Pftžtnmap-Tigartl^gstg^TftT Mariborski Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 163 Maribor, sreda 22. julija 1931 »FUTRA« j Uredništvo in uprava: Maribor, Alakiandrovft ee*t* It. 13 izhaj« rizun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri |________________________________________ Račun pri po*tn»m č»k.i»v. v Ljubljtnl St. 11.400 I .ŽV ^ 1 Oglall p6 1»Hfu Valja mas«an*, preja-nart v upravi ali po požti 10 Dih, dottavl]*n na dom pa 12 Din | Ur«dn. 2440 Uprava 2455 j Ogla.a sprejem« tudi 6glaanl oddiUk .Jutra" V Ljubljani, Pralemovt ullo* K, 4 Dvoboj med Francijo in Nemčijo »Pariški sestanek francoskih in nem skih državnikov je vzbudil po vsem Svetu velike nade in upajmo, da Ev* ropa ne bo razočarana,* tako te IzJa* yil francoski ministrski predsednik Uval po mednarodni ministrski konferenci, ki se je vršila v nedeljo popoldne v francoskem notranjem mini-strtvu. Nikdo sicer ni pričakoval, da bi mogel že prvi sestanek vodilnih državnikov Francije in Nemčije dovesti do razčiščenja odnošajev med obema velikima rivaloma in odpreti vrata za dalekosežno finančno pomoč Nemčiji, ki preboleva prav sedaj eno svojih najtežjih gospodarskih kriz. Prevelik in prezamotau je bi! kompleks vprašanj, o katerih so razpravljali Laval, Briand, dr. Brlining in dr. Curtius in vrh tega je nad vso pariško konferenco visela težka medsebojna nezaupljivost. Tej atmosferi primeren je bil zato tudi rezultat pariška sestanka, ki se zrcali v treh ^ftikih besedah: uljudnost namesto Poiiioci. Obojestransko se je pač naglašala d°bra volja kot predpogoj za korist-n° in uspešno sodelovanje na političnem in gospodarskem polju, to pa je obenem tudi vse. Francoski mi-*'lstrski predsednik Laval je lojalno °Poz0ril zastopnike Nemčije na integralnost francoskih finančnih in poli-*jc,iih pogojev in zlasti na to, da mora Nemčija na vsak način opustiti misel na revizijo versajske mirovne pogod-* J5 j^renco v Parizu je Francija dovolj jasno manifestirala, da je ravno ona v prvi vrsti pripravljena, da zagotovi Nemčiji posojilo in potrebne kredite. Nemčija in nikdo drugi zato nima v žepu ključev blagajne, v kateri se nahaja njena lastna rešitev. Od nje same je torej odvisno, ali noce prispevati h končni politični in s tem tudi gospodarski sanaciji Evrope pa nadaljevati svojo sedanjo tako-2vano aktivitetno politiko, ki je v diametralnem nasprotstvu s politiko po-^‘rljivostl In sprave pokojnega velike-^ nemškega državnika dr. Strese-ftanna. Ravno pota, katera je krenila ^»ičlja po njegovi smrti, so bila haj-b? J§e svarilo Franclji k čim večji prebosti. Zavedajoč se, da bi morala *'astl ona v prvi vrsti prispevati k šasiji nemških gospodarskih prilik, je JJa Franclja zato povsem upraviče-da je v svojem in v Interesu svojih Jjveznikov, posebno na jugovzhodu j^rope, vljudno opozorila zastopnike j* da n,ora Nemčija opustiti .,dnscdanJ° ncpomlrljivost v bi-svr,e-n 1 točkafl in nuditi vidne dokaze .Vo^e\ d& hf1^e l*POltdtl svoje j. aiije in tudi bodoče obveznosti. nihir j a v ,Par!zu ni prišlo. Brtl- deidviLH,*« Vpotrebo so-»i. vanja na ooliti^n«**! im Londonska konferenca v težki krizi Ancfeško*ameriške grožnje Franciji z ustvaritvijo arglosaško-nemške gosoodarske zajedn ce — Francija kljub temu ne odneha in je krepko na braniku ogroženih interesov svojih zaveznikov LONDON, 22. julija. Kakor je bilo pričakovati, se bo delo konferenca sedmih sU v Londonu zelo zavleklo ter ie splošno pričelo prevladovati prepričanje, da bo padla zadnja in definitivna odločitev morda šele Jeseni. Na včerajšnjih konfe-rencah, k! so trajale ves dan, se je pokazalo, da imajo vse države resno volijo pcmagati pri sanaciji nemških financ ter pomagati Nemčiji na noge. Zbrani držav niki so pretresali včeraj predvsem vprašanje o možnosti mednarodnega finančnega sodelovanja za vzpostavitev gospodarskega ravnotežja v Nemčiji. Po tem prvem koraku Be bi sestala nova konferenca, ki bi odredila končne mere za trajno konsolidacijo nemških finančnih prilik. Popoldne pa se je vršila seja finančnih ministrov prizadetih sil pod predsedstvom Macdonalda, na kateri so razprav Ijali o podaljšanju nemških kratkoročnih kreditev ter poznejšo njihovo pretvori-tev v dolgoročna posojila. Posvetovala se danes n ati-: j ujejo ter bodo na4brže zaključena v petek. LONDON, 22. julija. Po mnogo obetajočem uvodu prihaja na londonski konferenci do vedno več;ih nasprotstev, tako da le uspeh konference silno dvoml.lv. Na včerajšnji plenarni seji so se pojavile namreč znatne razlike v stališ Mh angleške in ameriške delegacije r.a eni ter francoske in belgijske delega.la na dragi strani. Zdi se, da bi se s sprejetem francoski sraranclfsklh pogojev no Nemčiji francoski prestiž znatno ojačil, kar pa hočejo Angleži in Amerlkanci za vsako ceno preprečiti. Dočim zagovarjajo Francoz? stališče, da se moralo mirovne pogodbe podkrepiti in da mora iz vseh pogodb prodreti misel mirovne politike, temelječe na teh pogodbah, pa kažejo Amerlkanci in Angleži pretirano skrb za Nemčijo in očitajo Francozom, da hočejo Nemčijo s svojimi predlogi ponižati. Komisija finančnih nrn-strov, ki je bila sestavljena včeraj, se je ves dan mi pozno v noč posvetovala, ne da bi prišla do kakega rezultata, Zvečer je bil položaj že tako napet, da se je splošno govorilo. po* da bodo Francozi zapustili konferenco, ker je nadaljnje njihovo bivanje v Lončena brez pomena. Veliko pozornost je vzbudil današnji uvodnik »Daily Expressa« z naslovom »Odkrita beseda Franciji«, ki je po splošnem mnenju inspirlran od angleške vlade In je v njem izraženo angleško in ameriško stališče. Članek silno kritizira francosko delegacijo in ugotavlja, da je naravnost tragično, kako se Francija trudi, da ohrani bojni duh in postopa z Nemčijo kot s sovražnikom. Članek nanaša, da Francija s svojimi Nemčijo preizkušajočimi zahtevami Angli;©, Zedinjene države in Nemčijo naravnost sili k temu, da se organizirajo v veliko gospodarsko zajednlco, ki bi bila v interesu vsega sveta In miru. Francija in njeni vazali, nadaljuje članek, bodo v očlgled taki velikanski gospodarski za!ednicl izolirani in njihova vojaška avtokracija bo brez moči. Nemčijo je treba rešiti, kajti Velika Britanija in Zedinjene države ne bodo pripustile, da se veliki nemški narod potopi v kaosu in izroči v naročje Moskve. Ako bi Frnncija s svojiim stališčem Izzvala tak Izid londonske kon-icrence, potem se ne sme čuditi, ako bi novi gospodaril sveta uredili ves problem vo*nih dolgov in reparacij na način, ki Franciji ne bi bil prijeten. Londonska konferenca je najlepša prilika za temeljito proučitev obstoječih težkoč, da se najdejo primerna pota in sredstva, ki bi brc- predsodkov dovolila, da se rešijo vsa vprašanja na korist vsega sveta. Čtanek nagiaša končno, da bo treba revidirati tudi mirovno pogodbo, ako nebi bilo mogoče drugače omiliti krize v Nem čl!!. V francoski delegacij! je zbudil ta angleški članek veliko pozornost in ga i' trajo kot neposredno posledico včerajšnjih dolgih posvetovanj ameriških, angleških in nemških državnikov. Pa tudi drugi znaki kažejo na anglo-saška-nemško sodelovanje. Kljub vsemu temu pa izjavljajo Francozi, da nikakor ne odstopijo od svojega stališča tako v interesu Francije kakor trdi svojih zaveznikov. Pariški listi naglašajo, da strem! ameriški predlog za tem, da prekriža francoske politične načrte, pripominjajo pa obenem, da Francija na nemškem trgu tako ni zelo intereslrana, ker more !*• gubltl v najslabšem primeru komaj 80 milijonov mark. Francija za pravično razorožitev 2ENEVA, 22. julija. Francoska vlada je predala tajništvu Društva narodov novo noto, v kateri pojasnjuje svoje stališče napram razorožitvenemu vprašanju. Francija je pripravljena vsak hip na delno ali popolno razorožitev, ki pa mora b,iti v skladu z določitvami versall-leske pogodbe ter nuditi Franciji in njenim zaveznicam primerne garancije. Razorožitev se ne sme izvršiti po mehaničnem ključu, enakem za vse države, nego z upoštevanjem geografskih in političnih prilik, v katerih se nahaja vsaka prizadeta država. Za Francijo je vodilna misel pri določitvi stališča naprarti razorožitvi dejstvo, da so v zadnjem stoletju trikrat vdrle tuje vojske na njeno ozemlje ter opustošile njene najlepše pokrajine. BERLIN, 22. julija. Komunistični list »Berlin anj Morgen« poroča, da je v kratkem pričakovati imenovanje majorja Pabsta za Hitlerjevega štabnega načelnika in s tem seveda tudi za Voditelja narodno-socijalističnih napadalnih od* delkov. Pabst bi postal s tem naslednik stotnika Rohma, ki je znan po Svojih umazanih aferah, ki so mu onemogočil! njegov dotedanji vplivni položaj v nemški narodno-socijalisticni stranki. PARIŠ, 22. julija. »Le Journal« poroča, da bo dosedanji sovjetski poslanik Dov* galevski odpoklican in pozvan v Moskvo. Kot razlog njegovega odpoklica s« navaja znani incident z njegovim neča* kom Besedovskim, ki je bil pozvan v Moskvo, a se ni hotel odzvati. Kot na« slednik Dovgalevskega se navaja dose» danja sovjetska poslanica V Stockholmu, gospa Kolorttaj. ■ litlčne pogoje Franclje za kreditno akcijo. Trdno odločeni, da ne odnehajo od svojih bistvenih zahtev, so odšli francoski delegati po ponesrečeni pariški konferenci v London, kjer naj bi padla odločitev, na kak način in pod kakimi Pogoji naj bi se priskočilo Nemčiji na pomoč, da se jo obvaruje finančne Ka-,roi,e' ki bi mogla Imeti nedogledne posledice za vso Evropo. Kakor v Parizu, vodi^ tudi na sedanji londonski konferenci njene državnike misel-,vodnica, da se mora pomožna akcija izvršiti le tako, du bo v korist vsej Evropi in posebno še miru. Avsplcije, pod katerimi se je sestala londonska konferenca, torej nikakor niso rožnate, čeprav tudi ni povoda za pesimizem. Sodeč po dosedanjem njenem poteku, pa tudi londonska konferenca ne bo končala tako, kakor bi želeli vsi resnični prijatelji miru v Evropi. Delo je slino težko in nikakor ne gre Iz- pod rok. Rešitev bo nedvomno polovičarska in bo Nemčija dobila za enkrat naibrže le pomoč v .najskrajnejši sili v obliki kratkoročnega kredita. Da bi pri Šlo v Londonu do kakih sklepov, ki naj bi omogočili zdravo in solidno obnovo nemškega gospodarstva, skoro ni verjetno Anglija in Amerika pač silno pritiskata na to, ker imate Investirane v Nemčiji ogromne kapitale, toda Franciji, od katere je v prvi vrsti odvisna uspešna In izdatna pomoč, pa Se prav nič ne mudi. Njeni delegati ne Omajno vztrajajo na stališču, da mora Nemčija sama prostovoljno nuditi zanesljiva jamstva, da se hoče povrniti k politiki pomlrljlvostl In resnične sprave, ki more edino privesti evropske države in narode, ki se vsi zvijajo v težki gospodarski krizi, k iskrenemu sodelovanju za gospodarsko obnovo vse Evrope. Da na kake ukrepe londonske konference o trajni sanaciji Nemčije ni niti misliti, dokazujejo tudi že glasovi raznih Nemčiji prijaznih londonskih in ameriških listov, ki pišejo, da bo konferenca v LOndonu nnjbrže že v pettk zaključena in se bo nadaljevala potem šele jeseni, med tem pa bodo francoski in angleški državniki poSe-tili Berlin. Do tedaj pa se bo gOtovo tudi že jasno pokazalo, ali je Nemčija s pariško in londonsko konferenco izpustila samo svoj politični poizkusni balon, ali pa ji je resnično ležeče na tem, da se razpršijo težki oblaki, ki vise nad vso Evropo. Vsa znamenja torej kažejo, da pred stavlja londonska konferenca samo nekak uvod v poznejše važnejše dogodke. Čim bolj bo Nemčija v Londonu popustljiva, tembolj bo tudi Francija pripravljena, da prispeva kar mogoče, da se gospodarski odnošajl Evrope postavljb v bodočnosti na zdrave temelie. Mariborski in dnevni drobii Sv. Peter pri Mariboru PABERKI IZ ZGODOVINE TE MIČNE IN VEDNO TRDNE SLOVENSKE OB- Cine. Na levem bregu Drave, kratko uro hoda od Maribora, leži župnija Sv. Petra. Severna stran je omejena s precej visokimi bregovi, doline so pa odprte proti južni strani. Podnebje je milo, zlasti vinogradom ugodno, ter pridelajo vinogradniki obilo žlahtnega vina. Župna cerkev daje ime župniji, občini in šoli. Občina sestoji iz sedmih kata-stralnih občin, ki imajo vse lepa slovenska imena: Celestrina, Hrenca, Malečnik, Metava, Trčova, Nebova in Vodole. Hiše so večinoma raztresene, le v Malečniku in Metavi je večja skupina hiš. Ves kraj je hribovit, bolje gričast. Ravnine ni. Glavni vir dohodkov daje prebivalcem vinogradništvo in sadjarstvo. Veliko lepih vinogradov ima tudi gospoda iz bližnjega Maribora, pa tudi iz inozemstva Vsled tega je v župniji tudi do 120 viničarskih družin. Šentpeterska župnija in občina je vedno slovela za narodno zavedno, ter je obširni občini županoval vedno slovenski župan. Petdeset let in sicer od 1. 1850 do 1. 1900 je županoval Fluher Ivan, ki je bil tudi prvi slovenski deželni poslanec v nekdanjem štajerskem deželnem zboru. Za n im je nekaj časa županoval sin in nato vnuk, tako da je Šentpeterča-nom županoval Fluherjev rod celih 63 let. Župnijska cerkev se prvič imenuje 1. 1338. Sedanja cerkev je vzvišena približno 40 m nad Dravo, ter je obrnjena proti jugovzhodu. Pod cerkvijo ob Dravi vodi nova okrajna cesta. Zgradil je cerkev župnik dr. Janez Sittich, ki je umrl 1. 1759. Slog je romanski. ' Ko je 1. 1532 turški sultan Sulejman II. drugič z veliko vojsko prodiral proti Dunaju in je zvedel, da je mesto močno zavarovano, in ker se mu je potoma trdnjava Sisak pod poveljstvom Nikole Jurišiča junaško postavica v bran, se je skozi Štajersko vrnil Turško. Oddelek turške vojske je šel med Mariborom in Meljem čez Dravo, ker so zabranili Turkom Mariborčani prehod skozi Maribor. Pri tej priliki so Turki obiskali tudi Št. Peter, ter so župno cerkev, kakor tudi podružnico na Gorci zažgali. Pripovedka pravi, da so Turki prišli do Me-tavskega brega, kjer pa so se jim prebivalci postavili v bran. In tako je del Metavskega hriba dobil ime »Turška meja«. Iz teh časov je ostala še tudi pravljica: Ko so Turki vihrali proti Št. Petru, se je pred njimi širil strah, groza in trepet. Vse, kar je moglo, je bežalo ali se poskrilo. Gorski cerkovnik se je skril v najvišjo luknjico gorskega zvonika, učitelj pa je izginil v bližnji gozd. Ko so Turki odšli, in je vse zopet utihnilo, prileze cerkovnik iz svojega skrivališča, pogleda skozi lino, in ker nič ne vidi in ne sliši, gre na prosto. Kakor po strašni toči, tako je bilo tudi tedaj; vse je bilo mrtvo in tiho; žive duše ni bilo nikjer. Cerkovnik se spomni svojega tovariša učitelja in ga kliče, ali je še kje živ. Globoko v votlem deblu nekega drevesa se mu ta oglasi, in oba sta bila vesela rešitve Iz smrtne nevarnosti. Nič manj mična ni tudi naslednja pripovedka o velikem Gorskem zvonu, ki je imel nekdaj mnogo močnejši glas kot zdaj; čuli so ga daleč okoli po lepih Slovenskih goricah In Dravskem polju. Ko So pa Turki hodili k nam ropat, priklatili so se tudi do trga Št. Lenart. Ker so pa kristianLjred njimi bežali v cerkev, so Turki streljaTT s topi na zvonik. Toda, kakor pripovedka pravi — kroglje se zvonika niso prijele in mu nič škodovale. Nekega dne zaslišijo Turki glas Gorskega zvona. Zavzet vpraša turški poveljnik: »Kaj je to? Kdo tako grmi?« — »To je zvon Gorske Marije, do katere imajo kristjani posebno zaupanje«, mu odgovorijo. »Rotim se, da so kristjani ta zvon danes zadnjikrat slišali«, zagrozi turški poveljnik. Ko so pa kristjani to zvedeli, so vsekali zvonu tisto rano, ki se še zdaj vidi, da bi več ne donel tako močno in da ga Turek ne bi naše!. Od tistega časa pa ima Gorski zvon oni tihi in mili glas, ki sega vsem tako globoko v srce. Šentlenarčani pa so iz zvonika vrgli dosti košev čebel na Turke; izne-nadeni in prestrašeni Turki se niso ho- teli z drobnimi živalicami vojskovati in so raje pobegnili. Opisani zvon je še zdaj v zvoniku Gorske cerkve, ker mu je prizanesla tudi svetovna vojna. V župni cerkvi pod glavnim oltarjem so v stekleni krsti zemeljski ostanki sv. mučenca Favstina. Pod cerkvijo je pa — podzemeljska kapelica — 12 m dolga in 4 m široka, v katero pelje 19 stopnic. Spredaj je oltar, na katerem se je do pred nedavnim časom na vernih duš dan služila sv. maša. Sedaj se vrši na ta dan le še procesija iz župne cerkve. Na vse štiri strani so v steni grobi. Za oltarjem je deset grobov ali »rak« imenovanih, kjer počivajo duhovniki. Vseh grobov ali rak je 64, med temi bo polovica zazidanih. Na desni strani žerfa je precej velik prostor — kostnjak, kjer je mnogo kosti mrličev, lepo zloženih, da čakajo vstajenja. _ Cerkev Matere Božje na Gori je oddaljena od župne cerkve kakšnih 15 minut. Ob potu stoje stari topoli pa tudi kapelice križevega pota te vodijo do Gorce, odkoder je prekrasen razgled. Kdor je postavil to cerkev, je bil gotovo velik prijatelj narave. Začetek Gorske cerkve ni znan. Zidana pa je cerkev v gotskem slogu, izvzemši dve kapelici na južni in zahodni strani. Obrnjena je cerkev proti vzhodu. Močno zidan zvonik je bil postavljen !. 1517. Leta 1632 pa je bil kup-1 en veliki zvon, težak 22 centov, leta 1532 pa so Turki cerkev na Gorci zažgali. Šola se prvikrat imenuje 1. 1779, biti pa je morsla že zdavnaj prej, kar sledi tudi iz pripovedke o gorskem cerkovniku in učitelju. Sedaj sta dve osnovni šoli. deška in dekliška. Slednjo vodijo šolske sestre, katere imajo tudi gospodinjsko šolo. Deški osnovni šoli pa je priključena kmetijsko nadaljevalna šola. Deška šola je bila postavljena 1. .1904, dekliška pa I. 1869 večinoma na stroške rodoljuba M. Giaserja. Šentpeterska župnija se že od nekdaj zamore ponašati z dobrim šolstvom in vzornim učiteljstvom. In oba častna občana, ki jih ima šentpeterska občina, pripadata učiteljskemu stanu in to sta sedaj vpokojeni Šolski upravitelj F. Dermač, ki je pri Št. Petru služboval nad trideset let in šolska sestra Me'onija Pioder, ki je vzgajala šentpeterski rod celih 43 let. Na župnijskem pokopališču, ki se nahaja okrog Gorske cerkve, je pokopanih tudi več za župnijo in občino zaslužnih mož. Med temi zavzema vsekakor prvo mesto Marko Glaser, župnik in častni kanonik, rodom iz Smolnika pri Rušah, rojen 1. 1806, umrl 1. 1883, kateri je župnikova! pri Št. Petru celih 37 let s pravo ljubeznijo, požrtvovalnostjo in gostoljubnostjo, ki je bila daleč naokrog znana in cenjena. Glaser, eden izmed najbo-Ijih prijateljev Slomška, si je pridobil velikih zaslug za prenos škotskega sedeža od Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Zlasti pa je izdatno podpiral šolstvo. Glaser je bil zares vsem vse. Dalje tudi počivajo na tem pokopališču nekdanji šentpeterski župani: že prej omenjeni Fluher Ivan, potem Fluher Anton in Lorber Jožef. Slednji je županoval tudi med svetovno vojno. L. 1913 je Lorber ob priliki otvoritve in blagoslovitve novega državnega mosta v Mariboru pozdravil cesarjevega zastopnika v slovenskem jeziku. Zraven svoje matere, 941etne Barbare Štrakl, pa počiva tudi 1. 1928 umrli župnik Matija Štrakl, ki se !e zlasti marljivo udejstvoval na gospodarskem in glasbenem polju. Pa kaj bi jih več našteval. Vsi in vsak ima nekaj zaslug za skupnost. Naj tudi vsi bogati in revni, imenitni in priprosti, ki spe na tej njivi miru, počivajo v miru. Št. Peter je s svojo vabljivo .okolico prijetna izletna točka za Mariborčane in sploh prijatelje lepe narve. Z gradnjo nove ceste, ki bo skrajšana vez med Mariborom in Slovenskimi goricami, je Št. Peter v gospodarskem oziru znatno pridobil. Potrebna bi bila še zveza s Sv. Barbaro v Slovenskih goricah. Končno bodi še omenieno, da se je v Metavi 1. 1744 rodil veliki učenjak Rojko Gašpar. Šolo je obiskoval v Mariboru, gimnazijo pa pri jezuitih v Gradcu in ( Leobnu. Komaj 29 let star, je bil že po-i Imenovanja v policijski službi. Za policijske nadstražnike pri mestni policiji v Mariboru so imenovani: Ivan Dorinčič, Karel Pavšič in Anton Zajc. Razprava proti Mohorku. Razprava proti štirikratnemu morilcu Rudolfu Mohorku se ne bo vršila koncem tega meseca kot je bilo prvotno mišljeno, nego šele po sodnih počitnicah, to je v prvih dneh meseca septembra. Bivšo porotno dvorano mariborskega okrožnega sodišča zaenkrat še ne mislijo uporabiti ali prezidati za preiskovalni oddelek kot se širijo vesti po Mariboru. — Smrtna kosa. Davi je preminula v Mariboru gospa Ivana Cerny roj. Pasero, soproga čevljarskega mojstra, stara 57 let. Pogreb : bo vršil v petek, 24. t. m. ob 17. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! — Odklonjen ugovor proti občnemu zboru mariborskega trgovskega gremlja. Tajništvo mariborskega trgovskega gre mija je prejelo odlok mestnega magistrata s katerim se zavrača priziv trgovcev proti sklepom in volitvam zadnjega ob-č ega zbora mariborskega trgovskega gremija. — Pred obilno vinsko letino. Letos se nam obeta zelo bogata vinska letina, katere pa naši vinogradniki ne bodo posebno veseli, ker se širijo v zvezi s tem vesti, da bo padla do jeseni cena moštu do 1 Din. Naše cene pa niso v nevarne, sti samo zaradi dobre letine pri nas, temveč tudi zaradi ugodnih izgledov vinske letine v inozemstvu in zaradi slabe organizacije vinogradnikov. Ugodna vinska letina se obeta namreč tudi v Avstriji. na Madžarskem, v Italiji in Franciji. Zato bo morala kraljevska vlada, ki je z monopolizacijo žitne trgovine zasigurala žitorodnim pokrajinam naše države minimalne odkupne cene, misliti na pomoč, k5 jo bo morala nuditi država našim vinogradnikom, da jih reši pred popolnim polomom. Po zadnjih vesteh i^ Beograda tam že proučujejo vprašanje plasiranja presežka vinske letine, ki ni pereče samo /.s dravsko banovino, nego tudi za Banat in Dalmacijo. Želiti bi bilo samo, da bi prišlo čim preje do nujnih ukrepov, ker je pomoč v sedanjem položaju res neizbežne potrebna. Konferenca sadnih trgovcev iz Dravske banovine. Zaradi izvajanja novega pravijnika o izvozu svežega sadja iz naše države se bo vršila v nedeljo, dne 26. junija, ob HI. pop. v mali dvorani Celjskega doma / Celju konferenca sadnih trgovcev iz Dravske banovine. Vabljeni so vsi trgovci s sadjem. Požar v Tepanju pri Konjicah. V torek 21. t. m. ob 2. uri je začelo goreti pri trgovcu Lamutu. Zgorel je nie-gov hlev v katerem se je nahajala tudi kolarska delavnica g. Kerna Franceta, k! hna zlasti občutno škodo, ker mu je požar uničil ves posušen les in orodje. Požar je na;brž na: tri vsled neprevidnosti ciganov, ki so prejšnji veče. prosili za streho pod h'evom. V ognju je poginil tudi eden izmed konjev cjganov. Cigani so takoj po nastalem požaru pobegnili. Do-čim bo menda g. Lamut krit za škodo z zavarovalnino, bo g. Kern dobil kritje za nastalo škodo samo deloma. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Kcnjic, pozneje tudi iz Dražje vasi in seveda tudi iz Tepanja. Gasilci so preprečil’, da se ogeni ni razširili dalje po Tepanju, kjer so hiše večinoma krite s slamo. K s-eči je deževalo in ni bilo vetra, sicer bi sledila neizogibna katastrofa za Tepame. — Srečke za III. razred državne razredne loterije so prispele In jih Igralci lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru. zvan na sto.ico filozofije v Gradcu, leto pozneje pa je bil že profesor zgodovine na vseučilišču. L. 1792 ga najdemo kot profesorja na vseučilišču v Pragi. Pri takratni deželni namestniji je bil poročevalec v cerkvenih zadevah, 1. 1793 pa je bil imenovan za pravega gubernijalnega svetovalca. Leta 1807 je postal kanonik, J. 1811 pa prošt pri cerkvi Vseh svetni-ikov v Pragi. Umrl je 1. 1819. Izdal je .Meddržavni šahovski turnir \ Pragi. V 13. kolu meddržavnega šahovskega turnirja v Pragi, je doživel naš mladi šahovski mojster Vasja Pirc svoj drugi po- j raz. Podlegel je namreč Nemcu Richterju Dr. Vidmar je remiziral z Bogoljubo---vom, dr. Astaloš z Ahuesom, partija Ko-stič-VVagner pa je bila prekinjena. Tekma Jugosiavija-Nemčija je torej končala! 1:2 (1). — V 14. kolu se je Jugoslavija! merila s Švico in je bil dosežen rezultat? f 1:1 (2). Partijo Naegeli: Kostič in MichelP : dr. Koenig ste končali remis, dočim ste^ bili partiji Joner:dr. Vidmar in Zimmer-f mann:Pirc prekinjeni. Stanje po 14. koiul je sledeče: Poljska 33 (4), Amerika 32 (6), Letonska 32 (2), Češkoslovaška .31 ; in pol (5), Švedska 31 in pol (1), Nemč:ja 31 (4), Avstrija 30 in pol (6), Jugoslavija 30 (5). Naša reprezentanca je torej se iaj na osmem mestu. Domača mačka dobila mladega divjega zajca. Ta nenavadni in skoro neverjetni, a vendar resnični dogodek se je pripet:) pri posestniku, p. d. Gačniku na Trnovcu v Savinjski dolini. Domačini so bili mački odvzeli novi rod in ga pometali v vodo. S'uča je hotel, da so kosci baš istega dne prinesli s polja domov čisto mladega divjega zajca, na katerega so naletei pri svojem de u. Dali so mu za mater mačko in t? ga je do.ila prav .a* o skrbjo, ka- ■; kor bi dojila svoje mladiče. To je trajalo nek'j dni. V mladem zajčsu se je kmalu r: začela pojavljati njegova . ..iuva. Od dne do dne je mački bolj uhajal na bližnjo njivo. V skrbeh ga je mati-mačka vsaki-krat pritirala nazaj, nežno ga objemaječ. Končno pa je ponovno ubeglega svo.eja nenavadnega divjega dojenčka le preh*!-Jo zgrabila s svojima nogama in kremplji za glavo, tako da e nebogliiva stvarca na mestu poginila. — Št. lij v Slov. gor. Še-le leto dni je, odkar je v Št. liju ga- ; silno društvo. V tem času si je mlado društvo že oskrbelo razno gasilsko orod- I je in uresničilo se je tudi, kar je najbolj želelo. Nabavilo si je novo motorno brizgalno, ki je v ponos vsemu članstvu. V nedeljo, 2. avgusta jo bo blagoslovilo na svečan način. Kumovali boste gospe Draga Swaty in Milka Kranjc ter gospoda Fr. Jurgec in K. Ehrlich. V zadnjem hipil je došle še razveseljiva vest, da se udeleži pros.ave tudi predsedstvo JGZ iz Ljubljane. Posebni vlak bo vozil ob 'A3. pop. iz Maribora čete gasilcev iz cele banovine. Zato vsi prijatelji gasilcev ta dan v obmejni Št. IIj! Koliko Je znašal plen vlomilcev na T f* žaški cesti? Naknadno se nam poroča: Predrzni svedrovci so vzeli s seboj razun že orne njenih stvari tudi kovčeg, v katerem ^ta zakonca Pirc hranila svoje vrednosti: 3 zlate prstane in zlato uro-zapestnico, krstne in poročne liste ter razne pogodbe in pobotnice. Razun tega so se svedrovci poslužili še dveh novih nahrbtni* ; kov, v katere so zbasali svoj plen. Celokupna škoda pri vlomu znaša po zadnjih ugotovitvah Din 7.850. Miroslav Pirc je / poleg tega še — vojni invald. — Motltve v želodcu in črevesu,, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervozitete, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »FraoZ Joselove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih o' sebah satikarjih in hemeroidalno bolnih' »Franz Josefova« grenčica se dobi ^ vseh lekarnah, drogerijah in specerijskil1 trgovinah. precejšnje število znamenitih del ter j® v takratnem času s svojimi spisi zbud» veliko pozornost. Kakor je zanimiv kraj, tako je tudi za* nimiva zgodovina Št. Petra. Šentpeter* čani pač sami ne vedo, koliko zgodovine> lepe in vesele, pa tudi žalostne se je 2® odigralo tekom stoletij po prijaznih hrt* bih in tihih dolinah vedno slovenskega Št. Petra pri Mariboru. A. Krepek* v ra ti r i u u i u, uiic 22. v II. I9ul. rtiarii-oisin V £ C £ R N i »v ju«a Stran 3. Po Dolenjskem Krasu v Čahar SLOVO OD RIBNICE. NOVA ŠTIFTA. II. Ko v ponedeljek prispem okrog desetih Z vlakom v metropolo prelepe in rodovitne ribniške doline, v trg Ribnico ter iščem že na postaji z očmi svojega prijatelja sopotnika, pristopi k meni mlad nepoznan gospod ter mi pove, da se je ta že Prejšnji dan odpeljal v Kočevje ter se vrne tekom dveh ur z vlakom. Tega stran skega skoka sicer ni bilo ne v najinem Mariborskem popotnem načrtu, niti "e v ljubljanski popravljeni izdaji, a kaj hotel drugega nego udati se v usodo. čakal sem toliko lažje, ker sem že Pred kolodvorom srečal drugega dobrega tovariša, ki me je povabil k sebi na dom in pa, ker sem vedel, da je prijatelj mož taseda in se bode sigurno vrnil. Zakaj neprijetno bi se bilo potikati po Ribnici, pa Če prav pri vsaki drugi hiši »bog roko Ven moli«, če si namenjen v tuj, neznan in nekultiviran svet med medvede in divje mrjasce. Nisem se motil. Prijatelj je ostal mož beseda ter se vrni! iz kočevske .dežele točno, kakor je bil obljubil. Po kosilu smo si šli ogledovat trg Ribnico. Meni sicer ni bilo mnogo za tako Ogledovanje, ker poznam Ribnico še izza mladih let, a moj sopotnik je pred vojno služboval celo desetletje v Ribnici in imel seveda vse polno znanja. Da bi ob taki Priliki ne obiska' teh starih znancev in znank, bi seveda ne bilo lepo od njega in bi gostoljubni Ribničani strašansko zamerili. Tako smo se podali na pot po slavnem ribniškem trgu, ki je, mimogrede povedano, prav čeden. Seveda smo se ustaviji na vsakem voglu, pri vsaki drugi veži in v vsaki tretji gostilni. Povsod so namreč vstajali spomini na nekdanje dni, ki jih je nekdaj tukaj prežive! moj prijatelj. In ti spomini so bili zvezani z originalnimi, uprav ribniškimi zgodbami. Saj so Ribničani znani kot originalni in sila še-gavi ljudje celo preko naše ožje domovine. Da tako ogledovanje vzame mnogo časa. si lahko mislite. Kljub temu smo videli vse znamenitosti n. pr. tekočo Ribnico, kar je v tem kraškem svetu redkost, Rudežev grad ob nji, prostor, kjer Je biia sežgana zadilja čarovnica, kar je °Pisal Podgoričan v Slovenskih večernicah v knjigi »Zadnja na grmadi«. Seveda **no se morali oglasiti tudi »Pri Cenetu«, v najbolj znani ribniški gostilni. Le cer-*ve si nismo pogledali od znotraj, Jaz sicer silil v, to, da bi bil videl, če so Jo Ribničani v zadnjem času zopet kaj •azrlnili na svoj originalni način, a so mi Vsi zatrdili, da se to ni več zgodilo od onega časa, ki ga je ohranila ljudska pri-Povest do današnjih dni. Pač pa nismo Pozabili hiše, kamor je hodili naš Prešeren v šolo in pa tiste, v kateri je prebival njegov oče. Tudi na kulukarje smo naleteli. Kopali so temelje za nov Sokolski dom, katerega hočejo že letos spraviti pod streho . Tako je umevno, da je bilo naše ogledovanje ne samo dolgotrajno, ampait tud' naporno. Že sem dvomil, da bi bi!o še tisti dan kaj z začetkom pravega potovanja, a vendar sva jo odrinila proti peti Popoldne, ko je bilo še vedno dovolj to-Plo, preko njiv in travnikov k Novi Štifti. Spremljal je naju do tja najin ribniški znar ec in gostitelj. Lepa in dokaj prostorna Ribniška dolina je v tem letnem času, ko dorašča tem-noze'ena koruza In zori žito, silno slikovita in pestra. Nekoliko je podobna naši Dravski dolini. Samo da je mnogo daljša *n Širša ter docela ravna in še bolj posejana z belimi vasmi. Sicer jo pa kakor našo Dravsko dolino obdajata dva dolga z zelenimi smrekami in bukovjem porast-|a gorska masiva. Na vzhodni strani Maja gora z vrhovi Grmada (887), Špičnik '897) in črni vrh (955 m). Vzporedno z Malo goro pa se vleče na zahodni strani Velika gora z Ostrim vrhom (1127) in “do steno (1253 m). Z Velike gore gle-ajo po Ribniški dolini okameneli svatje, , katerih poroča pripovedka, da jih je nrf?0val ra(H njihove objestnosti in Zef st!* Je to vrsta sivih skal sredi enega smrekovega gozda pod vrhom ttebena Velike Gore. VetiHS' se so,nce že dokaj nagibalo, r Je bilo še vedno toplo dovolj, da se je z naju začela cedeti preobilna maščoba. Najin spremljevalec, ki je abstinent, je sicer trdil, da precejava v Ribnici zavžlto pivo in cviček, a nama se je vendar zdelo, da je iz naju izteklo več tekočine, nego sva je zaužila. Posebno sva to občutila, ko smo se bližali sloveči božji poti Nova Štifta, katere cerkev stoji na hribčku. Posebnost , te božje poti so namreč »svete štenge«, katerih nima daleč na okrog nobena romarska cerkev. Zato hodijo sem od blizu in daleč grešniki in grešnice delat pokoro. Romarska cerkev Nova Štifta je prav velika stavba s kupolo na sredi. Ta kupola je bila pokrita s skodljami in se je pred leti na še ne ugotovljen način užga-la. Bila je resna nevarnost ne samo za kupolo, ampak za celo cerkev. Vendar se jo je posrečilo rešiti. Danes je pokrita tudi kupola kakor vsa cerkev s pločevino. Ljudstvo je bilo tako radodarno z darovi, da sta cerkev oskrbujoča frančiškana lahko popravila ne samo kupole, ampak celo cerkev. Pred cerkvijo je obširen prostor za romarje in sejmarje. Ta prostor senčijo orjaške starodavne lipe. Eno izmed njih so v zadnjem času podrli in napravili na njenem visoko odžaganem porobku — »prižnico«, katera je ograjena s smrekovimi koli. Tajim pride prav, kadar pride toliko romarjev, da jim je prostorna cerkev še vedno premajhna. Kadar so pa ljudska zborovanja, je pa ta »prižnica« obenem govorniška tribuna. ^Ia eno izmed teh orjaških lip pa še danes vodijo udobne stopnice do utice, ki se nahaja dokaj visoko med krošnjo starodavnega drevesa. Nova Štifta je po svoji, idilični legi kakor nalašč ustvarjena, da se človek vsaj za nekaj ur iznebi vseh življenskih skrbi ir. nadlog ter se zatopi v drugi, duhovni svet. Nova Štifta je pa zanimiva še iz drugega razloga. Tukaj je namreč živel v pokoju več let župnik Klinar, ki je spesnil m tudi uglasbil znano pesem »Le enkrat bi videl — kak’ solnce gor gre«. Takrat je še videl in opravljal službo božjo. Proti koncu svojega življenja pa je res oslepel. Bil je neki originalen mož. Ker ni imel organista, si je vedel pomagati sam. Pri popoldanski službi božji je izpostavil sv. Rešnje telo. Potem pa je šel v zakristijo, se preoblekel in hajdi na kor za orgle. Pa je začel melodijo, katero so spremljali vsi verniki v cerkvi. Bilo je neki silno ginlji-vo. Ljudstvo se Še sedaj rado spominja tega moža. Sedaj oskrbuje cerkev red oo. frančiškanov. Po navadi bivato stalno dva patra. V letnem času p.a pošilja red semkaj tudi kake rekonvalescente. Po kratkem ogledu, je pa naša trojica zašla v bližnjo gostilno k Fajdigi, da se oddahne in da dobiva midva novega krep Čila za pot v hribe — med medvede. Borba za zv/onoue u Saganu V mestu Sagan se je vnela huda bitka med občinsko upravo in cerkveno občino za nabavo novih zvonov, namesto starih, ki so bili med svetovno vojno preliti v topove. Spor je dovedel tako daleč, da je cerkvena občina celo zarubila mestno občino. Vzrok temu sporu pa je stara, preperela listina iz leta 1430, ko se ,ie mestna občina obvezala, da bo za posojeno vsoto vedno skrbela za to, da bo imela saganska cerkev dovolj zvonov. Po vojni je mestna občina odklanjala kljub ponovnim pozivom cerkvene u-prave njene zahteve po nabavi novih zvonov ter končno posegla po skrajnem sredstvu, da je tožila občinske očete in izvedla rubež, nekega občinskega podjetja. Posledica tega je, da se je mesto razdelilo v dva sovražna tabora, ki se ' orita za ali proti nabavi novih cerkvenih z. ov. Pri nas bi bila zadeva gotovo davno urejena, ker bi verniki sami zbrali za nove zvonove ter ne bi živeli 12 Lt brez zvonov. Načela. — Načelno dajem podporo samo v resnici siromašnim. =s Kako pa poznate, kdo je v resnici siromašen? — Siromak je preveč ponosen, da bi prosil^ za kakšno podporol Sokolstvo v Sokolsko društuo Zerjau je imelo v nedeljo društveno javno telovadbo. Dan ni bil posebno dobro izbran, ker je bila istočasno v Mežici nova maša in tombola KJS. Udeležba je bila zato pičla, častno pa je bilo število nastopajočih. Ob zvokih rudniške godbe je prikorakalo na vzorno letno telovadišče deloma v telovadnih, deloma v slavnostnih krojih 120 sokolskih pripadnikov. Izvzemši 15 članov v krojih so pri nastopu vsi sodelovali. Starosta br. ing. Fettich, ki je skupino nagovoril, se je pri tej priliki spomnil naše vladarske hiše, pozdravil pičlo navzoče prijatelje Sokolstva in predstavil prosvetnega nadzornika brata Sovreta iz Slovenjgradca, ki se je udeležil prireditve kot odposlanec br. župne uprave in vodstva Koroškega Sokolskega okrožja. V svojem pozdravnem govoru se je spom nil med drugim naših, iz Pariza se vračajočih mednarodnih tekmovalcev, pred letom dni ponesrečenega pok. brata Maleja in omenil Tyrševo leto, ki bo končalo ob lOOletnici njegove smrti z vsesokolskim zletom v Pragi 1. 1932. Nastop je bil skrbno pripravljen in, če prezremo predolge odmore med prvimi točkami obširnega in zanimivega programa, vzorno izvajan. Moška in ženska deca je nastopila hkrati in nas' je uvodoma pozabavala in zadivila ■z živahnimi igrami in zanimivimi raznoterostmi. Sledila je prosta in orodna telovadba moškega in ženskega naraščaja, ter Članov in članic, ki so vsi po večkrat prav dobro nastopili. Skupno število nastopajočih je bilo 1.05, po veliki večini sa-mii pripadniki žerjavskega Sokola. Sodelovalo je le par članic iin naraščajnc ter 6 članov iz Mežice in Črne. Prireditev je izpadla v moralnem oziru tako, da so sodelavci in prireditelji z uspe hom lahko zadovoljni in na storjeno delo ponosni. Nastop Sokolskega čruštua Preualje V nedeljo se je vršil v Prevaljah letni nastop ki sta mu prisostvovala tudi srezki načelnik brat dr. Maraš in podnačelnik g. Miilač. Sokolsko župo in Koroško okrožje je zastopal brat okrožni načelnlik. Točno ob napovedani uri so prikorakali vsi oddelki pod vodstvom brata načelnika na telovadišče, kjer je zbrane pozdravil brat podstarosta postajenačelnik Kaffou. V svojem govoru je obrazložil prisotnemu občinstvu pomen in način Sokolske vzgoje ter pozval prisotnne, naj še nadalje o-hranijo naklonjenost domačemu društvu. Svoj govor je končal z vzklikom prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru kot starosti jugo-slovenskega Sokolstva. Nastop se je vršil točno po določenem programu. Pohvalno moram omeniti, da je nastopilo le domače društvo brez pomoči sosednih društev. Nastop sta otvo-rili moška in ženska deca z raznoterostm,, in igrami, katere so napravile na prisotne najboljši utis. Sledila je nato splošna o-rodna telovadba. Vse vaje so bile prav primerne nastopajočim. Moški naraščaj je nastopil s prostimi vajami za Prago. V začetku je /manjkala skladnost, med vajami pa se je tudi to popravilo. Člani so proste vaje izvedli zelo dobro, ravnotako članice. Nastop članov na drogu in članic na bradlji je pokazal prav lepe uspehe. Nekatere vaje članov so bile naravnost vrhunske. Med članicami pa je bilo opaziti nekaj prav elegantnih telovadk. Zadnja točka programa je bila sestava brata načelnika, pri kateri je nastopilo 8 članov in 4 članice. Sestava je bila posrečena in prav primerna sposobnosti telo, udeev. Pri prostih vajah Je igrala gasi ska godba prav dobro in če bi imela na razpolago dobre note, bi stvar v vsakem pogledu uspela. Nastop bi bil zaslužil več pozornosti s strani domačega občinstva. Manjkali so celo nekateri odborniki. To gotovo ni vzpodbujevalno za brate in sestre, ki. so se trudili vse leto. Prihodnjič več pozornosti! j Prednjaškemu zboru pa častitam k lepo uspelemu nastopu. Bratje pradnjakl, sestre prednjačice! Le tako nanrej in uspehi bodo od leta do leta vidnejši. — Zdravo! — ' V. M. PREDLOG MARIBORSKIH KLUBOV ZA REORGANIZACIJO PRVENSTVENEGA TEKMOVANJA LNP. Za glavno skupščino LNP, ki se bo vršila dne 2. avgusta v Ljubljani in bo razpravljala med drugim tudi vprašanje reorganizacije prvenstvenega tekmovanja, so predložili klubi mariborskega' okrožja po dr. Planinšku izdelan predlog, ki predvideva enotni prvi razred in 4 skupine drugorazrednih klubov. Ugodna rešitev tega predloga je važna zlasti za klube našega mesta, ker jim daje možnost vstopa v lige, v kolikor se v lokalnem prvenstvenem tekmovanju plasirajo na I. odnosno na II. mesto. Prvi razred bi tvorili sledeči klubi: 1. Prvo in drugo plasirani klub Ljubljane po stanju jeseniške prvenstvene tabele iz leta 1930-31 (Primorje in Ilirija); 2. Prvo in drugo plasirani klub Maribora po stanju prvenstvene tabele iz leta 1930-31 (ISSK Maribor in SK Železničar). 3. Zmagovalec iz dvojne kvalifikaoijske tekme tretje plasiranega kluba Ljubljane (SK Svoboda) proti zmagovalcu iz dvojne kva lifikacijske tekme prvaka Trbovelj in prvaka province Ljubljana (SK Elan). 4. Zmagovalec iz dvojne kvalifikaoijske tekme tretjeplasiranega kluba Maribora (SK Rapid) proti prvaku celjskega okrožja (Atletik SK). Drugi razred bi se delil na štiri skupine in to: 1. skupina Ljubljana - mesto; 2. skupina Ljubljana - provinca; 3. skupina Celje-Trbovlje; 4. skupina Maribor - mesto in okolica. To skupino bi tvorili sledeči klubi: SK Rapid, v kolikor bi izpadel iz kvalifikacijske tekme, SK Svoboda, SK Ptuj, SK Mura in SK Maribor, čim bo sprejet v JNS. Izvedba prvenstvenega tekmovanja: Prvenstveno tekmovanje izvede LNP, in to za I. razred, mesto Ljubljano in okolico neposredno. V območju ostalih skupin pa medklubski odbori. Prvo in drugo p'a-sirani klub prvega razreda sta izključno legitimarana za vstop v III. ligo državnega pr\ bistvenega tekmovanja (sklep gl. skupščine JNS z dne 5. V. 1931). Prvak drugega razreda se določi sledeče: Prvak II. razreda skupine Ljubljana-mesto igra dve tekmi s prvakom II. razreda Ljub-l]„..iu-provinca. Prvak II. razreda skupine Cel.e-Trbovlje igra 2 tekmi s prvakom IL razreda skupine Maribor. Zmagovalca tebi tek.m pa igrata dve finalni tekmi. Zmagovalec teh tekem je prvak drugega razreda ter preide avtomatično v prvi razred, 'dočim pade zadnje-plasirani klub L razreda v drugi razred1 in sicer v skupino svojega teritorija. Mednarodni tenisturnir na Bleda priredi Beograjski tenis klub v dneh 31. julija do 2. avgusta. Prijave sprejema do 30. t. m. Zdraviliški dom, Bled. Tour de France. Po 14. etapi je splošna kvalifikacija posameznikov sledeča: 1. Magne (Francoz), 2. Tesenti (Italijan), 3. Demy-sere. (Belgijec). Skupinska kvalifikacija: 1. Francija, 2. Belgija, 3. Italija, 4. Avstra-lija-Švica, 5. Nemčija. Iz LPP. Opozarjajo se vsi klubi, da je zadnji dan prijav za podsavezno in savezno prvenstvo sreda 22. t. m., do katerega dne je poravnati tudi vse obveznosti. Do tega dne se morajo prijaviti tudi poljubni skoki. Prijave na savezna prvenstva je prijaviti direktno JPSu Zagreb, Zrinjski trg štev. 9. Kolesarska tekma med vegetarijanci in mesojedci Skandinavski športniki že dolgo razpravljajo o tem, da li je za športnike priporočljivejša vegetarijanska, ali mesna prehrana. Da bi se o tem prepričali, so priredili pristaši obeh taborov veliko kolesarsko dirko. Vegetarijanci so imeli na dresih vtkano žlahtno banano, mesojedci pa so se ponašali z volovsko glavo. Dirka je bila zelo naporna ter se je vršila na progi Kopenhagen - Oslo/Zmagali so vegetarijanci, dočim so bili v slični dirki na Danskem premagani od mesojedcev Mariborski VECERNTK Jutrt V Mariboru, dne 22. VII. 1931. IL Zen cen V senci jezuita 163 Toda dogodki, ki SO se bili pripetili med njeno blaznostjo, so ji ostali deloma zakrni, kakor da leži na njih gosta senca. Tako se ni mogla spomniti, kaj jo je napotilo, iti v Fontenblo; tudi se ni spominjala več, da je bila ta lepa deklica, ki se smehlja ob postelji, nekoč že v, njenem brlogu. S tesnobno boječnostjo je povzela: »Ali mi hočete povedati, kako Vam je ime? Tako srečna bi bila, ako bi vedela..,« »Ime mi je Žileta...« Margentinini prsti so se skrčili na odeji, toda premagala se je. Žileta se je nasmehnila. Margentina j« molčala nekaj minut. Nato je vprašala: »Zakaj So me prenesli V ta krasni grad?« »Jaz sem hotela, da store tako.« »Vi ste hoteli? ... A, ne čudim se temu...« »Kako to?« se je nasmehnila Žileta. »Zato, ker ste tako dobri... to se vidi na prvi pogled... in tudi zato, ker je moralo tako priti...« Žileta ni razumela teh temnih besed, ki so izražale pri Margentini še temnejša čustva. Sicer pa se je čudila vsemu vedenju in besedam ranjenke. Ali je bila to tista ženska, ki je ravnala z njo tako kruto v Parizu? Kakšen izpreobrat se je bil izvršil v njej? In zakaj je planila Margentina prej tik pred strelom k njej ter zaklicala: »Moja hči, Žileta moja!« Ta žena se ji je zdela, kakor odeta s skrivnostjo. Kljub temu pa jo je obhajalo sočutje, ki je bilo v tvojem dnu nemara samo dejansko usmiljenje do te nesrečnice. Morda je bilo vse to zgolj zato, ker ji je bilo dano misliti v dobi kratke minute, da ie to njena mati. Med tem pa jo je vprašala Margentina: •Pravijo, da ima kralj hčer... razumete me dobro... hčer, ki ne pozna svoje matere... Ali je res?« Žileta je prebledela ob tem vprašanju. OČI »O se ji zameglile. Sklonila je glavo... Mar-gentma jo je gledala t željnimi očmi. Povzela je s trepečočim glasom: »Odgovorite mi... Oh, verjemite... oh, če vas izprašujem te reči... Glejte.. moje življenje visi na nitki... Odgovarjajte mi kakor umirajoči, ki jo vaše besede lahko ožive aili umore...« »Res je, gospa,« je dejala Žileta nato... »kralj ima hčer, ali jo vsaj utegne imeti... Tako sklepam, ker mi ie sam dejal...« »In ta hči.,. ste vi, kad ne, da? To ste vi...« Bolesten vzdihljaj se je izvil deklici, ki je zajec-Hala; »Res, jaz sem... Kraljevska hči, gorje mi, hči brez matere 1« Margentino je izpreletel krčevit trepet. Njene roke so se sklenile v obožujoči gesti, in pogledala je Žileto, kakor se je spominjala, da je gledala v svoji mladosti podobo preblažene device Marije. Iz oči pa so se ji začele teči »olze, počasi, kapljica za kapljico. »Gospa, gospa!« je vzkliknila Žileta preplafiena, »ali vam je huje?« Margentina je odkimala z glavo. In zamrmraila je s tesnobnim glasom: »Počakajte... da morem govoriti . . . povedati vam imam marsikaj...« Žileta je Čakala trepetaje. Ranjenka,je bila ohranila svojo obožujočo pozo: Solze so tekle še vedino, tiho, brez glasu in brez sunkov joka, in zdelo se je, kakor da dajejo obličju izraz čudnega sijaja. »Poslušajte,« je dejala Margentina naposled.,, »povedati vam moram... V mojem življenju je dolga doba, polna teme; sama čutim, da bi bilo zaman, ako bi poizkušala spraviti v njo kaj luči... Kaj se je godilo v tej dobi? Sama ne vem... Koliko dni, mesecev, let je trajalo? Tudi tega se ne zavedam... Zdi se, da sem spala dolgo, dolgo, in sem se zbudila šele zdaj... Samo par dogodkov se spominjam prav nejasno, kakor se človek spominja sanj, ki jih je že izbrisal san... Tako se mi zdi tudi, da sem videla vas... a to je gotovo le sen in prevara...« »Da, sen Je!« je rekla Žileta. Zakaj mislila je, da bi storila ranjenki veliko žalost, če bi ji omenila svoje bivanje v ulici Move-GarSon. Margentina je nadaljevala: »Toda vsega, kar se je zgodilo pred to temno dobo, Se spominjam do najmanjše podrobnosti... In takrat me davi tesnoba mojih muk, kakor sem jih šele pravkar izkusila... in moje radosti so tako navzočne v mojem duhu, da se vprašujem, ali so res minila leta, odkar je bilo vse to... In vse, vse to se meša v moji gilavl...« »Pomirite se in počijte, prosim vas,« jo je prekinila Žileta, prestrašena nad vzhičenjem, ki ga je slutila v Mafgentininih mislih. »Počijem da naj!« je vzkliknila ranjenka goreče. »Počivati! Moj najljubši počitek je to, da govorim z vami... In potem... vi še ne veste... Oh, če bi bilo to mogoče! Poslušajte me.. Čista deklica ste, in morda vam ne bi sme