r NajTičji tlereruki dncmik v Združenih državah VeU* za m ieto - . - $6.00 n Za pol teta Za New York celo leto - . . $3.00 $7.00 Za inoicmitTO celo leto $7.00 TELKFON: CHELSEA 3878 NO. 9. — ?,TEV. ». List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. SATURDAY. JANUARY 1930. — SOBOTA. 11. JANUARJA 1930. VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL ANGLEŠKA ZADOVOLJILA SE BO SAMO S PETDESETIMI NAMESTU S SEDEMDESETIMI KRI2ARKAMI LE VSAKEGA ŠESTDESETEGA ZASAČIJO Posadka, ki straži Atian- Delegati so mnenja, da STALIŠČE Prvi lord admiralitete je izjavil, da je Kelloggova tiško obal, ima komaj pogodba situacijo temeljito izpremenila. — Pr- šestdeset ladij na raz-va objava glede stališča Anglije. — Leta 1936 se bo vršila nova mornariška konferenca. — Vpoštev pride tudi 35 manjših križark. polago. — Žalostno priznanje poveljnika. DOMNEVE f NAČRTI INDUE AMERIŠKIH za OSVOBOJEN JE DELEGATOV Mahatma Ghandi name rava pozvati Indijce, naj ne plačujejo Angle Njegov KONFERENCE VHAAGU BO KMALU KONEC Ravnatelj nemške banke Schacht bo najbrž ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ pregovoril nemške de- zum. — Stimson bo pri-1 tja, kj^r"jo bo nafbolj }e.gate' da.5e bodo uPr bo mogoče v najkraj šem času doseči spora- žem davkov, cilj je, udariti Anglije čel spos veto van »u že na poti. bolelo. NEW LONDON, Conn.. Ljudje, ki vtihotapljajo 10. j an žganje SHEFFIELD, Anglija, I 0. januarja. — Potoni prvega lorda admiralitete je Velika Britanija danes maj vsakega šestdesetega tiho- vprvič imenovala pozitivne številke z oziroma na lai>ca f , . i • t (To je priznal sam načelnik stra- .nornarisko konferenco, ki se sestane te dni v Lon- ^ ter d05lavii. da ima na razpoia- (jonu. premala ljudi in premalo opre- ... * me- A. V. Alexander je izjavil, da je bilo na mor- Obrežna siraža ima na razpola- nariški konferenci v Washingtonu določeno, da bo le Petinsedemdeset ladij. Tobro- j.| A ».. i i i-i -i i -v i dovje tvori 24 rušJcev. ostale ladie zgradila Anglija sedemdeset velikih knzark. ^ pa mmnJte t?r namenjene za To število je pa prostovoljno znižala ter se bo službo v bliži™ cbale LAHORE. Indija. 10. januarja. — NA KROVU PARNIKA GEORGE Indijski nacijonalistični voditelj Združene države. so delo-ma vami. i WASflVGTO** O Člani obrežne straže za.sačijo ko-1 C., 10. jar.. — Glavni cilj ameriških delegatov na ; konferenci petih sil bo pjdaljšal 1 dobo, tekom kat-re se ne sme graditi bejnih ladij. Tega mnenja so vsi, ki so na kro- ( va pa mika ter so v kateremkoli sti- ' ; ku z ameriškimi delegati. Kot je iz- , ! Mahatma Ghar.cii je sklenil pozva-! ti indinjski narod, naj ne plačuje davkov. S tem namerava uveljaviti Kampanjo za neodvisnost Indije. , Civilna nepokorščina napram An-I gliji bo zanaprej glavna metoda indijskih revolucionarjev. Indijci ne bodo hoteli plačevati javil načelnik ameriške delegacije, davkov niti narodni niti provinci-se bodo posvetovanja vršila tekom ialni vladi. j .idovoljila samo s petdesetimi velikimi križarkami. vse vožnje. ; Ministrski predsednik i MacDonald to najbrž lotil vpra- j Tihotapci imajo na razpolago ka- ; sanja gradnje bojnih ladij ter za- ; kih 150 ladij, s katerimi zamorejo govarjal prekinjenje gradnje, ka- . Število manjših križark, ki jih namerava zgradi- us^no kl^vati obrežnim straž-j k^tm bo potekla doba washing-, . . . • » o r nikom. tonskega dogovora leta 1931. j ti. je ostalo neizpremenjeno in znaša 35. Podjetniki, ki prek upu je jo od ti-1 Včeraj zvečer je državni tajnik i hctapcev žganje, ne grrd> nikdir Stimson brzcjavil predsedniku Hoo- j na morje, pač pa spravijo polovico vcrJu: V Indiji se plaCuje davek dvakrat Ramsay i na leto: 1. aprila in 1. novembra. Ghandi in drugi nacijonalistični Soglasno z izjavo prvega lorda admiralitete, je j odisanje Kellogovega dogovora položaj tako iz-premenilo, da Anglija ne potrebuje toliko bojnih ladij, kot je pred par leti domnevala, da jih bo po- t reboVala * ~ Številke, ki jih je navedel Alexander, bodo ostale v veljavi do leta 1936, ko se bo vršila prihodnja mornariška konferenca. Nadalje je izjavil prvi lord admiralitete, da se bo Velika Britanija zavzela za zmanjšanje števila ru-t llcev in najbrž tudi za popolno odpravo submari- nov. I i I sn voditelji so danes formulirali navodila, naj Indijci zavrnejo plačevanja asesmentov. Anglija pobere vsako leto v Indiji poldrugo milijardo dolarjev davkov. Nekako polovica te vsote gre Za dobička. V službi imajo druge, ki j - Nuia delegacija se zaveda od- I vzdrževanje vojaškega režima in za se izpostavijo riziku aretacij in ki, Ewornosii. la ji je bila poverjena, j plačevanje mezd in drugih stre- Stiemela bo za tem. da se izkaže vredno tega zaupanja. Ko je plul parnik mimo Port Jay. je bilo na čast delegatom izstreljenih enoindvajset strelov. LONDON. Anglija. 10. januarja. Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald bo načeloval York Life Insurance Com- . angleški delcgaciji na konferenci dobe drugo polovico dobičkov. BOGATA ŽETEV ZAVAROVALNIC New pany je objavila, da je imela zad- ; petih velesil, i nji ponedeljek svoj najbolj usp?š- j ni dan v zgodovini zavarovanja. Po- | samezne prošnje za zavarovanje so i uradnike LOLYD GEORGE V j prinesje v celem več kot 21 milijo- j Glede odnošajev med Anglijo in Ameriko je re-' ncv dolarjev v zadnjih šestih dne- j CARNARVON, Wales, 10 jan. — iti • i-l* • 1 • i •|_l,v* vih pa so znašaie prošnje za spre • kel, da niso blil izza konca vojne vedno najboljši, jem več kot $60 0M000 v pretek- Prejšnji ministr. predsednik Lloyd v zadnjem času so se pa presenetljivo izboljšali. Značilne so tudi sledeče njegove besede: — — Ce bi se politično obzorje v bodočnosti na žalost vseh pooblačilo, bo stvar admiralitete, da bo na- • tančno promotrila svoje stališče ter v zvezi s tem stavila vladi nadaljne predloge. lem letu je plačala kompanija več kot $595.000,000. Kljub temu pa je kompanija še vedno ena manjših v Združenih državah. George je nastopil danes v novi vlogi kot sodnik v sodišču, kjer je pričel prakticirati pred štiridesetimi leti kot solicitor. škov. Tudi penzije za i plačujejo iz tega sklada. 1 Anglija ima v Indiji nekako 300 tisoč vojakov, od katerih je nekako i 15.000 Angležev, dočim so ostali do- J mačini. Vsi častniki so Angleži. Dne 23. januarja bo proglašen manifest za nedvisnost, in Ghandi bo pozval vse Indijce, naj izstopijo iz vojaške službe. Ghandi je bil vedno ekonomski, ne pa vojaški "strateg. V svojih prej-I šnjih kampanjah ni zagovarjal na- ! NOVI VLOG! silJa- pač pa nekooperativno gibanje. ker je bil vedno mnenja, da bo na ta način lažje pregovoriti Indijce naj ne kupujejo angleškega blaga. Če bodo Angleži izgubili več kot milijardo dolarjev v davkih, bo za Indijo sicer velik udarec, istočasno bo pa tudi Anglija močno priza- 1 1 i zavezniškim zahtevam. HAAG Holandska, 10. januarja. Pričetkcm prihodnjega tedna bo najbrž uspešno končana druga haa-ška konferenca, ki se tiče Youngo-vega reparacijskega načrta, kajti dogodki so se dosti hitrejši vršili v diugem tednu. Nemška delegacija je sprejela v principu sankcije ali kazni za neplačilo vojne odškodnine. Vprašanje bolgarskih in avstrijskih vojnih dolgov je bilo deloma rešeno, ko je Bolgarska izjavila, da bo plačevala po S2.300.000 na leto tekom triin-sedemdesetih let in da ne bodo Avstrijci ničesar plačali, dokler ne bo uravnano vprašanje vrednosti o-zemlja, ki so se ga polastili člani Male antante. Jutri bo prišel na vrsto madžarski dolg. Prvi teden se je konferenca pečala s problemi, ki so bolj hipotetični kot pa realni. Prihodnji teden pa bo dospel USMRČENJE V SING SINGU Dve eksekuciji sta bili v zadnjem hipu odgodeni za štirinajst dni. —Izjava banditskega glavarja. OSSINING, 10. januara. — Sinoči bi imela umreti v električnem stolu 31-letni Frank Plaiu in njegova tovariša 21-letni Michael Sclafoni. Obsojena sta bila. da sta usmrtila v Brooklynu Sorro Orazia no in njegovo ženo Mary. Dve uri prej, predno so ju odvedli na električni stol, je governor Roosevelt odredil, naj se eksekucijo odgodi za dvajset dni. Glavar morilne tolpe Cirone, ki je sedaj zaprt v Clinton jetnlšnici, je namreč podpisal affidavit, da je on najel morilce Graziana in da ni Pla;a izvršil tega zločina. Cirone je navedel več imen, ki pa niso bila objavljena. Sinoči ob enajstih so usmrtili Johna Schlagerja iz Buffala, ki " bil obsojen, ker je umoril neke*-policista. Plaia in Sclafoni sta že zaužila svojo zadnjo večerjo. Oblečena St.-bila v črne halje ter sta bila pripravljena na smrt. Ko sta izvedela, da je usmrčenj semkaj dr. Hajlmar Schacht, ki bo t ^^ sta izjaviUt da Je to cdl skušal poraziti zavezniške zahteve. no pošteno. Graziano je bil najbrž zato usmr čen, ker je zapustil banditsko to! po ter je vedel preveč. Cirone je dal baje iz jetnišnicc Zanesljiva poročila pravijo, da ne bi hotel postati dr. Schacht član medzavezniške banke, če ne bodo zavezniki popustili glede sankcij. Nemška delegacija poudarja, da .. .i povelj?, naj ga usmrte. je bil namen Youngovega načrta izpremeniti reparacijsko vprašanje! iz politične v trgovsko obliko, kajti j vsi izvedenci so ptiporočili, naj se ' opusti vsako kontrolo in vse varnosti, kaetre bi morali nuditi upniški narodi. DVA MILIJONA NEMCEV NEZAPOSLENIH BLAŽENA PROHIBICUA NE MORE DOBITI DRZAV-LJASSTVA. KER SE NOČE BORITI NEW HAVEN, Conn. 10 januarja — Rev. Dr. Douglas Clyde Macintosh, profesor teologije na Yale \ .wuciUtfu. ni mogrl dobiti državljanskega papirja, ker je odklonil obljub«.; da bo v »lučaju potreoe tu-prijel sa puško ter branil svojo demevtno Sodišče je zavrmio njegovo protajo za državljanstvo HOOVER BO OBISKAL MADISON. WIS. MADSON. Wis., 10. januarja. — .ist Capital Times poroča danes, la je predsednik Hoover obljubi? 31enn Franku, predsedniku vseuči-išča Wisconsin, da bo kmalu ob-skal Wisconsin in Madison ter prejel častni naslov tamošnjega Iržavnega vseučilišča. PRE1SKUSNJA "VARNEGA" AEROPLANA WA£HlNOTOW D C.. 10. jan. - . Armadni ln momariiki letalci pre- | . Aku >aJo dane« aeroplan o katerem trdi isnajOltetj. da je najbolj varer > na svetu. Izdelal« ga je Curti&sovs , tovarfko ,ln isnajditelj Tanagger j« oofcll pred kratkim »totisoč dolarjev GugenheUnove nagrade GENERAL BULLARD V BOLNICI OeneraJai major Robert Lee Bul-' Urd. Iti je poveljeval tretjemu ame- riškemu arm&dnemu zboru tekom c rug* bitke pri Mami. je bil rčeral »prejet v armadno bolnišnico v Fort Totten, L I V bolnici ostal toliko ■■ ki te • PIJANOST IZGINJA V LONDONU LONDON. Anglija. 9 januarja. — Jir Charles Baron, glavni sodnik / mestu Londonu, je izjavil, da jc >paziti sedaj manj pijanosti kol ra v zadnjih tri in dvajsetih letih to je postal policijski sodnik. —Tc ie opaziti prav posebno med mlajšimi ljudmi To je v glavnem posle-lica vpliva javnega mnenja, bolj-iih standardov življenja, več prilik za kretanje na odprtem zraku ter ostanovtve mičnih kavarn po celem Londonu, — je izjavil fodnik ki sodi v Bow Streetu. POTRES NA BRETONSKEM BERLIN, Nemčija, 9. januarja. -Število nezaposlenih v Nemčiji n.;-rašča sleherni dan. Cenijo sedaj, dr: je brez dela skoro dva milijona lju-! di. V zadnjem letu. približno ob istem času, je dobila nekako 70,00f ORGANIZIRANJE DELAVCEV NA HAITI PORT-AU-PRINCE, Haiti. 10. ja deta. Angleške finance so bile oma- , nuarja. — Po dolgotrajnem priza ime vsled svetovne vojne, nezapo- devanju je bila tukaj osnovana de-j manj ljudi podporo za nezaposle-.--lencsti in vsledtega, ker se je Ame- | lavska stranka. Delavci so .-e le ne- j nost. Število pa bo še boij nara i rika polastila skoro vseh angleških radi pridružili tej orsanizaciji in prihodnji mesec, ko bodo števil r, • rgov organizatorji so izja\ali, da bodo uslužbenci obveščen^, da ne morr Ghor.di je prepričan, da ne bo ! imeli dosti tcžav Pri kolektiranju' jo re nadalje delati, ker je treba Anglija dovolila, da bi bili ogroženi vsi ekonomski odnosa ji z Indijo ■n da bo skušala ali s kruto silo ali pa spravljivo politiko doseči sporazum. NASEDENA KRIŽARKA SE POTAPLJA pristojbin. skrčiti izdatke. PARIZ, Frneija, 10. januarja. — Frcncoska križarka Edgar Quinet ki je nasedla na skale v bližini Orana ob obali Alžirja v ^boto zvečer, se danes počasi polapl^i kljub vsem naporom, da jo rešijo. Križarka je bila zgrajena leta 1907 ter je imela naglico petnajstih vozljev na uro V zadnjem času pa so jo rabili kot vežbaln® ladjo in njena izguba ne bo resno oslabila francoskega bro-dovja v Sredozemskem morju. V zadnjem času so spravili s križarke en stroj, da preskrbe prostora za dijake. ki študirajo na krovu. LORRLAN, Francija, 10. jan. — Po vsej Bretonski so sinoči čutili \oč*ua potres, ki je trajal nekako je lotila | dve minuti. Pohištvo se je treslo in - j več tip je bilo pobitih, sicer pa ni potres povzročil nikake resne Škode. Zgornja slika nam kaže del plena, ki so ga zaplenili člani obrežne straže na tihotapskem čolnu "Flor del Mar". Ker se tihotapci niso hoteli takoj ustaviti, so člani obrežne streže streljali nanje, ter ustrelili tri, ki jih vidite spodaj na sliki. . ŠPANSKA POČASTILA ŽOPANA WALKERJA Španski poslanik senjor Alej an- ! dro Padilla y Bel je izročil včeraj ! županu Walker ju red Izabele Kato- ' liške v imenu španskega kralja Al- ! fonza xm. Odlikovanje je bilo iz- | ročend za usluge, katere je i župan španskim kadetom, ki so lansko leto obiskali New York in okolico. DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LI^AH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 ...................... S 9 35 Ur 100 ..................... * 5.75 " 1000 .......................... $18.00 " 200________________S 11.20 " 2500 ........................ $ 46 00 " 300__________________$ 16.80 " 5000 .................... S 91.00 " 500 ___________________ $ 27.40 " 10,000 ........................ $181.00 " 1600 ____________________ $ 54-25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. It Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vslcd sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Telephone: Barclay 0380 New York, N. Y. * . * 08- NARODA (V NEW YORK. SATURDAY. JANTAR 11. 193« The LARGEST SLOVENE DAILY in L'. S. Owntd and Published by SIjOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) t ■ hs Kataar, President Louis Benedlk, Treasurer Alkohol Med prazniki, ko so imeli ljudje _,__________t več časa, so se seveda tudi mnogo iMkce oX buslnoflS ot the corporation and addressee of above officers: , zadrževali po gostilnah. Pilo se je >1A W. lStto Street. fcfjfc «< Ummhmtmm, M— York City, M. T. | take v mestu kakor tudi zunaj na deželi in to marsikje čez mero. Pri tem so se duhovi razvneli in je v "GLAS Ix pmi; ki odiiik takoj a zala rat narod komisij«!. loi Haiti, ki zlmrnitri, lUx'im ni iik rtiiil. lomii j** iz dokler m* JJl v bo Na Štefanovo je prišlo v neki ' gcstilni v šikolah med vinjenimi i ianti, med katerimi je bil tudi 21.' i letni na dopustu se mudeči vojak i ! Fran Napast, iz Strazgoncev. zara-} di dekie dc prepira, ki se je kmalu razvil v krvav pretep. Začele so frčati steklenice, kupice, stoli, zablis- , kali sc se neži in da je bila Štefan- j ska simfonija poina, so počili tu- '' di streli. Vcjaku Napastu je obtičala krogi r v desnem kolenu, posestniški sin Anten Kclar je dobil z nožem vberiljaj v desno lopatico in v prsi. 24-letni posestniški sin Fran Mi- , - • • -1-1 -i ha]ek pa je dobil sunek z nožem komisijo. u> bila spre k*- . . * * ' 1 . j v trebuh. Vsem trem ranjencem je (Instil a J si'iiat v tem <»/!-] nudi mariborski rešilni oddelek prvo pomoč, nakar so jih z rešilnim i avtomobilom prepeljali v mariborsko bolnico. proti klopi, kjer so ženske dvigale mlade dekle in j a skušale spravit: k zavesti. Zaman. Spravili so jo -iz klopi v .stranski oltar, kjer so jo dali v poslednje olje. Cerkovnik je obvestil o dogodku stražnika in ta dežurnega uradnika na policijski direkciji pol. nadzornika Pcdrebarška. ki je nato .-pol. zdravnikom Avramovičem pohitel v cerkev. Zdr. vnik dr Avramovič je ugotovil nastop smrti zaradi srčne kapi. Truplo mladenke so prepeljali nato v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Kakrr so megli ugotoviti identiteto mladenke, je bila tragično nrcminula brezposelna služkinja, rojena. 11. novembra leta 1900 v Sel-j t ah, srez Kranj, Berta Gabrič. Pred dnevi je bila v bolnici. Pred Božičem so jo odslovili iz bolnice in revi-a je šla vsa premrznjena in sestradana v frančiškansko cerkev, kjer se je vsedla v klop, dr bi pozabila na sto je težke bridkosti in se pomolila k Bogu. . SLOVENSKO-AMERIKANSKl KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. Zimovčevo družino zalezuje zdaj in zemljo. Kc je hotel voz spraviti že v drugo usodna nesreča. Ob tej nekaj nižje v svrho nakladainja, j"" priliki je namreč oživel spomin n? ! -ste pil k za veri pri ojesih Kr jo žalostno smrt Ivanovega očeta, ki j zrahljal. Težki voz se je pa v te*n ga je dohitela pred 2 leti smrt iz hipu začel premikati hitro in z ve-samokresa. j hko silo. da je treščilo delavca nai- Žalostno smrt, ki je posegla tii: j prej ob zid, potem je pa nesrečnik pred prazniki v Zimovčevo družino, j zletel pod drveča kolesa. Obe nogi I je izzvala v vsej okolici glpboko so- Peter Zgaga — Obtožnica pravi, da ste v trgovini stisnili pod plašč kos svile. Priletna grda obtoženka: — Nedolžno sem. gospod sodnik. — Tatica je opisana kot mlada, zelo elegantna in lepa dama — Ah, gospod sodnik, priznam, jaz sem ukradla svilo. x — Nevrjetno. kaj vso S3 ljudje j zadnja let izumili: Brzojav brez ži* jce. vožnjo brez konja, smodnik bre: dima . Manjka . amo še nekaj — Kaj pa? — Dota brez neveste. * — Ali gre ta ura prav? — Da i?l nt. Treba jo je pač razumeti. — Kako to? — Kadar kaže pol šestih in bije pel desetih, bo čez pet minut trice trt na enajst. — Ženina sem potegnila iz vode. In iz hvaležnosti se jc poročil s teboj? — Žalibc ; ne, pred poroko je skočil nazaj v vodo. čutje. Too priAla sprejeta T;i »ifzia predloga. treba nekaj storiti za mnenju je On bi odpoklienl tix »rrmriškeiiiu okiui komi nguuuega xtx>rti ter njem. generala Hussela, ki trji nadomestil s rivH- volil Itudi prebivalcem, da bi glasovali za elaiie re.su povsem neovirano. irali bi ne eakal na jmi-oT-ilo komisije. Navzlie temu bi bih zpola^o po? o. predlaga katere pa boljše uvesti preiskavo ter ilo komisije, p red no bi uvedli senator Borah. Preiskovalci naj i>i >e }> »svetovali z »eneralom Rius-selloin, pa tudi družit pričevanja bi bilo treba vzeti na-?.nanje. Kongres in predsednik bi rada imela fakte. Ali so prebivalci Haitija pripravljeni, da izberejo kongres, kateri bo izvolil novega predsednika i Predsednik Borno je izjavil, da je lia Haitiju devet desetin kmetiške^a prebivalstva. Vsi meni, nezavedni ti ljudje so nepi>- Smrtna nesreča. Te dni so našli ob vznožju visokega železniškega tira v Debru pri Laškem mrtve, preprosto oblef-eno približno 54 let staro žen.sko. Imela je poškodb? na glavi ter se domneva, da jo je lokomotiva pahnila s proge po nasipu, pri čemur je našla smrt. Najbrž je šla po tiru in ni slišala vlaka, ki je zaradi snega prihajal bolj tiho. Gibanje nalezljivih bolezni. Od vseh nalezljivih bolezni se je v zadnjem času v največji meri pojavila škrlatinka. Za škrlatinko je messca novembra obolelo v dravski banovini približno dvesto otrok. Najtolj so bili prizadeti celjski o-kraj, oba mariborska okraja in ljubljanska ckclica. Opažati pa je do se je epidemija škrlatinke že polegla. Difterija aii davica je razdajala le v ljubljanski okolici in o-k:aju Šmarje pri Jelšah, v Grižafc v Savinjski dolini se je pojavila epi dcmlia mumpsa »obolelo je nad ste šolskih c t rok i. ki pa je bila kmalj zatrtr. V ljubljanski umobolnici j£ nastopila epidemija legarja. naj Izsledeni vlomilci. jidel nepismeni. V sedanjem svet, katerega je Louis Borno easn vrši zakonodajno oblast držami imenoval predsednik. je bil že dvakrat izvoljen predsednikom, imva vlada je bila redna pod zašeito ameriških mor- iškdi Tod: ' na i nove •e, ko ielo. rJ ihli /a tuje nnv i <okl ill revni. Tudi volilei l»o mestill so V*i4'-jveč med strežniškim osobjem. Epi- • demija pa je že ponehala. Nasilen gost. Delavec Štefan je na predv?čei svojega godu pogledal pregloboko v kozarec. Obral je več gostiln, zvečer okrog 23. pa je zavil še v Pa-herjevo gestiino na Celovški cesti v ftišk*. Videč kakšen je Štefan, mu gosetilnlčar ni hotel dati zahleva-ue oijace, kar pa je Štefana tako ijezilc, da je pograbil prvo mizo in jc prevrnil. Seveda so zdrsnili na tla tudi kozarci ter poln liter vina. - Pimej. tega je pa le malo škoda", !e vzkliknil Štefan, videč, kaj je napravil. Ni pa imel časa jadikova-ti, kajti v trenutku so priskočili gostje, ki so nastfneža opravili pod vojakov in domaee žandarinanje. volitve se morajo eimprej vršiti, oziroma. ba Hooverjeva komisija zakljueila svoje Haiti mora liapiH-iti enkrat eas, da se bo otre-lade, in eas, ko bodo ameriški mornariški vo-eaui. • ♦ ZDRAVNIK ZA KOVINE Razmeroma mtatd. v svojem letu in malo poznan je t Rimu po težki bolezni preminul Pr&nceoeo Rocra. na svetu edini sstrokomjak za zdravljenje kormikih kipov Za svoje zasluge si je prfdobil naslov ravnateljev kraljevskega restavra-rij&kega urada. V njegovo delavnico v poslopju nekdanjega palatini-hkega samostana so romali bronasti, srebrni in zlati bogovi, starinski egiptovski, rimski in grttn novci, vrči, svetiljke in orožje iz starih gr&Juh grooov Tekom stoletij so postali žrtev "kovinskega raka", pokrili so se s strahovitimi izrastki, oteklinami, izpuščaji, ki so jim vzeli nekdanjo lepota Rocca jih je zdravil leta i« leta z elektriko in strupenimi ptini Nihče ne ve pove-dati, kako |e priiel na svojo metodo Naposled p« }e »imi. lesketajočimi se, kakor šele včeraj izdelanimi zakladi. Rocca je rad sprejemal obiskovalce v svojem laboratoriju, kjer je sedel v plinski krinki kakor vojak na fronti. Pravil je. da ni načelne razlike med organskimi in kovinskimi atomi, da so docvzetne tudi kovine za zdravljenje po kemičnem potu. "A to je moja teorija", je vedno sklepal, "to ni nikjer zapisano in me itak ne boste razumeli". Rocca je bil stalno bolan. Plini, s katerimi je dosegel svoje čudeže, so mu predčasno vzeli življenje. Za njim žalujejo sLarincslovci vsega sveta, ker se bojijo, da ni zapustil nobenega sebi enakovrednega naslednika. Trgična smrt mladeniča. Baš tik pred svetim večerom se je zvedela pc Zalogu in okolici žalostna novica: pri Zimovičevih sc jc obesil 18-letni domači sin Ivan. Tragičen dogodek se je odigral že predpoldne. Ga. Strahova, gostilničarka pri znani Zimovčevi gostilni, jc naročila sinu. naj bi izrabil prosto dopoldne in naj bi šel £ konjem v bližnji gezd po drva. Fant je odšel takoj po materinem naročilu v hlev, da opremi konje. Minulo je že dobre poi ure, fanta pa le ni bilo na spregled. — Kje se neki Ivan tako dolgo j rrmdi? — je menila mati in je stopila v hlev. Tam se i i je nudil grozovit prizor: Za vrati je visel na bangarju njen sin. Pclna groze je krikniia nesrečna mati. Naiac pa je stekla v kuhi- V neči cd IG. na 17. decembra jc bil izvršen vlom v pisarniške pio-store stavbne tvrdke Rudolf Kiif-11 an v Melju. Vlomilci so demontirali ne le telefonsko napeljavo, marveč so se poslužili tudi električnega stroja za vrtanje železa, 6 čigar pomočjo so piišli do duplika-ta blagajniških ključev, s katerimi so odprli potem tresyor, v katerem je bile poleg 69.000 Din v' gotovini še mnogo kolekov, znamk, mikrometer in razne pisarniške potrebščine. Vlom se jim je t.crej zelo dobre izplačal. Da bi zabrisali sledove. so vlomilci poskušali tedaj se-žgati kartoteko, kar pa se jim zaradi slabe ventilacije ni posrečilo. Zapalili so se samo gornji" robovi kartoteke. Vsa znamenja §o kazala. da so bili vlomiici zelo dobro po-nčeni o razmerah pri Kitfmanu. Sreski policijski nadzornik Canj-ko je tudi v tej smeri vršil preiskavo ki se je končala s popolnim u-spehom. Na podlagi nespornih in- j rekli, dicii sc bili osumljeni vloma 17-let- i z levo mu je težko poškodovalo, v eno mu je kolo zarezalo in utisnilo debel kamen prav do kosti. Prvo pomoj so mu nudili pašami, potem pa di Zarnik. ki je odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnico. KLUB ZA IZZIVANJE USODE — Cui. prijatelj, ti poznaš mojo neveste že vee let. Pravijo, da jc bila poprej nekam lahkomiselna. Kaj misliš, ali me resnično ljubi? — Seveda te ljubi. Čemu bi pa delala izjemo bao pri tebi*' — Velecenjeni gospod urednik! Prečitajte priloženo pesem in odgo vorite mi kako sodite o nji. ker imam še tLrugo železo v ognju. — je pisal pesnik. - Velecenjeni gospod! Potegnite to železo hitro iz ognja in vrzite vanj svojo pesem. — je odgovoril urednik. * — Ste bili že kdaj kaznovani? —Da. gospod sodnik, ko sem se kopal na prepovedanem kraju. To jo bilo pred 10. leti. — No in? — Od takrat se nisem nikoh več kopal. Pred leti je ustanovila trinajsto-rica veselih, mladih Angiežev v Londonu -Klub 13in", da bi izzivali usodo. Člani kluba so ob vsakem svojem koraku storili v„->e. kir prepoveduje prazna vera. Potolkli su stotine ogledal, pribijali pred lastni prag, seveda narobe, konjske podkve, nastavljali v klubu krivogicd" lakaje — a vse je bilo zaman Usoda ni poslala članom kluba nobene nesreče. Vsi so se povzpeli do pre- ^ možnega in uglednega položaja, a' — Kaj, ti podajaš temu človeku hudega niso doživeli. Šele pred roko? — Kaj ne veš, da je v policij-nekaj meseci je umrl prvi klubov skiii registrih zabeležen kot neva-član. Tovariši so se zbrali k pogre-jren žepar? bu. zopet, so potolkli vse ogledala ; — -Saj bai, zato sem se mu segel in zopet ni bilo ničesar. "Postali v roko, da bi mi on ne segel v žep ni ključavničar Viljem Kaloh. ki je v soboto 14. decembra, torej tri dni njo po nož. da prereže smrtonosno i Pred vlomom brez odpovedi izostal od dela. dalje 20-letni Ivan Cesar vrv. ki je ovijala sinov vrat. Ko se ji je posrečilo, da je pre- jin 21-letni Jože Janže. vsi; stanu-rczala vrv, ie položila s,na na tla. | na Pristanu, ki sc po vlomu iz-Prnesli so ga v hišo. pa ni poma- I b**ez sledu. Kaloh in Cssar gal nič ves jok in briga domačih, ! sta hetela za vsako ceno napraviti da bi cbudili iskrico življenja v mla- i božične praznike izlet na morje dem nesrečniku. 1 s seb°i sta povabila še Janžeka, ki Pokojni Ivan je bil edini sin ni I-ta Sa spremamila s tem da sta Zimovčevem posestvu. Da se čimfmu Pokazala cele šope ukradenih bolj izobrazi v gospodarskih na- j bankovcev. Čedna trojica je takoj ukih. je stopil v jeseni, dne 14. no- j »ato krenila na dolgo potovanje, vembra v zimski tečaj na Grmu pri Nito sanjale pa se jim ni. da jim Novem mestu. Ivan Streh je bil na bodo ravno božični prazniki po-Grrmt med naj pridne j širni goienei j kvarfenV. Na podlagi tiraHce. ki jo in je bil priljubljen tako med tova- ' iždala mariborska pofičfja, so bi-tiši. kakor tudi od svojih fcredstoj- : ]i po intenzivnem zasledovanju vsi nikev. Vršil jc celo službo doma- | triie baš na svi?ti ve*er 'aretirani v čega mesarja, bil je tega posla va- ! Splitu. Vsi trije šo imeli' na^sebi polen doma z gostilne, nekaj časa pa | poboma novo obleko in perilo, de--e je učil tega poklica, da brvest- nar3a Pa nažU Prt nilh okrog neje vočtii poznejše gostilniške po- ! 14 000 Dln Sedai so y spremstvu } močne eskorte prtšii v Maribor. Sre- Kaj je gnalo pridnega fanta v { ča mladeničev je bila torej zelo smrt. ni mogoče ugotoviti. Kakor Kratki. Mariborski policiji pa je le pripovedujejo njegovi šoučenci, je j čestitati k lepemu uspehu, bil Ivan ob vstopu v grmsko" šolo ' precej inelanholičen. j . ,Iuda Na večer pred svojo smrtjo je pri- ki Tomo Krutak iz savske banovine je šele neda\-no nastopil služb. šel demev z crtaBmi sošolci, od ka-kap in ga je tam pričakal že tudi j trrih se je prisrčno poslo\il. drugi; pri nekem zagorskem nodjetju. tražnik. ki ga je odpravi na var- j dan pa se je zvčdela usodna vest: j te ^ ^ vipotnikom na klancu ^ nakladal nevprežen voz z gramozom no. Ivana ni več. Nareelie ae -Glas Naroda" — dnevnik v Zdru- —:— -- STANJE RAČUNOV Sakser State Bank u T m e I j a Gotovina v blagajni in v bankah ........................... Call Loans .'........................ Acceptances ......................... Vrednostni papirji ............. Posojila .............................. dtae 31. decfemfcra - * > f .Kremena Narasti« obresti ........................$ Ostala imetja ..............................S $ 48.017.Gb S 75.0M.09 j 2».«Nlais $ 68,135.18 1M93.1A 13,3*9 JtS Glavnica ......... ........................S 1M.0M.M Prebitek .......________5 5».MW00 Nerazdeljen dobiček..................S 23.tf78.5l Posebna reserva ....................S \iogt ......::.:................... Ostala bremena ........................$ 3,236.74 t U SI,433,734.86 $1,433,734^6 smo najsrečnejši zemljani!" so si Lahko stopamo iz postelj? nogo' na tla in vendar nas sreča ne zapusti. To je preveč dolgočasno!" In presrečna dvanajsto-rica je te dni iz samega dolgega časa razpustila svoj klub. Sklenila je, da se bo včlanila kateremkoli drugem, bolj napetem in zanimivem klubu. "BOŽANSKA SUZANA" PRODAJALKA Suzana Lenglenova, bivša francoska in svetovna prvakinja v tenisu, je napravila enkrat v svojem življenju veliko napako, čije posledice bo nosila .menda vse življenje: bila je . neprekosljiva v svoji stroki, občudovana, bogata, svet jo je boli nego pod pravim imenom poznal pod ^ slovom "božanske' Suzane. Tu ji je nekega dne skočila v glavo usodna misel, da bi obesila amaterstvo na klin in postala profesionalka. Menila je, da bo na ta načn še bolj podkrepila svojo kaso. In je svojo misel izvršila. Toda uspeh je bil porazen. Doživela je nekoliko fiaskov. občudovanje in bogastvo sta splavala po vodi Že nekajkrat so poročali francoski listi, da ji gre zelo trdo v materialnem pogledu. Sedaj pa javljajo da se je odločila za zadnjo stopnico \ svoji karieri — navzdol. Ponudila se je neki pariški modni trgovini za — prodajalko Trgovina jo je sprejela in tako servira nekdanja športna zvezda za prodajalno mizo. damam iz pariške družbe najnovejše modne kreacije in premišljuje pri tem o minljivost posvetne sla-ye. TRUE MORILCI Porotniki v Arrasu na Francoskem so obsodili na smrt dva zločinca, ki sta ponoči umorila bogato kmečko vdovo Marijo Hu-guetovo. Drug je zvračal krivdo na drugega in naposled sta zahtevala, naj kaznujejo še — prašiča, ki se je tudi udeležil umora. Tolovaja sta namreč odnesla umorjen ko v hlev, kjer je oglodal prašič truplo do kosti. x. Ženske, otroci in narodi imajo pravico biti nehvaležni in to pravico zlorabljajo. * Ljubosumna ženska je sovražnica talenta, slave, ča&ti in sreče moškega. katerega ljubi. Ona je celo sovražnica njegovega življenja, ker jo lahko pomiri samo njegova smrt. * Božja previdnost je dala vsakemu človeku njegove igrače: punčko iz cunj otroku, otroka možu. moža ženi. ženo pa hudiču. * Ni skero ženske, ki bi ne našla solz. če hoče zabrisati svojo laž. Ženske so močno podobne otrokom. ki padejo' in vstanejo, ne da bi plčiicall, če ni blizu nikogar. Id bi jih pomiloval in tolažil. * — Kako si ka5 zadovoljen z ženo? Ti kaj pomaga? — Pa še kako! Vsa pisma mi izroča razpečatena. x — Zakaj pravijo vašemu ravnatelju "slepo črevo"? — Ker je zelo občutljiv in čisto odveč. * — Je res. da vaš moj vedno govori sam s seboj, če je sam? — Tega ne vem, ker nisem nikoli pri njem, če jc sam. * * Neki zdravnik pravi, da bi bilo za mlade ljudi dosti boljše, če bi spali na desni, ne pa na levi strani. Ta opomin je brezpotreten. kajti dandanes mladi ljudje ali malo aii pa nič ne spe. * Razorožit vena konferenca bo tra-jsla tri do štiri mesece. Ali bodo kaj dosegli, ali bodo zborovali za prašen nič? * Zakaj ne poveri predsednik Hoover izvedbe prohibicijske postave onim ljudem, ki pravijo, da jo je mogoče izvesti? Na ta način bi $e najprej in najlažje prepričali, kako so se motili v svojih trdit^ih. The LARGEST SLOYENB DAILY in U. S. A. HA8SC ZETTERTROeM PROMET BREZ GOTOVINE redtUk edm&a me porra I no restavracijo Naročili smo obed Hinsson je hotel sredi predsta .n ker je imel moj prijatelj H-m- [ ve vstati s sedeža ter dodati še eno Izza bučnega fišističnega impe-lijalLzma postajajo v zadnjem ča-£u v Italiji vedno vidnejše konture te.Ke gospodarske krize Simp-toiii te krize so danes že lako jasni, da te-a dejstva ni mogoče v^č pririv/iti niti italijanski javnosti. Zato imajo razne derr.agoške in imperijalistične fraze v sedanjem Tisoč konkurzov v enem samem i mesecu, to je gotovo znak najtežje depresije, zlasti v primeri s šte- . vi lom konkurzov v estalih 3 nave- \ denih državah, ki so po obsegu tr-i govine kakor tudi po številu pre-. bivalstva večje od itaiije. V tem pogledu so pomembni tudi bančn; polomi, ki so bili zabeleženi prav , zadnje dni Težko stanje italijanskega gospo - V jTft*' rvine o in preiAČite. >bntia prom«-* ČU: na trenotku predvsem le namen, dati , ----------^VHH^H . . , . .. . . j darstva seveda tudi neugodno vpii- tod sem zahteval njemu v po-« krušno karto, da bi dobil prostor,1 ^rodu nekaj, kar na\dusi m k-, va na tecajp vrerinos.nih papirieV) •»v steklenico penečega se m-1 nekoliko bolj spredaj. Zadržal sem; lahko odvrne pozornost od tezcc ^^ na2adujcjQ takQ je n pr 3.5"". državna renta iz leta 1906 te- te in sedel bilo elrgar il Ko w kaj vozača roj račun ie v avto- tno, šo-avto u- Pocutila sva se imenitno in ».o ga le z največjim naporom •• najina zidana volja dosegla vi- predstava je bila izvrstna bral te Tako, sern se ta vzel r.»ko in nie drugače. — sem v ix)fovor — Vobce naj si do-l opazko, da sem na hrani v i ji in ze zaradi tega ne spre-plačila v taki obliki «m mu o*em dinarjev i s*'m »toptl skoči vrata, me je ravila zrna s novico, da je pe-prinrsia perilo Trrtsa je plačati S Din 50 par. Prav, — mir rekel uri stopil v > knjižnico ter vsel s pohre ni ki sem jo bil sam napisal. 1 sem za pero in začečkal po ki: Moji perici, gospodltni NUsaonovi v znak posebnega • vanja, pisatelj, N B Knjiga j delo Perica je čakala v kuhinji • la je po«iupodars.e krize morejo namreč sču-somu neugodno vplivati t trdi na nn.š izvoz. kom enega leta padla od 71.40 na 66.70 5 - konsolitjacijsko pOoOjile pa ud 83 na 78 Indeksna številka bančnih delnic je istočasno naza-j dovala od 112 na 96. delnice inau-. serijskih podjetij pa kažejo pr; mehanični, rudarski in agrarni in-' dustriji povprečno nazadovanje te-: čajev za 20—30r. . Kako se bo v bodoče razvijala si- —2047 ; narašča, pritličnem skladišču 250 knjig pc 2 Din. torei v skupni vrednosti 50!;|1926 Din. I 1927 I iq->8 Preletel sem listek, obrnil ključi v ključavnici, ugasnil luč in zavihal Italijanski uvoz izvoz pa prda. Deficit italijanske roKave ' } trgovinske bilance se je tekom treh dar.e- Ko tez nekai časa 1 let več kakor podvojil ter je lani i svetila elektrika, je glavni urednik : preoračil že 2 milijardi zlatih lir. klečal pred mojimi nogami in mi j za tecče leto pa bo znašal okrog Za presojanje gospodarskega sta T, .... . . . , . tuacija, je zaenkrat še povsem ne- nja v Italiji sc zanimivi zlasu _ podatki o italijanski zunanji trgo vini \ . sanacijo sedanjih razmer potreb- uvoz 5168 5386 6007 izvoz 4220 4132 3860 stalno žep in odšel k sosedni mizi, kjer neki kunaal besedoval, da ni dobili pranega morskega raka, ki ga je bil: naročil. Cest nekaj časa sem mignil pla- j čilnemu, naj stopi bliže. — Oosood. — sem mu rekel. — ponujal bankovec za 1000 dinarjev.] POZIV ! 2 in pol milijarde. Najusodepolnejše je bilo za italijansko gospodarstvo močno dviganje lire pred izvedeno stabilizacijo. Deflacija je pokazala, da mnogo i-' talijanske industrije bazirajo na Vsi naročniki katerim nezdravi podlagi, ker jim večinoma Pripravljen *em plačati račun, ho-; je, oziroma bo V kratkem,; manjkajo sirovine in pogonska : sredstva. Zato je razumljivo, da se je Italija z vso silo vrgla na elektri- DEČKOVA LADJA 'Daily Chronicle'' pripoveduje ganljivo zgodbo, ki bi lahko postala snov za Dickensov roman. V mestu Oldame je na jetiki umiral sedemletni deček Geoffroy Harrington. Zdravniki so vsak dan pričakovali smrt, a umirajočega je bodrilo neko pričakovanje. Njegov oče. ki biva v Šanghaju. mu je bil sporočil. da dobi za Božič lepo izrezljano kitajsko jadrnico, natančen posnetek džunke z rogožinastimi jadri, kakor jih imajo strahoviti JUGOSLOVANSKI KIPAK SAVA HOT/ Alt IS ki ima razstavljena svoja kiparska deln v ">"». Street Galleries. C Kast 50. Street v New Yorkn. Razstava, /a katero vlada veliko zanimanje. bo otvorjena še do 25. jatiua -ja. ŠPANSKA LJUBEZEN Prvakinja madridske kraljevski-drame C^rmencita je bila iuni počaščena z izvolitvijo za "najlepšo Španko". Kralj sam ji je izročil diplomo in nagrado. Istega dne ie bil Carmenciti predstavljen Carlo.i Diaz de Mcndoza, kraljev dvorjan. "grand" (potomec najstarejših rod-morski razbojniki v Žoltem morju., bin, in znan bogata;, Drugega dne tel sem vas le skuiati. če sprej- poš]a naročnina 7.a list, SO mete kaj drugega namestu dena"-' . , ,a naproseni, da JO po mo- akacijo države pri čemer je dosegi-' Deček je pri zavesti in brez zave- ; je pok!onil umetnici kot izraz nav Blagorodje. - me je prekinil' žnosti Čimprej obnove. — ' »a zares lepe uspehe Vendar elek- «U govoril samo o svoji jadrnici, sredi gov ura. - račun je samo ~,to trifikacija ni mogla eliminirati | Toda posiljatve ni bilo. dasi bi ze Uprava lister. : vseh nedostatkov v strukturi itali- 1 davno morala prispeti. Tedaj jc __i janske industrije, ki ji vzamejo naprosila dečkova mati upravo lon- možnost konkurence na svetovnem j donskega pristanišča, naj poišče trgu. Zato išče italijanska indu- džunko. Deček je moral kmalu u-strija v zadnjem času pogojev za: mreti. Če bi dobil za Sveti večer osemdeset dinarjev. — Ah pa veste, koliko je vredna ______ ura' — sem vprašal. — Dal sem za- j njo tristo dinarjev, zavrnili ste le-pc napitnino! Plačilni natakar je tako dolg j' zijal vame, da je konzul pri sosed- • ni mizi pojedel raka brez zaželle- i Knjiga je vredna »*j toliko koU- nega pojasnila, kakšen je njegov, .ur vase delo In se posvetilo vam tam povrhu, v znak posebnega pri- stanja Tedaj mi ne botfte plačah perila ' - Kako mislite'1 da) sem vam ie tla. ai » tem. da sem vam dal knjigo. ICnjiga % pisateljevim svojeročnim K.avftilom j« vendar mnogo vec vr dna kakor tiate bore denar ki 3a 'ahtevate za svoje delo! Ali niste se ltkcli »lišah da je knjisa najtskre-nejsi prijatelj izobraženih in samotnih ljudi? Oprostite, ampak jac nisem ; a motna, jas imam svojega Karls-sohna! — je viknUa Nič ni pomagalo Moral sem u odšteti denar na roko izvor 8 prijateljem sva vstala in se napotila malo po mestu. Zvečer sva kiemla obiskati Oskarjevo gledališče. Stopil sem k blagajni in vprašal gospodično ki je sedela pri c-kencu: — Gospodična, ali bi sprejeli namestu denarja nekaj krušnih kart? — Oprostite mi. imam jih nekaj več kot jih potrebujem. Odstopim vam jih za dve vstopnici v prvi vrsti — Dala vam bom dva sedeža x tretji vrsti na levi. — je odvrnila- — Sijajno! — bi bil skoro vzkliknil, vesel, da se mi je vsaj pri gle- Malo pozneje sem stopil v oper- dp.liški blagajni obnesel posel KNJICE VODNIKOVE DRUŽBE zrn leto 1930 * so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za KHJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA ▼aebuj« velika sanimivoati tx naravoslovja, narodopisja, fizike ter rasne dragocene naivete z« hišo in Kake se pote je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor Je nam-nj^n potovati f stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi >9 dragih stvareh. Tded letne tskttsnje Vam mi dati najbolj!* poloaailm in roeamo vedro 10 pmvrda« pamike. Tadl nedriavljanl zamoesjo potovati v stari krd ua oMak. toda preskrbeti si morajo dovoljenje u p»»raitCT (Return Permit) la Washing tona, U je veljavea sa «m loto. Bres permits je sedaj priti nazaj tadl v teka 6. ii ba m ne pošiljajo vod kraj, ampak ga osebno dvigniti v stOri kraj. konkurenčno zmožnost na nem trgu v zniževanju mezd. To o-pažamo zlasti v tekstilni, metalur-gični. železarski in avtomobilski industriji. ki se borijo z največjimi težkočaml. Avtomobilske tvornice Fiat, ki so bile še pred leti najmočnejše podjetje avtomobilske industrije v Evropi. ^o moralo svetov - i svojo igračo, bi bil vsaj za trenutek pred smrtjo srečen.... Uprava naj-večejega svetovnega pristanišča j2 pokazala veliko postrežljivost. Razposlala j 2 po vseh skladiščih posebno okrožnico s prošnjo nesrečne matere in pripombo: "Bili bi srečni, če bi lar.Ko ustre-gli te želji. Preiščite vse vaše maga- >kla- dišča zasebnih plavidb Pričelo ;>e je mi-zli-jno skar.je po vseh kotih in zagatah, kjer je itak vladal posebno živahni predpraz-nični premet. Dve uri pozneje >oj vo-az- V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo proebno sanimali ker je v nji voc zanimivih slik ameriških Jopo al a ki so ae me£ vojno savsenoolt sa lag—lovijo. LECTOV GRAD (OUU. ZGREŠENI CILJI povest mladega ptaatelja J C ft A čl ta tel ja. Pisatelj Slavko 1 svojo povest EMOkd Iz »rod in osS, ki pothjofo je nnjhotjo. da v naj u Nov To»fc, M. T. KAKO DOBITI 8TOJCB IZ •TAKEGA KKAJA Glasom aove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim jaMjem, ska kvote BU kvotnl vise ji so ki U in ti not Storiš« l jan o v, mošjo ki so ao po L jacJja 19SS. lote čili, iene In lt. leta poljedelcev. TI so do prve polovico kvoto. Do drags Mpo p* ao spfsrHoal fteao te neporočeni otroci Ispod 21. lote snih nodršavljanev, hI so MU postavno pripnštonlv to ao bivanje. Za vsi te navzlic nižjem mezdam znatno zni- zine in če bi bilo treba, tudi žati svojo produkcijo, kajti izvoz avtomobilov postaja vedno težav-nejši. Ostale avtomobilske tvornice se borijo še z večjimi težkočami. Najvidnejši pa so znaki krize v italijanskem pomorstvu. O ogrom-1 zavitek res našli! Padel je iz nih izgubah tržaških paroplovnih zička težaku, ki je svoječasno družb smo že porečali. tovoril parnk 'Philoktef. ko je prl- Tržaška družba "Cosulich" ie v spel iz Daljnega vzhoda. Pristani-zvezi z znatnimi odpisi zaključila «ki Paznik je pobral zavitek in ga bilanco za leto 1928. z izgubo 214 izroči! uradu za izgubljene stvari, milijonov Ur ali 640 milijonov Din. kJer Je čakal na lastnika. Z avto-družba "Navigazicme Libera Tri- mobilom so prepeljali jadrnico ta-estina" pa je za preteklo leto za- k°J na kelodvor in prvi vlak jo ie beležila izgubo 16 milijonov lir. —! Ponesel v Oldame. Sporedno se mora tudi italijansko! Brzojavno obveščena mati je pri-] Zvesta pa je bila žalostna ladjedelništvo boriti z velikimi tež j čakovala na kolodvoru. Ko so na kočami. Tonaža novozgrajenih la- dan Pred Praznikom prinesli dari-dli je navzlic večjim naročilom od! lo umirajočemu otroku, se je po stran: vojne mornarice padla v ^ dolgem času prvič vsedel v poste-letih na eno tretjino. I lj i in se nasmehnU: V industriji umetne svile je bila vendar je tu moja džunka!" Dva dni ni izpustil iz rok kitajske igrače. Narekoval je še lepo pismo očetu, ki se ga je spomnil v daljni deželi. Potem je umrl pred nažganim drevescem in z istim srečnim smehljajem. Jadrnica, ki jo je imel v naročju, je romala ž njim v grob.... lhoct' Ski< . A SAKSEK STATE KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York, N. Y. ADVERTISE in "GLAS NARODA"! Italija še pred leti vodilna v Evropi danes pa se komaj še vzdržuje. Ogromno podjetje "Suia Viscosa" je moralo že dvakrat izvesti sanacijo. pri čemer so delničarji izgubili milijarde. Najtežje razmere pa vladajo v tekstilni industriji. Polom te industrije je najbolj razviden iz indeksa tečajev delnic tekstilnin podjetij, ki je od leta 1925 padel od 100 na 29. Tekstilna industrija je torej izgubila skoro 3 četrtine svoje vrednosti. Za trenotno stanje Italijanskega gospodarstva pa je gotovo najbolj značilno ogromno število insolvenc in konkurzov. Iz zadnje številke statističnega buletina Društva narodov posnemamo naslednje številke o konkurzih v septembru v 4 največjih evropskih državah: Anglija 272 konkurzov FVancija 420 Nemčija 657 Italija 1023 Samomor bUxniec. BLAZNIKOVIH PRATHC t— nimamo več v zalogi. Zalo Jih m naročajte. mi V Sarajevu je skočila pod vlak Darinka Milosevič, žena posestnika Miroslava Miloševiča iz Garov-ca. Vlak je nesrečnico strahovito razmesaril. Darinka je bila slaboumna in so jo šele pred dnevi izpustili iz umobolnice. dušenja avto nebi', fcriljante v vred nosti več sto tisoč frankov in krušno p.\lačo v Madridu. A Carmen-cita ni sprejela darov Grand u pohitel osebno k njej. da bi jo pregovoril. in je zvedel, da se odpe. . umetnica v Indijo. Podpisali- :e pogodbo in bi morala placa'i \eii-ko odškodnino, d n bi odstopila Don Carlos jo je prosil, naj '> \ dema. in je bil pripravi I čati vse te zneske. D^ • govoril:', lepot: • ročim z vami. T'- ■ I premišljevali^ r kom teea cj > : Indijo." l£.v.i:krt ■ .; še Istega ve- o : .1 i nje častilec i:: . • -.11. .'. ■ Carlos je tako. br...;ju- ■ - -1 da vse plača, ^umo ci.t b. ne, . gostovanje. Carmt.nci v D ..1- baj-u zvedela takoj po Mendozovi p-;, rt-, vl.1i ia je. odpeljati f- do .v čajno je srečala znanega indijskega preroka Mahatm Gh.-adi o ... je bila očarana od njfgovih vzvišenih naukov. Sele na Ghandi^« v o prigovarjanje je carinila v Madi Tam so opravili poroko, pri kateri ie bil navzoč sam kraiitvh';i p-ji' Ni mogla pozabiti na velikega učitelja Štirinajst dni po svatbi -,e po 11 ><~i sama. z avtomobiloni pobegnila iv. Madrida naravnost v pristanišče se vkrcala na ladjo m odrinila v Indijo. Nesrečni don Carlos je zaman iskal ženo: odposlal je na ti-seče brzojavk in stotine detektivov A sledov za njo niso našli. Naposled se je oglasila Carmencita . a-ma iz Indije. Pihala Je, da je sklenila po Ghandijevih naukih zapustiti svet in oditi v samostan, da "poviša svoj dun". Možu je sporočila, da ji lahko sledi, če jo ima res tako rad. In don Carlos je res dokazal. da še ni izumrla ognjevita španska ljubezen. Nemudoma je odpotoval na Indijsko in postal novinec v moškemu samostanu, ki je samo nekoliko kilometrov oddaljen od ženskega, v katerem je zapr l njegova žena. Pravijo, da se nista doslej niti še videla. HOTEL ZA DUHOVE Nenaden požar, menda posledica kratkega stika, u upepehl v okolici San Francisco krasno palačo, ki 10 je imenovalo ljudstvo Hotel za duhove" ali "Prismojena hiša". — Foslopje ima svojevrstno zgodovino. Zgradila |;u je pred petimi leti milijonarka MacCormickova, vdova po znanem lastniku livarn in tvornic za topove ter poljedelske stroje Priletna gespa je živela v stiahu. da :se bedo nad njo maščevale za duše neštevilnith vojakov, ki so jih usmrtili med vojno njeni topovi. Poiskala si je tolažbe pri spirltlatlh in naposled sklenila zgraditi palačo za duhove, kjer oi lahko počivali (er u n.t ta nac:n postal boli naklonjeni S . ■ > ala nad ?. milijon:! c ..t:;- • > •. *i niso u-* >y. r .u ker 1 v.;' va ni- vehko branila lučaje ;>re r.epriiikanil debela Menda so bila dui peti kakor debelo velike av< krasilo 8( okrogla stekla. 5vom manj na sidovje. Stene ane >■ tekleno kupolo ie vdolbin, in v.-aka je bila. n z yuualno mrežo. Tu so duhovi lahke počivali po napornem letu skozi vesoljstvo. Točno o-l>olnoči je bila velikanska ura v kupoli. Potem ni nihče smel v palačo. niti lastnica ne in so uživali duhovi popolno prostost. Ranen dvorane je bilo v palači več seb z 1 seje gospodov duhovidcev in knjižnica ^ 5000 okultnih spisov. Pred dvema letoma je goispa MaeCormi* -kova umrla in zapustila hišo .staremu Kitajcu, čuvaju, ki je mor.l navijati uro. Izrečno je zapoved:«-la, naj se hiša ne popravlja, dokler ne bo sama razpadla. Požar H duhovom predčasno uničil ta nenavadni hotel. "Nas in Rusov je stosestdeset milijonov," — je nekel Črnogorec, ko je hotel poveličati svoj narod. Vseh Slovanov skupaj je dosti več kot stosestdeset ntnlijonov. Podrobnosti o tem lah-Ko citate v članku "Družina slovanskih naro-dov", ki je izšel v Slovdnsko-Amerikanskem Koledarju za leto 1930f Stane 50 centov. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York, N. Y. ::::::: iti ni1 iiiaiiirMiifc^i'JBiBiMMiiMysmt;^^ ssMmainiiatoaisil - CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleškoslovensko Berilo (english slovene header) Stane samo $2.— .xarocite ca pri KNJIGARN! 'GLAS NARODA' 21C West 18 Street New York City . *Ol4l NAROD A- . o 1 NEW TOR K, SATURDAY. JANUAR II, 1»M i i The LARGEST SLOVENE DAIL« i» u. «. A. Najdenka -.r Med življenjem in smrtjo v Alpah. JS5F- 'OBE&SSSSS^SsS ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Kako »^m prišel do tega oče? Ker Imam preveč rad Reinsha-gen ter bi ne bil pripravljen uročiti ga kateremukoli tujcu, ki bi pošel ter uvelJavU svoj* zahteve, — je relcel Hanno energično. — Jaz držim kvuj imovino? Imovino v najlepšem smislu besede: kar je bilo s trojim delom In tvojo previdnostjo nanovo pridobljeno za nas! Grof je prizna v al no pokimal. 8m je govoril popolnoma v smislu »vojega oč«%a Upam, da nam bu prihranjeno prerekanje. Moj siarej&i brat je bil vrdno veha fanta*t. Bil je povsem drugačen kot so drugi ljudje. kealnoeUm nasproti je ostal brez zanimanja in interesa ter živel izključno le umetnosti. Bil je na \seh straneh visoko nadarjen človek, lep kot Apoi ler prikupnega značaja Im«l je naravnost neodoljivo moč na drugimi Za Retnjshafetn katerega je podedoval po svojem o-mentih vtndar p« ni pisal nikdar ni mi nismo nikdar vedeli, kje da ri tu. se mu niti malo brigal. Potoval je dosti ter mudil po vseh večjih mudi Rtmjkhairen rju je bil popolnoma brezbrižen. Nekega dne pa jc izjavil, da je sit Evrope Jutranja dežela s svojimi skrivnostnimi čari k a je mikala Izročil mi j* Rein.shoagen, za katerega sem moral založiti v Nrmskl barki v Berlinu precej visoko vsoto Od tega je lahko zivfi jtijajuo t\f da bi mu bilo kdaj treba delati Ločila sva se v polnem j.rija eJj*ivtt. J»- Se davno naučil upoštevati njegove po«sebno-Mormalen k.jt drugi ljudje, prav gotovo ni bil Na .sebi je imel ne-^ .<3 paloiot-kega. O njem nismo nice>ar več slikali. Po mojem mnenju • davno umrl. ker je živel zelo neredno ter tal zek> slabega zdrav-4'm j« umrl tamkaj v Aziji, pod kakšnim izmišljenim imenom, k,i . t num iu bilo nikdar u-ogoče računati! i < bi m kljub temu zopet povsem nepričakovano zopet poja-* oi *e ptav gotovo pobotala, kajti bil je skrajno odličen človek, na kali rrni m blU niti najmanjie sence hinav&čine PmriifiH) Je p^wlusai Hanno povest svojega očeta, kajti on ni še mk-dar tako podrobno govoril o svojem bratu. — kajti te točke ni naj raj-, »e < menil v pogovoru, C* prav si je grof na tih*m sam pogosto stavii \ prajianje, ni vendar umriul tega pred otroci. Orol Rein.\hagen pa je bil precej velik optimist in dosedaj se mu je |e vedno poprrCik) potisniti daleč od sebe te pomislek. — kajti zakaj bi si te til ti v I ten je z nepotrebnimi .skrbmi? Jaz sera istih nazorov, Rein hold, — je posegla vmes grofica, — kajti »tkodu je takih ljudi, ki ne morejo priti do nikakega notranjega zaključka Kaa.ii u) prokietst vo je to, ki dela drugače zelo nadarjnega ln (^pnsbnet:,a človeka tako nestalnim in vihravim! Pa zakaj bi ves ve-€ r govorili le » stricu Aleksandru? Prepričana sem. da ne misli več na nas, — če sploh še živi! — Kako pa to ugaja tvoj prješnji tovariš učiteljev sin? Zelo' Dostojen človek je. Midva pa sva seveda nasprotni natu-rl. p djub temu se dobro razumeva! Up«m, da bo tako nadalje. Če bom mogel, bom gledal, da postne naslednik »edaijega pastorja. To Je tudi iskrena želja njegovih starliev! Jas sem zadovoljen s tem. oče. Fotem bodo ovčice moje občine v najboljših rokah Vrednost dobrega duševnega pastirja znam dobro preceniti Nase sedanji pastor Struni mi je zelo ljub On in učitelj Lene imata velik vzgojni upUv na prebivalce vasi. Veseli me, da su kljub svoji mladosti, že razmišljal o tem, sinko moj! Govorila »ta še o marsičem, dokler ni grofica opozorila gospoda. da j* eas uti »pat Jutri bo zopet tak vroč, delaven dan * V Rfftnshagenu so bih vsi veselo razburjeni. Po daljši odsotnosti so iiamrrf pričakovali domačega sina. Tekom zadnjih par leto se je doti potikal po svetu kajti Hanno m je hotel ogledati svet, predno bi se ta stalno naselil fcjtai je bil sedem m dvajset let, in hrepenenje po lastni fTudi je bilo veliko Z očetovsko lastnino je računal prav za gotiovo. Oče mu je t obljubil, da mu bo uročil posestvo ter se umaknil od vodstva. Ker j* bil Hanno zelo samozavesten, ni moglo posestvo prenašati dveh gospodarjev Orofov:.ki par je sklenil preseliti se za pretežno večino leta v Dratdane —kajti pri tem Ju Je vodila misel na hčerko, katero so morali uvesti v družbo ter najti primernega ženina za Ingo. Inga naj m uživala družabnosti in plese. Vsaj nekaj naj bi imela od h v oje mladosti, kajti dosedaj Je morala živeti umaknjeno na deželi dočim naj bi okusila vsaj nekoliko mestno življenje. Vsi ti uaerti pa ni.v bili po volji tihi in pri prost i Ingi. Mati pa se Ki brigala s& njene ugovore Inga se je najboljše čutila v Reinshagenu. Pomagaja Je v kuhinji Ln kleti ter pokazala povsod vehko spretnost. Z gospodično Avgusto. ki je ostarela v službi družine, se je najboljše razumela. In ta stara ženica je zelo ljublu. konteso ter pogosto rekla. Konte a je prava plemkinja z dežele! Le škoda, da mora iti \ Draidan* ter se bo gotovo prav hitro poročila! Inga pu je smehljaje zmajala temno glavico NikaJtih skrbi za to Ce mi kje ne i'gaja bom enostavno odkuri ia. Jaz rte nuaram tega večnega plesanja, rajše ostanem tukaj ... AL' »i Je hotela Inga priznati prav v svojem srcu. zakaj bi rajše o-tala v Kfin ihijenu? Mladostno prijateljstvo, ki jo je snajalo s Krist;-(«i Lri.ccm s«1 je polagoma izpremenilo v nežno, globoko dekliško Ij ubearn Učitelj la,nc je bil srečen. Njegova srCna zelja se je izpolnila Vsa ko nedeljo j« lahko videl na pnznici domače cerkve svojega sina. ki ji vruU govoriti tako uneto. da so marsikaterega obiile solze.... Postal ji nek, priljubljen v občini. Kljub svoji mladosti in kljub temu. da so gi val poznali kot otroka, so imeh velik rešpekt pred njim ter mu kazal velik« zaupanje Vedno je uganil pravo ter vedel svetovati pravo stvar Zelja njegove matere je bila, da bi se kmalu poročil in da bi s* i i m pre je mogoče nastanila njegova žena v prostorni hiši, — a on n kazal za to niti najmanjšega nagnenja. Reda in udobnosti mu ni manj kale kajti sestrica je skrbela ga to. Kbba Je postala stara osemnajst let ter je bila Izvanredno krasna dt kUoa. kbba Lene se je pisala ter imela temno-modre oči ter koraln ustnici. Njena rodna ta usta pa ao ae smejala le redkokdaj in njene si rje oči ao zrle ponavadi selo otožno, kajti skrivnost njenega rojstva j< ležala nad njo ter ni mogla pocabitl grde besede "najdenka", kateri ao JI nekoč zabrusili v obraz. Nikdo je ni mogel oprostiti tega pritiska riti ljubezen starUev. nlU velika skrb brata, ki se je vedno brigal za rjo. Pomagala je materi v gospodinjstvu ln na vrtu. Poleg tega pa j« tudi tiral* ln plela || > T*kom k ta je bila Inga v nekem penzijonatu ter se navadila v kutin JI vse kar spada k dobremu gospodinjstvu. Inga Je iskrene ljubila svojo prijateljico in tudi ta Ji je v enaki me ri vračala ljubesen. Postali sta naravnost nerazdružijivi. Kadar je morala grofica v mestu kaj poskrbeti za Ingo, je mora la Ebb* spremiti njeno mater Zvečer ao obiskovali nato gledišče in te gledališke prestave so bil* najlepše, kaar je Ebba kdaj doftivela. Z rrrišisni lici ter Žareč Imi očmi je požirala te novtosU, katere so V mislih se je neprestano pečala z dogodki tei avršUl. nad kolenom. Zlomljena noga je mahala sem in tja nad prepadom, i Da bi v tem stanju potegnili tova-I riša k sebi. nato planinci niso mogli niti misliti. Sami so namreč imeh jedva toliko prostora, da so se stiskah na njem. Zato 90 pa z vsem pridom izkoristili vrv. Potegnili so z njo ponesrečenca najprej na boljši prostor in so potem še sami previdno šli do njega. Tako je minila prva noč. i Ponoči so dajali signale za pomoč ln rešilni klici so se nadalje-! vali tudi potem, ko je napočil dan. i Odgovora pa ni bilo od nikoder. Mislili so že. da bodo njih klici o- Zf razvajenega kulturnega člo- Napredovati v takšnem viharju veleg. ki ni bil še nikoli brez stre- ni bilo mogoče. Med 10. in 11. uro he, je prenočevanje na prostem je major S. postal, nezavesten. Zz strašna reč. Ta strah gotovo pove- zjutraj je bil nekoliko apatičen, čava pripovedovanje potnikov, ki Ostala dva tovariši sta ga skušala so kdaj bili primorani ustaviti ko- s vsemi razpoložljivi sredstvi rak in položiti svoje kosti v vodo- spraviti na noge, a ni šlo. Siromak ravno lego kakor je nanesel slu- je čez nekaj časa mirno zaspal. Ob čaj. Ljudje pa se boje tega bolj ka- treh popoldne pa je bil že v večno- fcor stvar zasluži, ker ne pomisli- sti — hladen kakor vreme, ki ga je jo, da je pametnejši leči. počivati usmrtilo. in dremati kakor pride, kakor na- Tovariša sta gledala zdaj dobe- daljevali pot v gotovo smrt. sedno smrti v obraz. Prešinil ju je Odporni planinci, ki so v svojem strah, da se bo zgodilo tako tudi z „ . t _ t , , . , . . , . i stali brez odziva. In ko je postalo življenju zmagah mnogo strapa- njima, ce bosta popuščala in osta-5 cov in mraza, preneso v tem oziru la na mestu. Razgovorila sta se in naravnost neverjetne reči. In treba prišla do zaključka, da je prijetje pripomniti, da jim prenočevanje nejši nagla smrt v padcu čez ska-pod milim nebom običajno niti ne le kakor takšno počasno umiranje škoduje. Znan je slučaj treh Mo- v mrzlem zatišju. Z nepopisnim po-nakovčanov. ki so plezsJi na vr- g umom sta prijela za oledene kline šac Meje v Francoskih Alpah in lestve in krepko, kar se je dalo, jih je pri tem zalotila nevihta. Za- privzdigovala roke in prekladala spali so kakor delavci po trdem, noge. Ob šestih zvečer sta prišla na napornem delu Ponoči je začelo vrh. Puiem sta se jela spuščati ni-vzd: 1 in sta dosegla v mraku "ramo" gore. Tam sta prenočila v tretjič. Tisto noč je snežilo kakor bi hotelo zamesti ves svet. Toda sneg. ki Kretanje Paraikov — Shipping New* — snežiti in kosmi so naleta vali ter jih pokrivali kakor debela odeja, o so se zjutraj zdramili, so ugotovili, da jih je sneg pokril 30cm visoko. Otresli so sneg raz sebe Li začeli sestop proti nižini — ter ga je padal, uma je bil tudi v obram-dovršili popolnoma uspešno brez bo pied mrazom. Čuval ju je pred najmanjše pogibelji. zmrzr^njfm. Moža sta počakala do Na Mitterhomu so doživeli po- jutra i;: čim se je zdanilo, sta jo dobno usodo trije planinci iz Nem- vsekala naprej ter prišla z močnimi čije. Odrinili so v prvi polovici av- ozeblinami do ljudi. V Schwan-Kusta proti Polluxu. Napotili so -»e horn hotelu so jima, domala izčrpa-proti koči na Matterhornu. Ker pa na, nudili prvo pomoč. so prepozno zapustili hotel, so dospeli ob mraku komaj na Col du Lion, kjer so prenočili prvič. Naslednji dan se je vreme po- Kaj neprijetno prenočišče so i-meli tudi trije alpinisti na Schalli-gratu v bližini Weisshorna pri Zer-mattu. Ta doživljaj je obenem pri- slabšalo. Toda ozrli so se kvišku ča. kaj vse prenesejo ne da bi ob-in so videli, da korači pred njimi upali utrjeni in izšolani planinci, neka dama v vodnikom. Odpravili Dne 7. avgusta ponoči ob dveh s > so se naprej in v dveh urah doseg- se odpravili na pot. Hoteli so pre-li italijansko kočo. Vreme se je med plezati južno steno gore brez vod-tem zjasnilo. Ob dveh popoldne so nika. Tej nalogi so bili sicer dose že bili približali lestvi iz vrvi. rash, ampak težave, ki so se po-Nebo pa je začelo temneti. Položaj javljale sproti, so bile tako mogoč- | njih stane obupno, so videli, da ne morejo prav za prav naprej ne nazaj. Ampak ranjenega tovariša niso hoteli ostaviti kruti usodi. Ko so tako ugibali kaj naj store, u-gledjjo visoko nad seboj nekaj planincev. Smatrali so jih izprva za rešilno ekspedicijo. To jih je navdajalo z novim pogumom, da so trdovratno vztrajali še nadalje pri ranjencu. Domneva, da se nahajajo rešitelij že blizu, pa je bila nažaiost ja- j lova. Turisti, ki so korakali proti, vrhu Weisshorna. so pač bili slišali klice na pomoč, a ko so ni-stavili daljnoglede, niso mogli odkriti ničesar in so nadaljevali svo-I jb pot. kakor da se ni nic zgodilo. Videli niso ničesar zaradi tega. ker so bili naši turisti z nesrečnikom vred skriti za skalami in še tam zasenčeni. Prišla pa je vrhu tega še nova smola. Nastal je vihar,, jelo ie snežiti in v tem vremenu so morali planinci prehi*i drugo kruto noč na prostem. Naslednji dan je zopet prinesel veter in sneg ter ceio vrsto neviht. Upanje, da bi prišla jx>moč od zgoraj, iz koče na Weisshornu, je domala popolnoma izginilo. Siromaki i so bili že tretjo noč izpostavljeni | zmrzovanju in drugim neprilikam. 1 Ker so bili mokri do kože, je bilo 1 tretje prenočevanje na prostem tem 14. januarja: Nut-tl.. i,*-rv>vii 15 januarja: .\rii«ri iiNt. Ohrrtx'Lir(. llrenirn 16. January: Al ,«-nt/li«-u. . 17. januarja: l!e uc Krant-«, lian« 18. januarja: .'»luiUuu, I'licrli'iurs (.•v.jihut. I'hrrtKiiirg llr«-m«*n i"U-%*»-ijn«l. ».'lin lnuri!, i liinlu. rg 2Z. januarja: »,"'jtit*r Maa< UBaiH> N «i»;H. <;«-H"va 23. januarja: StuttKuit. I!oul<>sr>e *ur M«-r. Hi*t»i«-ti 24. januarja Puri*. Havre W . vt~ri. .mU. OhfrlH.i.re A»l»«-rj>.»i 29. januarja: <;«■' uri, m«-n 30 januarja: IVrliu, Cherbourg. Rr»m«-n 31. januarja: Brrinen. OhH btiurg, Bremen Olympic. »'hrrlH.ur jc K'.ina. N'ap<>li, Urnova /m strašnejše. Baš tisto noč je pa prišla v bli- planincev se je trenutkoma poslab- ne, da je bilo napredovanje mogo-šal. Ker pa so že bih onstran raz- če le stopnjema. Šele ob šestih zve-vpitega Tyndallgrafa, so sklenili, čer je bil dosežn cilj Schaliigrat. da ne odnehajo. Upali so, da bodo In dokler je bilo svetlo, so hoteli žnjo zaščiteno kočo rešilna kolona,' po lahki zermattski poti brez po- alpinisti izkoristiti tudi to priliko obstoječa iz desetih izvrstnih mož. sebnih težav dospeli v dolino. ter doseči prenočišče na gori. Te- Poslal jo je bil dr. Seiler. Tej kolo- Ko pa so se jell oprijemati vrv- daj pa se je vzdignil vihar in se ni se je posrečilo, da je v dveh po-natih lestev, j.e izbruhnila nevihta, jim postavil po robu. Ker so bile lovicah dosegla ponesrečenca in Brila je burja. hI je dež in padala flanke silno strme, ni bilo misliti njegove tovariše. Ti ljudje, od pr- j je še toča. Bučanje je bilo tako na to, da bi se dale premagati z vega do zadnjega preizkušeni in strahovito, da ni bilo mogoče raz- ovinkom. Moral iso jih preplezati, in nadvse utrujeni planinci/niso mo-ločltl glasu nesrečnih turistov. Vi- sicer v popolni temi. j gli zapopasti, kako je mogla druž • har jih je majal in jih je hotel kar, Planinec, ki je dotlej hodil v sre- ba v takšnem položaju vztrajati in odtrgati od skalovja. Le z največ- di med možmi, je prosil, naj ga pu- vzdržati toliko časa. posebno še, ko j Jim naporom se je trojici posrečilo ste naprej kot prvega. Ko pa je bil so bih skoro vsi brez pelerine, ode-iztakniti kotiček, kjer so bili neko- že 25 m visoko na skali, mu je je in tudi skoro brez živeža. Reve-liko bolj zavarovani pred besne- odpovedal nesrečen prijem. V stran ži so vzdržali v besneči burji, v čim elementom. in grozo vseh tovarišev se je zvr-, ostrem gorskem mrazu in nevih-1 Nevihta ni pojenjala od treh po- nil z hrbtom nazaj. Bil je pa pri-; tah blizu 60 ur! A kljub vsi izčr- vezan na vrv, in sicer z dvema panosti so imeh zdravi planinci še koncema. Tovariši so naslonih te toliko sile, da so lahko izvršili se-vrvi na skale. Toda ena izmed vr- top s planine skoro bez tuje po-ce. Majorja S., ki je pozneje umrl vi ni bila napeta, in zgodilo se je,' moči — izvzemši seveda onega, ki je enkrat tako oplazila, da je ostal da je zdrknil turist še za 25 m niž- ' je imel zlomljeno nogo. Toda 1 ta delj časa nezavesten. Vse tri pa je je. Pri tem se je pa druga vrv u-' je bil razmeoma dobre volje. Privs-tresel taksen mraz. da so dvomili.! trgala. Ker pa je druga še držala, j zali so ga bili na dolge palice ter i ali bodo učakali naslednje jutro. se je nesrečnik* lahko vlovil na ne-: ga po njih podajali iz lok v roke. Jedva se je dan zazoril, je že za- ki polici v prepadu, 50 m globoko. Turist, ki si je bil na tej turi zlo-čel naletavati sneg. Čez nekaj ča-. Kljub temu, kar bi vsakdo pri mil nogo, je popolnoma ozdravel, sa se je spremenil v nevitho. Po- j čakoval, je ostal planinec v 50 m Da, ko je okreval, je hotel ponovno tegml je oster severnik. tako silo- j globoki zaseki prepada živ. Na- I videti, kje se je btla zgodila nesre-vit, da je kar grezi raztrgati pia-' sprotno, zavedal se je vsega, kar se ča, ki bi ga bila kmalu stala živ- j nino. Planinci so strašno zmrzovali je zgodilo in je ujel nov konec vr- ljenje. Prišel ie res do usodnega ; Obleka jim je že ponoči primrzni- vi, katero so mu pomolih prijate- mesta ln je moral ob tej priliki zo- ' la na telo. Nihče ni upal. da se vr- lji navzdol. Utrpel pa je vendarle; pet trikrat prenočiti na prostem. ?ie živ med ljudi. težak kostolom. in sicer v bedru. Da se je stvar tako srečno iztekla, ------------------za to pa se imajo planinci zahvaliti ne le svoji utrjenosti in živa-losti. amp^k tudi svoji energiji in volji. Zakaj, če bi bih obupali tedaj, ko so pričakovali pomoči, bi jih našla rešilna kolona gotovo — mrtve. V in IZ Jugoslavije PREKO KlAMBLTtGA Z naširr;! minimi parmki: NB Vr TOSK, ALSKST IA1UM, HAMBURG, DKVTKBLAND, SSSOLUTI, KEUANCt, CLIVILAND, ST. LOUIS, KnWAUKIC Nenadknljiva po&trežba »n kuhinja v vseh razredih. t$198 4 i vo,m dJvtk $3 pesebrj) IZ NEW Y0RKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ \ nt"«l«-rfu tn rax.ri"]u. HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH V. \ T"'vr:itna <|m ■»tj. nj t in urir PrraidrM 11-* •■cveti Cherbourg, I ir«- 11 tn net >rika. <>gnt> »ur llrr 6. februarja: L»r. sd. n. Jioulogn« »ur Mer, Ilreinen 7. februarja: lie d«- t- r.iu>'«»( Havre S. februarja: A'iuliatiM, I'lterbriurs Sliitt aukff, «"licrbnurt, Munburf C- file «;rurnl*-, S a poli. G*ni>va 12. februarja: Amfrica, »'herlitiurf. Hr«-m»-ii 13. februarja: , • Mu' i . h.ii, i *hf>rlH>uric. 1'retneo 14 februarja: S.ilun.iu. 1 r->t 15. februarja: l:-f|iui- le. t'h^rSf*ir*. Brum<*n M inti**w:> Chorln'ury if. februarja: i lt-ni H ..r ili nt. Cbrrbnurf, lir«-it.»*ti 20. februarja: StuitKuit. aur il«r. Hri-m« 21 februarja: I'.trif tu*r« il^j.^ti.;, lirfiiiT-n. i "li«-rb"Ui Ftr. tri«-n \v. n'-tul. ^ ^k>Brt*oui k ,\a|Hili, urhota 22 februarja: «*N-v»- iinl »'herb-rurr. Hainl'U't 2S februarja: W.ti'hiriictoii, LVrlxiuru. ll.t | Nijknjta poi p.< C«■•raid V«*a j Je v iHisrbnl kabini a »temi m>>daml > ml udobnoaU — !':>» Id (lavo* franroaka kuklnja fsralao o'.ska caue t V,;r«Aa.jta kateregakoli j 9ooU»U«n*ca Lfcuu t aU FRENCH LINE »• STATE ST RECT N1W YORK. N. V. poldne do polnoči. Neprestano se je bliskal o in strela je večkrat o-šinila tega in onega izmed troji- Vsakovrstne POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO * se dobi pri "GIAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3TI . POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN POZOR, ROJAKI ; Is naslova n* listo« katerega prejemate. Je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne ča-' kajte to raj, da se Vaa opominja, i temveč obnovite naročnino aii direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnike*. I "' _ CALIFORNIA Font an a, A. Bocherar San Francisco. Jacob Taiwhtn COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culi«. John Oorm, Frank Janeth, A. SaftiL . 8allda, Louis CosteUo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA IndlanapoUs, Louii Panlfh ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago. Joaepb IIHsh, J* Mrs. r. Laurich, Andrew Sptllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblci', J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Augnstin North Chicago Anton Kobal Springfield, \tatija Barboricii. Summit, J. Korvatn. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Moduli.. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant Janezih MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže. A. Pa-nlan, Frank Pucelj. Ely. Jos. J Peshel. Fr Bektila. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povše Virginia. Fra.-k HrvaUeh. Sheboygan. John Zorman West Allls. Frank 8kok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgo] MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertck. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Fails. Frank Masi«. OHIO Baiberton, Jonn Balant, Joe Hit) Cleveland, Anton Bobek, Cha> .Carlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kumte Niles, Frank Kogcvšek. Warren, Mrs. F. Rac har Youngs town, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakte. Bessemer, Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerln. Conemaugh, J. Bresovec, V. Ro-vanfek. Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam ST \ rUllJl'BUENA I'.VUNIKA TK DltfŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam al> Boulpgre-sur• Mer l'< >ti>vanj«' a i pumenja ,U'l"tirni>t. d- rna< •• rai-|N.|nljivo kuhinjo Iti j«>-Ktr«-žl