List
10.
Tečaj XLI
v
i
i jùM WJk
■i^mmt '
ai
ishajajo ysako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici iemane za celo leto
4 gold
za pol let
2
gold
za eetrt leta 1 nold
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr
za
leta 1 gold. 30 kr
V™. 1-sTj > ■
'JStS
e

V Ij ubij ani 7. marca 1883.
Obseg: O skušanji kaljivosti gozdnega semena.
Odgovor na gospodarstveno vprašanje v 7.
listu „Novic" od dné 14.
februarija t. 1.
Kmetijska družba kranjska in njen glavni odbor. (Dalje )
Kako rane odpraviti pri Češnjah
t
breskvah, češpíjah in te vrste sadnega drevja.
(Dal.)
Varstvena priprava na krožno žago
Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. Govor grofa Belcredija o premembi šolske postave v gospóski
zbornici na Dunaji. (Dalje.)
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Splošno se pa kaljivost semen spozna, ako se v kako posodo dene dobre zemlje, vseje nekaj zrn, postavi posodo na gorek kraj in z vodo poškropi. Šilovno seme
skušanji kaljivosti gozdnega semena. kali uže v 14—20 dnéh Ako ga 3U Od gotovega šte-
Važno je za posestnike, kateri s semenom pogoz
vila kali, je seme prav dobro. Konečno se kaljivost semena še spozna, ako se železna plošča razbeli in go
*	r ----~ — . ^ ~ , ----- ~ - ^ ~ ~ — ---xr " r> ^ "	lli^JLltt O*-» oputiUU , «.Jvv/ nu /juiu/juu pivotu ámkíuvij. lu j-jV
dujejo, da seme, predno ga kupijo in sejejo, poskušajo, tovo število semena ná-njo potrese. Dobro seme raz
je
li kaljivo ali ne, da se ognejo denarnih zgub in ne
poči
slabo se le počasi zogljeni.
vspehov pri sejanji.
Želod mora biti doraščen in ne piškav. Ce ga po dolgem přeřežeš, mora jedro rogasto zunanjo kupico popolno napolniti, rumeno-belo in sočnato biti. Jedru enaka mora biti tudi na koncu jedra se nahajajoča na gospodarstveno vprašanje v
Odgovor
i istu
75
Novic"
od ciné 14. februarija t. 1
spodnja kal.
Bukovo seme (žir) se po dolgem prereže. Jedro, kakor tudi na konci jedra se nahajajoča spodnja kal,
sta bela, sočnata in frišna. Jedro ima sladek, man- priporočale, pa tudi ne brez vspeha, kakor se vsakdo
deljnu podoben okus.
Žive meje so „Novice" mnogokrat in po zaslugi
na prav mnogih krajih, kjer Slovenci bivajo, lahko pre
Brestovo, jelšino in brezino seme se prere-
priča.
Euako in deloma še bolje pa napredujejo žive
zuje. Ako so jedra močnata in se iz strtih pokaže olj- meje po druzih deželah, in to posebno v onih, kjer tudi nata ali vodena tekočina, je seme pripravno za setev, sadjereja dobro napreduje.
Starost teh semen se ne more spoznati.
Gabrovo seme se po dolžini prereže.
Ce
se
Gospod F. R., ki ste stavili vprašanje v omenjenem
gledé ovir in zaprek, katere se kažejo pri
listu „Novic"
jedro tesno v kupici nahaja, je znamenje, da je seme dejanskem zasajanji živih mej, narn bodete dovolili, da dobro.	Vam odgovorimo na kratko , kolikor moč razumno in
Če se od javorove ga semena zunanja sivoru- vendar po moči zadostno, java kupica odlušči, se najde jedro v lopatice spremenjeno
Pred vsem drugim dovolite, da izrečemo svoje pre-jujujLLvs, katere se zvite v kupici dobé. Če je barva ze- pričanje, da se toliko in tako sitnih zaprek, kakoršne lena, lopatice sočnate in frišne, je seme za setev pri- Vi naštevate, prav redko nahaja skupaj pri enem popravno.
Prerezano jesenovo seme ima jedro vosku podobno, frišno, višnjevo bele barve in skominast okus.
Zdravo borovo zrno ima črnorujavo barvo. Svet-
sestvu, so pa zapreke deloma tudi samo navidezne.
Prvo, česar noben gospodar nikdar ne sme prezreti je to, da je na svoji zemlji sam gospodar da mu je sveta dolžnost, posestvo vedno varovati
?
lorujavo ali svetlosivo zrno je gluho. Prerezano ima si na njem drugi ljudje ne prisvojijo pravic.
_ ; - ~ 1	TT I™ v^i«;	/N „ _____.x«:	i^.ofi . xrinîln ntiKno in»n« f r»	^niûAim nríl
» m
da
La-
belo jedro, ki tesno v kupici tiči. Ce zrno stareš, pri- tinec pravi: „vigilantibus jura kaže se mastna frišna tekočina, katera ima smolnat duh.
?
to je,
»
čuječim pravica
ii
Prezirati pa ne sme, da je gospodar samo na Smrekovo zrno je rujavo. Slabo seme je bolj svojem in s svojim posestvom, in v tem enako opra-majhno in nedorastlo. Če se zrno stare, se pokažejo vičen z drugimi gospodarji
enaki nasledki, kakor pri boru.
Iz te lastninske pravice sledi, da vsak gospodar na
Ako je j elk in o (hojevo) seme zrelo, ima zunanjo svojem posestvu in s svojim posestvom sme prosto rav
kupico rujavosvetlo. Jedro bele barve in spodnja kal
nati.
Rimski pravniki imeli so v tem smislu izrek:
« • -t	•	1 y •	• 1	Y I ' ^
zelena. Ce jedro stareš, prikaže se veliko lepodišečega „kdor se svojih pravic poslužuje, nikogar ne žali.
trpentina.
Naš občni državljanski zakonik pa v tem oziru do
Majhno mecesnovo seme ima svetlorujavo , de
ločuje v
Last, mišljena, kakor pravica
5
je ob
belo in trdo kupico in je bolj trdo, ko borovo ali smre- last, z bistvom in vžitki kake reči po svoji volji rav kovo seme. Sicer ima pa enake lastnosti, kakor ona dva. nati in vsacega druzega od tega izklepati."

§. 364. pa to splošno pravico omejuje tako-le :
Sploh se more pravica lasti le toíiko rabiti, ko- tej stezi hoditi, dati se po njej od ljudi nosit ali druge
Glasi se §. 492. : „Pravica steze obsega pravico, po
likor se s tem v pravice druzega ne sega, in meje ne
tod
sebi puščat.
X	« — -o-7-----— — --------- - gonjami je zvezana pravica,
prestopijo, katere so v postavah za ohranjenje in po- mokolnice se posluževati; s kolovozom pa pravica
tfi brník a A V\ X v\ /\ ril	^ a i- i f \ «• av\i ^ ^ ^ í'	____ _ 1 * ___ V	•	• j • ff	lil H 1111 II
sa
vikšanje občne blažnosti predpisane.
Posebno gledé drevja (ali grmovja) pa določuje občni državljanski zakonik sledeče:
eno ali več vpregami voziti."
?
z
§. 493.
pa se glasi : „Nasproti se,
brez posebnega
5. 421. se glasi: „Last drevesa se ne odločuje
po
koreninah, ki se po mejni zemlji razširjajo, ampak po deblu, katero iz tal kviško moli. Ako deblo na mejah več lastnikov stoji, je drevo njih vkupna lastnina."
i. 422. pa pravi: „Vsak
zemlje sme kore-
nine tujega drevesa iz svojih tal izdreti in veje, ki nad bi bilo posebno
dovoljenja, pravica hoje ne more razširiti na pravico, jezdariti ali se od živali nosit dati; tako tudi ne pravica a o ni na pravico, težko bremena čez služno zemljo
; ne pravica vožnje na pravico, razpuščeno živino čez-njo goniti."
To so na kratko tista postavna določila, na katera
njegovim zračnim prostorom vise, odsekati ali drugače
čamo.
pri vprašanji, s katerim se pe-
porabiti.
u
Druge v
zgoraj navedenem §. 364 sploh omenjene
Iz tega je lahko razvidno, da sploh vsak gospodar	meje zadevajo splošno blagostanje, na priliko, na javni
na svojem posestvu sme storiti, kar mu drago.	promet, na varnost zoper škodo ognja, zdravstveni
Navedena postava stavi mu samo na dve strani	oziri itd., na katere se bo pa v predstojećem vprašanji meje, in to:
da s tem ne sega v pravice druzega; da ne prestopi mej, katere so v postavah za ohranjenje in povikšanje občne blažnosti predpisane.
Dobro bo tedaj omenjeni postavni meji nadrobneje
prav redko kdaj ozirati, k večemu na ozir prometa, ki je vsikako merodajen v to, da se vožnja po javnih cestah ne ovira.
Sploh smemo teclaj trditi, da se nobenemu go-
ogledati.
spodarju ne sme braniti
ogradil z živo mejo
da
svojega posestva ne
Saditi mora, se ve da, živo mejo
j
Kdaj segam v pravico druzega?
Na to vprašanje bo vsak razumen, nepristransk človek v vsakem posebnem slučaji kmalu in enako pravično odgovoril, ali uže postave kaj pozna ali ne.
Kdor ima popolne in neprikratene gospodarske pravice na svojem zemljišči, sme redno storiti s svojim Jo ne" briga gospodarj imetjem, kar mu drago.	° &
zemljišče
in tako, da tudi vejevje, kedar se živ plot zaraste sega na tu
ne
Ali potem pri živi meji raste kopriva ali sama de-
čebele potrebujejo strežaja, da jim
teljca; ali sosedove
pomaga čez plot, ali morajo morebiti frčati na okrog
bolj
kot ono, ako mu sosedove
Ako bi bile te pravice kakor koli postavno omejene
čebele hodijo na njegove cvetice méd lizat, ker sploh
5
tedaj veljajo te meje.
velj á
pravilo, da tisti nikogar ne žali, kdor se poslužuje
Vsakdo
bo
vedel
?
da tudi
na
lastni njivi ne
sme žeti, ako jo je dal v najem in dokler najem traja; ako sem sosedu dovolil pravico poti, steze čez moje zemljišče s pogodbo ali po oporoki, tedaj mu gre ta pravica in vá-njo segati ne smem.
Enako velja se ve da tudi, ako bi bil sosed tako pravico bodi-si vsled moje dobrovoljnosti ali malomarnosti priposestval.
moja
vseh teh slučajih je lastninska pravica
omejena, ne več popolna in vezan sem, ozirati se na
te meje.
svojih pravic.
Vsi taki ugovori so manje ali veče sitnosti, katere se morajo tem bolj odločno premagati, ker mora vsak razumen kmetovalec veliko korist živih mej pripoznati in onega podpirati in posnemati, kateri začenja z dobrim izgledom.
Poleg živega plota še posebne ograje sploh treba ni, vsakako je pa potrebno, da mlade sadike plotove dobé nekaj opore za prva leta.
Mladine, katera menda uže od časov bibličnega pa-
radiža rada
preži na
sadj
posebno
î
ako je prepove
takih slučajih postane moje posestvo nekako služno sosedovemu posestvu in zato postava tudi nekatere vrste omejenja lastninske pravice imenuje služnosti, in s stališča opravičenega imenuje jih „pravice služnosti".
Naš občni državljanski zakonik o služnostih med
dano, ne bo nikdar moč popolnem odgnati od sadnega drevja; nekaj mora pomagati ograja, nekaj pa potrebni
nekaj palica, nekaj svarilo, posebno v šoli
se bode pa
„sultan",
največ pa splošno razširjenje sadjereje po vsem tem še vendar-le po mladini sadja pokradlo moral bo prizadeti zapisati na račun redne zgube.
drugim to-le določuj
Sploh pa Vam živo priporočamo, marlj
in ne
472
se
glasi: „Pravica
služnosti lastnika zave
zuje komu d
v korist zastran svoje reči kaj tr
vstrašeno zasajati živ prišlo do gosposke,
meje
i
bode
in ako bi tako vprašanje
v postavnih mejah
peti ali opuščati. Ta pravica je stv zoper vsacega posestnika služne reči
in ima moč
prav gotovo podpirala
u
480. pravi: „Ime služnosti je ustanovljeno v po
godbi
v poslednj
volji
i
v sodnem izreku, ki se je pri
delitvi vkupnih zemljišč storil, in zadnjič v zastaranji.'
. 481. pravi : „Stvarna pravica služnosti na nepre
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
makljive in sploh take reči, ki so v javnih bukvah vpi
sane, se more
m
z
pisom
nje pridobiti
«
zek
(Dalje.)
Oglejmo si nekoliko „Naznanila" letnik 1870
zve
. 484. se glasi : „Posnetek gospodovalnega blaga
more sicer svojo pravico rabiti, kakor se mu ljubi; vendar se služnosti ne smejo razširjevati, marveč se morajo stesnovati, kolikor dopušča njih narava in na- do 40. Tukaj nahajamo ministerski razpis, v katerem
Razun poročila o izvrševanji sklepov občnega zbora nahajamo poročilo o drugih opravilih od strani 8.
men, zavolj katerega so ustanovlj
u
je odobreno priznanje kmetijskih družeb zastopnikov
f
Ako bi v tem oziru pogledali še nekatere nadrob- ki so se vdeležili kmetij s k
b
na D unaj
nosti ravno pri tem vprašanji pomenljivih služnosti, po- in javno izrekli, da so kmetijske družbe vselej priprav
gledati
bilo še dva paragrafa
Ijene biti izvedenice
ministerstvu, ob
enem pa naznanja,
\
_ 75 _
da se začasno odpové napravi deželnih kmetijskih svetov w odmrje; mlado drevesce pa ta bolezen prav naglo umori
in kmetijskih svetovalcev pri
deželnih gospóskah.
drugim razpisom vprašalo je ministerstvo družbo za mnenje o čolni tarifi.
ako se mu hitro ne pomaga.
Zamazanje z voskom in obveze so po sedanjih skušnjah prav malokdaj pomagale; nasproti pa priporočajo
Na dalje bila je vprašana kmetijska družba zarad sadjerejci sledeče ravnanje, katero je poskušnje vredno.
Vsa rana, iz katere se začne smola pocejati, se mora pred vsem do čistega izrezati, potem se zamaže s črnim
pospeha sadjereje in vrtnarstva in glavni odbor
je ministerstvu priporočil:
udinjanje izvedenega vrtnarja, ki bi tudi po de- milom (žajfo) in se dobro obveže.
želi potoval in podučeval o sadjereji in vrtnarstvu ;
Se ve, da je poleg tega treba odpraviti vzrok bo
večkratne razstave sadja in povrtnine, ki bi se lezni, tedaj mokrotni svet bolj osušiti bodi-si z odpelja
z denarnimi premijami počastile;
vanjem mokrote, ali s tem, da se prst pomeša s cestnim
marljivim pa revnim sadjerejcem naj bi se brez blatom; konečno se je se ve da varovati zgoraj omenje plačila delile primerne in podučne knjižice o sad- nega gnojenja z amonijakastim gnojem, jereji in vrtnarstvu, pa tudi cepiči za požlahno-
vanje, kakor tudi posebno pridnim in zasluženim sadjerejcem manjšega posestva.
Drugi ministerski dopis zadeva s vil o rej o in bolezen svilnih črvičev.
Še drugo poročilo zadeva škodljive zapreke, kar se tiče ravnanja z gozdnim posestvom in z gozdnimi pridelki, v katerem glavni odbor našteva
Tehnično poročilo
dotične napake v naši deželi.
14
Nadalje je glavni odbor c. k. vladi naznanil (stran 18) svoje mnenje o potrjeni postavi za Štajarsko
projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil
Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
zarad povzdige živinoreje.
Enako je glavni odbor tudi na ukaz c. kr. deželne vlade poročal, kaj misli o postajah cesarskih že face v, ali bi ostale, kakor so dosihmal, ali je treba pre-strojiti jih ali ustanoviti druzih, in kako bi se dalo postajam potrebno število žebcev primernega plemena.
Tudi na spomenico z vprašanjem, kako bi se dalo v našem cesarstvu napraviti to, da bi se iz tujih dežel toliko semena in živih rastlin ne uvažalo v naše cesarstvo , je odgovoril glavni odbor in nasve-toval :
. Vse kmetijske in vrtnarske družbe naj stopijo v
XXIX. Loški kanal.
Ta 3765 metrov dolgi jarek veže — kakor smo uže
prej omenili
logo, izpodtalno kakor tudi omenjenega kanala.
Cornov kanal z Ljubljanico in ima na
vodo odpeljati iz
Spodnja zemlja leži tu deloma do 2*50 metra pod
prihodnjo znižano najvišo vodo; zato se zamore začetnem koncu odkriti 2*50 metrov na dolgo.
v
XXX. Dragomirški kanal.
tu-
Ta 17(30 metrov dolgi kanal izsušuje svet, ki leži eno zvezo in skličejo vsako leto zbor družbinih poslan- nad Cornovim kanalom, in se izliva v poslednjega.
, da varujejo vrtnarsko-kupčijske koristi in pospe- Spodnja zemlja leži primeroma globoko, a doseči bi jo
bilo mogoče, ko bi se jarku dno dovolj poglobočilo z
cev
šujejo vrtnarstvo v našem cesarstvu.
Osnuje naj se oglasnik, ki bi zastopal vse naše izkopanjem šote; to globoko kopanje bi pa toliko veljalo, da bi se ne moglo opravičiti in to toliko manj, ker leži Dragomirški kanal na kopi nasipnine, ter je
domače vrtnarsko-kupčijske zadeve in koristi, kakor
tudi vrtnarstvo sploh.
Večkratne razstave vrtnarskih pridelkov v zvezi	zemljišče v njegovi neposrednji bližini pokrito z ilovico,
z zgoraj (1.) omenjenimi zbori naj se napravijo in daje	in ker bi bilo pri poglobočenji Cornovega kanala bolj
naj se podpora po najmanj 300 gold, za premije vsako-	svetovati, da bi se delalo z novimi, v nižavi skopanimi
letnih razstav v deželi.	jarki ua popolno izsušenje zemljišča in na izkopanje
4. Ustanovi naj se napredovalna vrtnarska šola na njegove šote.
e za-
Dunaji, ki jo podpira državna vlada.
5.	Državne premije naj se narede za sluge pri vrtnarski kupčiji, ki naj se podeljujejo izvan
vrtnarskih razstav.
6.	Vožnina pri poštah in železnicah naj se zlajša
in vnanjim deželam enakomerno nastavi.
Daljno naznanilo ministerstva zadeva trt no uš, katero se je podružnicam podalo s prošnjo, da družbi koj naznanijo, ako bi pri trti zapazile posebno bolezen.
(Dalje prihodnjič.)
XXXI. Goriški kanal.
Ta kanal je 4710 metrov dolg in se odcepi od Cornovega kanala; naredile so se take priprave, da bode nekaj izpodtalnih vod
tinke odvaževal.
Spodnja zemlja dosegla se bode tu skorej popolnem.
tega jarka in
tudi vode Droben-
XXX] L Lukovški kanal.
Ta i
Gospodarske izkušnje.
metrov dolgi kanal se križa s Cornovim kanalom in se izliva v Drobentinko.
Ako se tudi strugi dno zniža, se vendar ne bode prišlo popolnem do spodnje zemlje.
Pri češnjah, breskvah ; češ
in te vrste sadnem drevji
nahajajo se prav mnogokrat rane, iz katerih se drevesov sok izteka v podobi rumeno-rujavkaste smole. Vzrok tej
XXXIII I) rob entinka.
Ta 5620 metrov dolgi jarek se križa s Cornovim ka-
bolezni je ali v mokro-mrzlih tleh, posebno tudi, ako se nalom, prevzame nekaj njegove vode in pozneje sprejme
je drevo vsadilo pregloboko, nadalje gnojenje z ne izde- v-sé vodo Lukovškega kanala.
Ako se mu struga pogloboči in razširi, bode zemljišče popolnem suho postalo in spodnja zemlja se bode
lanim, zeló amonijakastim gnojem, ali pa v o tisk ah na koži drevesnega debla. Ako taka bolezen napade
stareje drevo, se kmalu postara, zgubi rodovitnost in dosegla, izvzemši kratki kos med hektom. 43 in 50.
*
XXXI v;
Ta 5290 metrov dolgi kanal se tudi križa
Šolske stvari
s Cor
novim
kanalom in vzame v-sć nekaj njegove vode Čeravno se bode zemljišče popolnem izsušilo
ko
Govor grofa Belcredija
bode najviša voda v Ljubljanici znižana In se bode Q premembj šolske postave v gosposki zbornici
strugi po predlo zemlja ne bode
hektom. 28 do 44, kar bi se pa
eguliral pad, se vendar spodnja
odkriti na kratki daljini med
gla
na Dunaji.
kljub temu le zamog
(Dalje.)
zgoditi
ko bi se v ta namen hoteli žrtvovati se ve da
mnogo veči stroški za poglobočenje profila
(Dalje prihodnjič.)
Kaj li je verska šola
So
pravi razum te be
sede ljudje uže popolnem zgubili? Verska šola je tista, v kateri je vera, in to pozitivna vera, jedro poduka, kjer
so drugi učni predmeti v
soglasji s to pozitivno vero iu je tedaj ves poduk prešinjen z istim verskim duhom ter ravno zato postane versko odgojljiv. Pravijo pa, da
je šola interkonfesijonalna (medverska), da je versko
zmešana.
le zato, ker se
Obe besedi ste silno slabi
Varstvena priprava na krožno žago.
Akoravno med Slovenci krožne žage še niso dosti drži in je za vse tiste, ki dosti ne mislijo; morda do
beseda
versko
in gotovo ji rabijo kakoršni koli zvezi
razširjene, jih vendar na oči skoraj vsakdo pozna, kdor
volj
ako je ta beseda sploh pritaknjena. „Versko me
se za take reči sploh briga. Kjer se dela s soparico šari a" je tista šola, v katero morejo vstopiti tudi otroci ali vodno močjo, se pa tudi pri nas nahajajo dostikrat druge vere. in to je bilo prej pri stari šoli gotovo
krožne žage, kakoršno kaže pridjana podoba.
ravno
Medversko
u
(interkonfesijonalno) je tisto, kar kaže
vzajemno razmero
rama. Zveza pa
zvezo (prijaznost) med dvema ve-se komu vendar ne bo zdela tudi v tem, da se postavno kar naravnost zanika, da bi se pri poduku smelo gledati na vero? Ko je bila postava o razmerah med šolo in cerkvijo v razpravi, je grof Rech-berg povdarjal, kako nevarno je, dosedanjo složnost med duhovni in učitelji razdreti, in tu mu je rajnki
baron Hoppe z odobravanjem zbornice odgovoril
da je
ta premislek uže sam na sebi neopravičen, ker gospodarstveni razlog razrušenja te složnosti sploh nikdar dopustil ne bo. Skusili smo, kako pičle peze so bili
Takrat je deželna vlada, zastopana po vitezu
Kar sicer mizar ali tesar razžagava po cele ure
»
je na krožni
žagi storjeno
v trenutku in brez truda
razlogi. J.CIIXICI.U j v,	-uu«, ——r— ——
Hasnerji, izrekla, da je odločno zoper dvojnost (duali zem) v odgojevanji, da bi učitelji veronauka in ljudski učitelji obrnili se na drugo pot; to bi moglo le motiti, ne pa odgojevati, ona je posebno povdarjala, da je tudi učitelju dolžnost, versko odgojevati, da zavod, ki stari-šem ne podaja polnega poroštva za verske zadeve nji
Ako hočejo tedaj naši obrtniki v kruhovnem boji z ve- hovih otrok, ne bi bil svoboden, marveč nesvoboden likimi podvzetji shajati in tudi še kaj zaslužiti, morajo zavod. Doseči ta cilj, da ostane učitelj zmiraj v soglasji
.v postavi od leta vladi pri nastavljanji uči-
take iznajdbe tudi zá-se vpreči, kakor na pr. tudi nase g katehetom, je takratna vlada
mojškre in krojači zapregajo šivalnice
1868. tako vravnala
da je
ivi iu iviujuvi tiu/piv^jv	_	jlouo. tajvu vicivuaaa» , uu. j ^
Raba krožne žage pa je nevarna, ker brušena je teijev ostalo več proste roke
ojstro
roki, glavo
vrti se z veliko hitrostjo in močjo, gorjé tedaj
tem
ako
in to je važno tudi zavoljo večine
pride preblizo! Pa nevarnost je tudi za ^ se danes zahteva - je stalo skonca, da more do
hitro vrteči se zobovi
abijo
Jjiaruj U-1W uluiw	'	o----~
močjo zaženejo lesenino, ki bi jim prišla preblizo
veliko
šolske službe priti vsak brez
njegovo vero. Grof
Gleisbach je takrat nasvetoval, da bi se besede
brez
Velike vrednosti je zato v pridjam podobi razvidni ozjra na Vero" odvrgle in tedanji minister vitez Hasner
ga je v tem toplo podpiral. Toraj se je moralo misliti
pokrov, iznajden po Angležu R. W. Taylor. Pokrov je železen ali jeklen obod, ki pokriva vso zgornjo polo-	določba ^ni potrebna in ne v notranji zvezi s 3.
vico žage in kateri dobiva na vrhu oporo od strani tje členom temeljnih postav. Leta 1869. je bila razprava speljauega komolca, na katerem pa je pritrjen obod tako, 0 ljudski šolski postavi, pa se je pokazal drug veter in da se po velikosti žage lahko spušča više ali niže. Na v 4g< te postave najdete zopet te besede, katere so zaduji strani sega obod pod mizo, na sprednji strani pa je toliko odpogljiv, da se leseuina v žago namenjena potisne pod obod. Debelost oboda je približno ona od
žage , oujtl vu , vmiv/uiu; flUAUlv Î F^	L ~----VCiUUauaU - JLiv>vrUL V lOvu V/ kx
močna (okoli 4 centimetre), da ga tudi trska ali druga družbe, in temu se pridruži §
sirjava
oziroma višina, pa mora biti primerno veronauku
leto prej tako skrbno iztrebili
Postava od leta 1868. je odpravila verski znak šole,
določuje, da je ves poduk — izvzemši poduk v
neodvisen od vsake cerkve in verske
., ki pravi, da ima vsak
vmes prišla reč ne skrivi. Kedar lesenine ni v žagi, šolski otrok brez ozira na njegovo vero pravico, v šoli sega tudi na sprednji strani pokrov do mize tako, da je prejemati poduk
popolnem pokrita
Če je ves poduk neodvisen od kake cerkvene ali
Ta iznajdba kazala se je prvič na kmetijski raz- verske družbe, se vendar pravi, da je odvisen od kake
stavi angleški v Derby-u leta 188L in so jo od tega pozitivne vere in če je neodvisen od te, mora biti od-
in ta ne more biti ni-
časa naprej vpeljali na mnogo, krajih
visen od kakega druzega vpliva kakoršen drug, ko vpliv vednosti. In vednost gre uže več let materijalistično-monistično {svojo koristolovno)
pot.
Recimo.
a
katehet, ki dalje prav nič vpliva nima nejša in najvažnejša reč, more le vera biti jedro ljud
na drugi poduk, marveč svojo reč uči kot poseben pred- ske šole
met, razlaga
otrokom zgodovino stvarjenja, v drugi uri
Prečuduo je tudi to, da postavodajalci nikakor niso
pa razklada učitelj otrokom večnost materije (to je, da videli nevarnosti v tem, da se vednostnemu izobraženju
svet od nekdaj stoji). Kaj je nasledek temu, gospoda? škoda godi, ako postane šola verska. Ali ta, da se nauki kateheta popolnem pobijejo, ali da
Kako
so mogli
drugače dati verskim šolam pravico javnih šol? V Nem
se otroci toliko zmešajo, da ne vedo več, komu bi ver- čiji, katere ljudske šole so proslavljali za izgledne, so
jeli.
Zmešanje pa vendar ni odgojevanje. Ugovarjalo
bili ti izgledi verski. Na Pruskem, Virtemberškem, Sak-se mi bo, da učitelj naj kaj tacega ne pravi, toda naj- sonskem, Badenskem in v drugih nemških državah bile prvo naj bi postava tudi ne dovolila, da bi kaj tacega so takrat šole verske in so dandanes še. Pač so se v
pravil: da pa postava to dovoljuje, o tem ni nobene teh državah tudi podali sedanjemu vetru časa, da so
dvombe. Berite le §. 3., po katerem ima učitelj razkla- realne stroke čedalje obširneje sprejemali v poduk v dati, kar je „vredno, da se vé." Da se pri izbiranji ljudskih šolah, toda spoznali so veliko važnost pozitivne
,	;; " -----* — —	-- »-------.z? •»------ ~----.
gradiva drži merodajnih veljakov vednosti, tega učitelju vere za odgoj
Na
Badenskem, čegar postava od 8
ne morem zameriti.
Kaka nada toraj potem še ostane? Nobena druga
marca 1868. je bila naši postavi o ljudski šoli kopito
so določbe. s katerimi bi bili
ako
ko previdnost učitelj
Kaj je pričakovati o vredbi
tudi
se bile prenesle
Avstrijo, tukajšnji katoličani prav zadovolj
Tam
šole
ki je v svojih nasledkih odvisna od te
o
če ima
je določeno, da verske ljudske šole ostanejo vse take
vseh 27.000 učiteljev in učiteljic pravo previdnost, ravno tisto lastnost, ki se prav redko nahaja med ljudmi? Ka
kakor so. Dalj
tam določeno
da
če je v kakem
kraj
kjer je verska šola in je 50 otrok druge vere, je
tehet ima učiti po dve ali k večemu po tri
teden občinam dolžnost, za te napraviti posebno versko šolo
Î	»	•	1	W	/	•	• f 1	^	.A	«	^	•
učitelj pa po 25 do 26
No
po tem je vendar jasno
y
in je država zavezana,
v čigavi roki je
glavna odgoja
tudi
njo prikladati. Določeno je
da se po več šol v eno samo spojiti sme
5
ako
Ako se reče, da nima samo katehet versko odgojevati, ker to je tudi ljudskega učitelja dolžnost, prašam: kako naj bi, če ima prav tudi res voljo, to izvesti, ko postava zahteva, da ves poduk mora biti neodvisen od vere? In če prav to določbo pustim na strani: kako bo izvedel to, če v isti izbi pred njim sede otroci raznih
verska občina v to privoli itd
Ce sta pa ta osemletna dolžnost šolskega ob
iskovanja in učni cilj
temelja ljudske
res nedotakljiva omike, kako li je bilo mogoče, v postavo sprejeti in 60, ki se tičeta to varnih (fabričnih) šol in jih v prid velikemu kapitalu izrečno dovoljujeta?
pravi
da
*>
Ali naj se pri odgojevanji drži le
bi bilo tem pr
a oni bi bili žalj
„	Tako
ki so tudi na-storiti. Kaj mu ostane toraj druzega, kakor pomagati si s kakim verskim modrova
vzoči, tega pa ne sme
se v takih tovarnih šolah mora podučevati po dvanajst ur na teden in to je še najmanj. Po dvanajst ur v to-
li šoli stoji toraj nasproti sedemindvajsetim v ljudski Ako preračunim čas primoranega šolskega obisko-
njem
t
Kako
pa to otrokom razumno razlagal?
Ce
jim je razložil tako, da so razumeli, vzel jim je s tem
pozitivno vero.
tem se ni treba motiti. Po naši po
šoli.
vanja po številu ur poduka v 46 tednih leta, da je po tovarnih šolah zadosti pet šolskih let kmetič danes
j dem
Ce
kaki šolski gosposki prosi polajšanj
pa
stavi je šola načelno brezverska in nemogoče je, vspesno nravno podučevati. V tej zadevi imam jaz načelo to, da naj se tistim, ki so najbolj prizadeti, pri vravnauji šol ima dati neka gotova prostost. Jaz bi toraj občini, okraju, deželi dal prostost, naj vkrene in vravna šolo kakor lllkAMÉHHHlMBlHHHMí
v tem za svoje otroke, kake težave in sitnosti
kake
dokaze mora privésti! Nazadnje mu pa reko še celó
»
Ti si svojim otrokom
ažnik, to je izobraženj
na-
sprotno. Tega ti ne dovoli
In, če ta mož jutri
svoje otroke pošlje v tovarno šolo, ima vse olajšave,
5

drago
eči le, da učiti se
mora in kaj
, ker država ima izi
5 mora učiti na vsak način. Ce pa do
tični storé to, kar se tu tirja, nima država gotovo nobenega povoda, da bi sama kaj vkrenila; ako se pa te tirjatve države ne izpolnijo, ima država vso pravico pristopiti in če nastane kak razpor med državo in občino, se zavoljo njega nima odgovarjati država.
Jaz nisem načeloma nasprotnik osemletne šolske
kakoršuih mu ne dovoli nobena gosposka likemu kapitalu v prid!
vse le vé
Tudi
21
ima olajšavo v tem, da otroci
ki so
celih šest let po 28 ur na teden prejemali šolski poduk
imajo podučevati se
še v napredovalni šoli po manj
ur na teden. Te dovolitve so veliko manjše od onih
j
katere ima
te postave. In če se temu ugovarja
T
da s takim sklepom občine veliko ne bo zadovoljnih, se
god
uže vsakemu zastopu tako
da
če kaj sklene
je
dolžnosti. Le temu se upiram, da bi se s tem združena veliko ljudi s tem nezadovoljnih. Tudi v učnem oziru bremena nakladala občinam. Mislim si, da naj se do- se mi ne zdi slabo to, marveč dobro, kajti dozdaj trden
tičnim dá na prosto voljo njena vredba, kakor je to v učni načrt še mogoč ni bil, zdaj pa bo opraviti imelo Mici ali na Saksonskem, in če je treba, podaljša tudi se z odločenimi nepremenljivimi naredbami in mogoče
bo, osnovati učni načrt
(Kor
prihodnjič.)
Se ve, da mora potlej biti skrbljeno za to, da
obiskovanje šole, kakor na Saksonskem, kjer mora mla dina srednje šole po 9, više pa še celó po 10 let obisko vati.
otroci revnejših starišev, če v njihovih krajih ni prvotnih šol, tudi na viših lahko šole dokončajo.
ravno tem stališči sem tudi gledé vere: kdor ustanovi šolo in pripomore k njeni vzdržavi, mora imeti
pravico in prostost odločevanja o tem. Naj smo še tako posekali so une dni hrast, kateri je videl čase Karola
Mnogovrstne novice.
Orjaški hrast. Blizo Behlheima na Bavarskem
mrzli proti veri, spoznati vendar moramo, da z ozirom Vélikega. Ta hrast meri v obsegu 8 metrov in v sred
metrov dolgega kecla do
ta
njem premeri
metra.
Iz
bili so 15 kubičnih metrov lesa za rabo. Ena sama
Skupaj se je iz tega
na otročjo starost učencev, z ozirom na njihove razmc življenja šola mora imeti na sebi znak priprostosti ;
priprostost pa je čisto nemogoča brez enotnosti poduka,	veja dala je 10 kub. metrov drv.
Tu je treba nekega jedra in ker je ljudska šola v prvi	orjaka 62 kub. metrov drv in druzega lesa napravilo,
vrsti odgojevalen zavod, za odgojo pa je po človeški	Ni dvomiti, da je hrast podoba nemške zvestobe, ker
naravi, katere ne bodemo prenaredili, vera najbistve-	pri nas ne najdemo enacih velikanov.

Visoka jelka (hoja).
gozdu grofa Schonborn- da ni znano, zadosti pa se sliši o tem, kar je povedal
Buchheim v Karpatih na Ogerskem stoji 63 metrov vi- Z ?dseku državnega zbora, in to kaže , da je Kaminskv soka jelka. Bila bi pa še viša, a je pred več leti vr
Schwarzů izročil
mnogo dragocenih
pripomočkov za ga
šiček zgubila. Deblo ima 57*41 festm. lesne vsebine,	železnico; na drugi strani je pa prav odločno
_	7	1	1 • 1	1	1	1	•	W « .	• ^ •	%	A . •	« à	« «
vrh pa 14.36 fm. V srednjem premeru meri 2*1 metra.	da vlada ni prav čisto nič imela opraviti ali vpliva
Znamenito bilo bi zvedeti
se
«JU^AUVJLIiVV KJ X X \J KJ X £J T VUVli	XX tU
kje nahaja kaka tej podobna jelka?
tudi na Kranjskem
še
Naši dopisi.
Dunaja
o. marca.
pri onih 600.000 gid., ne minister in ne nobeden urad
nikov. Ako tedaj odsek zbornice ne bo dobil kaj bolj pomenljivega gradiva zoper vlado od druge strani, moral bo skleniti svoj posel s kratkim poročilom : spričevalom nedolžnosti za vlado , ali pa s tem, kar je desnica koj v začetku trdila, da zbornica nima v tej zadevi nič več Za sabo imamo teden, v storiti, potem ko sta Kaminski in Wolsky odložila svoja
katerem ste zvonec nosili v naši politiki zbornica mandata. Kdaj bo levica prišla do tega, enako posto-
p osi an cev in pa dogodba K am in s k y-e v a.
pati s svojimi Kaminskvmi, ki so pa za svoje posredo
zbornici poslancev bila je splošna razprava pri vanje tudi res denarje spravili, tega mi ne bomo doživeli.
Vreme se je od včeraj popravilo, mrzlota odjenjavar
državnem proračunu, v kateri je vihar razsajal; švigale so ostre besede od ene in druge strani zbornice, pa tudi
od sedežev vladinih. Govorniki na eni strani bili so :	tudi sapa se je polegla. K lun, Oelz, Hausner, M a tuš; na drugi strani pa : Iz Gorice 4. marca. (Izv. dop.) Predzadnjikrat sem
Carneri, Maag, Beer, Menger, Scharschmid	poročal, kako celó od laške strani povdarjajo, da se
inHerbst; v imenu vlade govoril je denarni minister	Slovenci na Primorskem krčijo, ker jih moč italijan
dr. Dunajevski. Od levice govoril je rečno in deloma	skega življa vedno bolj asimiluje in spravlja pod-se;
tudi hladnokrvno Beer, nekaj v številkah se je poskušal sosebno pa da so naši Brici v veliki nevarnosti. Rekel tudi Maag in Menger, toda računala sta deloma z na- sem , da narodna zavest v tem prelepem kraji goriške pačnimi številkami, dokazala sta pa nekaj tudi ravno dežele še popolnem spi, v tem, ko laščina velike zareze nasprotno od onega, kar sta dokazati nameravala; poleg dela v slovenske holme. Veliko smo krivi sami te ža-
do celega zanemarjali
številk poskušala sta pa tudi še stare kljuse, s katerimi	lostne prikazni, ker smo Brda
jima pa prav nič ni šlo izpod rok. Carneri govoril je	dasi smo morali biti prepričani, da narod si tukaj sam
uvoden članek za časnike, v katerem je jahal kolikor	ne bo mogel pomagati do potrebnega probujenja. Tu
toliko kričeče našemljene fraze, v katerih je svojim na-	namreč vlada veliko uboštvo , ker ljudstvo velik del ni
sprotnikom razpostavil toliko slabost, da je v boji tudi	samostojno ali samo sebi gospodar, ampak se poti in
prejel največ in najhujših udarcev. Kako sta ga zmla-	muči za grajščake in velike posestnike, kakor v Lahih
tila Hausner in Dunajevski, se bodo bralci nadrobno
Furlaniji) laško ljudstvo.
velikim trudom so ne
prepričali iz njunih govorov, katera jim bodo „Novice" kateri rodoljubi v Brdih osnovali katoliško-politično-
gotovo priobčile.
Scharschmid letos ni povedal prav čisto
narodno društvo „Slovenski
jez
z namenom , da bi
nič, kar bi
narod probujevalo. Načelniki društva so sDoznali, od
se ne bilo uže vsaj po desetkrat ponavljalo v zbornici kod se tuji duh
y • •
siri
»
ko vidijo, da morajo županstva in
in v nasprotnih časnikih.
Herbstu kaj več govoriti ljudstvo obračati se do italijanskih uradov, političnih in
bi bilo škoda , on je zmiraj stari zvijač, mojster je iz	sodnijskih, in kako se župani, le premnogi, uklanjajo in
dolge skušnje in navade v obračanji in preobračanji	tudi za domače potrebe v italijanščini uradujejo. Zato
besed, podtikanji ne nameravanih misli, pa tudi star in	je preteklo poletje isti „Slov. jez" odposlal peticijo do starikast je Herbst tako, da bi se po pravici smel uže
imenovati „Winter". Kdor ga je slišal dvakrat, ga po-	v sredi briskih občin. Prošnjo so dobro utemeljili
je preteklo poletje isti „Slov. jez" ministerstva, da bi se Brdom odredila posebna sodnija
?
in
zna, kdor
ga je poslušal večkrat, se ga naveliča, kdor sedaj ima ljudstvo nalog odgovarjati, ali tako sodnijo ga je pa poslušal ali njegove govore prebiral vseh pre- zares potrebuje in želi. Ko bi bil narod vzbujen ko-teklih dvajset let, ta pa je prisiljen k izreku: stari ličko kaj, bi spoznal svoj dobiček in bi se odločno ter
Herbst je minul.
enoglasno izrekel za sodnijo na domačih tleh. Ker pa
Ta sodba se je slišala tudi po Herbstovem zadnjem so med župani mnogi popačeni in
govoru in res po pravici.
kateri brezznačajniki, bati se je,
govoril je Klun dobro , premišljeno in peljati in da odbije, kar se mu morda nikdar več ne bo
Na
odločno; da je nasprotnike mnogokrat ostro zadel, pričajo strastni napadi, s katerimi skušajo levičarski čas- storili, da bi se
ali celó ne ljudstvo za
ponujalo. Poleg tega bodo gotovo laški agitatorji vse
niki udarce vrniti.
o
tr>
ospóski
ne odtrgalo nekaj slo
Najboljše govoril je Hausner, in v
venskih občin.
nekih rodoljubih smo preverjeni
5
da
eni vrsti ž njim minister Dunajevski. Levičarjem je tudi oni ne bodo rok križem držali, ampak narod v štreno zmešala poprava k finančni postavi, predložena njegov prid in v blagor domovine še o pravem času
po linančnem ministru, v katerem on izreka, da za
pn-
manjkavo 28 !/,2 milijona, in ako bi se ta tudi povikšala
prav podučili. Ali premalo imamo pravih agitatorskih
sil
5
in tu se zopet maščuje kos slovenske politike, ki
na 34 ali 35
milijonov, vlada
ne bo potrebovala več, ne zna segati, kamor je največa potreba. Kjer se narod kakor posojila 16 milijonov, vse drugo bo vlada mogla reši v takem položaji, reši se sam, in celokupnosti
poplačati
bi zato s
z denarnimi
zalogami svojih blagajnic, ne da ali voditeljstvu ne bo mogel biti hvaležen.
v zadrego.
(Konec prih.)
Levičarji so se zeló pripravljali vladi očitati, da je	Prem 5. marca. (Tužne novice.) Nesreča nikjer in
primanjkava v proračunu skoraj veča in ne manjša, ka- nikdar ne počiva, čemur tužni dokaz je zopet britko-
g
renjka osoda, katera je v
soboto 3. t. in.
popoludne
o leta splošna obravnava k budgetu nikdar ni bila
okolo % na 1. uro vas Košano (Britof) zadela. Ob tem času namreč, kar smo mogli od tukaj opazovati, pričelo
kor je vlada obetala. Sploh se mora reči, da vsa pre
tekla * —------------------—^---; ^
tako mlačna in suhoparna, kakor letos.
Druga dogodba preteklega tedna bila je Kaminskyeva.	se je kaditi ; iz malega dima nastane celi dimni oblak
Prišel je zopet na Dunaj, da se zagovarja pred preisko-	in v dobri četrti ure bila je cela vas v plamenu. Strašen
valnim sodnikom in pred odsekom državnega zbora. Kaj	prizor! Ker je bilo prej dobrega pol meseca lepo, toplo
je Kaminsky izpovedal pred
kazenskim sodnikom, se ve
in suho vreme, in je ta dan izredno burja razsajala.

#
ubogim ljudem ni bilo mogoče, razuu lastnega življenja in kar so ravno na sebi imeli, skoraj ničesa rešiti. Strašni element je 48 hiš. štev. obsezajočo vas reduciral samo na 9, katere so nepoškodovane ostale, 30 gospodarjem
je pa po ognji vse: živež, obleka, krma za živino in
poslopja večinoma do tal vničeno. Ubogi in usmiljenja vredni ljudje!*) Uboštvo je imelo tu uže poprej svoj pravi dom , ker je bila vas pred kakimi — menda — 12 leti pogorela, in nekateri revnejši, kakor se čuje, še svojih poslopij z vsem potrebnim dosedaj v trdni položaj spraviti mogli niso. Koliko teže jim bode pa to v prihodnje, ker so zopet iz nova večinoma popolnem vničeni. Ravno ta vas je potrebnega lesa za krove in drugo potrebno toliko kot skoraj popolnoma — prazna in prosta, ker nima gozda z odraščenim lesovjem — nobenega. Hitre in bratovske pomoči usmiljenih ljudi in blagih src je nujno potreba. Ta pretužni položaj onesrečenih bode tudi „Novicam" gotovo kdo drug še natančneje opisal. Jaz le še pristavljam: Kdor more, naj se silne revščine preubogih onesrečencev brez odloga usmili, ter naj jim s svojo, če tudi malo podporo in milim darom brez odloga na pomoč priskočiti izvoli! Hitra pomoč je dvojna pomoč, katero gotovo tudi mili Bog brez plačila in povrnitve ne pusti!
Kako je ogenj nastal, se ne vé. Zgorela je tudi žena, katera se je bila pred strašnim elementom v peč skrila. — Tudi je v ognji vzelo troje prešičev konec. Zavarovani bili so med onesrečenci le nekateri za male zneske — kakor se govori — samo štirje. Bratovščine sv. Florijana naj bi se vendar med ljudstvom malo bolj čislale in uvaževale!
Druga nezgoda v tej dolini bila je nenavadna in strašna burja, katera je celo noč od 3. na 4. dne t. m. tukaj kot besna razsajala. Pri slamnatih in opeknatih strehah je provzročila izrednih škod; tukaj na Premu so nekatere hiše in druga poslopja — s slabejšo slamnato streho toliko kot skoraj — razkrita. Včeraj zjutraj nabralo se je po zavetjih med hišami cele koše strešnice, a vsa vas bila je kot s slamo popolnoma nastlana. Ravno tako bilo je tudi pod opeknatimi strehami — bolj na izbrisih ~ polno razbitih opek ali kor-cev (žlebov) nahajati, kar vse bode precéj okroglega zahtevalo, da se zopet pošteno popravi.
V drugi polovici preteklega meseca imeli smo tukaj pravo in prijetno pomladansko vreme, in sicer tako, da so ljudje precéj zimskega ječmena nasejali in prav veliko gnoja na svoje njive izvozili; navihani marcij pričel je pa prec iz začetka svoje prismojene burke uganjat, ter je načinil uže veliko in občutnih škod.
Bog mili obrni skoraj vse na bolje!	M. R.
iz Dolnjega Zemona pri Ilirski Bistrici 23. svečana.
(Javno zalivalo) izraža podpisano županstvo v svojem imenu in v imenu obdarovancev velikodušne u m vrlemu rodoljubu, dobrotniku gosp. Janezu Borštniku iz Dolj pri Borovnici, kateri je za neznatno odškodovanje tukajšnji občini velikodušno in milostno podaril 24 šopov (o92 kilogr.) mladih odraščenih in izvrstno ukorenjenih. za vsako pogozdovanje sposobnih drevesic, za kar se preiskreno in presrčno vrlemu gospodu zahvalujem! — Bog mu njegovo blago dejanje tisočero povrni!
Občina Jablanca v Dolj. Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Iz Ljubljane. — Danes naj spregovorimo tudi nekaj o vremenu. Uže skoro ves teden je silno vetrovno in mrzlo, vmes tudi suh sneg naletava. Polje okoli mesta je zeló osmojeno, pa ljudje pravijo, da škode ne bo, ker je zemlja suha. Koristno pa utegne biti to vreme za-
mší
*) Škoda je uradno cenjena na 28.130 gold.; zavarovanega bilo je vsega skupaj za vrednost 2900 gold, a. v.
Pis.
volj kóz, ki so razsajale okoli Ljubljane, pa zdaj naglo ponehujejo.
—	(Gospod Andrej Praprot nik), vodja ljudske šole v Ljubljani, praznoval je 1. dne t. m. 351 e tni c o svojega učiteljskega delovanja, in 251etnico
tega delovanja v Ljubljani. Kdor gospoda Pra-protnika in njegovo res vspešno in blagonosno delovanje tudi le deloma pozna, se ne bo čudil, da je bila 351et-nica njegova v resnici vesel praznik ne samo slovenskega učiteljstva, temveč res prav vesel praznik vseh zavednih Slovencev. Praprotnik stoji na čelu oni, hvala Bogu, mnogobrojni družbi našega učiteljstva, katera je
zmiraj in tudi v najbolj viharnih časih zvesto in nepremakljivo stala in se žrtvovala za našo narodno šolo in
povsod: v šoli, v šolskih svetih, v časništvu in v drugem javnem življenji. Gosp. Praprotnik hodil je zmiraj eno pot z „Novicami" in zato mu tudi še posebej in iz vsega srca kličejo stare „Novice" staremu svojemu „tovarišu": Bog ga živi, Bog: nam era ohrani še mnoga leta!
—	(Poslanec knez Ernest Windischgràtz) preselil se je zopet v Gorico in zdravje njegovo se je, kakor smo izvedeli iz njegovega lastnega pisma, prav zdatno zbolj-šalo, tako, da se po Veliki noči zanesljivo vrne v državni zbor, ako bi bila pa sila, pa tudi še prej. Omed-
levice so gospoda kneza zopet popolnoma popustile,
samo kašlja se še ni mogel do dobrega znebiti.
—	(Gospod profesor J\ Mam) obolel je, kakor čujemo, za pljučnico. Po novejih poročilih moremo našim bralcem naznaniti, da je obče čislanemu gospodu profesorju uže odleglo in nevarnost prestana.
—	(Dr. J. GaU), do sedaj pri okrožni Sodniji novomeški državnega pravdnika namestnik, imenovan je
za svetovalca pri okrožni sodniji celjski. — Postojnski
okrajni sodnik V. Supančič pa je imenovan za svetovalca pri deželni sodniji v Celovcu.
—	(Gospod Matej Cigale), ministerski tajnik, vrednik slovenskega državnega zakonika, odlikovan je po razglasu včerajšnje uradne „Wiener Zeitung" v priznanje njegovega mnogoletnega in izvrstnega poslovanja z naslovom in pravicami vladinega svetovalca z odpustom pristojbin. — Vredništvo „Novic" in ž njim gotovo tudi vsi prijatelji slovenščine z velikim veseljem pozdravljajo to lepo odlikovanje velezaslužnega našega rojaka, ki
dolgo vrsto let na tujem vendar neprenehoma dela tako vspešno za naše slovstvo, posebno pa za težavno našo
terminologijo v viših vrstah znanosti.
Zahvala.
Dné 23. m. m. umršega gosp. Antona Samasse,
ljubljanskega častnega meščana dediči so mi vsled raj-niRovega določila 114 gold, izročili v to svrho, da vsak siromak, kolikor jih je v mestni ubožni hiši, in vsak tistih ljudi, ki v tej hiši siromakom strežejo, dobó po en goldinar na roko; dalje sem po omenjenih dedičih prejel 500 gold, za razdelitev med resnično potrebne domače reveže v Ljubljani.
Ker sem znatna darila takoj porabil tako, kakor so bila namenjena, me veže le še dolžnost, da v imenu osrečenih revežev z najtoplejšo hvaležnostjo priobčim ta čin dejanske ljubezni do bližnjega , pristavljajo, da je pokojni gosp. Anton Samassa v svoji oporoki vrhu tega tudi še tukajšnji ubožni zakladi volil 2000 gold.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem
25. dan februarija 1883.
v
Zupan: Gras seli i m/p.
*
80
Novičar iz domačih in tujih dežel.
sovražniki, gnani po nespravljivem sovraštvu in — kakor
Dunaja.
Budgetna obravnava državnega zbora
po zaroti združeni
s tisučerimi umetnijami naše na
mene prestreči in zabraniti, da bi se ne vresničili.
In
nadaljuje se dan za dnevom tako, da dobri preroki mi- vendar se obrača naše delovanje izključno na verske
zadeve ljudstva, ki zadevajo duhovsko oblast papeževo.
Ker si tudi prizadevamo, povrnitev po nedostojnem
slijo, da bi bilo mogoče to razpravo končati s tekočim tednom
hladnokrvni preroki pa tega še ne verjamejo
akoravno ni dvomiti, da bo pred véliko nočjo vsikakor	načinu žaljene svetovne oblasti zahtevati, so se
odobren v obeh zbornicah. — Včeraj pričela se je ob-	naše besede javno kot prazne pritožbe zasramovale in
ravnava proračuna naučnega ministerstva.	v obraz se nam mečejo še niža razžaljen j a in ob-
Sicer je pa vlada zbornici predložila zadnje dni	rekovalne obtožbe, ako zahtevamo, da se neopra-
>
s
vičene zapreke odstranijo, da se novi škofje morejo vpe-
r
marsikatere važne predloge, med drugimi: postavo
katero se pooblasti vlada, na jezeru „Bodensee" napraviti	ljati v svoje škofije. Naše zahtevanje razlaga se hudobno
brodove, na katerih se bodo prevažali celi železniški	in nekateri drznejo se celó kričati o krivičnem prisvo-
vlaki, neobhodno potrebni po dodelani predarlski železnici,	jevanji (uzurpaciji), kakor da bi mi novo lastenje , ki
Stroški za to brodovje in kolodvore proračunani so na	je brez vsake pravne podlage, mogli pripoznati za opra-
820.000 gold.; nadalje: predlog, da se vlada pooblasti,	vičeno.
Vkljub hudim napadom na vero se pa hočemo truditi nasprotovati hudim napakam, ki svet obtežavajo, s tem. da narodom ojstro priporočamo nauke nravnosti
skleniti z gališkim deželnim zborom pogodbo gledé ta mošnjega zemljišnega zaklada, po kateri naj bi se:
Galiciji odpisal dolg: dosedanjih državnih pred-
VIWXAV1J.1 w V*, jp A ^ v*	. uvwvuw^jiii ui^WTiiiu f'AVV.i	tV^Ili « vi v v il € v JI v/vi V/11 Ji VJO ti \J JJ1J[/U1 U^auiu llCUUiVt; lil Ct Y liUOli^
plač..........9,547.560 gold, brzdamo strasti in širimo zdrav nauk. Tem se ima
in drž. brezobrestnih posojil
65,625.000
»
družba zahvaliti, ako še ni prišla do skrajnega propada.

75,172.560 gold.
30.000 hruševih in jabolčnih divjakov
skupaj .
nadalje pa bi država dajala na mesto dosedanjih brezobrestnih letnih posojil od 2,625.000 gld. vsako
leto nevračljive državne podpore 2,100.000 gold., Se dobi po 1 gold, sto, 2000 pa bolj močnih po 2 gold.
povračilnega posojila pa vsako leto po 325.000 gld., sto. Drenažne cevi za vodotoče 1000 sežnjev, prodajam in to za prihodnjih 14 let.
drugo predlogo zahteva vlada pooblastilo, na dr- votline "je dva cola.
^ I	A . A	.. «	m	•	A	v
žavne stroške napraviti železnico od postaje gališke Al breht in Dniesterske železnice z imenom Stry čez Skole do gališko-ogerske meje čez oni del Karpatov, ki se imenuje Beskid. Za začetne priprave za to čisto stra-
seženj po 1 gold. 20 kraje, in sem 10 let porok za to;
Andrej Net
v Kokrici pri Kranji
XXVIII. izkaz doneskov
tegično železnico zahteva vlada 100.000 gold.
drugi
predlogi zopet zahteva vlada 20.000 gold, za začetne
za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega,
stroške za državno, sekundarno železnico v Dalmaciji Neimenovan duhoven na Kranjskem
od Siveriča na Knin.
Važen in velikega gospodar
Nabral
poslal
2 gld. 50 kr
preč. gospod Martin
skega pomena za dežele je tudi predlog poslanca He
Skubie, dekan v Ribnici
vere, kateri zahteva predlog postave, po kateri
bi
mogoče bilo, potepuhe po krajši poti odpravljati izrekoma v posilne delavnice.
Gospod Tramte Anton, kaplan iz Do-
brepolja........
j, Zelnik Josip, farni oskrbnik
1 29
Srbska.
Včeraj se je praznovala obletnica, od-
kar je Srbska povzdignjena v kraljestvo in pri tej priliki podeljen je bil ministrom novo ustanovljeni orlov red. Naznanilo iz Crne gore, da je tamošnji prvi minister , sorodnik knezov , tje došlega Črnega Jurija iz rodu prejšnjih srbskih knezov pozdravil z naslovom „kralj Srbske in Bosne", pripomore tukaj k še veči po-

11
11
zornosti na vse, kar se godi v Crni gori.
»
Zopet so „irredentovci" vrgli tri bombe ob enem času, posebno pri zastopnikih avstrijskih. Laška vlada zopet hiti telegrafirat po vseh vetrih, koliko sumljivih osob je zaprla in kako ojstro hoče ž njimi postopati; pa to so zmiraj le enake besede, vspešnega dejanja pa ne zasledimo pri Lahih nikdar. Potolažiti razžaljeno Avstrijsko prišla sta minister Depretis in Mancini osebno
v Loškem potoku . . . . Kadunc Franc, oskrbnik du-hovnije v Dragi . . . . Jaklič Štefan, župnik v Do-lenjivasi .......
Gerjol Lovro,
Gregoriji
More Anton, duhovni pomoč nik v Ribnici.....
1 » « „
ti
17
2
n
77
pri sv

IT
O
O
11
Pristov Šimon ,
močnik v Ribnici
duhovni po-
tt
n

Sfcubic Mart., dekan v Ribnici
2 5
n il
17 il
Skupaj
K temu v zadnjem listu izkazanih
19 gld. 66 kr
1612 „ 65 „
avstrijskemu zastopniku grofu Ludolfu
i
iz
reč mu obžalovanje laške vlade zarad najnoveje dogodbe z bombami. — Še bolj pomenljiv pa je odgovor papežev na najnovejše cerkveno-državne razprave na Nemškem
. t. m. praznovala se je v Vatikanu
Skupaj do zdaj 1632 gld. 31 kr.
in Laškem.
Dne
»
Novicam".
peta obletnica kronanja papeževega.
Sveti
oče
sprejeli
Z Dunaj
7
marca ob 12. uri 50 min. pop
so kardinale v prestolni dvorani, kardinal di Pietri pre-čital je kot dekan vsega kolegija adreso, na katero je papež^odgovoril s sledečim govorom:
„Želeli smo , da bi vsi naši otroci vživali sad ver-
Vlada predložila je zbornici postavo zarad odékodo-nedolzno obsojenih osob. Budgetna obravnava
vanja
prav počasna ; danes se razpravlja drugi dan proračun
skega miru in smo se trudili ga tam zopet vpeljati, kjer
nauenega ministerstva.
je govoril minister Konradr
je bil kaljen.
Pa nenadoma skušajo tukaj in drugje odbijaje napade zarad češke šole na Dunaji.
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.