IVAN KOZOLE, lastnik in prokurist Evrosada Krško: "Brez politike namreč tudi ne gre. Vedeti moraš, kako sistem diha ali v katero smer piha." I I Pogovor, str. 3 I ANTON KOREN, direktor Območne službe Sevnica Zavoda za zaposlovanje RS: »Brezposelnost v Posavju je postala obvladljiva.« . Aktualno, str. 2 Na gradu Raj- henburg podpi- sali listino o ob- novi zbirnega taborišča Aktualno, str. 2 Sevniški župan Kri- stijan Jane na sevni škem gradu pripravi sprejem za nekdanj Sevničanke in Sev- ničane > Iz naših občin, str. O'W POSAVS Kl # "W f bzorniK Časopis za pokrajino Posavje, leto IX, St. 102, četrtek, 1.12.05,23.200 izvodov Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Zaposlovanje in brezposelnost v Posavju v 2005 2 V igri za odlagališče vse tri posavske lokacije 3 Pogovor: Ivan Kozole 5 Šolski sklad na OS Koprivnica 5 Na Senovem novi odseki cest 6 Kulturno mladinski dom na Lukovcu 7 Odprta vrata zibelke cvička 8 Iz občine Krško 9 Iz občine Sevnica 10 Šport KRSKOl POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM Spet grozila voda Zaradi taljenja snega in močnih padavin so 27. novembra v Posavju spet naras- li krajevni potoki, ki so marsikje zalili kleti stanovanjskih hiš. Močno je narasla reka Krka, ki je v večernih urah v Kostanjevici na Krki prestopila bregove ter za lila cestne odseke. Zaradi močnih padavin so se po podatkih Regijskega centra z obveščanje sprožili plazovi v Sotelskem, Podbočju in Črneči vasi ter v Orešju na Bizeljskem, kjer je plaz ogrožal vikend, vinograd in daljnovod. V sevniški občini neprevoznih nekaj lokalnih cest Gasilci Prostovoljnega gasil- skega društva Sevnica so iz- črpati vodo iz delavnice obča- na, kamor je vdrla meteorna voda, in prebili dotočno kana- lizacijsko cev. Narasli so poto- ki in reka Mirna, tako da so ne- kaj lokalnih cest zaprli, in sicer ceste Bianca - Poklek, Gabri- jele - Krmelj, Pijavice, Sevni- ca - Orehovo. V Šentjanžu so se zamašile kanalizacijske cevi, meteorna voda pa je grozila, da bo poplavila stanovanjsko hišo. Prostovoljni gasilci PGD Šentjanž so odtok odmašili. V Kostanjevici na Krki grozila Krka, po občini Krško več plazov Potok v Brezovici v Podbočju je v jutranjih urah 27. novem- bra pričel poplavljati. Nekaj ur kasneje tudi potok Sušica v Podbočju, pri črpanju vode iz his pa so pomagali prostovolj- ni gasilci PGD Podboqe. Ker je meteorna voda poplavila tudi kletni prostor stanovanjske hiše na Poti na Armes na Seno- vem, so poklicni gasilci PGE Kr- ško iz kleti izčrpali vodo. Zaradi močnih padavin so se sprožili plazovi v Sotetskem, Podbočju, Črneči vasi, na cesti Šutna - Pristava ob'Krki. Nekaj po 17. uri je začela po- plavljati Krka pri Pristavi ob Krki, gasilci PGD Podbočje so pričeli s črpanjem vode iz sta- novanjskih objektov. Po 20. uri zvečer je začeta reka Krka pre- ko kanalizacijskih oz. meteor- nih jaškov vdirati v mesto Ko- stanjevica na Krki, nekaj po 21. uri pa je na območju Ulice talcev reka tudi prestopila bre- gove. Zaprli so tudi cesto Kri- žaj- Kostanjevica na Krki. Do zaključka redakcije je bila še vedno zaprta cesta Kostanjevi- ca - Zameško. V brežiški občini grozil potok Bregana Poplavil je tudi potok Brega- na v Slovenski vasi, nekaj pre- bivalcev pa se je umaknilo na varno. Ko se je gladina vode ustalila, so gasilci PGD Obre- žje izčrpali vodo iz zgradb, z vrečami peska pa so zaščitili najbolj ogrožene objekte. Za- radi nevarnosti, da bi se gladi- na vode ponovno dvignila, so gasilci ostali v pripravljenosti. Po podatkih centra za obveš- čanje je bilo ogroženih 13 hiš, 14 gospodarskih postopij in pri- bližno 30 ljudi. V popoldanskih urah se je v Orešju na Bizelj- skem sprožil zemeljski plaz, ki je ogrožal vikend, vinograd in daljnovod. Gasilci PGD Orešje in ostali pristojni so si ogledali plazišče in se odločili, da bodo v sodelovanju z občino Bistrica ob Sotli začeli z deli. L. Petrišič Bo v Krškem nastala še druga fakulteta? Komaj je v Krškem odprla vrata enota celjske Fa- kultete za logistiko, že so stekli načrti za drugo fakulteto v mestu, tokrat za fakulteto za ener- getiko. Pobudo za njeno ustanovitev je sproži- la Občina Krško in že marca letos oddala vlogo za pridobitev mnenja o možnostih zanjo na Svet RS za visoko šolstvo. 23. novembra je v Srednji soli Krško potekala predstavitev pobude, na kateri se je zbrala tako rekoč vsa slovenska energetska smetana, pa tudi vodstvo Univerze v Mariboru, v okviru katere naj bi se oblikovala nova fakulteta. Posavje je z Nuklearno elek- trafno Krško, Termoelektrarno Brestanica in spodnjesavskimi hidroelektrarnami v izgradnji pomemben slovenski energet- ski bazen, kot kaže, pa bo v naslednjih letih ravno zaradi tega pri nas nastala prva slo- venska fakulteta, ki bo izob- raževala posebej za to panogo gospodarstva. Na predstavitvi projekta so se z redkimi izje- ga programa. Da v Sloveniji predvsem v zadnjih letih pri- manjkuje kvalitetnih interdis- ciplinarno izobraženih ener- getikov, sta potrdila direktor TEB Bogdan Barbič in direk- tor NEK Stane Rožman, ki sta zato podprla pobudo. Podpo- ro nastanku energetske fakul- tete je obljubil tudi Vizjak, ki v njej vidi idealno združe- vanje potreb gospodarstva in "Prva Mop" bodoče fakultete za energetiko: desno rektor mariborske univerze dr. Ivan Rozman in krski iupan Franc Bogovič, v ozadju energetska direktor ja Stane Roiman in Bogdan Barbie mami zbrali tako rekoč vsi po- membnejši akterji slovenske energetike z resornim mini- strom mag. Andrejem Vizja- kom na čelu. Župan Občine Krško Franc Bogovič je ide- jo o novi fakulteti predstavil kot nadgradnjo srednje teh- nične sole, za katero je za- interesirano tudi gospodarsko okolje, ki bo lahko sodelova- lo pri oblikovanju študijske- izzivov prihodnosti, pa tudi prispevek k decentralizaciji visokega šolstva. Za uresniči- tev pobude se je zavzel tudi rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman, ki je opozoril da bo na fakulteto kljub storje- nemu prvemu koraku potreb- no še malce počakati, saj gre nenazadnje pri tej ustanovit- vi za politično dejanje. p. Pavlovič fSeCOM' p.p. 265, H270. Krfkti mmm Secom Krško d.o.o., Vrbina 999, 8270 Krško Tel.: 07 488 ül 70, Fax: ...73, sccom.krsko(«jsiol. net, www.oknainvrata.com NOVO NOVO NOVO TR2NICA * BOLŠJISEJEM * I * "" ---¦--' __--- - ¦ —. - VABIMO PRODAJALCE IN KUPCE, DA NAS OBIŠČETE V KOSTANJEVICI NA KRKI, NA OTOKU, ORAŽNOVA 19. ¦ ;::~:rf_'jlr_Zi__lii-:L-L maOGsktpmpoM§ Izgradnja HE na $podnjl Savl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE D.O.O, (za Skittint podvlg) KoprsM hHcä«, TOOO L]ubl)ana I Mocenergye WEBH- . LETNiKONCERT v soboto. 10.12.2005 ob 19.00 uri V KULTURNI DOM KRSKO TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 KrSko, CK2 7, p,p. 335, tel ¦ 07 49 21 674. fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si Vabimo vas v zagrebško Komedijo na ope- retno bonbonjero Bajadera. V njej bodo predstavljeni najlepši odlomki Straussovih, Kalmanovih in Leharjevih operet. Na pred- stave se bomo iz Sevnice, Krškega in Bre- žic odpeljali:10 12. (premiera), 23.12. in 29.12.. Prijave sprejemamo do zapolnitve avtobusa. 2 I AKTUALNO Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 Podpisali listino o obnovi zbirnega taborišča Pfedsednica Društva izgnan- cev Slovenije Ivica Žnidaršič je 29.11. županom in podžupanom dvajsetih stovenskih občin pri ne- kdanjih hlevih gradu Rajhenburg, skozi katere je šlo med drugo sve- tovno vojno v izgon 63.000 Slo- vencev, predstavila dosedanji potek obnovitvenih del, v sklo- pu katerih je bilo na delu grajskih hlevov zamenjano ostrešje in pol- ožena nova kritina, hkrati pa so ojačali tudi nosilne zidove ob- jekta. V nadaljevanju so prisotni predstavniki občin Sevnica, Breži- ce, Krško, Bistrica ob Sotli, Pod- četrtek, Kozje, Škocjan, Radeče, Podvelka, Muta, Radlje ob Dravi, Slovenska Bistrica, Hrastnik, Slo- venj Gradec, Novo mesto in Ma- ribor v prostorih rajhenburškega gradu podpisali listino o name- ri moraine in tudi finančne pod- pore Društvu izgnancev Slovenije pri nadaljnji obnovi hlevov, v ka- terih nameravajo v naslednjih le- tih obnoviti tudi notranje prosto- re in taborišče urediti tako, da bo takšno, kot je bilo v letih 1941 1942. Ö.M. Eles Gen zagotavlja konkurenčnost slovenske energetike Nadzorni odbor Eles Gena je na seji 29. novembra 2005 potrdil pogodbo s HSE o pro- daji in nakupu električne energije za naslednje leto ter pogodbo o prodaji etek- trične energije za leto 2006 družbi Istrabenz-Gorenje, tr- govanje in prodaja električ- ne energije d.o.o., ki je bila izbrana kot najugodnejši po- nudnik na razpisu med peti- mi možnimi ponudniki v Slo- veniji. Eles Gen je pravni naslednik slovenskih vlagateljev v Nu- klearno elektramo Krško (NEK) glede pravic in obveznosti y zvezi z njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Razpolaga s 50 odstotki proizvedene električ- ne energije v NEK, kar pred- stavlja približno 25 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji, ob tern pa so obveznosti Eles Gena uprav- Ijanje z deležem v NEK, odpla- čevanje kredita za izgradnjo elektrarne, zagotavljanje po- trebnih finančnih virov za po- slovanje NEK ter pokrivanje obveznosti do Sklada za finan- ciranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih od- padkov iz NEK. S sklenjenimi pogodbami se uresničuje vizija Eles Gena, postati samostojni ponudnik električne epergije, ki bo s tern omogočil kupcem prosto izbiro dobavitelja po konkurenčnih pogojih. VübimO krajevne skupnosti, društva, fe klube in druge torganizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na etektronski naslov: obzornik@volja.net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO V igri za odlagališče Vlada RS se je pred dvema tednoma seznanila s pred- primerjalno študijo za izbor treh potencialnih lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov. Kot je bilo pričakovano (o tern smo pisali že v 97. številki Posavskega obzornika pred dobrima dve- ma mesecema), so v igri za odlagališče ostale vse tri posavske občine oziroma po ena lokacija v vsaki ob- čini: Vrbina v občini Krško, Globoko v občini Brežice in Čagoš v občini Sevnica. V predprimerjalni študiji je bilo ovrednotenih 12 potenci- alnih lokacij za odlagališče v petih slovenskih občinah, po- leg vseh treh posavski h še v občinah Lenart in Šmartno pri Litiji. Krška občina je prijavi- la le lokacijo, ki je bila po- trjena, brežiška občina po- leg izbrane še eno lokacijo v KS Globoko, sevniška občina pa je prijavila kar pet loka- cij, poleg izbrane na območ- nosti, funkcionalno-tehnične primernosti ter okoljske in prostorske sprejemljivosti. Na predlaganih treh lokaci- jah bo Agencija za radioak- tivne odpadke takoj po skle- nitvi lokalnega partnerstva z občinami pričela s terenskimi raziskavami, vse tri obdne pa bodo v skladu z uredbo o me- rilih za dolodtev višine nado- mestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrske- Franc Bosovič, iupan občine Krško: "Takšno odločitev vlade sem pričako- val. Podpiram dejstvo, da se je debata končno usmerila v tista okolja, kjer je največja verjetnost, da bo to odlaga- lišče v prihodnosti zgrajeno. V naspro- tnem primeru bi kar kmalu, okoli leta 2010, že nastale resne motnje pri obra- I tovanju nuklearne elektrarne." Ivan Motan, iupan obäne Breiice: "Nekako smo pričakovali, da bo izbor lokacij takšen, kot je, saj se je že kar nekaj časa govorilo, da bodo vse tri lo- kacije izbrane v Posavju. Glede na to, da smo bili vedno mnenja, naj se pro- blem rešuje v okviru celotnega Posav- ja, ne pa le v okviru ene občine, se mi zdi ta odlodtev vlade zelo modra." Kristijan Jane, iupan občine Sev- nica: "Mislim, da se je vlada odloči- la pravilno, saj Posavje s temi odpad- ki živi že vrsto let, zato je prav, da se bo tukaj tudi odlodto o končnem od- lagališču zanje. S tern, ko smo se Po- savci prijavili na ta razpis, smo pokaza- li, da hočemo pomagati državi pri tern vprašanju." ju KS Studenec še dve lokaciji na območju KS Boštanj ter po eno na območju KS Krmelj in KS Zabukovje. Pri izbiri treh občin oziroma treh lokacij je bil osnovni odlodtveni krite- rij družbena sprejemljivost objekta, poleg tega pa se je upoštevalo še kriterije var- ga objekta začele dobivati nadomestilo, ki znaša približ- no 57 milijonov tolarjev let- no. Kot je znano, mora biti v skladu z zakonom lokacija za odlagališče potrjena do leta 2008, odlagališče pa mora za- četi obratovati do leta 2013. P. Pavlovič Občina Krško o odločitvi Vlade RS Na Občini Krško so v zvezi z mnenjem vlade RS o predlogih za ustanovi- tev novih občin je zapisali, da krški župan pričakuje ponovno razpravo o ustanovitvi mestnih občin, ko se bodo v Sloveniji ustanavljale pokra- jine. Z Občine Krško tudi sporočajo, da je bil pričakovan sklep v zvezi s pobudo Kostanjevice na Krki, saj ta izpolnjuje minimalne pogoje za ustanovitev občine. Postopek v nadaljevanju predvideva referendum," na katerem se bodo krajani Krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki odločili o svoji prihodnosti. V tern času bo ponovno dana priložnost za argumente tistim, ki pobudo podpirajo, in tistim, ki ji nasprotujejo. Zaposlovanje in brezposelnost v Posavju Manjka varilcev, mizarjev, gostincev... V letošnjem letu do oktobra se je v primerjavi z lanskim oktobrom število brez- poselnih v Posavju povečalo za nekaj več kot sto. Glede na številna odpušča- nja, predvsem v tekstilni industriji, pa so po besedah direktorja sevniške območ- ne službe Zavoda za zaposlovanje Antona Korena s povprečjem zadovoljni, saj je bilo hkrati tudi več povpraševanja po novih delavcih, kar pomeni, da je brezpo- selnost, katere odstotek se je v Posavju približal tistemu na državni ravni, posta- la obvladljiva. Za naslednje leto se na zavodu že pripravljajo na odpuščanje oko- li 300 delavcev v Vipapu, že v januarju pa naj bi se odprla nova delovna mesta v poslovni coni na Drnovem. Po podatkih sevniške območne službe Zavoda za zaposlovanje iz letošnjega oktobra je v Po- savju 3798 brezposelnih oseb, od tega 1580 v Krškem, 1291 v Brežicah in 927 v Sevnici. Kar je 113 več v primerjavi z Ian- ski oktobrom in 263 več glede na december. Stopnja brezposelnosti v Po- savju se je zelo približala slo- venskemu povprečju, ta je 10, v Posavju pa 11,2. K temu so pripomogla predvsem nova de- lovna mesta. V obdobju med letošnjim januarjem in okto- brom je bilo skoraj 20 % veo novih potreb kot leta 2004. Gre predvsem za deficitarna podroqa, kjer primanjkuje de- lovne sile, kot so predelovalna dejavnost (kovinska industrija, proizvodnja izdelkov iz gume in plastike, proizvodnja vozil in lesna dejavnost), kmetij- stvo, zdravstvo, promet, go- stinstvo in gradbeništvo. -V letošnjem letu je med brez- poselnimi kar 608 presežkov, kar je 133 več kot lani, pred- vsem žensk iz tekstilne indu- strije, več kot polovica nad 40 let starosti in večina z najnižjo izobrazbo. Med brezposelne se je letos vpisalo tudi 670 prvih iskalcev zaposlitve, od tega 74 % do 25. leta starosti, večina s peto stopnjo strokovne izobra- zbe in več kot polovica žensk. Najpogostejše ovire pri zapo- slovanju so znadlnosti brezpo- selnih, na primer ženske nad 50 let, brez ustrezne izobra- zbe ali delovnih izkušenj, de- lodajalci zaostrujejo kriterije, včasih pa tudi posamezniki, ki iščejo zaposlitev, niso ustrez- no pripravljeni na delo, več- krat se pojavljajo tudi struk- turna neskladja. Pri tern Zavod za zaposlovanje po besedah Korena ne želi biti pasiven, zato izvajajo različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kot so subvencioniranje zapo- slitev, programi izobraževanja in usposabljanja, javna dela, sofinanciranje delovnega pre- izkusa, usposabljanje na de- lovnem mestu, pri čemer stro- ške krije tudi zavod, programi za izobraževanje ali pridobiva- nje funkcionalnih znanj in po- dobno. Hkrati so na zavodu za- čeli tudi z ukrepi za mlade, predvsem s promocijo poklic- nega izobraževanja in defici- tarnih poklicev. Za naslednje leto je že znano, da bo okrog 300 presežnih de- lavcev v Vipapu, drugih pre- sežkov po besedah Korena za- enkrat ni napovedanih. Se pa obetajo nove možnosti za za- poslitve, tako da ta odpuščanja ne bi smela v večji men vpliva- ti na brezposelnost. Že 5. de- cembra naj bi stekli pogovori s predstavniki sindikata. L.Pethšič Anton Koren "Kredit takoj" Presenečenja... Kredit takoj z dobo odplačila do 2 let cenejši do konca leta. V predprazničnih dneh smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden kredit po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve za najrazličnejša novoletna presenečenja. Najcenejši v Novi KBM. www.nkbm.si Kl» M0OM !i|v«(C« oi—a—aa ¦ 0801750 ».Nova KBMdd TERMALNA RIVIERA Terme Čatež - slovensko naj kopališče 2005 TERMALNA RIVIERA - VODNI UŽITKI 365 DNI V LETU! NOVOST - VEČERNA VSTOPNICA po 18. uri do 23.12.05 (cene na osebo): pon-pet sob-ned-prazniki I OTROCI 1.000 SIT 1.400 SIT ODRASLI 1.400 SIT 1.800 SIT BOOM AKCIJA: do 23.12.05 brezplačen celodnevni vstop na Termalno riviero za enega otroka (od 4-14 let) v spremstvu dveh odraslih NE ZAMUDITE! 3-urni obisk zimske termalne RIVIERE in SAVNA PARKA ali FITNESSA in SAVNA PARKA samo 2.100 SIT/osebo (ponudba velja izključno med tednom) Organizacija PREDNOVOLETNIH ZABAV z ugodnimi cenami namestitev - več informacij na tel.št.: 07 49 36 759 Preživite NOVOLETNE PRAZNIKE v hotelu Žusterna v Kopru TERME ČATEŽ Tel.: 07 49 36 700, 07 49 35 000; Fax: 07 49 35 005; www.terme-catez.si; info@terme-catez.si DARILNIBON sERMEČATEŽ- zvrstnadarilo za Vaše najdražie! Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 AKTUALNO 3 Pogovor z Ivanom Kozoletom, lastnikom in prokuristom podjetja Evrosad d.o.o. Po duši sem bil vedno agronom Gospodarska zbornica Območna zbornica Posavje je letos že devetnajstič podelila priznanja posameznikom In organizacijam na področju gospodarstva v posavski regiji. Priznanje za gospodarske dosežke za leto 2004 je prejel Ivan Kozote, ki je že več kot 45 let povezan s sadjarstvom. Leta 1995 je odkupil takratno poslovno enoto Sadjarstvo Agrokombinata Krško z vsem premoženjem In zaposlenimi ter ustanovil podjetje Evrosad. Ustvaril je vodilno slovensko sadjarsko podjetje, saj je Evrosad lastnik največje sadjarske površine v Sloveniji In je celo za evropske sadjarske razmere zelo velik (v lasti ima preko 600.000 dreves), skupaj s partnerskim podjetjem Sadjarstvo Bianca In Sadjarsko zadrugo Evrosad pa ima tretjinski delež na trgu sadja v Sloveniji. Ivan Kozole je bil direktor podjetja vse do leta 2003, ko se je uradno upokojil, direktorsko mesto pa je pre- vzel njegov sin Boštjan. Oče pa se ni povsem umaknil, saj je ostal lastnik in prokurist, predvsem pa nepogreš- Ijiv strokovnjak za sadjarsko proizvodnjo, ki opravi večino strokovnega dela na terenu. Evrosad je v bistvu družinsko podjetje? V nekem smistu je res, vendar moram povedati, da se v njem ne obnašamo tako. Prvič, Ja- dranka (žena, op.p.) je vodila računovodstvo že v Agrokom- binatu in ga tudi pri nas. Zelo pomembno je, da imaš zaupa- nje v tistega, ki upravlja s fi- nancami, to je velik in trden steber. In drugo, če sem od- krit, sem sina Boštjana posta- vil tako rekoč pred dejstvo, da je deset let kratko obdobje za kakršno koli firmo ali, če želi- te, kmetijo, ki jo, da je uspeš- na, praviloma gradita najmanj dve generaciji, da kaj doseže- ta. Kako bom zastavil, je bilo namreč odvisno od tega, ali bo Boštjan nadaljeval moje delo ali ne. V resnici nisem nikoli razmišljal tako, kot so nekate- ri govorili: »Kozote bo najprej vse pokupil, nato pa prodal in pokasiral razliko!" To ni bil ni- koli moj cilj. Vedno sem bil po duši agronom in to v specializi- ranem delu, kjer sem tudi za- eel delati in se tudi vedno za- vedal prednosti sadjarstva v Posavju, ga želel ohraniti, da to ne bi propadlo tako, kot ga je na žalost polovica po Slove- niji. Tako je po končanem dru- gem letniku Boštjan pustil štu- dij prava, za kar je potrebno priznati, da ni lahka življenj- ska odločitev za tako mladega fanta, in nadaljeval študij na ekonomiji. Kako ste si po vsem tem raz- delili delo v podjetju? Boštjan je kot direktor popri- jel za poslovni del in trženje, jaz za področje stroke in teh- nologije, Jadranka pa računo- vodstvo in knjigovodstvo. Pri nas je trenutno zaposlenih de- set delavcev z visoko ali vis- jo izobrazbo agronomske stro- ke in agronomije, kar pomeni, da imamo za razpoložljive po- vršine zelo strokoven tim. De- lovodje, ki pokrivajo deloviš- ča, pa imajo najmanj srednjo izobrazbo in veliko prakse na tem področju. In ker je pod- jetje pravna oseba, ni tako bi- stvena lastnina razen v tem delu, da gre za veliko laž- je oziroma bistveno hitrej- še usklajevanje in odločanje, ko je potrebno hitro ukrepati, da gre za krajši čas kot v siste- mih, kjer je razpršena lastni- na. V Evrosadu imamo skup- no 85 zaposlenih za nedoločen čas, skozi leto od 20 do 25 se- zonskih delavcev za devet me- secev, v času sezone obi ran j a pa še okoli 250 sezonskih de- lavcev. Za svoje delo dolgoletno ste prejeli veliko priznanj In na- grad, nazadnje nagrado Go- spodarske zbornice. Kaj vam pomeni to priznanje? Doslej sem res prejel kar ne- kaj priznanj, predvsem z go- spodarskega področja. V za- dnjih letih smo prejeli dve priznanji, ki mi veliko pome- nita, In sicer Pirčevo prizna- nje leta 2003, to je najviš- je strokovno priznanje, ki ga podeljuje Strokovno sadjarsko društvo, in letos priznanje Go- spodarske zbornice za gospo- darske dosežke. To mi potrju- je, da sem življenjski ciklus, ki sem si ga zastavil, pravilno usmeril. Da sem se znal tako organizirati in povezati vse faktorje, ki morajo sodelova- ti v pravo smer, da so dali tudi rezultate. Že večkrat so vas omenjali kot resnega kandidata za žu- pana ali poslanca. Četudi so me nekako vlekli v politiko, sem se temu uspeš- no izognil in bil toliko priso- ten, kolikor se mi je zdelo pomembno za uspešno gospo- darjenje. Brez politike namreč tudi ne gre. Vedeti moraš, kako sistem diha ali v katero smer piha. Kako bi ocenili desetletno obdobje delovanja In poslo- vanja podjetja Evrosad? Z enim stavkom bi lahko rekel, da je bilo zelo težko, ker smo se spustili v ta projekt z veliko volje in z malo denarja. Verje- li smo vase in upali, da nam bo narava naklom'la nekaj let, da se bomo postavili na noge, in moram reči, da nam je to tudi nudila, glede na to, da prvih pet let ni bilo tovrstnih kata- strof kot danes. Če bi global- no ocenil to desetletno obdo- bje, smo bili uspešni in da je bila rast našega podjetja zelo hitra, zato smo bili v lanskem letu tudi nominirani za Gaze- lo, da pa so nas sedaj te ka- tastrofe nekoliko zaustavile. Imeli smo izredno ambicioz- no zastavljene projekte pri obnovi nasadov, spreminjanju sortnega sestava ter prilaga- janju evropskemu trgu, kakor tudi v hladilni tehnologiji. Pol- ovico nasadov smo že prenovi- li po novih sistemih in na novo zgradili hladilnico z najsodo- bnejšo tehnologijo hlajenja in vodeno v celoti računalniško. Prejšnja s kapaciteto 2500 ton je bila zgrajena že leta 1968 tn zastarela, sedaj pa kapacitete nove hladilnice skupno s pre- novljeno staro hladilnico zna- šajo 10.000 ton ali tisoč vago- nov jabolk. Koliko dreves Imate In na Ka- terih lokacijah? Povsem točnega števila ne vem. Trenutno imamo v dre- vesnici 80.0000 dreves Evro- sada, Sadjarstva Bianca ter za prodajo, ki jih pripravljajo za sajenje, na 250 hektarjih na- sadov pa imamo preko 600.000 dreves. Sadovnjake imamo v Kostanjevici na Krki, v Bresta- nici, v Leskovcu pri Krškem, v Stari vasi in drevesnico v Za- dovinku, Sadjarstvo Bianca ima nasade na območju Blan- ce, na Loki pri Zidanem Mostu, v Sevnici in Impoljci, naši člani pa so iz vseh posavskih občin, nekaj tudi z Dolenjske. Letos je tudi vase sadovnja- ke večkrat prizadela ujma, kolikšen izpad Imate? V letošnjem letu je bila res ka- tastrofalna škoda. Prizadele so nas tri naravne ujme, od spo- mladanske pozebe do izjemne toče, ki so zajele vse naše na- sade in objekte, kar se v 57 le- tih še ni zgodilo, in tudi povr- šine večine kooperantov. Poleg tega pa je zaradi obilnega dež- ja in razmočenega terena po- puščala tudi armatura in južno od NEK je vihar podrl okoli pet hektarjev petletnih nasadov. Škoda, kar se tiče kakovosti, je pravzaprav totalna. Nabra- li smo le okoli deset odstot- kov jabolk, ampak tudi te niso bile prve kakovosti, ves ostal pridelek pa je bil primeren zgolj za industrijsko predela- vo. Ob tem pa moram poveda- ti, da smo ravno v letošnjem letu načrtovali največji pride- lek v desetih letih in bi verjet- no tudi bil, v kolikor te kata- strofe ne bi bilo. Katere so torej največje te- žave, s katerimi se soočate pri poslovanju? Gre pravzaprav za tovarno na prostem in dejansko občutimo velike negativne spremembe v naravi. Največja težava je obramba proti toči. Medtem ko imajo na Hrvaškem strelne zapornice in Avstrijci obrambo z avioni, je stroka pri nas uki- nila obrambo pred točo na Us- ei, alternative pa ne glede na to, da lahko sledimo vsa leta, da je ta pas od Maribora proti jugovzhodu najbolj izpostav- tjen ujmam, ni ponudilal Vse sadjarsko razvite države so poskrbele za aktivno obram- bo pred točo z izdelavo novih mrež. Mi imamo sedaj v Bre- stanici pod mrežami površino na 12 ha, na Blanci 6 ha, v na- slednjem letu nameravamo z mrežami pokriti 15 ha nasadov v Kostanjevici, dolgoročno pa si želimo imate pokritih 50 % nasadov, ker gre za preveliko investicijo, da bi lahko prekri- li vse. Avstrijci imajo pokritih kar 90 % nasadov. Do sedaj so mreže zaščitile nasad za eno življenjsko obdobje, se pravi 20 let, nove mreže s konstruk- cijo naj bi zdržale in obvaro- vale nasade že za dve življenj- ski obdobji. Druga težava je zavarovanje pri zavarovalni- cah. V tujini Imajo močno raz- vito vzajemno zavarovanje, ko 50 % zavarovanja sofinancira bodisi driava, pokrajina ali lo- kalna skupnost, ali pa vsi trije, preostalih 50 % pa zavarova- nec. In v takšnem primeru lah- ko daš normalno zavarovati, normalno pa pomeni, da zava- ruješ pričakovani pridelek, se pravi količino in tudi priča- kovano ceno. Mi pa, ker smo majhni, zavarovalnice pa vsa- ko leto dvigujejo zavarovalno premijo, ne damo zavarova- ti ne kotičine ne cene, pač pa samo nekaj, da lahko psiholo- ško mirneje spimo. Ampak od tega se ne da preživeti in ne razvijati! Če karikiram, zava- rovalna premija 20 % za jabol- ko pomeni, da je vsako peto jabolko od zavarovalnice. Velik del pridelka izvozite v tujino. Obvladujemo večji del sloven- skega trga, v tujini pa še ved- no držimo klasične trge nekda- nje Jugoslavlje, to je Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbi- jo, z izvozom na ostala tuja tr- žišča pa smo se nekoliko pre- usmerili. Prej smo namreč veliko izvažali vAvstrijo, Nem- čijo in tudi v Italijo, sedaj pa osvajamo angleški trg in Skan- dinavijo. Kako se letošnji Izpad odra- ža na teh trgih in ali se za- hteve po kakovosti razlikuje- jo od naših? Moram povedati, da je angle- ski trg za nas zelo zanimiv, ker daje večji poudarek na notra- njo kakovost. Seveda tudi na zunanjo, vendar angleški niso tako pikolovski, če se tako iz- razim, kot slovenski trgovci, ki jim je merilo veliko in rdeče jabolko. Angleži brez analize notranje kvalitete ne prevza- mejo nobene pošiljke oziro- ma kamiona. In ravno tu ima- mo prednost, ki jo pri ostalih trgovdh nismo mogli uveljavi- ti: odnos med kislinami, slad- kor In trdoto mesa, ki pome- ni tudi prednost pred drugimi. Denimo na Južnem Tirolskem nadaljevanje na 4. stranl Kolumna Goreli so... Pariz, november 2005: V zubljih je zooglenelo le 9000 franco- skin avtomobilov, 3000 potigalcem pa še vedno $rozi, da jih bodo odločne in piie: Marusa Mavsor predvsem zelo vnetljive besede notra- njega ministra Sarkozya, ki jim bodo sledila besedam primer- na dejanja, nasilno ločile od hladnih, po vseeno najbolj doma- čih (setiziranih) pea. O, ogenj!, eno od prapotel jonskih naravoslovcev, bit pitago- rejske kozmolo$ije, srčika Zemlje, najpomembnejša iznajdba, opoj umetnikov, usmrtitev - v sramoto in poduk, hudičev pies v peklu, utelešenje družbenih napetosti in naravnih trenj, ogenj kot neizčrpen napev, ki so ga / prsih od nekdaj nositl in ponos- no gojiti mladi, hlastajoti po novem zraku in iskrah preobrata, mladi,-na katerih svet stoji«. Ljubljana, november 2005: Korakali so, mirno, spoštljivo, v raznobarvnih, a prevtadujoie rdečih plastičnih ogrinjalih, ki so jih deliti organizatorji. Sneg je zadnjo not pobelil Ljubljano, iz petka na soboto pomešan % kar 200 tonami soli, se je pod koraki spreminjal v mrzlo broz- go, snetinke so se lepile na vroče dvignjene obraze in nenehno padale za vrat. Giasba je igrala, bobni so doneli, vsake toliko se je zastišala znana mešanica ptoskanja, ragelj in siren, ravno dovolj glasna, da sem se v istem trenutku nostalgično prestavt- la na eno od tribun domačega stadiona In navdušeno skakala po shojeni trow", ker je ravnokar zmagal krški spidvejist. Na Kongresnem trgu nepregledna mnoiica, ki ne divja, ne vpije, prisluhne besedam, ki jim pripisujejo preroškost. Na levo stoji- jo tri ienske utrujenih, a toplih obrazov. Ena od njih me zaloti, kako strmim v njene od mraza rdete roke in me prijazno vpra- ša: »Buste čajčka, guspudična?« V zadregi odkimam, ona pa na- daljuje: »Kamiuce, od duma.« Takrat pokaiem svojo termovko: »lellRni, iz Tula," in obe se še nekaj tasa smehljava. Nato izrele eden od predstavnikov sindikatov na odru ne- kaj stavkov, ki me spomnijo očttkov vlade, da gre za ideološkl marš po ulicah, a ko ta isti človek izrele, kako je Cerkev naia- lost tudi velik kapltalist (ker je rlmskokatoliška cerkev odkrito in razmeroma hitro podprla predlagane reforme), gospa s taj- Ikom bfiigne s piSčalko za boj proti reformam In obenem vzdih- ne: »Gospud, uslfši nas.« Ne, ni vse črno-belo in nikakor ni vse črno-rdeče. Pred mono stojljo trlje moikl, po njlhovi preobleki sodet so it poHdjske$a sindfkata, zraven mencata upokojenca in dthata v \ dlani. Na moji desni, pred sedeiem Univerze stojljo, radoved- no opazujejo in vsake toliko glasno zakritijo ali ploskajo Štu- dentje in dijaki, ki so se med pohodom solidarno pomešall med protestnike, med slndikate, kulturnlke, mirovnike, gospodinje, kteparje, utiteljice, zdravstvene delavce, profesorje, trgovce, Intelektualce, šivilje... kudentje živahno debatlrajo, zmajuje- jo z glavami, dvigajo v zrak transparente z najraztičnejšimi na- pisi. Pirmorcl, s katerimi se zaptetem v debato 0 negotovi uso- di in prihodnji vlogi tistega dela druiboslovjo, ki ni naklonjen trgu in opevani konkurenčnosti, zmešajo zraven nekaj italijan- skih besed. Ko se vmeša Prekmurec, moram kar napetl ušesa in moigane, da razvozlam njegovo hitro govorico, akcent Bete krajlne mi ne povzrola problemov, prav tako Gorenjci In KoroS- cl malo umlrijo ton, da se lahko razumemo vsi. Ne strinjamo se glede vsega, karpaje zdravo in produktivno. Nf poeenotenja, a ni tudi enoumnosti. Sele po kakšni url, kososev debato vključevati te drugs mimo- Idotl, me prešine, da nisem slišala domače govorlcel Kako je bilo na tem zgodovinskem protestu zastopano Posavje? Mladih resda ni bilo veliko v primerjavi z drugimi generacljami, a vse- eno, koliko od teh, ki so prlšll in povedati svoje, tudi nasprotno mnenje, je bilo »od doma«? Tiste, ki sem jih sretala, lahko pre- štejem na obe rokil Kaj je s posavskim mladostnim ognjem? Kaj je z gorečnostjo? Ali se mladi v naših krajih večinoma strinjajo prav z vsakim izmed 70 ukrepov? Zanimivo. Koliko in kako kri- tično In polemično razmlštjajo 0 sedanjosti in prihodnosti? Ali se tudi vzdruienja, klube In zavode povezujejo le zaradi individu- alnih interesov in ciljev? All so nagovori mladih s strani ven štr- leäh, ambkioznlh mladih, le politična gesta? Ponudba za mlade pa rezervoar za zbiranje totk za vidnejše politične funkdje? če bi ieleta biti optimistična, bi verjela besedam Cicera: Cum to- cent, clamant (Z molkom jasno poveda, kaj mislijo). Mnogi hotejo verjeti, da mladi nis(m)o pasivni in da ne bo pri- hajalo do še vetje redukclje bogastva življenjskih form. Soclolo- gi večkrat odvrnejo, da so mladi še vedno aktivni, a na drugai- ne naäne, da kukajo Iz zavetja svojih domov, v katerih ostanejo vsaj do tridesetega leta. Pa vseeno še vedno vidimo nekaj zanimivih potez: to povsod vre, gori in izgori, bodisi sneg na prsih protestnlkov, bodisi avto- mobitl ¦ statusni simboli ¦ od mototovk vpredmestjlh Evrope, je med mladimi v Posavju kar mirno. V mlakl grabežljtvosti, samo- volje, ielji po moci, premalo pa po znanju, vrednotah in drut- beni kritilnostl, se redijo mlade iabe. Nekatere iabice, tudi, ko jim damo svoj glas, molčijo, all pa le zaregajo tako kot jim re- lejo Izkušenejši iaboni. In tako prihodnost ostaja brez krititnih premistekov, visimo na plečih starejših, ki pa (naivno?) prllaku- jejo nekaj zanosa in mladostnega ognja tudi nazaj ¦ za naprej. V soboto je sneg med protestl noro naletaval, tako da so ljudje vedno glasneje govorili, dasoše naravo »naŠtimaU« vehement- ni ekonomistl. Temu sem se seveda nasmlhala. Kakinl dve url po uradnem koncu protestaje v Ljubljani nehalo sneiiti. l****G^i**l IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 nadaljevanje s 3. strani ali v Italiji so v tehnologiji na- prednejši, a imajo s prodorom na angleški trg težave, ker ne dosegajo zadostne kakovosti. Kakšen je torej recept za to kakovost? četudi je dandanes že marsi- kaj mogoče, se tega zaenkrat, kar imamo tu, še ne da umetno narediti, to je sestava zemljiš- ča In ktima, ki jo imamo, se- veda pa tudi pravilna uporaba tehnologije. Kar se tiče kako- vosti, tiste anatize, ki jih zmo- remo, opravimo sami, ostalo pa damo slovenskim instituci- jam v analizo. Zanesemo pa se In verjamemo angleškim ana- lizam. Kakor sem že omenit, v kolikor ta ne ustreza, takoj zavrnejo kamion, kar pa glede na razdatjo 200 km severno od Londona ni ravno enostavno in pomeni, da se praktično izniči vrednost tega pridelka. Zato je običajno že pri sortiranju prisoten njihov strokovnjak. Angleški trg je zanimiv za nas tudi zato, ker je velik in ker Anglija nima zadostne lastne proizvodnje, zato bomo lahko v bodoče plasirali velik del iz- voza na to tržišče. Kdaj bomo pri nas dosegli ta premik v miselnosti, da je pomembnejia kakovost kot videz? Mi si zelo prizadevamo to spre- minjati, v prvi vrsti pri nas, pri tistem, ki neposredno odlo- ča, pri delavcu, ki ima škar- je. Ga osvestiti, da ve, zakaj reže in kakšne bodo posledice, da v tistem hipu, ko gre s škar- jami v sadovnjak, že odloča o pridelku. Kako pa je nasploh z nadzo- rom pridelave sadja? Slovenija je pri tern mnogc strožja od vseh evropskih dr- žav. Sadjarji imamo dodatne težave, predvsem v letošnjem letu, ko smo imeli zaradi vre- menskih težav toliko škrlupa, kot ga ni imela nobena drža- va, ker smo Imeli na razpolago v primerjavi z drugimi veliko manj učinkovitih škropiv. In ne glede na to, da je sedaj evrop- ski trg odprt, ne smemo upo- rabljati škropiv iz tujine, ki jih naša uredba ne predpisuje in dovoljuje, nadzori so namreč strogi, analize pa izvajajo z zelo napredno tehnologijo. Torej se lahko zanesemo le na svoje strokovno znanje in ob- vladovanje vplivov narave, ko- likor je pač mogoče. To je de- javnost, ki potrebuje veliko strokovnega znanja in pridnih rok, brez tega ni uspeha. Vse nasade obdelujete po tako imenovani integrira- ni pride la vs. Kakšne bt bile možnosti za ekološko pride- lavo? Integrirana pridelava pome- ni, da je v skladu s predpi- sanimi normativi za škroplje- nje, obdelavo in gnojenje, ki jih predpisuje ministrstvo, nas pa na podlagi tega tudi zelo strogo nadzirajo. Če izpolni- mo vse pogoje, dobimo certi- fikat o integrirani prideiavi, ki ga zahtevajo tako zunanji kot domači trgovci. Ekološke pri- delave se nismo lotili, ker si jo s toliko površin in toliko zapo- slenimi zaradi vpliva narave in negotovosti, pa tudi manjše- ga pridelka*, preprosto ne mo- remo privoščiti. To je mogoče izvajati na kmetijah, kjer ima- jo še druge dejavnosti in de- lei od sadjarstva ne vpliva na dohodek v tolikšnem odstot- ku kot pri nas. Poleg tega dvo- mim, da je sadje mogoče pri- delati povsem brez škropiv, kot je zelo malo ljudi, ki niso bili se nikoli pri zdravniku in zau- žili nobene tablete! Smo pa iz- ključili vsa škropiva, ki niso v skladu z evropskimi predpisi in pri katerih so bili kadarkoli od- kriti potencialno škodljivi vpli- vi na živali in ljudi. In kako ste po velikosti pri- merljlvi s sadjarskimi druž- bami v tujini? Kolikor poznam Evropo, mis- Urn, da jih je bolj malo, ki bi bila zasebna podjetja in tako specializirana v sadjarstvo, kot smo mi. Tako kot so se ev- ropske države združevale, so se globalizirali trgovci, in ker so se ti, so se morali tudi pro- izvajald in po evropski direk- tivi ustanovili tako imenovane organizacije proizvajalcev. Te so veliko večje, kot smo mi. To uredbo je pri nas vlada sprejela leta 2003 in po njej smo se organizirali tudi mi. Kljub temu pa vam pravijo "največji zasebnt evropski sadjar"? To vsekakor pravijo drugi. De- jansko pa, če bi gledal z vi- dika pravne osebe, ki Ima toliko nasadov, toliko pridel- ka in hladilnico s takšno ka- padteto, bi bilo v tern nekaj resnice. A če gledaš zuna- njo podobo, je pa pomemb- na organizacijska oblika, kar pomeni firmo, ki je sposobna 365 dni v letu oskrbovati naj- večje evropske trgovske veri- ?e, kar pa mi nismo sposobni. e bi se vsi slovenski sadjar- ji združili, še vedno ne bi bili tako veliki kot ena organizaci- ja proizvajalcev v Nemčiji. Bojana Ma vsa r PBL | NEV1ODVNVM Krškemu se obeta vrsta novogradenj in adaptacij 24. novembra so se na 16. red- ni seji sestali člani Sveta Kra- jevne skupnosti mesta Krško, kl so se seznanili z več zazi- dalnimi načrti. Kot je pojas- nil vršilec dolžnosti direktorja Veterinarske postaje Brestani- ca SHvo Fir, bodo na Cesti kr- ških žrtev v nekdanji Bevkovi hiss, ki se nahaja med pod- jetjema Delta team in Gama, umestili prvo kliniko za male živali v Krškem. V omenjenem objektu, ki ga bodo razširili, nameravajo urediti tudi pros- tore za veterinarsko lekarno. Predstavnik podjetja JOB Cen- ter Srečko Puntar je člane sveta obvestil, da namerava- jo v neposredni bližini Tuševe- ga NC zgraditi tri oziroma šti- ri poslovno - trgovske objekte. Gre za prostor nekdanjega Pi- onirja in Transporta, saj se slednji z dejavnostjo sell na lokacijo v bližino avtoceste. Predvsem pa je pomembno, kakor je poudärit Puntar, da se z novogradnjami in ureja- njem uredi tudi ta predel, ki v sedanjem stanju ne more biti v ponos mestu. Po besedah di- rektorja Mijana Senice bo ne- kdanji hotel Sremič z dejav- nostjo preživel le, v kolikor bodo izvedli delno spremem- bo namembnosti, in sicer na zadriji strani objekta. Tarn naj bi po načrtih v dveh etažah uredili parkirno hišo, nad njo pa prostore za lokale, proda- jalne, igralne površine, pros- tore za kulturne in glasbene prireditve, fitnes in tudi mul- tikino s tremi dvoranami. Za omenjene dejavnosti namera- vajo nameniti tudi del nočit- venih kapacitet. Glede na to, da je teh trenutno preveč in so po besedah Senice nezase- dene že dobro desetletje, jih nameravajo v bodoče zmanj- ¦ šati na 40 sob ter jih urediti na nivo, ki bo odgovarjal katego- riji hotela s štirimi zvezdica- mi. Predsednik Sveta KS mesta Krško Jože Habinc je prisotne na seji med drugim seznanil tudi z novoletnim programom in z novo praznično okrasitvijo mesta, za kar bodo na KS na- menili 2.400.000,00 SIT spon- zorskih sredstev. B.M. studio i nan V okviru projekta Comenius, s katerim Cimnazija Breiice sodeluje s šolami iz anglelkega Lancastra, nemskega Rendsburga in španskega Les Borges Blanques, tema projekta pa je Dolgoročni vpliv sprememb v preživljanju prostega časa na Evropo in okolico, so se breiiški gimnazijci Sara, Kaja, Barbara, Manja in Rok iz 3. b. v spremstvu profesorjev Marije Ptut, Renate Gavranič in Urosa Škofa (na fotografiji) v začetku novembra odpravili na projektni sestanek v Spanijo, natančneje v Les Borges Blanques. Naslednjič se bodo dijaki vseh šol sestali v Breiicah._______ Cm» n razvoj POMVjS CKZ«,M70KrtkO Til.: 07/4« 10 52 fax: 07/48810 SO 6-potta: center»cra-posavje,$l Spletna stran: wwwsraposayje.sl Razstava Izdelkov • poMvtkeoapodeteUa Petek 9. decemtara 2005 ob 12.00 uri, Dvorana v parku Krško Razstava bo odprta tudi v soboto, 10. decembra 2005 od 9.00 do 12.00 ure! Vstop prost! SPREMUEVALNE AKTIVNOSTI: A.) Praktlčni prikaz izdelovanja Izdelkov: • rože Iz paplrja, • jasllce iz gline, • peharji in predpražnlkl Iz ilčkanja, • razllCnl dekoratlvnl okraskl, • kvačkanl prtlCkl. B.) Predstavltev Kataloga Izdelkov s posavskega podezelja. Povezovalka programa: Bernardlca Zorko PROGRAM: • ANČKA IN BERNAROKA, Hudske pesml • NATAŠA ŠERBEC, v d. dlrektorlce Centra za razvo) podezelja Posavje • ALENKA ČERNEUČ KROŠEU, unlv dlpl. etno. in kult. antrop In prof. um. zgod., ANITA RADKOVlC. univ. dlpl. etno. in kult antrop. in prof. zgod. • FRANC BOCOVlC. predsednik Sveta zavoda Centra za razvoj podezelja Posavje OTVORITEV IN OGLED RAZSTAVE! VUUDNO VABUEM1 Rohr-Blitz: 24-urni servis za komunalne storitve Podjetje Rohr-Blitz d.o.o. s centralo v Sevnici In enotami v Ljubljani, Maribo- ru In Kopru opravlja 24-urni servis (tudi ob nedeljah In praznikih) oziroma čiš- čenje vseh vrst zamašenih cevi. Rohr-Blitz je "ime s tradidjo", saj podjetje svojo dejavnost opravlja že od leta 1977 (v Sloveniji od leta 1993) In je clan uglednih mednarodnih druib tovrstnih podjetij DWA in VDRK. Ponudba komunalnih stori- tev podjetja Rohr-Blitz je zelo pestra. Opravljajo čiš- čenje vseh hišnih odtokov In kanalizacije, čiščenje pod visokim vodnim pritiskom, Industiijsko čiščenje, od- stranjevanje in rezanje be- nje oljnih In mazutnih rezer- voarjev, TV-preglede kanali- zaclje, vodnjakov in vodnih vrtin premera od 40 do 1800 mm, lokaliziranje kanalizad- je z radio sondo, lokaliziranje vodovodnih napak, zagotavlja- nje vodotesnosti kanalizadje, dni v letu, njihove storitve pa so tako celovite, da hi- tro rešijo kakršne koli teža- ve z delovanjem sanitarnih in kanalizacijskih naprav ter različnih cevovodov, s Č1Š- čenjem in odstranjevanjem različnih, tudi posebnih od- tonskih in drugih oblog de- beline od 40 do 1500 mm, odvoz in čiščenje bencin- skin, oljnih in maščobnih lovilcev ter greznic, čišče- obnavljanje In sanacijo kanali- zacije brez izkopa premera od 75 do 1000 mm, odstranjeva- nje nevarnih odpadkov (ADR). Na razpolago so dan in noč vse padkov. Ob tern zagotavlja- jo tudi brezplačno strokovno svetovanje in s tern omogo- čajo izbiro najboljše rešitve problemov, DAN ^NOČ ROHRBLITZ ^d.ao^ BREZPLAČEN KLIC 080/1218 \\ ČISTIMO 1 /'ZAMAŠENE CEVI!, Rohr-Blttz d.o.o. Metnl vrh 3, 8290 Sevnfca 24-URNI SERVIS 041/630 454 mfw.rohr-blitz.si e-mail: rohr-blitz@siol.net IBBkrškd www.mc-krsko.si * ................ j MC Krftko ja tlan Mreža mutamadijBkih i centrov SlovBnije [M3C] |mULTimEDIJ5KI I CEHTEr PD5RUjn| Mladinski center KrSko je dne 18.11. SOQ5 pristopil k podpisu po- godbe za izvajanje regionalnega projekta Multimedijskl center Posav- ja v letih SOO5 in 2006. Izvedbo projekta v letih 2005 in 2006 fi- nencirajo Evropska unija Evropski aklad za regionalni razvoj v višini 18.901.620,00 SIT ter Ministr8tvo za kulturo in Mini8tr8tvo za vi- aokošolstvo, znanost in tehnologijo v viSini 13,978.131,00 SIT ter. Skupna vrednost projekta v letu 2005 in 2006 znesa 32.879.751,00 SIT. S projektom Multimedijski center Posevja je Mladinaki center Kröko 2e v letu 2003 pridobil status regijakega multimedijakega centra, katerega poslanstvo je: - vzpostavitev javne IKT infraatrukture, - zagotavljanje brezplecnega dpatopa do interneta in IKT opreme, - razvoj 8toritev informacij8ke družbe, - dvig računalniške pismenosti, - zagotavljanje pogojev za razvoj kulturno-umetniške produkcije in delovanje kulturnih subjektov, - večja ponudba kulturnih dobnn v regiji. Vefi informacij o infra8trukturi in atoritvah Multimedijskega centra Poaavja boste našli na spletni Btrani www.mtf-krsko.si. V letu 2005 je Mladinski center Krško a pro- jektom Multimedijski center Poaavja prvdobil tudi 8tatu8 regionalnega kulturno-informa- cijakega centra. Kulturno informacijaki center Poaavja, portal /w/wtruoija.com, je program Multimedij8kega centra Poaavja, katerega te- meljne naloge je promocija vseh kulturnih ak- tivnoatih v regiji Poaavje. Kultumo informacijaki center Poaavja, portal www.troblja.com vaem kulturnim subjektom (posameznikom, društvom, zavodom in 08talim kulturnim producentom] omogofia preprosto in brezplafino objavo last- nih novic, napovedi, recenzij ali kritik s področja kulture. Do 31.12.2005 boste vsi kulturni ustvarjalci in producenti [posamezniki, drustva, zavodi) prejeli poziv k sodelovanju in uporabi atoritev Kutajmo- informacijskega centra Poaavja. Več informacij najdete na portalu www.Croblia.com. Projekt MMCP financirajo: I Evropskt ' Sktadza Regionalni flhk. Razvoj I Projtkt delno finandra EU. ' ' .Ju," «Z*., MiNlfflUfVO tu ^rtORÖ lällTvd. 5 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 Odprli nove cestne odseke na Porebru in Reštanju V krajevni skupnosti Senovo so 17. novembra slovesno od- prli obnovljene krajevne ceste na območju Porebra in Re- štanja (na fotografiji). Kar pa je le del začrtanega programa krajevne skupnosti, saj so pridobili osem kilometrov na novo asfaltiranih cest. Potekajo pa že tudi aktivnosti za dosego zadanih ciljev v naslednjem letu, med drugim obnova poko- pališča, obnova Ceste Kozjanskega odreda s pločniki ter iz- gradnja obrtne cone nasproti Metalne. Tri odseke krajevnih cest na področju Porebra in Rešta- nja so obnovili v sodelovanju z Občino Krško, krajani in s ja ter Kajuhovo cesto in Ce- sto kozjanskega odreda, kjer je potreben obvoz in pločnik. Med prednostne naloge pa so prispevkom krajevne skupno- sti. Po besedah predsednika sveta KS Senovo Jožeta Ribi- ča je strošek za asfaltno maso znašal 9, 6 milijona SIT, podla- ga za porebrsko cesto 3,5 mi- tijona, del reštanjske ceste je bil obnovljen s Sredstvi Rudni- ka Senovo v zapiranju, nekaj pa so dodali tudi krajani. V načrtu pa imajo tudi nekaj drugih investicij, kot je obno- va in razširitev pokopališča, igrišče v Dovškem, sanirati od- seke cest, ki so bile poškodo- vane po neurju ter asfaltira- nje približno štirih kilometrov novih odsekov cest, in sicer na področju Kališevca in Bohor- si zadati tudi izgradnjo obrtne cone nasproti Metalne Senovo, ki naj bi prinesla prepotrebna delovna mesta v kraju. L.Petrišič Heroin Lokalna akcijska skupina za boj proti odvisnostim Brežice in Mladinski Center Brežice sta 24. novembra v brežiškem mladinskem centru pripravila večer z utrinki fotografske razstave Heroin ter pogovorom z avtorjem Boštjanom Slatenškom in Domnom Palom. S šolskim skladom do boljših pogojev za licence Svet Osnovne sole Koprivnica je ustanovil Šolski sklad osnovne sole, in sicer predvsem za pridobivanje sred- stev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih ter pravnih oseb, za financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programe oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zagotavljanje sredstev za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učen- cev in za pomoč socialno šibkim otrokom in učencem. V šolskem letu 2005/2006 ima sklad v načrtu zbrati naj- manj 1.000.000,00 SIT sred- stev, namenjenih za financira- nje obnove igral na otroškem igrišču, za nakup smučarske opreme za zimsko šolo v nara- vi, za obnovo otroškega igrišča s postavitvijo varovalne ogra- je in/ali javne razsvetljave in za pomoč socialno ogroženim otrokom pri nakupu šolskih potrebščin, ogledu predstav in druge oblike pomoči. K so- delovanju so povabili podjet- ja, organizacije in druge po- sameznike, sredstva, ki jih bo zbral sklad, pa bodo zbirali na posebnem evidenčnem računu zavoda. Sicer pa kot potenci- alne vire financiranja poleg sredstev donatorjev in spon- zorjev načrtujejo še sred- stva iz naslova organizacije dobrodelnih koncertov, dota- cij staršev in učencev v sklad, iz naslova zbiranja odpadnega papirja in drugih virov. "Z zbranimi sredstvi želi- mo učencem in predšolskim otrokom omogočiti dejavno- sti, delo in bivanje v obliki in obsegu, ki jih standardno fi- nanciranje in opremljanje ne omogočata," pravi predsed- nica upravnega odbora sklada Darja Planinc, predstavnica staršev. Prvi korak so naredili že sami. Z izdelavo več kot ti- soč božično-novoletnih voščil- nic, ki so jih naročila podjetja in organizacije iz regije, bodo v sklad zbrali prva sredstva. V izdelavo voščilnic so se aktiv- no vključili učitelji, vzgojite- Ijice in učenci na soli ter v vrt- cu, na delavnico pa so povabili tudi starše. L.P. Dan odprtih vrat v Centru Sonček Krško V Centru Sonček Krško so med 17. in 19. novembrom pripra- vili dneve odprtih vrat, v ok- viru katerih so obiskovalcem približali delo svojih varovan- cev, ki izdelujejo različne iz- delke, v predprazničnih dneh pa voščilnice. V Centru, ki je koncesijo dobil avgusta, z de- lom pa začel v začetku okto- bra, imajo štiri varovance, zaenkrat večinoma iz krške občine, vendar, kot pravi vod- ja centra Jože Ribič, je odprt za celotno Posavje. L.P. Gibanje neprecenljivega pomena Posavsko društvo za preprečevanje osteqporoze povezuje ljudi iz posavskih občin ter iz občin Škocjan in Sentjernej, ki imajo po- trjeno diagnozo, in tiste, ki želijo z izobraževanjem za zdrav na- čin življenja preprečiti prehiter pojav osteoporoze ali upočasniti njeno nadaljevanje. Te neboleče bolezni, za katero najpogoste- je izvemo šele ob prvem zlomu, je namreč vedno več, ker tudi živimo dlje. Krhke kosti niso le problem žensk po menopavzi, vse več je moških bolnikov po šestdesetem letu starosti. Po sta- tistikah ima to težavo že vsaka tretja ženska in vsak peti mo- ski. Društvo za svoje člane organizira brezplačne meritve mine- ralne kostne mase, predavanja, rekrea- tivne pohode, tera- pevtsko gimnastiko in hidrogimnastiko ter izlete. Vključe- ni so v Zvezo dru- štev bolnikov z oste- oporozo Slovenije. Vsako leto ob sve- tovnem dnevu oste- oporoze obeležijo ta dan s posebno prireditvijo. Letos je bilo srečanje v Murski Sobo- ti, vsebina pa je bila namenjena gibanju, saj je prav to nepre- cenljivega pomena za zdravje vseh generacij in večine bolezni, tudi osteoporotikov. Vsi, ki bi želeli izvedeti kaj več o delu društva in možnostih vključitve, jih lahko obiščete vsako sredo med 11. in 13. uro v pisarni Krajevne skupnosti Brežice na Cesti prvih borcev 43 ali poktičete po telefonu 041 402 959 oz. 051 339 921. Srečanje starejših občanov v Sevnici Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Sevnica je 18. no- vembra v prostorih Lisce organizirala srečanje občank in obča- nov nad 70 let. Srečanja in pogostitve se je udeležilo nekaj manj kot 200 občank in občanov. Kultumi program, v okviru katere- ga je nastopal pevski zbor Encijan iz Sevnice in trije mladi har- monikarji, je povezovala predsednica KORK Sevnica Violeta Ba- hat-Kmetič. Vse prisotne je pozdravil tudi župnik Franc Brečko, predsednik DU Sevnica Janez Kranjc in predsednica Območne- ga odbora RK Sevnica Ivica Lindič. Kot najstarejša občanka se je srečanja udeležila Ivana Grozde, ki ima že 94 pomladi, najsta- rejši občan srečanja pa je bil Adolf Jazbinšek, ki je dopolnil 90 let. Oba sta predsednici območnega in krajevnega združenja RK obdarili in jima zaželeli še veliko zdravih let. A.S. JiPkP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Srečanje starejših na Senovem Društvo upokojencev Seno- vo in Rdeči križ sta na Seno- vem pripravila srečanje sta- rejših krajanov nad 75 let, ki se ga je udeležilo 84 starostni- kov od 244, kolikor jih živi v KS Senovo in Koprivnica. Srečanja sta se udeležila tudi najstarej- ši krajan Ivan Šoln s Senovega in najstarejša krajanka Neža Bajc z Armeškega, oba krep- ka 87-letnika. Najstarejši za- konski par sta 814etna Nada in 85-letni Vlado Škoberne s Senovega. Pozdravom Društva upokojencev in Krajevne skup- nosti Senovo so za starjše pro- gram pripravili učenci senov- ske osnovne sole. Izšla bo knjiga o Brežicah V sozaložništvu Društva za oživitev mesta Brežice, Val- vasorjevega raziskovalnega centra Krško in ljubljanske založbe ZRC bo 9. decembra kot drugi zvezek zbirke Bre- žiške študije izšla knjiga et- nologinje Ivanke Počkar z naslovom Dve gasi, dva po- licaja, sto obrtnikov. Gre za bogato ilustrirano in doku- mentirano knjigo (več kot 400 strani), v kateri Počkar- jeva opisuje življenje mest- nih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic, na- drobneje pa obravnava 13 obrtnih dejavnosti in devet brežiških obrtniških družin. Knjigo si je mogoče do 8. de- cembra zagotoviti po predna- ročiški ceni. P.P. mhuw «ntt mum nu jinlo Tokrat o transplantaciji kostnega mozga Posavsko in obsoteljsko društvo za boj proti raku Brežice, ki vključuje okoli 600 članov, je v Termah Čatež 18. novembra pripravilo srečanje. Specialist transfuzijske medicine mag. Mi- hael Tonejc je udeležencem predaval o transplantaciji kostne- ga mozga in vpisu v register darovalcev kostnega mozga Slove- nija - donor. Po predavanju pa so tistim, ki so se odločili za vpis v register darovalcev, odvzeli vzorec krvi. Srečanja se je ude- ležil tudi direktor brežiške splošne bolnišnice Tone Zorko, ki je poudaril, da so se v brežiški bolnišnici skrajšale čakalne dobe za zgodnje odkrivanje raka. L.P. Kupci zbrali tri milijone za Posavje Družba Engrotuš je za družine, ki jih je v občini Krško in obči- ni Sevnica prizadelo avgustov- sko neurje, v dobrodelni akciji z naslovom "Za dežjem vedno posije sonce" zbrala tri milijo- ne tolarjev. Darilni bon je na sevniškem gradu županu obči- ne Krško Francu Bogoviču in županu občine Sevnica Kristi- janu Jancu predal direktor po- slovne uprave družbe Engrotuš Andrej Bošnjak. Kupci v Tu- ševih prodajalnah so z na- ¦ kupom posebej označenih iz- delkov prispevali 30 tolarjev v sklad za pomoč najbolj pri- zadetim in na ta način zbrali tri milijone tolarjev, ki jih bo- sta obe občini dodali zbranim sredstvom na ie odprtih raču- nih za pomoč najbolj ogrože- nim družinam. Obravnava proti Rabiču Na okrožnem sodišču v Sev- nici se je začela obravnava proti nekdanjemu direktorju Jutranjke Miho Rabiča. Ob- tožnica ga bremeni ponare- janja poslovnih listin in kaz- nivega dejanja neupravičene porabe več kot 180 milijonov SIT državnih sredstev. Po ju- lijskem stečaju tekstilnega podjetja iz Sevnice je bilo oktobra na prvem naroku pri- javljenih za 1,1 milijarde SIT terjatev. Od tega je terjatev države za 288 milijonov. hse Holding Slmenske ebktrarne doo HO CMC H.OVTMWCT f UOrmMtHT D.O.O ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ADRIATIC Zdaj je priložnost za izbiro najugodnejše ponudbe. Vsi Adriaticovi dopolnilni zdravstveni zavarovanci, obstoječi in novi, bodo lahko v obdobju cd 1. 3. 2006 do 1. 3. 2007 uveljavljali naslednje dodatne UGODNOSTL •080 11 24 - BREZPLAČNA ZDRAVSTVENA INFO ASISTENCA kar 365 dni v letu in 24 ur na dan nudi vse informacije o izvajakih zdravstvenih storrtev, povpreČnih čakalmh dobah.. • 4 500 SIT - BON ZVESTÖBE za vse zavarovance, ki ga bodo lahko koristili v obliki popusta pri premiji kasko zavarovanje avtomobila in premoženjsko zavarovanje vasega doma. • ZAVAROVANJE ZDRAVIL s 50% POPUSTOM za letno premtio 18 EUR, kar je samo 1,5 EUR na mesec. To zavarovanje, tokrat s 50-odstotnim popustom, lahko sklenejo vsi skupinsko zavarovani, posamično pa do 51. leta starosti Letna zavarovalna vsota znasa 200 EUR. • SENIOR PAKET Mvsestare)5eod51l« Paket prinaia 5-odstotni popust pn kasko zavarovanju avtomobita, 5-odstotni popust pri premoženjskem zavarovanju doma m 5-odstotni popust ob sklenitvi VitaFin Življenjskega zavarovanja ¦ NADOMESTITEV 50-odstotkov v^topni^ *,\ro<*tn u* v-?afemr*r \kiadv Y.0 v obliki dodatnih enot premoienia vzaiemnih skladov KD, Ugodnost »elja za pfvo vplačllo v obdobju od 1 3 2006 do konca leta 2006 • PLAČILO RAZLIKE V CENI ZDRAVILA ni«< n»|vi«|O primatio wwtnmtjo in potm> '^i>m» räravtl Velja za vsa zdravila, ki so na seznamu medspbojno zamenljivih zdravil in je njihova cena vitja od na|vi5je priznane vrednosti. Adriatic je prva delniška družba, ki že od leta 1993 nudi zdravstvena zavarovanja. Imamo izkušnje in znanje, zaupa nam 276.000 zdravstvenih zavarovancev, olimpijska reprezentanca in prek 1.400 izvajalcev zdravstvenih storitev (bolnišnic, zdravstvenih domov, zdravilišč, lekarn in drugih). Smo vodilni na podroqu ponudbe nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj. In še prijazno obvestilo za vse obstoječe Adriaticove zdravstvene zavarovance. Vam ni potrebno storiti ničesar, novembra boste prejeli osebno obvestilo s podrobnimi informacijami. Vse ugodnosti pa lahko uveljavljate na Adriaticu takoj po 1. 3. 2006. Več informacij in pristopne izjave Adriatic Novo mesto, Novi trg 1, tel.: 07 373 06 33 in Predstavništvo Krško, Hočevarjev trg 9, tel.: 07 490 15 80. www.adriatic.si Adriatic zavarovalna družba d.d. 6 POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 m alvasorjeva Iknjižnica Krško ¦ CKŽ 26, 8270 Krško KNJIŽNICA NA INTERNETU Pred nedavnim smo v tem časopisu že predstavili prenovljeno spletno stran naše knjižnice. lato bi vas tokrat le opozorila na naš nov nastov: www.knjiinica-krsko.si in ponovno povabila k uporabi splet- nih stohtev knjižnice. Preko interneta imate vpogled v katalog knjižnice, lahko na- ročate, rezervirate in podaljšujete rok vrnitve za izposojeno gradivo, s predlogi lahko sodelujete pri oblikovanju knjižnične zbirke, komunicirate z nami preko elektronske pošte. NAROČILO IN REZERVACUA GRADIVA PO INTERNETU Na domači strani knjižnice v meniju gradivo izberite povezavo COBISS in izberite oddelek. Vpišite podatke za iskanje in s kli- kom na ikono išči se bo odprl izpis rezultatov iskanja. Med temi izberite naslov, ki ga želite. Pokazali se bodo podatki o tem gradivu in informacija o dostopnosti. Če je gradivo prosto, ga lahko naročite. V knjižnici vas bo čakalo 3 dni. Če je izposoje- no, lahko gradivo rezervirate in obvestili vas bomo, ko bo gra- divo vrnjeno v knjižnico. Naročilo in rezervacijo opravite tako, da kliknete v okence ob izvodu, ki ga želite in nato ikono želim rezervirati. Vpisati boste morali številko izkaznice in geslo. Po opravljenem naročilu, se bo na zaslonu izpisalo obvestilo, do kdaj vas bo gradivo čakalo v knjižnici. PREGLED IN PODAUŠEVANJE ROKA VRNITVE IZPOSOJENEGA GRADIVA PO INTERNETU Tudi do te storitve dostopate preko COBISS-a. Med »črvički«, na vrhu ekrana izberite ikono izposoja, podaljšanje. V prijavni obrazec vpišite številko svoje izkaznice in geslo, ki ste ga dobi- li pri izposojevalnem pultu. Na ekranu se odpre izpis izposoje- nega gradiva in rok vrnitve. Rok vrnitve vsern knjigam naenkrat podaljšate s klikom na ikono podaljšaj vse. Ko želite podaljšati rok vrnitve le izbranim knjigam, kliknite v okence poleg knjige in nato ikono podaljšaj izbrano. Na ekranu se bo izpisal nov rok vrnitve ali obvestilo, česa niste mogli podaljšati. Menimo, da je uporaba teh storitev za uporabnike preprosta, pa vseeno prvič lahko ne bo šlo. Takrat se obrnite na zaposlene v knjižnici in z veseljem vam bomo pomagali. Knjižnica na internetu vam je na voljo vselej in kjerkoli ste. Čas in razdalje v virtualnem svetu dobijo dru$ačen pomen. 1 uporabo spletnih storitev knjižnice vam bo mogoče ostalo kaj več časa zase... Alenka Žugič Jakovina Dvajset let krškega CSD S slavnostno prireditvijo v krškem kulturnem domu in z otvoritvijo Kriznega centra za otroke in mlado- stnike v nekdanjem dijaškem domu so 25. novem- bra v Krškem obeležili dve desetletji delovanja občin- skega Centra za socialno delo. Čestitkam ob jubileju in željam za nadaljevanje uspešnega dela sta se ob tej priložnosti pridružila tudi župan Franc Bogovič in minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Po besedah Marjane Sečen, direktorice Centra, so bili po- leg javnih pooblastil in stori- tev, za katere so pooblašče- ni na podlagi zakonodaje, v minutih dvajsetih letih dejav- ni tudi na področju socialno- varstvenih programov. Tako so pred štirinajstimi leti kot prvi v Sloveniji odprti zavetiš- če za žrtve nasilja v družini, ki so ga poimenovali Pepcin dom in v katerem je do sedaj našlo zavetišče že 80 žensk in 105 otrok. Vrsto aktivnosti so in iz- vajajo tudi na področju var- stva in pomoči starejšim ob- čanom, pri čemer imajo dobro razvejano enoto za pomoč na domu, na področju prostovolj- nega dela z mladimi, na po- dročju pomoči Ijudem z dolgotrajno duševno stisko in brezdomcem, ob jubilejnem letu de- lovanja pa so pod slo- ganom "Stopi tri ko- rake v modro..." tudi uradno odprli Kriz- ni center za otroke in mladostnike, ki pokri- va območje Posavja, Dolenjske in Bele kra- jine. Hkrati pa v letošnjem letu na krškem CSD obeležuje- jo tudi deseto obletnico delo- vanja terapevtskih skupin, kot je Klub zdravljenih alkoholi- kov. Danes pod njegovim okri- jem delujejo tri skupine s pre- ko 50 člani, poleg omenjenih pa tudi pripravljalna motiva- cijska skupina za zdravljenje z 20 člani. V Klub zdravljenih al- koholikov se vključujejo osebe ali zakonski pari po zaključe- nem hospitalnem oziroma am- bulantnem zdravljenju, saj, kakor pravi Sečnova, za uspeš- no nadaljevanje življenja ne zadostuje le prenehanje pit- ja, temveč morajo te osebe na novo vzpostaviti partnerske in družinske odnose. B.M. V sklopu programa Sola podjetništva in turizma na podeželju vabljeni na predavanje Pozabijena znanja o zdravilnih rastlinah v torek, 13. decembra 2005, ob 17.00. uri, v Dvorani v parku v starem mestnem jedru Krškega. Predavanje bo vodil ing. Jože Majes, predsednik Društva za zdravilne rastline Dolenjske in Bele Krajine ter gospo- dar Zeliščarske kmetije Plavica. Vsebina predavanja: kaj so zdravilne rastline, kdaj, kje in kako nabiramo zdravilne rastline, sušenje in hranjenje zdra- vilnih rastlin, uporaba in zloraba zdravilnih rastlin, pride- lava v Sloveniji in možnosti trženja, najnovejše ugotovitve... Predavanje je za udeležence brezplačno. Dodatne informacije: Bernardka Zorko, tel. 07 49 13 505 in info@vrbov-log.org Program sofinancirajo JAPTI, Javna agencija za podjetništvo in tuje investi- cije, Občine Brežice, Krško, Sevnica. Otvoritev kulturno mladin- skega doma na Lukovcu Leta 2001 sta na parceli, ki jo je odstopil pokojni Martin Li- sec, položila temeljni kamen za izgradnjo kulturno mladinske- ga doma na Lukovcu sevniški župan Kristijan Jane in občinski Kulturno mladinski dom na Lukovcu svetnik Franc Povše. Sledilo je zbiranje danarja od sponzorjev in donatorjev ter vsakoletni dobrodelni koncerti, nekaj sred- stev pa sta primaknili tudi Občina Sevnica in Krajevna skup- nost Boštanj. Vaščani so zavihali rokave in v delo vložili 10.000 prostovoljnih ur, posebno pa se je izkazala lukovška mladina ter družini Habinc in Kozorog. In tako so v petek, 18. novem- bra, kulturno mladinski dom predali namenu. Ob tej priložno- sti je dom blagoslovil Fonzi Žibert, za pogostitev in družab- ni program pa je poskrbelo Kulturno športno društvo Lukovec. Prireditev so popestrili Mladi harmonikarji iz Podbočja, Ansam- bel Jerneja Kolarja, ansambel Sijaj ter domačina Stanka in Ma- tej Lisec na harmoniki. Franci Pavkovič je ob tej priložnosti predstavil film, s katerim je »od temeljev pa do danes« obele- žil nastanek kulturno mladinskega doma. Tanja Grabrijan NADŠKOF URAN BLAGOSLOVIL ORGLE - Za iupnijo Sveti Khz - Podbočje je bila letošnja prva adventna nedelja posebno slovesen dan, saj je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran blagoslovil letos obnovljene orgle v župnijski cerkvi (o obnovi orgel smo obširneje pisali septembra v 96. številki Posavskega obzornika). Med slovesno mašo z btagoslovom orgel je nanje igrala domača organistka Katarina Stefanie, že pred tem pa je priznani organist mag. Dalibor Miklavčič odigral orgelski koncert. Po maši so se številni župljani zadriali še na pogostitvi na trgu pred cerkvi jo. P.P. NLB Leasing Vam odgovarja Pred časom smo objavili članek z naslovom Povpraševanje po leasingu se povečuje, na katerega ste se bralci Posavskega obzornika z zanimanjem odzva|j. V tej številki objavljamo odgovore na nekaj Vaših najpogostejših vprašanj. Zakaj vzeti leasing in ne posojila? Če se odločite za leasing, se izognete težavam odobritve financiranja, saj je dovolj velika garancija za placilo že sam predmet leasinga. Lastnik sredstva namreč ostane leasingodajalec, ki poskrbi za vse formalnosti ter stranko pravocasno opozori na morebitne pomanjkljivosti. V primeru leasingojemalčevih finančnih težav pri NLB Leasingu skušamo pristopiti k problemu individualno. Kdoje lahko leasingojemalec? Leasingojemalec je lahko tako fizična oseba kot samostojni podjetnik in podjetje. Fizičnim osebam nudimo možnost financiranja nakupa novih ali rabljenih osebnih vozil, stanovanj, stanovanjskih his in opreme, medtem ko podjetjem omogocamo še financiranje nakupa proizvodnih strojev in opreme, proizvodnih objektov in poslovnih prostorov. Katero vrsto leasinga izbrati? Poznamo dve vrsti "leasinga, finančni in operativni leasing. Obe vrsti sta primerni tako za fizične kot tudi pravne osebe. Za finančni leasing se odlocajo tisti, ki želijo s plačilom zadnjega leasing obroka postati lastniki predmeta leasinga. Operativni leasing pa je posebno zanimiv za tiste, ki želijo premičnino ali nepremičnino uporabljati, nakup po preteku pogodbe pa jih ne zanima. Na koga so registrirana vozila, kupljena na leasing? Pred leti so bila vozila registrirana na leasing hiSo. Danes lahko stranka oz. leasingojemalec registrira vozilo tudi na svoje ime v lastni upravni enoti in opremi vozilo z lastnimi registrskimi tablicami. Prav tako lahko stranka svobodno izbira zavarovalnico, pri kateri bo vozilo zavarovala. Ali lahko podjetjem kratkoročno financirate znesek DDV-ja, katerega bi morala plaiati pri nakupu opreme? Pri NLB Leasingu Vam nudimo kratkoročno financiranje DDV-ja, ki ga vrnete, ko ga dobite vrnjenega od države. Kako je z davčno olajšavo pri finančnem leasingu? Zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % iz naslova investicijskih olajšav velja tudi v primeru sklenitve finančnega leasinga (nepremičnine, strojna oprema, računalniška oprema).' Sredstva za financiranje vaše investicije Vam lahko zagotovimo tudi prek t. i. "sale&lease back" storitve oz. prodaje in hkratnega najema. Poleg davčne olajšave Vam "sale&lease back" omogoča: - reprogramiranje obstoječih finančnih virov (z ustreznejšo ročnostjo in ceno), - finančne vire za načrtovane nove investicije, - finančne vire za obratna sredstva. Za morebitne dodatne informacije ter svetovanje nas običšite na Seidlovi cesti 3 v Novem mestu (prostori Nove Ljubljanske banke) ali nas pokličite na telefonsko številko 07 337 93 15. Pišete pa nam lahko tudi na elektronski naslov ales.zorko@lbleasing.si Z veseljem bomo odgovorili na Vaša vprašanja. Lß Leasing d o.o. Ljubljana. Šmartmska 130. Ljubljana Aleš Zorko, vodja poslovalnice NLB Leasinga v Novem mestu. NLB Leasing H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1. 12. 2005 Odprta vrata zibelke cvička • Vinogradniki iz Podbočja in iz Cerkelj ob Krki so 19. novembra pripravili tretji dan odprtih hramov in zidanic. Obiskovalce od blizu in daleč so povabili v zibel- ko cvička Gadovo peč in v okoliške vinske gorice Razkriže, Belinje, Jugovec, Vinji vrh, Topolova Draga, Penuže in Grublje. Podboško Vinogradniško dru- štvo je pred dvema letoma pr- vič pripravilo tovrstno prire- ditev na Bočju in na Starem gradu, lani nato v Šutenskem vrhu, letos pa so k sodelova- krškega in brežiškega župana povabili tudi hrvaškega vele- poslanika v Sloveniji Maria No- bila in predstavnico Samobora. Začelo je z mašo prf znameniti kapelici, otvoritev pri Jarkovi- li otvoritev slikarske razstave umetnikov z obeh strani meje, podboški in cerkljanski vino- gradniki pa so se pomerili v vlečenju "gada" (vrvi). K uspe- hu prireditve so seveda veliko Bušeški Koledniki so zapeli obiskovalcem. Z vinom se ni skoparilo. Kakšen kozarček si je privoščil tudi predsednik cerkljanskih vinogradnikov Joie Piltaver. Predsednik podboških vinogradnikov Darko Kodrič (levo): "Pijte, bom še drugega natočil!" nju povabili še kolege iz Cer- kelj ob Krki, s katerimi se sre- čujejo ravno v naštetih vinskih goricah. Ker gre tudi za stičiš- če s sosedi z druge strani Gor- jancev, so organizatorji poleg čevi zidanici so s kulturno-za- bavnim programom polepša- li podboško kulturno društvo, Koledniki iz Bušeče vasi in har- monikarji iz Dobja, pri Koma- tarjevi zidanici so pripravi- pripomogli številni obiskoval- . ci, ki so jih vinogradniki gosto- Ijubno pogostili v približno 50 odprtih hramih in zidanicah. P. Pavlovič Senovski gledališčniki navdušili občinstvo 20. novembra se je zaključil že 18. festival ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi, ki je v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah potekal vse od 14. novembra. Kot že nekaj let je sodelovala tudi gledališka sku- pina Delavsko kultumega dru- štva Svoboda Senovo, ki se je v tekmovalnem delu 19. novem- bra predstavila s Partljičevo socialno komedijo Moj deda, sociatistični mrtvak ali prvi primer inšpektorice Darje. Po mnenju občinstva je bila ravno igra senovskega Ijubiteljskega gledališča najboljša. L.P. Lukec prenovil plesno dvorano Plesno glasbeni center Lukec je 19. novembra odprl prenov- Ijeno plesno dvorano kluba na Vidmu. Dvorana je bila namreč pred obnovo precej dotrajana, zato so se konec avgusta loti- li njene obnove: zamenjali so tla (laminat namesto linole- ja), prebelili stene in namestili nove luči. Po otvoritvi so v dvo- rani pripravili plesni večer. P.P. V spomin Petru Člani Vokalne skupine Val- vasor pod vodstvom umet- niške vodje Monike Ogorevc so se 26. novembra v cer- kvi sv. Ruperta na Vidmu s koncertom spomnili svoje- ga bivšega člana Petra. V spomin Petru so zapeti Sla- vica Jarkovič, Manca Žni- deršič, Tatjana Žnideršič, Anamarija Capl, Andreja Škedelj, Aleksandra Žni- deršič, Gvido Kunej, Kri- štof Žnideršič, Tomaž Du- hanič, Simon Žnideršič, Mitja Bakšič in Lenart Žni- deršfč. Koncert KUD Slovenija - Kulturno umetniško društvo Slovenija iz Velikega Trna se je 27. novembra v kulturnem domu Krško predstavil s koncertom Oj, lepo je res na deieli. Zapeia sta Martina in Matjai Prevejšek, ki je zaigral tudi na kontrabas, spremljali pa sta ju še Blanka Poiyczka na violini in Jasmina Levičar na citrah. V goste pa so povabili tudi folklorno skupino Delavsko kulturnega drultva Svoboda Senovo. V naši vasici Anovec je bilo v hiši Zupančičevih praznično in veselo. Naša mama Terezija ZupanČič je praznovala svoj 95. rojstni dan. Prišlo ji je voščit njenih šest otrok, 14 vnukov in 12 pravnukov. Naš oče Johan pa ial ze počiva 22 let, tarn na Zdolski poljani. Prvorojencu Ivanu pa je pet let, kar je omagal pod teio bolezni. Da je bilo slavje še lepše, so mami prisli voščit še vsi vaščani. Dolgo v noč ob spremljavi harmonikeg. Živič Martina, pa se je razlegala pesem vseh navzoäh. Ce vprašaš našo slavljenko, kako je bilo v starih časih, pa zamahne z roko, pa pravi: "Lepega petja po vaseh ni več." Pa so prišli pevci iz Kapel, zapeli pesmi, ki jih danes ne pojejo več. Kako so mami popestrili ta dan. Ivan, Vlado. Roman in Joie, hvala vam. Ko so odhajali, so zaieleli mami zdravja ter obljubili: "Za stoletnico pa zopet pridemo." K.Z. Dobrodelni mladi harmonikarji Mladi harmonikarji iz Podbočja so 25. novembra v telovad- nici tamkajšnje osnovne sole pripravili dobrodelni koncert. Poleg njih so nastopili še številni gostujoči pevci in glas- beniki: Rebeka Dremelj, narodnozabavni ansambli Kvintet Dori, Pogum, Slovenski zvoki in Vitezi celjski, Mlade Stra- žanke ter domača zbora Angelčki in- Mavrica. Šolska telo- vadnica je bila nabito polna, tako da se je s koncertno vstopnino nabralo preko 500 tisoč tolarjev, ki so jih Mladi harmonikarji podarili Osnovni šoli Podbočje za nakup raču- nalniške opreme. P.P. Prizma optimizma Društvo Trg Sevnica in Radio Slovenija sta v četrtek, 17. novembra, v Kulturni dvora- ni Sevnica priredila javno ra- dijsko oddajo Prizma optimiz- ma. Voditelj razvedrilne oddaje Rado Časl je pred mikrofon po- vabil zanimive osebnosti iz Ob- cine Sevnica, posebnega gosta radijskega kolega Tonija Ga- šperiča, za popestritev z glas- benimi vložki pa je poleg Sev- štva upokojencev, vsestaranski umetnik in kulturnik Rudi Sto- par, dejavnosti Društva Trg je predstavila Breda Drenek So- tošek, o kulinaričnih čarovni- jah pa je spregovoril kuharski mojster Dejan Mastnak, do- bitnik Zlate žlice 2003. Pred mikrofonom se je znašla tudi profesorica Romana Pokoren, vodja Coronk. Coronke so tudi zapele, poleg njih pa so glas- ničanov poskrbel Alfi Nipič.V radijski oddaji, ki je potekala v živo iz Kulturne dvorane Sev- nica, so se občinstvu in radij- skim poslušalcem predstavili Janez Kranjc, predsednik Dru- bene vložke prispevali tudi Mešani pevski zbor Prijate- Iji, ansambel Sijaj, Old swing quartet in Alfi Nipič. Tanja Grabrijan Brežiške Solzice najboljši regijski zbor Krška območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti je 19. novembra v Kulturnem domu Krško pripravila dva koncerta pevskih zborov z območja Posavja, Dolenjske in Bele krajine z na- slovom Sozvočenja. Na vsakem koncertu po pet zborov se je pred- stavilo s tematskimi sporedi, med njimi tudi štiri posavske zased- be. Moški pevski zbor Svoboda Brestanica pod vodstvom Janka Avsenaka je zapel na temo "pesnikove sanje", vokalna skupina Coronke iz Boštanja, ki jih vodi Romana Pokorn, na temo "zlata leta", vokalna skupina Solzice iz Brežic pod vodstvom Marjetke Podgoršek Horžen je predstavila prekmurske ljudske pesmi, rne- šani pevski zbor Viva iz Brežic pod taktirko Simone Rožman Str- nad pa zborovsko glasbo iz Litve. Komisija je kot najboljši zbor ocenila brežiške Solzice, ki bodo za nagrado izvedle koncert v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, drugo mesto pa sta si razdelila prav tako brežiška Viva in novomeški zbor Pomlad. P.P. LJUDSKI PEVCI POD GORJANCI - Pevski zbor Aktiva kmečkih žensk Pod Gorjanci (na fotografiji) je 18. novembra pripravil tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Zapojmo pod Gorjanci. V kostanjeviškem kulturnem domu so poleg gostiteljic, ki jim predseduje Nuška Abram, umetniško pa jih vodi Katarina Stefanie, zapeli in zaigrali še: ljudske pevke iz Žejnega, ljudski pevci iz Globokega, Pšenični klas z Viher, Ajda iz Dolenje vasi, Pilharmoniki iz Leskovca pri Krškem, duet Gorjanski roži in Fantje s Preske. Vsi nastopajoči so kar polni dvorani na koncu zapeli se skupno pesem. Zbor podgorjanskih iensk bo drugo leto sicer praznoval desetletnko delovanja. P.P. PODBOŠKA SOLA ODPRLA VRATA - Osnovna sola Podbočje je 18. novembra na ši roko odprla sol ska vrata in v svoje prostore povabila obiskovalce. Učenci in učitelji so predstavili liroko paleto interesnih dejavnosti, ki v tern šolskem letu potekajo na soli. Tako so pokazali, kako spretni so v okviru kuharskih uric (na fotografiji), kaj poinejo v "veseli šoli", v ustvarjalnem, pravljičnem, tehniškem, ročnodelskem, likovnem in sportnih kroikih, kako prepevajo v pevskem zboru in igra jo v glasbeni soli ter kako jim gre angleščina. Številne predstavitve so zaključili z druzenjem v lolski telovadnici. P.P.__________ LEPl USPEHI UUDSKIH PEVCEV AJDA ¦ V okviru Kulturnega drustva Zarek iz Dolenje vasi pri Krlkem ie sesto leto pod vodstvom Nika Bogoviča deluje sekcija ljudskih pevcev Ajda. V teh letih so imeli veliko javnih nastopov, vsako leto so tudi organizatorji srečanja ljudskih pevcev, prav tako se udeleiujejo revij ljudskih pevcev, ki jih na gradu Rajhenburg organizira JSKD- 01 Krsko. Letos so bili na tej reviji še posebej uspešni, saj so se uvrstili na medobmočno srecanje v Metliki, nato pa so bili med 12 skupinami izbraniza udeteibo na državnem srečanju ljudskih pevcev v Smartnem na Pohorju. Pevci Ajde tako dosegajo zavidljive uspehe in skrbijo, da ljudska pesem ne bi zamrla, za kar si zasluzijo vso pohvalo in spostovanje. P.P.___________________________ 8 I IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik ¦ stevilka 102, četrtek, 1.12. 2005 Zimska služba na občinskih cestah v občini Krško Na prehodu iz jesenskega v zimski čas je izrednega pomena dobra organiziranost zimske službe na lokalnih in zbirnih lokalnih cestah, ki se po obliki organizacije in načinu dela zelo razlikuje od dela zimske službe v ur- baniziranih okoljih. V nadaljevanju smo zapisali nekaj informacij o delovanju zimske službe. Zimska sluiba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prome- ta v zimskih razmerah. Te nastopijo takrat, koje zaradi zim- skih pojavov (sne$, poledica, žled idr.) normalno odvijanje prometa ogroženo. Nepravilno in nepravočasno ukrepanje pooblaščenih služb bi v zimskem času povzročilo veliko gospodarsko škodo, zato je v skladu z določili Zakona o javnih cestah in Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrievanja javnih cest nujno organizirati kakovostno službo za zimsko vzdr- ževanje cest. Vzdrževanje občinskih cest je na območju, ki ga pokriva Komunalno stavbno podjetje Kostak, urejeno s pogodbo, sklenjeno med njim in Občino Krško. Kostak s svojimi podizvajal- ci tako pluži in posipava 520 km občinskih cest, 43 km pločnikov in 44 000 m2 parkirnih površin. Zimska služba poteka od 15.11.2005 do 15.3.2006 in se izvaja po določenem prednostnem redu z usposobljenimi posadkami in mehanizacijo za izvajanje zimske službe. Razdelitev cest in izvajalci po območjih Celotno področje, ki ga pokriva podjetje Kostak, je razdeljeno na štiri območja, na katerih je organizirano tudi dežurstvo. Cest- ne baze po področjih so stacionirane na sedežih baz: trebno nanjo posebej in zelo dobro pripraviti. Zimska služba obsega nastednje ukrepe: - zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov, - pluženje in posipanje javnih prometnih površin, - odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin (kategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, javni parkirni prostori), - čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge, - čiščenje zasneženih prometnih znakov, - obveščanje javnosti o stanju cest, - pluženje snega z glavnih pešpoti na javnih zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poško- dovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari. Odstranjevanje snega Odstranjevanje snega z voznih površin se začne na osnovi pre- gledov in vremenskih poročil dežurne službe. Pri odstranjeva- nju snega so upoštevane prioritete, ki so določene v izvedbenem programu zimske službe. Sneg se odstrani praviloma v 48 urah po prenehanju sneženja s cest po prednostnem vrstnem redu. Ce- ste se štejejo za prevozne tudi tedaj, če je promet oviran zaradi ostanka snega na vozišču, vključno z delno snežno desko. Obveznosti pravnih in fizičnih oseb v času zimskih razmer Lastniki oz. uporabniki zgradb so dolžni pred svojim objektom oz. dovozom na javno cestišče odstraniti sneg, ki ostane pri pluže- nju javne ceste, če jih ta ovira. Zgradbe, s katerih se lahko vsu- je snežni plaz, ki ogroža varnost občanov in premoženja, morajo imeti ustrezne zadrževalne snegolove. Žlebovi, strešne odtočne cevi in odtoki meteomih voda ne smejo biti poškodovani. Lastnik zgradbe mora sproti odstranjevati ledene sveče. Pred odstranje- vanjem snega in ledenih sveč s streh je potrebno pločnik za pešce ustrezno zavarovati. Odtekanje iz streh ne sme biti speljano na javne površine, ki jih vzdržuje izvajalec zimske službe. 1. OBMOČJE Senovo, Brestanica, VIPSO Senovo Vodja: 189 km cest in Rožno - Presladol, Titova75 Franc Kelhar 10 km pločnikov Koprivnica 8281 Senovo Tel.: 041 745 379 Dežurni delavec: 49 71 320 041 739 485 II. OBMOČJE Dolenja vas, Zdole, KOSTAK d.d. Vodja: 78 km cest in Krško - levi bre$ Krško, Leskovška Radovan Tkalec 15 km pločnikov 2a, 8270 Krško tel.: 48 17 236 Dežurni delavec: 48 17 242 III. OBMOČJE Veliki Trn, Lesko- ITEORaka Vodja: 178 km cest in vec, Krsko -desni Vrh pri Površju 7 Alojz Češnovar 18kmpločnikov bres, Senuše, Veliki 8274 Raka tel.:041 651 542" Podlos, Krško pol- Dežurni delavec: je, Gora 031 839 348 IV. OBMOČJE Kostanjevica na CGP Novo mesto, Vodja: 77 km cest in Krki, Podbočje baza Krško Tomaž Urbanč 0,5 km pločnikov Dežurni delavec: 49 01 516 051 355 174 Zimska služba oz. zimsko vzdrževanje cest je samo en segment v sklopu rednega vzdrževanja cest zaradi izjemnih pogojev, ki na- stajajo ob poledici, snegu, sodri, žledu in drugih pogojih; vendar je najtežja in tudi najbolj zahtevna. Prav zaradi tega se je po- Pri odstranjevanju snega z jav- nih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih povr- šin, je prepovedano zameta- vati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranje- ni sneg ne ovira hoje in prome- ta z vozili. V času odstranjeva- nja snega s površin, določenih v tern programu, so lastniki vo- zil dolžni odstraniti svoja vozi- la z javnih površin. Nadzor nad stanjem prevoznosti Nadzor nad stanjem prevozno- sti je organiziran v okviru pre- gledniške službe, ki dnevno po planu pregleduje odseke cest in o tern obvešča dežurne v zimski službi. Po potrebi se opravljajo tudi morebitna manjša dela za vzpostavitev varnega in tekočega prometa, kot so ureditev odvodnjavanja, odstranjevanje snega in poledice ročno, popravila in nadomestitev polomljene prometne signalizacije, izločanje vozil v izrednih razmerah in podobno. Komunalni nadzor v občini Krško Komunalni inšpektor Občine Krško po uradni dolžnosti vrši nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, ki dolo- čajo vzdrževanje javnih površin, urejenost občinskih javnih cest> skrb za odstranjevanje zapuščenih vozil z jav- nih površin in ravnanje z odpadki v občini Krško. Organizacijo, pristojnosti in naloge komunalnega nadzora dolo- ča odlok o komunalnem nadzoru v občini Krško, učinkovitost izvajanja nalog pa je odvisna tudi od doslednosti in obveščenosti občanov. V nadaljevanju izpostavljamo področja, na katerih najpogosteje prihaja do nepravilnosti. Odlok o javni snagi in čišče- nju javnih površin v Občini Krško v 11. členu določa, da morajo okolico zgradb, dvo- rišča in žive meje, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne površine, last- niki redno vzdrževati, tako da jih najmanj dvakrat let- no pokosijo, in sicer enkrat v pomladnem in enkrat v je- senskem času, oziroma naj- manj enkrat letno obrežejo živo mejo ter veje okrasne- ga in sadnega drevja, ki visi na javne površine, tako da se omogoči polje preglednosti v skladu s predpisi o cestah. Prav tako so dvakrat letno lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč dolžni čistiti in vzdr- naročena objava ževati zemljišče, hkrati pa pri čiščenju in urejanju zele- nic ter obrezovanju dreves in grmičevja na primeren način poskrbeti za odpadke. Pomembno področje, ki zade- va službo za komunalni nad- zor občine Krško, je tudi rav- nanje z zapuščenimi vozili. Pravilnik o ravnanju z zapuš- čenimi vozili določa, da mora pooblaščena oseba za komu- nalni nadzor, ko ugotovi, da je vozilo zapuščeno, ugoto- viti lastnika takšnega vozi- la in ga pisno pozvati, da v osmih dneh vozilo odstra- ni. Če lastnik tega ne sto- ri sam, odstranitev organizi- ra pooblaščeni izvajalec na stroške zavezanca. Letno je bilo v povprečju odstranje- nih 30 zapuščenih vozil, do letošnjega oktobra pa 17, kar je pripisati uvedbi sledljivosti oz. zahtevi po lokaciji vozila. Ko vozilo za lastnika ne pred- stavlja nobene vrednosti več, mora ta podpisati izjavo o lo- kaciji vozila in ga pri odpravi iz prometa odstraniti z javne površine, v kolikor je vozi- lo locirano na tovrstnem ob- močju. O zapuščenem vozilu na cesti, parkimem prostoru, kmetijski, gozdni ali drugi po- vršini, ki nima registrskih ta- blic, ni registrirano ali je huje poškodovano oz. zanj nihče ne skrbi, lahko obvestite ko- munalnega nadzornika Obd- ne Krško pri katerem podate prijavo na podlagi katere bo sprožen ustrezen postopek. Lastniki vozil, ki so bila iz prometa odjavljena pred 1. majem 2004, lahko t.i. »stara bremena«, ko še ni bila uve- dena izjava o lokaciji vozila, za brezplačen odvoz s strani pooblaščenega koncesionarja prijavijo komunalnemu nad- zorniku občine Krško. To mož- nost do marca 2006 omogoča Ministrstvo za okolje in pros- tor. Tovrstna vozila je namreč še opaziti na zasebnih povr- šinah, zato lahko lastniki iz- koristijo brezplačni odvoz ob pogojih in načinu, ki je dolo- čen pri izvajalcu. Kanalizacija Krško - začetek posavskega kohezijskega projekta Ljubljana, 29.11.2005 - Občina Krško je z Minis- trstvom za okolje in prostor podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta odvodnje in čiščenja od- padnih voda v povodju spodnje Save, prejšnji te- den pa je tudi že podpisala pogodbo s podjetjem Primorje iz Ajdovščine, ki je bilo na mednarod- nem razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik. Nekaj manj kot 5 milijonov evrov vredna investicja bo v 50% deležu sofinancira- na s sredstvi pridobljenimi iz evropskega kohezijske- ga sklada, preostali del pa predstavljajo sredstva dr- žavnega in obdnskega pro- računa. Leta 2002 podpisan finančni memorandum za izvedbo projekta je predvi- deval, da se bo projekt fi- nanciral iz predpristopne- njo transportne in okolje- varstvene infrastrukture. Projekt izgradnje dstilnih naprav in kanalizacijskih si- stemov v posavskih obdnah je voden kot celota, vendar je sestavljen iz treh ločenih investicij, ki jih vsaka obd- na vodi zase. V občini Krško se gradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini 16,65 km, 6 zadr- Generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj in iupan občiffe Krško Franc Bogovič pri podpisu pogodbe o izvedbi del ga sklada ISPA, v lanskem letu, ob vstopu Sloveni- je v Evropsko unijo, pa je projekt prešel v kohezijski sklad. Sicer program ISPA namenja pomoč za vzpo- stavitev primerljive kakovo- sti infrastrukture v državah kandidatkah EU in zagotav- Ija finančno pomoč za grad- ževalnih bazenov in 4 čr- pališč predvideva v obdo- bju treh let, torej od leta 2006 do 2008, ko je pred- videno dokončanje projek- ta in prikljudtev kanaliza- cijskega omrežja mesta in bližnje okolice na dstilno napravo v Vipapu. POPRAVEK - V prejšnji številki Posavskega obzornika smo v prispevku "Postroj gasilcev ob zaključku meseca požarne varnosti" narobe zapisali ime poveljnika gasilske zveze Kr- sko. Poveljnik gasilske zveze Krško je Avgust Mlakar in ne Avgust Vrščaj, kot smo pomotoma zapisali. Bralcem in do- I tičnemu se za napako opravičujemo. Glede na trenutni in bližajo- či se letni čas je pomembno opozoriti tudi na obveznosti, ki jih predpisuje odlok o ob- činskih cestah v Občini Krško. 45. člen odloka, ki govori o prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej, do- loča, da je na obdnsko cesto prepovedano odvajati vodo, odplake in druge tekodne, puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo, ovi- rati odtekanje vode s ceste, orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Prav tako je v primeru podi- ranja dreves, spravila lesa, vrtanja in opravljanja drugih del na zemljiščih ali na ob- jektih vzdolž obdnske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogroža- la promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, potrebno prido- biti soglasje pristojne obdn- ske službe. Obveznosti ob obdnski ce- sti ne zadevajo le lastnike, ampak tudi sosede, ki mora- jo dopustiti prost odtok vode in odlaganje sneca na njiho- vo zemljišče, ob občinskih cestah pa morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko vsuje sneg, pritrje- ne snegolove. V skrbi za var- nost udeležencev v prometu je potrebno z objektov pra- vočasno odstraniti tudi lede- ne sveče. Na področju ravnanja z od- padki, kjer nadzor prav tako opravlja komunalni nadzor- nik, se v občini Krško pojav- Ijajo predvsem težave pri zbiranju odpadkov v tipizi- rane posode. Kot v 13. čle- nu določa Odlok o ravnanju z odpadki v obdni Krško, na zbirnih in odjemnih mestih ter ekoloških otokih ni dovo- Ijeno odlagati odpadke izven posod za odpadke. V kolikor kapaciteta posod ni ustrezna, lahko uporabniki o tern obve- stite podjetje Kostak, ki na območju občine Krško izvaja gospodarsko javno službo rav- nanja z odpadki. Za ravnanje, ki ni v skladu s predpisi, omenjeni odlo- ki za kršitelje predvidevajo denarno kazen. Informaci- je v zvezi s komunalnim nad- zorom v občni Krško posre- duje Robert Groselj tel.: 041 341 971, el. pošta: ro- bert.groselj@krsko.si n IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 Razvoj poslovnih con v občini Sevnica V vseh strateških In razvojnth dokumentih, tako na ravni države, reglje kot tudi občine, je razvoj poslovnih con opredeljen s prednostno nalogo St. 1 - spodbuja- nje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti. Dobro organizirane in učinko- vite postovne cone predstav- Ijajo najbolj osnovno obliko pomoči pri podjetniški rasti. Cilj razvoja poslovnih con v občini je ustvarjanje novih de- lovnih mest, dvig konkurenč- nosti in večja stopnja ino- vativnosti. Seveda pa je za dosego teh ciljev predhodno potrebno izpolniti nekatere pogoje, med katerimi so naj- pomembnejši: velikost parce- te, ustreznost lokacije in do- ber dostop do transportnih omrežij. Večina lokacij v naši občini je sorazmerno majh- nih, kar je posledica razgiba- nega in hribovitega prostora. Tudi dostopnost do transport- nih omrežij je bistvenega po- mena za razvoj poslovnih con. Z realizacijo projekta tretje razvojne osi bo občina Sevni- ca pridobila prometno poveza- vo in navezavo na pomembna gospodarska središča (Celje, Novo mesto, Ljubljana). Rav- nanje z odpadki je ena od najpomembnejših in tudi naj- dražjih postavk v infrastruktu- ri poslovnih con, kjer občina sodeluje pri dveh pomembnih projektih s tega vidika: Pro- jekt centralno čistilne napra- ve na Logu in projekt Regijske deponije odpadkov - CEROD v Novem mestu. Ključni problem pri razvoju poslovnih con je v dodeljeva- nju statusa določenemu kosu zemljišča ter njegovega vklju- čevanja v prostorski načrt ob- čine, saj te spremembe za- htevajo veliko časa; (najmanj leto in pol), poleg tega pa je sam postopek spremembe prostorskega plana predmet številnih odobritev v občin- skem svetu in predmet poga- janj s preko 15 organizacija- mi na ravni države. Kar zadeva dodeljevanje zemljišč za po- trebe poslovnih con, so ta na- vodila zaenkrat zelo konzerva- tivna. Za razvoj poslovnih con v Sloveniji obstaja veliko ovir in malo pravnih instrumentov za njihovo premagovanje. Razvijati poslovne cone za ne- znanega investitorja postaja velik problem, saj ne pozna- mo velikosti in ne dejavnosti in glede na razmeroma majh- ne postovne cone, ki jih ima- mo, je to toliko težje. Pa ven- dar, kljub problemom, ki jih imamo, se zavedamo, da je razvoj poslovnih con osnova za razvoj skupnosti, ustvarja- nje novih delovnih mest, pros- torskega načrtovanja in druž- beno-ekonomskega napredka. V naši občini je trenutno na razpolago 32 ha razpoložljivih zemtjišč, ki jih bo občina po- nudila investitorjem, ki bodo želeli opravljati dejavnost v naši občini, in sicer v nasled- njih poslovnih conah: - poslovna cona Krmelj (raz- položljiva površina 6 ha) - poslovna cona Ines Sevnica (razpoložljiva površina 5 ha) ¦ poslovna cona Boštanj (raz- položljiva površina 16 ha) • poslovna cona Bianca (raz- položljiva površina 5 ha) Občina se bo trudila, da bomo razvoj poslovnih con uresniče- vali tako preko uspešne pro- mocije kot tudi preko prido- bivanja finančnih sredstev iz državnih in evropskih razpisov. Aktivna vloga Občine bo tudi pri izvajanju flnančnih stimula- cij za nove investitorje, hkrati pa bomo zagotavljali tudi do- datno infrastrukturo, ki je po- membna za investitorje (stano- vanja, šolstvo, zdravstvo,...). Aktivnosti ob izgradnji HE na spodnji Savi V tem tednu so se sestali člani posebne komislje za spremljanje Izgradnje HE Bianca. Predsednica komislje in odgovorna oseba za spremljanje projekta izgrad- nje Mateja Konajzler je predstavila potek izgradnje HE Boštanj in priprave na za- četek izgradnje HE Bianca. V skladu z delnim gradbe- nim dovoljenjem se je v pet- ek izvedla zakoličba za grad- njo jezovne zgradbe. Vlada je sprejela uredbo o driavnem lokacijskem načrtu za HE Bian- ca, vendar ni v celoti spošto- vala mnenja občinskega sve- ta Občine Sevnica in odložila sklepanje o predlogu za dolo- jeno delovanje služb in za spo- štovanje dogovorov in sklepov pri vseh nadaljnjih postopkih. Predstavniki JP Infra, Občine, KS Boštanj in vodovodnega od- bora pa so se pogovarjali o po- gojih izgradnje novega vodo- vodnega omrežja za naselja Kompolje. Tarn se v obdobju dolgoročno zagotovili stabilno vodooskrbo z zdravstveno ne- oporečno pitno vodo. !H^tA^ WMM, Hidroelektrarna Boston} naročena objava čitev financiranja izvedbe dr- žavne, vodne in lokalne in- frastrukture ob izgradnji HE Bianca. Program je v pripravi, prav tako finančna konstrukci- ja, ki pa še ni dokončno uskla- jena. Komisija se je zavzela za dosledno spoštovanje predhod- no izdanih sklepov in za razgo- vor z najodgovornejšimi nosilci tega zahtevnega projekta. Za nadaljevanje odkupa zemljiŠč pa mora Ministrstvo za oko- Ije takoj potrditi študijo Ana- liza vplivov na kmetijsko proiz- vodnjo posameznih kmetij, ki bi že morala biti izdelana. Ob- čina si bo prizadevala za uskla- izgradnje HE Boštanj izvaja- jo obsežna dela zaščite nase- lja s tesnilno zaveso, izgrad- nja kanalizacijskega omrežja, čistilne naprave, črpališča in drenažnega sistema. V sklopu teh posegov je smiselno uredi- ti tudi vodooskrbo. Vodooskrba v Kompolju do sedaj, žal, še ni urejena v skladu z zakonoda- jo, zato bo potrebno razgovore nadaljevati in določiti nosilca investicije izgradnje in bodo- čega upravljalca sistema. Ti se bodo še nadaljevali in upamo, da bomo s skupnim sodelova- njem vseh strani uspešno reši- li tudi ta problem in krajanom Vodovod Nova Gora Občina Sevnica je predala na- menu vodovodni sistem Nova gora v povezavi z novim vodo- vodnim virom iz vrtine Rado- van. Vodovodni sistem pokriva veliko vodooskrbno problema- tično območje višinskega dela KS Tržišče in KS Boštanj. Vred- nost dograditve sistema je 35 mio SIT, od tega sta po 5 mio SIT prispevali obe krajev- ni skupnosti. Posebno zahtev- na je bila izvedba elektro - na- pajanja vrtine, za kar je bilo potrebno zgraditi nov tranfor- mator v zaselku Hantine in 1,4 km dolg 20 KW daljnovod, kar se je uredilo ob zelo dobrem sodelovanju Občine in Elektra Celje. Izdatnost nove vrtine je 5 I vode na sekundo, kar je do- volj za potrebe celotnega si- stema, ki naj bi se predvidoma že prihodnje leto širil tudi pro- ti Malkovcu. Prireditve ob prazniku občine Sevnica Ne pozabite, od kod prihajate Na sobotni večer, 19. novembra, je sevniški župan Kristijan Jane na sevniškem gradu pripravi I sprejem za nekdanje Sevničanke in Sevničane, ki danes živijo po različnih krajih Sjovenlje in tudi v tujini. Skupne jim niso le korenine, temveč tudi to, da gre za uveljavljene, znane in uspešne Ijudi, ki so na različnih podro- čjih udejstvovanja dosegali ali dosegajo vidne rezultate. Sprejem za uspešne občane, ki delujejo zunaj meja sevniške občine, je tetos potekal tret- jič, in kakor z zadovoljstvom ugotavlja župan Kristijan Jane, tudi iz leta v leto z večjo udeležbo. Župan Jane je ude- ležencem najprej predstavil razmere in dogajanje v obči- ni. Med drugim je dejal, da se po propadu tekstilne industri- je Sevnica prebuja s številnimi novimi projekti, ki so vezani na državo in na lokalno skup- nost. V prvi vrsti je to grad- nja hidroelektrarn na spodnji Savi, ki je trenutno največ- ji energetski projekt v Evropi in se dogaja prav v občini Sev- nica. Udeležencem srečanja se je zahvalil za njihovo po- moč in podporo sevniški občini preko funkcij, ki jih opravlja- jo, in pri tem še posebej izpo- stavil materialno podporo, po- moč z nasveti ali povezavami pri avgustovskem neurju, ki je prizadelo območje občine Sev- nice. Jane je izrazil željo, da bi nekdanji Sevničani ohranja- li pripadnost domačemu kraju, srečanje pa naj bi ostalo tradi- cionalno in bi ga organizirali tudi tedaj, ko on ne bo več župan. •Kutturni pro- gram in spre- jem na grajskem dvorišču v soju bakel in v sred- njeveških kostu- mih so pripravi-1 li člani društva Trg, znani re- stavrator Viktor Povše pa pred- stavil tudi za- htevno večletno in uspešno re- stavratorsko ob- novo dvorane Štirje letni časi na sevniškem gradu. V vrstah gostiteljev sta bila tudi sevni- ška podžupana Štefan Teraž in Rudl Bee. B.M. Med znanimi nekdanjimi 'Sevničani, kl se še vedno radl vračajo v svojo obtino, smo iah- ko srelaU pevca Rafka Irsoliča (na foto$ra- flji z teno In iupanom Jancem), slikarja Jer- co SanteJ In dr. LMa Rajka, flnančnika Alojza Klemenčlča, arhltekta Vladimirja Mušiča, dl- rektorja Krašcommerca Joteta Repšeta, dl- rektorico podjetja za komuniciranje AANIMA Mojco Hruševar, dr. Jurlja Tasita, razlskoval- ca In profesorja na Fakuttetl za elektroteh- nlko, pravnko v Driavnem zboru RS Metodo Hrovat Plrnat, kl je prliia v spremstvu so- porosa dr. Rajka Pirnata, Bojana Žlenderja, predsednlka Sveta za preventlvo In vgojo v cestnem prometu, In druge. Prostovoljno gasilsko društvo Sevnica bogatejše za dve gasilski vozili Ob posebni priložnosti so se zbrali gasilci PGD Sevnica, saj so predali namenu dve novi gasilski vozili, vredni kar 16 milijonov SIT. Za nakup te- renskega vozila, imenovane- ga tudi poveljniško vozilo ter gasilskega kombija za prevoz moštva, so poskrbeli številni donatorji. Poleg države, Ob- cine Sevnica in Gasilske zve- ze Sevnica so sredstva prispe- vala tudi podjetja, obrtniki in nekateri posamezniki, z do- brodelnim koncertom pa tudi Godba Sevnica in Dekliška vo- kalna skupina Zefir. Stefan Te- raž, predsednik PGD Sevnica, je pohvalil tako širok odziv ter Novi gasilski vozili. se skupaj s poveljnikom Robi- jem Oreškom zahvalil vsem donatorjem, še posebej pa di- rektorju Uprave za zaščito in reševanje Bojanu Žmavcu. Tanja Grabrijan Donatorjt, ki so prispevali sredstva za nakup qasilskih vozit. EL IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE, SPORT Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 Na podlagi 3O.člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, St.: 49/99 In 86/99), 10.člena Zakona o sportu (Ur.l. RS, St.: 22/98), Pravilnika za izbor in izvedbo programov športa v občini Bre- žice (Ur.l. RS, št.:1/02 in 60/04) (v nadaljevanju: pravilnik), Občina Brežice objavlja JAVNIRAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA, KI SO V JAVNEMINTERESU V LETU 2006 I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Brežice: - športna društva, ki imajo sedež v občini Brežice, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Brežice, ¦ zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. II. Za soflnanciranje v letu 2006 se lahko prijavijo naslednji programs: 1. Športna vzgoja otrok in mladine (1 .točka 17.člena Pravilnika) 2. Športna rekreacija (2.točka 17.člena Pravilnika) 3. Kakovostni šport (3.točka 17.člena Pravilnika) 4. Vrhunski šport (4.točka 17.člena Pravilnika) 5. Šport invalidov (5.točka 17.člena Pravilnika) 6. Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6.točka 17.člena Pravilnika) 7. Športne prireditve v občini (8.točka 17.člena Pravilnika) 8. Planinstvo in taborništvo (lO.točka 17.člena Pravilnika) 9. Vzdrževanje športnih objektov (Xll.poglavje Pravilnika) 10. Informatika v športu (Xlll.poglavje Pravilnik) 11. Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2006 (XlV.pogl'avje Pravilnika) Za programe planinstva in taborništva lahko kandidira Planinsko društvo Brežice. III. Izbrani programi in akcije bodo soflnancirani v skladu s Pravilnikom za izbor in izvedbo pro-gramov športa v ob- čini Brežice (Ur.l. RS, St.: 1/02 in 60/04), Letnim programom športa Občine Brežice za leto 2006, z dne 29. no- vember 2005 (v nadaljevanju: program), ter Nacionalnim programom športa RS (Ur.l. RS, St.: 24/00). Razpisno dokumentadjo, podrobnejše podatke, pravilnik in program lahko dobite na občini - Oddelek za druž- bene dejavnosti (tel.: 07/4991 546, e-mail: vilma.zupancic@brezice.si) oz. na internetni strani www.brezice.si, na Zavodu za šport Brežice (tel.: 07/4990 330, e-mail: zavod.sport.bzc@siol.net) ali Športni-zvezi Brežice (tel.: 07/4993 470, e-mail: sportna.zveza.brezice@siol.net) IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji (obrazci 1-6) za programe pod točko II. (od 1 do 5 in 10, razen, kjer je v razpisni dokumentaciji določeno drugače) priložiti: 1) Pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena. 2) Potrdilo o strokovni športni izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na področju športa na Občino Brežice oz. so v tern času nastale spre- membe. 3) Potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je raz- vidno število ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdiio o rezervaciji števila ur z urni- kom najema za posamezne programe v posameznem objektu za leto 2006.). 4) V primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predložiti ustrezen sklep pristojnega organa o višini cene najema za člane in nečlane društva. 5) Program dela za posamezne prijavljene programe (obrazec 5). 6) Seznam vadečih po prijavljenih skuptnah (ime in priimek, naslov, leto rojstva). Za sole in vrtce se upoštevajo seznami z imenom, priimkom in letnico rojstva ter izjavo šole, da so navedeni na seznamu učenci oz. di- jaki sole (obrazec 5). 7) Seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi številkami na dan oddaje prijave po posameznih progra- mih (obrazec 5). 8) Izvajalci rekreacijskih lig morajo predložiti propozicije tekmovanja. 9) Izjava društva o pobiranju članarine. 10) Vsebinski in finančni program dela društva za leto 2006 (obrazec 6). 11) Potrdilo nacionalne panožne zyeze o vključenosti posameznih prijavljenih programov v tekmovalni slstem v sezoni 2005/2006 oz. 2006. 12) Odločbo o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, v kolikor ni bila dostav- Ijena že na prejšnjem razpisu in je še veljavna. Za programe pod točko II.9 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priložiti: 1) Dokazilo o lastništvu, najemu ali upravljanju objekta. 2) Upravna dovoljenja za poseg v prostor (v kolikor so potrebna). Za program pod točko II. 11 morajo predlagatelji predložiti: 1) Vsebinski in finančni načrt izvedbe programa (program, celostno podobo in ovrednotenje stroškov ter opre- delitev drugih virov prihodkov). > V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati Izvajalci: 1. Športna društva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov članov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajši starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajši). Če izvajalec pri- javlja le eno vadbeno skupini - starostno mešano skupino, mora biti v skupini vsaj 40% vadečih v starostni ka- tegoriji mladinci in mlajši. 2. Za programe redne vadbe otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski sport, lahko kandidirajo le ti- sti izvajalci, ki so vključeni v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez. 3. Strokovni delavec, ki delo v društvu, klubu opravlja na podlagi sklenjene delovršne pogodbe oz. pogodbe o delu, je lahko nosilec programov v skupnem obsegu do največ 600 ur. Strokovni delavec, ki je v rednem delo- vnem razmerju v društvu, klubu pa je lahko nosilec programov v skupnem obsegu delovne obveznosti. VI. Prednost pri izboru bodo imeli: • nevladne organizacije - društva in njihove zveze (NVO), - izvajalci, ki bodo imeli več vadečih, kot je z letnim programom določen minimum v vadbenih skupinah, ¦ izvajalci, ki dosegajo v isti športni panogi boljše rezultate, ¦ pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine, - pri programih interesne vadbe otrok in mladine imajo prednost tisti programi, ki jih bodo prijavila športna društva skupaj s šolami, - pri izboru projektov za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriterfjl: a)že pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b)delež lastnih sredstev, * c)javni interes v športu. VII. Izvajalcem, ki bodo predložili neresnične in zavajajoče podatke glede prijavljenih programov (npr. bodo prija- viti neobstoječe programe, na sezname vadečih uvrstili neobstoječe osebe in podobno), bodo zavrnjeni vsi pri- javljeni programi. • Vlll.Zadnji dan, ko še sprejemamo prijave, je 3. januar 2006 do 12.ure v sprejemni pisarni občine (soba št.22) oz. na pošti oddane prijave morajo imeti na kuverti poštni žig z datumom: 3.1. 2006. Prijave lahko tudi sicer oddate v sprejemnt pisarni občine (soba St.22) v času uradnih ur (vendar najpozneje do 3. 1. 2006 do 12.00 ure). IX. Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem letu 2006 in sicer do 30. 12. 2006. X. Prijave, ki morajo vsebovati: • potrjeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, • priloge iz IV.točke tega razpisa, - ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji pošljite na naslov: Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, s pripisom »Javni razpis sport - Ne odpiraj«. Na kuverti mora biti naveden naziv pošiljatelja. XI. Izbor bo opravljen v 60-ih dneh po preteku roka za oddajo prijav. Z izbranimi izvajalci bodo pogodbe sklenjene v 10 dneh po pravnomočnosti sklepa o izboru oz. v 10 dneh po sprejemu občinskega proračuna za leto 2006. Številk: 621-7/2005 Brežice, 1. december 2005 Občina Brežice Ivan Molan O B Č I N A BREŽICE oaroiana objava Posavski derbi Dobovi V 8. krogu 1.B rokometne Uge sta se v Dobovi pomerila domača ekipa in Atom Krško. Sreča- nje so botje začeli domačini in dobili prvi pol- čass 16:15. Vdrugem polčasu sta bili ekipi večji del enakovredni, na dobovski strani pa ie svoje delo odlično opravljal vratar Kostevc. Stiri mi- nute pred koncem srečanja so Krčani izenačili in imeli veliko priložnost za vodstvo ob naspro- tnem napadu, a je niso izkoristili, Dobovčani pa so zadeli še dvakrat in zmagali z 32:30. Najbolj- ši strelci za Dobovo so bili Hotko ter Franci in Toni Čanžar s po 5 zadetki, za Krško pa je Še- balj z 10, Cehte s 7 ter Drnovšek s 6 goli. Dobov- ski vratar je zbral 15 obramb, krška Brili pa 8 in Božič 5. V nastednjem krogu krški rokometaši doma gostijo še tretjo posavsko ekipo Sevnice, Dobovčani pa odhajajo v goste v Sežano. Pizzeria Italia posavski prvak Na Senovem je potekal malonogometni turnir za prvaka Posavja, na katerem sta nastopiti po dve najboljši ekipi iz petih posavskih lig (breži- ške, brežiško-krške, kostanjeviške, krške in sev- niške), domačini in lanski prvaki Odpisani. Po- savski prvak je postala ekipa Pizzeria Italia (na fotografiji), ki je v finatu premagala Borst, tret- ja je bila Mana Artiče, četrti pa Drinkersi iz Ve- like vasi. Za najboljšega vratarja so izbrali Mat- jaža Tomšeta, za najboljšega igralca Srečka Rostoharja (oba iz zmagovalne ekipe), najboljši strelec pa je bil Franci Jurečič (Boršt). Domačinke uspešne na "Hollyju" Telovadno društvo Sokol Brežice je pripravi- lo 35. Hollyjev memorial v športni gimnastiki. Med dečki so nastopili tudi "Sokoli" Matej Gru- bič, Alen Šetinc, Matic in Kiemen Slobšek, Jan- ko Vizjak, Amadej Švajger in Sandi Debogovič. Brežiška ekipa mladink v postavi Asja Omerzu, Anja Lanjšček, Špela Molan in Katja Pirš je zma- gala, posamično pa je bila Asja 4. , Katja 6., Anja 7. in Špela 8. Zmagale so tudi čtanice v postavi Barbara Gerjevič, Kaja Rožman in Kaja Galič. Posamično je bila Galičeva 4., Gerjeviče- va 7., in Rožmanova 8. Na tekmovanju so nasto- pite tudi telovadke GD Rain Krško. Med dekli- cami je bila Ana Vodeb 3., med mladinkami pa Urška Štus 4. in Nika Močivnik 5. V sklopu tek- movanja je potekal tudi prijateljski dvoboj med mlajšimi deklicami iz društva Tabor Ljubljana in domačinkami iz Sokola Brežice. Jelerjeva peta na svetu Na kadetskem in mladinskem svetovnem prven- stvu v karateju, ki je potekalo na Cipru, je Ma- rija Jeler iz Kluba borilnih športov Rajhenburg s 5. mestom v borbah kadetinj nad 57 kg dose- gla uspeh kariere in dokazala, da sodi v svetovni vrh. Na prvenstvu je nastopila tudi njena klub- ska kolegica Jasmina Grilc, ki je z ekipo Stove- nije osvojila 9. mesto. Bogata bera posavskih strelcev Posavska prvoligaša Brežice z zračno pištolo in Leskovec z zračno puško sta dobro prestala drugi ligaški turnir v Juršincih. Leskovčani v po- stavi Jelica Majstorovič, Urban Žigante in Blaž Šonc so bili 10., oslabljeni Brežičani - Srečko Vidmar, Robert Ferenčak in Matej Krajnčič, brez Vesne Kržan - pa 9. Brežiški mlajši mladin» v postavi Marko Pšeničnik, Tadej Sečen in Gabri- jela Pešec so prvič v zgodovini kluba zmagali in se zavihteli na vrh tudi v skupni uvrstitvi. Posa- mični zmagi sta dosegli Gabrijela Pešec med mlajšimi mladinkami in Kristina Grubeša med mladinkami, ekipa mladincev v postavi Miha Zevnik, Kristina Grubeša in Jožica Stanič pa je bila 3. Med mladinkami je bila 3. tudi Leskov- čanka Natalija Oprauš, leskovške pionirke v po- stavi Barbara Mavsar, Sanja Spirič in Saša Pacek pa so zmagale. Na tekmi študentskega sveto- vnega pokata v Budimpešti pa so tekmovali Le- skovčanka Majstorovičeva, ki se je prebila celo v finale osmih najboljših in končala kot osma, ter Brežičana Vesna Kržna (21. mesto) in Sreč- ko Vidmar (18.). Najbolj ši domačini in Stopar Sevniški Karate klub Hypo je pripravil 7. med- narodni karate turnir, ki se ga je udeležilo 368 tekmovalcev iz šestih držav. Najboljši posamez- nik je bil domačin Marko Stopar, ki je osvojil tri zlate medalje, sicer pa so domačini osvojili šest zlatih ter pp tri srebrne in bronaste medalje. Zmagali so še Jurij Orač, članska ekipa Marko Stopar, Rok Črepinšek in Denis Orač, ekipa deč- kov Aljoša Orač, Domen Vavtar in Lino Šalamon ter Uroš Šinkovec, 2. mesta so osvojili Aljoša Orač, Miha Cvelbar in Denis Orač, 3. mesta pa ekipa deklic Klara Jezernik, Patricija Trefalt in Špela Štojs, Žiga Zagorc in Rok Črepinšek. Člani KBŠ Rajhenburg so na turnirju osvojili pet bro- nastih medalj: Sara Jeler kar dve, Denisa Širič, Saša Venek in Jožef Moškon. Tomaž Gorenc je že v prvem krogu izločil državnega prvaka Daut- begoviča, a bil na koncu 5. Omerzel zmagal v Kranju Plavalci krškega Celulozarja so tekmovali na močnem Špelinem memorialu v Kranju. Ene- ga večjih uspehov v karieri je dosegel Jernej Omerzel, ki je v svoji paradni disciplini 100 m hrbtno zmagal, osebne rekorde pa so krepko iz- boljšali tudi ostali tekmovalci: mladinka Nina Mandl je bila na 100 m delfin 10., na 200 m me- šano pa 11., Jaka Kramaršič je bil 12. na 100 m hrbtno, Krešo Radunovič, Blaž Žmavčič in Jure Jerele pa so končali v najboljši trideseterici. Na mitingu v Celju se je med Krčani najbolj izka- zal Jaro Kovačič, ki je bil 100 m hrbtno 2. Jaka Kramaršič je bil med dečki 2. na 100 m hrbtno, 4. na 50 m hrbtno in 5. na 100 m prosto, Jer- nej Omerzel 5. absolutno na 50 m hrbtno, 6. pa na 100 m hrbtno. Na plavalnem tekmovanju v nemškem Bremnu pa se je kot edini Slovenec iz- kazal Rok Kerin, saj je osvojil komplet medalj: zlato na 100 m mešano, srebro na 200 m prosto in bron na 100 m prosto. Katja in Izak v reprezentanci V Kranju se je končalo letošnje tekmovanje za ev- ropski mladinski pokal, v 35-članski slovenski re- prezentanci pa sta plezala tudi člana Posavskega alpinističnega kluba Katja Krejan in Izak Kelek. V kvatifikacijah sta se Izak med kadeti in Katja med starejšimi deklicami dobro borila in zasedla 26. mesti, kar je bilo sicer premalo za finale osmih najboljsih, vendar je to zanju velik uspeh. Robič na skupščini Olimpa Prve letne skupščine Kolesarskega kluba Olimp 2004 se je udeležil tudi kolesarski ultramarato- nec in dvakratni zmagovalec dirke prek Ameri- ke Jure Robič. Sloviti kolesar je podelil klub- ska priznanja za leto 2005, zlato kolo in rumeno majico absolutnega zmagovatca pa je osvojil predsednik kluba Dušan Vodlan. Za klub je sicer triletno tekmovalno pogodbo podpisal bivši dr- žavni prvak v gorskem kolesarstvu Matjaž Golob iz Novega Mesta ter mlada in perspektivna kole- sarja, 14-letni Jovica Somunčič in 16-letni Rok Grilc s Senovega. Vsi trije bodo trenirali po pro- gramu nekdanjega vrhunskega kolesarja, zdaj pa trenerja Primoža Čerina. SDD5 ObžorniK ŠPGRTNIK PDSAVJA Bralce obveščamo, da bomo Slasovnico za akdjo sport- nik Posavja 2005 in dobitnike nagrad ponovno objavili v na- slednji številki, ki tzide v le- trtek, 15. decembra. D OBVESTILA, PISMA Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 NEK NuKtoama el.ktr.rn. Kitko, d.o.o. Vrbina12. 8270KrSko Slovenija _____ Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, 8270 Krško, 1. objavlja prosta delovna mesta INŽENIR ASISTENT PROIZVODNJE - 10 delavcev, 2. razpisuje 6 kadrovskih štipendij. Pogoji pod 1.: ¦ univerzitetni diplomirani inženir tehnične oz. na- ravoslovne smeri, ¦ aktivno znanje angleškega jezika, ¦ posebna zdravstvena sposobnost za delo v pogojih ionizirajočega sevanja, ¦ delovno razmerje se sklene za določen čas 12 me- secev, v katerem se bodo kandidati usposabljali za delo v procesu proizvodnje, vzdrževanju ener- getske opreme in inženirski podpori; pod 2.: student drugega ali višjih letnikov univerzitetne- ga programa strojništva, elektrotehnike, fizike. Kandidati za zaposlitev naj ponudbe s fotokopijo do- kazil o izobrazbi - usposobljenosti in življenjepisom, kandidati za štipendije pa prosnje s potrdili o vpisu in opravljenih izpitih, posljejo v 15 dneh od dneva obja- ve na naslov: Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., Vrbi- na 12, Krsko. RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI SENOVO Na podlasi 4. in 51. člena Statuta krajevne skupnosti Se- novo ter Pravilnika o priznanjih KS Senovo Svet KS Senovo objavlja razpis za podelitev priznanj Krajevne skupno- sti Senovo ob krajevnem prazniku 0 podelitvi priznanj KS Senovo odloča Svet krajevne skupnosti Senovo na podlagi javnega razpisa. Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi v počastitev krajev- nega praznika februarja 2006. Kriteriji za podelitev priznanj KS Senovo so določeni v Pravilniku o priznanjih Krajevne skupnosti Senovo, ki je za- interesiranim na voljo na sedežu KS Senovo. Kandidate za prejemnike priznanj Krajevne skupnosti Se- novo lahko predlagajo krajani, svet krajevne skupnosti, pod jet ja, društva , zavodi, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za priznanje krajevne skupnosti mora vsebovati : podatke o predlagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejemniku priznanja in obra- zložitev k predlogu. Na osnovi predmetnega razpisa bo Svet KS Senovo podelil največ: en naziv častnega krajana KS Senovo, dve prizna- nji z velikim znakom KS Senovo, tri priznanja z znakom KS Senovo in štiri priznanja KS Senovo. V postopku za podelitev priznanj po razpisu bodo upošte- vani predlogi, odposlani na naslov KS Senovo, Titova ce- sta 98, 8281 Senovo do 15.decembra 2005 (velja datum na poštnem žigu). Kontaktna oseba za dodatne informacije v zvezi z razpisom za podelitev priznanj v času zbiranja predlogov je Bogo- lin Rado, tajnik KS. Senovo, 24. november 2005 Predsednik sveta KS Senovo Ribič Jože l.r. KAM V POSAVJU? Prireditve med 1. in 15. decembrom Četrtek, 1.12. ob 18.00, predavanje vinskega strokovnjaka dr. Julija Nemaniča, dvorana gasilskega doma v Sevnici Petek, 2.12. ob 15.00, športno srečanje svetnikov in svetnic posavskih in obsoteljskih občin, športna dvorana OS Senovo ob 19.30, komedija Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, Kulturni dom Krško Sobota, 3.12. od 9.00 do 10.00 in od 11.00 do 13.00, mini festival iger; ob 10.00, zaključek Khstjanove knjižne uganke; ob 16.00 trije novi naslovi KD Žarek, Knjižnica Brežice ob 19.00, slavnostna prireditev ob 1110-letnici prve omembe Rajhenburga - Brestanice v pisnih virih, Dom svobode v Brestanici Ponedeljek, 5.12. ob 20.00, koncert Big banda Krško, Dom XIV. divizije Senovo Sreda, 7.12. ob 17.00, lutkovno-cirkuška predstava Čira čara buff, Kulturni dom Krško Sobota, 10.12. ob 17.00, slavnostni koncert ob otvoritvi nove Glasbene šole Krško, Kulturni dorn Krsko ob 19.00, letni koncert Pihalnega orkestra Videm Krško, Kulturni dom Krško ob 19.00, premiera komedije brestaniške gledališke skupine z naslovom Ljubice prihajajo, Dom svobode Brestanica ob 20.00, koncert Big banda Sevnica v rock izvedbi, MC Sevnica Nedelja, 11.12. ob 16.00, koncert Ansambla Jerneja Kolarja z gosti, Kulturni dom Krško Sreda, 14.12. ob 19.00, prednovoletni koncert orkestra Mandolina Ljubljana, Kulturni dom Krško ob 19.30, Radio Ga Ga show, Kulturna dvorana Sevnica RADIO [ENERGY 89.3FIVfV; K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Puntar d.o.o.. CKŽ t35c. 8270 Kriko .19 TllllTANICA,, ' CPB18. 8280 Brestanica prodaja stanovanje v Brestanici v skup- ni izmeri 85,94 m2. Cena je 24.003,00 EUR. Za informacije o nepremičnini pokličite (07)48 16 370. Javna prodaja bo 13.12.2005 ob 11. uri v prostorih Termoelektrame Brestanica. KULTURNI DOM K R Š K O Trg Matije Gubca 2 8270 Krško Telefon: tajništvo: 07 -4880-190 direktor: 07-4880-192 blagajna: 07-4880-194 PRIREDITVE V DECEMBRU 2005 (v prvi polovici meseca) petek, 2.12., 19:30_______________________«__ NEKAJ DRAGEGA IN PÖPöCfföWrticUPÖKXBWzGK Prešernovo gledališče Kranj, komedija za modri abonma in izven sreda, 7.12., 17:00 ČIRA ČARA BUFF, Mini cirkus Buffeto Ljubljana, lutkovno- cirkuška igrica za rumeni abonma in izven sreda, 14.12., 19:00 KONCERT ORKESTRA MANDOLINA iz Ljubljane petek, 16.12., 19:30 BOLJE TIČ V ROKI KOT TAT NA STREHI, Mestno gledališče Ijubljansko, komedija, za modri abonma in izven Delovni čas blagajne: vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro ter uro pred predstavo. Iwww.car.si/kulturni-dom-kk e-mail: info@kd-krsko.si IHitM Kerin Janko s.p. CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, Tel.:07/49 02 560, Fax:07/49 02 571 Poslovalnica SENOVO Tel.: 07/49 79 121 VRTNI CENTER & CVETLIČARNA - Velika izbira novoletnih artiklov - okrasne lučke - novoletne jelke - božične zvezde in lončnice - bogat darilni program J3BIŠČITE NAS IN PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO[ HBa*i —' ~~" I J ~* I Koz/neHcnopjgd«fers/t/ salon r Valenčak Marija s.p. črnc 41, 8250 Brežice Gsm: 041 527 326 Tel.: 07 49 62 003 • ČOKOLADNE CmOGE • PARAFINSKE KQPELI NEGAOBRAZA • ROČNAMASAŽA ' • PEDIKURA • SOLARIJ ObzoriiiK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje občin I Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 8. december. Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgoverjajo njihovi uredniki. Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka bo izšla v četrtek, 15. decembra. OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA KLOBUČARSTVO ŠIVANJE ZAŠČITNIH SREDSTEV IN POKRIVAL Delovni čas: pon.- pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 Sevšek Jožefa s.p. M.D.B. 12a-OBRTNACONA- LESKOVEC - tel 07W» 77 UO TELSAT d&o. - ANTHNSia^SISrrEMI - la.iMk^mraAVE www.tBlsat.8l, a-mall: ttHsat@sial.iwt CPB 20,8280 Brrotanlca, W.: 07/49 73-SOD EÜROPRODUKXoo !k GRADBENI CENTER A VSEZAGRADNJO r PRODAJA: I - gradbenega materiala ' -žaganega lesa >- tondach kritin - TIM fasad - železa Globoko 50a, 8254 Globoko Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565 Kupljeno blago vam na vašo željo tudi dostavimo. TMS BREŽICE d.o.o. SERVB, TM9VINA. HIBRAVUKA - izdelava hidravliprm|ey^ l - prodaja insets motornfl ¦' kosftu||grag in škropilnia „¦¦¦¦l^iilRi'iS.Bk1 Dejan Uvak t.p. - novosradnj* ' JK ^JL - 3račlbeni servls i!i™ ^T - izvedb« na Itljuč '^. - fasad. • zunanja uredltev - ostala sradbttna dela /Artiče 10a/ 8953 Artiče Tel./Fax: 07/49 56 909 atm: 070 464 955 "' (' VS Ikrsko POSAVSKI REGION ALM I PLROGRAAA m I ZADNJA STRAN Posavski obzornik - številka 102, četrtek, 1.12. 2005 www.posta.si Nekje nekdo misli nate ... Poleg božično-novoletnih voščilnic in razglednic vas na pošti čakajo še zvežčki samolepilnih znamk za pošiljanje voščil po Sloveniji in po svetu. V akciji božično-novoletnih voščilnic in razglednic sodelujejo: Gikart, T & Graf, Emma, Grafocarton, Sidarta, Pot Ljubljana, Hočevar - Gaspari, Etiketa tiskarna, Planinsko društvo Ptuj in UNICEF. Zanesljivo vsepovsod KJ POSTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE ijA) -mm [krsko POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM - videostrani 24 ur ¦ tedenska informativ- na oddaja OD TORKA DO T0RKA KDS Krško in KDS Brežice. LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za življenje V decembru Vas vabimo k vpisu v tečaje: - ličenja in nege obraza (pričetki9. in 10.12.2005) - krojenja in šivanja - samomasaže - peke potic Prav tako vabljeni v študijske krožke: - osebna rast - narava - vir zdravja - obdelava lesa v dekorativne namene Prijave in informatije: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel.: 07/488 11 70 CVETUČARNA ifflRENA CVETLIČARNA - VRTNARIJA - ZUNANJE UREDlf^E Omerzel Matej s.p., Titova 108, 8281 Senovo, Tel.: 07 49 27 050 SENOVO - KRŠKO - BRBŽIO^ltel.: 07 49 65 111) NOVO N©^© NOVÖ Spoštovane stranke, do sedaj ste nas poznali v Brežicah po sezonski prodaji sadik pred trgovino TUŠ v plastenjaku, od 9. decembra daljqiiomo na isti lokaciji prisotni vsak dan. Odpiramo namreč cvetličarno v novozgraÄem trgovsll|ß^p|^^jeg TUŠ-a. Vabimo vas, da nas obiščete v petek, 9. däembra, od 10^Ta^Bj||e^li • vam bomo razstavo raznovrstnih no^öletninizdelkov prirnfimih za okrasH^TOO- mov, lokalov, poslovnih prostorov. Se^eda, pa/bomo v našl^vetličami ponudili tu- di vse, kar v cvetličarno sodi, veliko rezanega cveüf, Ja^^acnic, izj^^daril. Vse to pa vam bomo na posebno naš, naravno trefidg^^Hpin, a nl^^Hho^ Vse naše izdelke, blago in stori^p^am b^A^amo ^Piek,':^H|^^^^ in soboto, 10. decembra, ponudm s 15% Öf^fitvenim popustöüff 1 Pris. ... | Regionalna RazvoinaAgencija POSAVJE POSAVSKA KONFERENCA O JUEGIONALNEM RAZVOJU Terme Čatež / petek, 16.12.2005 8.30 Prihod udeležencev 9.00 Uvodni pozdrav in predstavitev programa konference 9.10 Poročilo o izvajanju regionalne politike in pogledi za naprej Franc Češnovar, v.d. direktorja Regionalne razvojne agencije Posavje 9.30 Priprava Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za novo programsko obdobje 2007 - 2013 mag. Marjan Šunta, predsednik Regionalnega razvojnega sveta regije Posavje 9.50 Vloga in prispevek občin k regionalnemu razvoju Ivan Molan, župan občine Brežice Franc Bogovič, župan občine Krško Kristijan Janc, župan občine Sevnica 10.50 Perspektive mladih v Posavju Gimnazija Brežice 11.00 Čezmejno sodelovanje in evropski strukturni skladi - izkušnje zamejskih Slovencev v Italiji Erik Švab, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Trst Program konference 11.20 Priložnosti čezmejnega sodelovanja s Hrvaško Gorana Rabatič, Zagrebačka županija 11.40 Razprava 12.00 Odmor 12.30 Regionalni razvoj Slovenije po novem Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoj a dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko 13.15 Terme Čatež - primer dobre prakse v Posavju pri pridobivanju sredstev iz strukturnih skladov EU Mladen Kučiš, generalni direktor Term Čatež 13.30 Podjetniški pristop pri razvoju regije Waldviertel in vloga razvojne institu- cije Waldviertel Management Richard Greindl, Waldviertel management, Avstrija 14.15 Razprava 15.00 Zaključek konference Dodatne informacije: Regionalna ra-yojna agencija Posavje, CKŽ 46, Krško tel: 07 488 10 51 (Darja Planinc), el. pošta: darja.planinc(a)rra-posavje.si