin Abram; Ambridgft Frank Jakshe. Besdemer, I.ouia Hribar; Braddoek, J. A. Germ; Uroughton. Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaugh. Yid Bo-vauSek in J. Brezorec; Claridge, Anton Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. XTdLIKH važnosti za potnika Je, * da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so v zvezi a potovanjem. Vsled dolgoletne iskusnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tndi samo najbolj Se paraike. ki Imajo kabine t III. razredu. Ako ste se Lamenllj potovati v stari kraj, nam plSlt^ ker oo tc v VaSo korist. Tudi oni, ki ie nlao ameriikl državljani, »mejo potovati v stari kraj na obisk In fim Je dovoljeno vrniti se. Na željo dajemo vaškemu tozadevna pojasnia. Kdor želi dobiti sorodnike ali TTUUice iz starega kraja, naj nam pl- Se za navodila, kajti Število priseljencev Je omejeno. Za potne stroške Izplačuje po na-Sem naročila Jadranska banka tudi ▼ dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Certlaatit Street New York Glavno zastopatvo Jadranska banka. &ATO0KAK JX IZtLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejia ilustrorana izdaja Vsebuje 808 strami. 30. maja: Lapland. Cherbourg. 31. maja: Rochambeau, Havre; Finland. Cherbourg In Hamburg: Bayern. Hamburg. 2. Junija: Boulogne. 5. junija: Berengarla, Cherbourg; Colombo, — 6. Junija: Paris. Havre; St. Paul. Cherbourg; Pres. Fillmore, Cherbourg in Bremen: Albania, Cherbourg in Ureraen. 7. Junija: Laconia, Cherbourg In Hamburg. 9- Junija: 20. Junija: Seidlitz. Bremen; Zetland, Cherbourg; Conte Kosso. Genoa; Fres. Tolk, Cherbourg in Bremen. 21. Junija: rtouBsillon. Havre; Kroonland. Cherbourg; Mount Carrol, Cherbourg in Hamburg. 23 junija: Majestic. Cherbourg; Lafayette. Havre; Geo. Washington. Cherbourg In Bremen; Vjlendam, Boulogne. 26. junija: Berengaria. Cherbourg; Reliance. Cher-courg in Hamburg; Amerha. Genoa. 27. junija: Paris. Haws; Laptand. Cherbourg; Tork. Bremf - FTes. (Jurfield, Cherbourg in Bremen. 28. JuniJar • Tvrrhenla. Ctierbourg in Hamburg; .- . _ - . -.................. ■I.iiiikmik; Olympic, Cherbourg: Orbita, Cherbourg Manchuria. Cherbourg in Hamburg; Han-n Hamburg: Pros. Harding. Cherbourg fa. Cherbourg in Hamburg, in Bremen; Veendam. Boulogne. 30. Junija: Tuscaiua. Reka; Olympic, Cherbourg; 11. Junija Hannover. Gremen. 12. Junija: Aquitania, Cherl«ourg; Resolute. Cher bourg in Hamburg. 13. Junija: Belgenla n*l, Cherbourg; France, Havre;! Pres. Van Bui en, Cherb»^urg in Bremen. \rgentina. Trst. Conte Verde. Ceno; Saxonia. Cherbourg; Ryndam, Bolougtie; Chicago. Havre; America. Cherbourg in Bremen. 1. Julija: Bremen. Bremen. 3. Julija: Canopic. Cherbourg in Bremen. 4. Julija: , Leviathan. Cherbourg; France. Havre, St. Paul. Cherbourg. 14. Junija: MInnekahda. Cherbourg in Hamburg;' 5 ju|jja. Thuringia. Cherbourg in Hamburg. \ Finland.' Cherbourg In Hamburg: Pres. 16. Junija: Adams. Cherl»our(r In Bremen; Mount Homeric. Cherbourg: Orca. Cherl>our* Clinton. Cherbourg in Hambuig. n Hamburg. I'res. Arthur. Cherbourg In 7. Julija: Rremen: Rotterdam, Boulogne. Pres. Wilson. Trst in Dubrovnik: rMutlo 19 :unija* Cesare. Genoa; Rochambeau. Havre: Ho- ' _ merica. CherbourK: Ohio. Ch«rt>ourg In Mauretama, Cherbourg; Pittsburgh. Hamburg: Pres. Itm^evelt. CherU-urg in herbourg. Premen: Muenchen. Bremen. 8LOVKHIO FUBLOSDa OO, 83 CoTtlandt NARAVNOST V DUBROVNIK (JUGOSLAVIJA) Z NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM CUNARD ANCHOR LINE PARN1KOM NA OLJE TUSCANIA 17.000 ton odpluje iz New Yorka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst v soboto, 30. junija Potn ki so v kabinah z dvema, štirimi in Šestimi posteljami. Velike obedmee, kadilnice in počivališča. Za čem- i:: «lruge informacije vprafajtti bližnjega agenta. CUNARD-ANCHOR LINES 25 Broadway New York Ekspresna služba v EVROPO! "D KI >N.V «Mli>lut-ja ol» soiHitnh. Parniki o< I plujejo s {Htinolov in 4 IToboken. Veliki hitri ]»nrniki. I»ob-ra lirana — voliki prostori. I'ntujte udobno na I*. S. vladnih parnikik. S. S. America ....... President Fillmore . President Hanlins • • President Arthur____ Leoree Washingtoii President Roosevelt .. I'iSito triple r.ilpltstj: UNITED STATES LINES 4.1 Broadway New York City Managing Operators for r. s. SHIPPING BOARD . 2. junija .. fi. junija .. 9. junija ..16. junija .2:{. junija .. 7. julija ■•n. itd. K,i<* je ANTON* IMA NECK I ? Doma je \/, v;in! K'»zarše, p. St.iri frjr pri Rakeku. V Ameriki l»i-va ž«' 20 let, najvev v ni s'- je preselil \ Owen, Ohio, iti v «*i >vojeinu s«ir2 < *<»rt -l.uidt St.. Ne« Vork City. (25-2S—5) j.-. ■ HAXNAMILO IN P SIPO KO ČH*0. C«aj®nim naročnikom ** Glasa Narcda" ▼ državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiakal cas pat oval-ni lutapnik ____________________Mr. ANTON SIMClO, ttt--------_ ;kat«frl je poobla&čen nabirati ^nrf« ZtČZŽI^ SE ?A U«ninoVn«* li«t, aatoraj NAJVEČJI mo roiakft. J bodo koiikir SLOVENSKI DNEVNIK V mogoi* naklonjeni. ZDRUŽENIH DEŽAVAH. 1 Slanic Publish'n K CO Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan* Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANOLEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav-# ljanskega papirja. « Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te ^ji^e je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, JCl jj cena s poštnino V I s Slovenic Publishing Company 32 Cortlandt Street Hew York, H. Y -T,