Primer predmenopavzne bolnice zdravljene z dopolnilnim hormonskim zdravljenjem 38-letna predmenopavzna, do sedaj vedno zdrava bolnica, je bila decembra 2003 operirana zaradi raka desne dojke. Narejena je bila {iroka lokalna ekscizija tumorja in odstranitev varovalne bezgavke. Ob histolo{kem pregledu odstranjenega tumorja in bezgavke je bil ugotovljen invazivni duktalni karcinom, velik 1,6 centimetra, zmerno diferenciran (gradus II), HER2 po metodi FISH (fluorescentna in situ hibridizacija) ni bil pomno`en, hormonski receptorji so bili izra`eni v visokem odstotku (estrogenski v 90 % in progesteronski v 100 % ), v odstranjeni varovalni bezgavki ni bilo zasevkov. Ohranjeno dojko je bolnica obsevala. V okviru dopolnilnega sistemskega zdravljenja pa prejema dopolnilno hormonsko zdravljenje, ki vklju~uje kombinacijo LHRH-agonista (goserelin 3,6 mg 1-krat na mesec) in 20 mg tamoksifena na dan. Predvideno trajanje zdravljenja z goserelinom je dve leti, s tamoksifenom pa pet let. Zakaj smo se odlo~ili za dopolnilno hormonsko zdravljenje? Hormonski receptorji v tumorju so napovedni dejavnik odgovora na hormonsko zdravljenje. Vemo, da imajo vse bolnice s hormonsko odvisnim rakom, ne glede na menopavzno stanje, od tamoksifena korist. Pomen zavore delovanja jaj~nikov pri zdravljenju hormonsko odvisnega raka predmenopavznih bolnic je bil dokazan v ve~ klini~nih raziskavah. Zavoro jaj~nikov lahko povzro~imo z obsevanjem jaj~nikov, z njihovo kirur{ko odstranitvijo ali pa z zdravili, ki so analogi gonadotropin spro{~ajo~ih hormonov. Na podlagi klini~nih raziskav danes vemo, da je zdravljenje z zavoro delovanja jaj~nikov s tamoksifenom ali brez njega enakovredno zdravljenju s kemoterapijo po shemi CMF. Na podlagi tega smo se pri bolnici, ki je imela negativne pazdu{ne bezgavke in glede na druge tumorske zna~ilnosti razmeroma majhno tveganje za ponovitev bolezni, odlo~ili za zdravljenje s kombiniranim hormonskim zdravljenjem. Primer pomenopavzne bolnice, zdravljene z dopolnilnim hormonskim zdravljenjem 60-letna pomenopavzna bolnica je bila v novembru 2003 operirana zaradi raka leve dojke. Bolnica zaradi sladkorne bolezni prejema inzulin, zdravi se zaradi arterijske hipertenzije. Pred dvema letoma je utrpela mo`gansko kap, od tedaj je slab{e pokretna. Zadnjo menstruacijo je imela pri 50 letih, ginekolo{ko nima te`av, nikoli ni jemala nadomestnega hormonskega zdravljenja ali kontracepcijskih tablet. Operativno je bila odstranjena cela dojka in pazdu{ne bezgavke. Ob histolo{kem pregledu rakastega tkiva so ugotovili invazivni lobularni karcinom, slabo diferenciran (gradus III), velik 2,5 centimetra, hormonski receptorji, tako estrogenski kot progesteronski, so bili pozitivni v 70 % tumorskih celic, HER2 ni prekomerno izra`en, zasevek raka je bil prisoten v eni od dvajsetih odstranjenih bezgavk. V okviru dopolnilnega sistemskega zdravljenja smo uvedli zdravljenje z zaviralcem aromataze anastrozolom. Zakaj smo se odlo~ili za dopolnilno hormonsko zdravljenje? Gre za pomenopavzno bolnico z ve~ spremljajo~imi boleznimi in ogro`enostjo za smrt tudi zaradi teh bolezni. Po pretehtanju dobrobiti in ne`elenih u~inkov zdravljenja z dopolnilno kemoterapijo se pri bolnici kljub slabo diferenciranemu tumorju, velikosti tumorja in zasevku v pazdu{ni bezgavki nismo odlo~ili za zdravljenje z dopolnilno kemoterapijo. Glede na veliko izra`enost hormonskih receptorjev v tumorju smo bolnico zdravili samo hormonsko. Za anastrozol smo se odlo~ili, ker na podlagi rezultatov mednarodne klini~ne raziskave ATAC vemo, da ima v primerjavi s tamoksifenom manj ne`elenih u~inkov v smislu ishemi~nih cerebrovaskularnih in trombemboli~nih dogodkov, zaradi katerih je ta bolnica `e ogro`ena. Bolnico smo opozorili na morebitne mi{i~no- skeletne bole~ine in ve~jo ogro`enost za osteoporozo in zlome zaradi nje, priporo~ili smo meritev kostne gostote in uvedbo zdravljenja, ~e bi pri{lo do osteoporoze, oziroma preventivnih ukrepov pri osteopeniji. Primer pomenopavzne bolnice z razsejano boleznijo, zdravljene s hormonskim zdravljenjem Sedaj 58-letna pomenopavzna bolnica je bila zaradi raka desne dojke prvi~ zdravljena pred sedmimi leti. Tedaj so ji ob operaciji odstranili desno dojko in pazdu{ne bezgavke. Histolo{ko je bil v odstranjeni dojki tri centimetre velik, slabo diferenciran (gradus III) invazivni duktalni karcinom, v petih od dvajsetih odstranjenih bezgavk so bili zasevki karcinoma. Tumor je bil hormonsko odvisen. Bolnica je bila zdravljena z dopolnilno kemoterapijo, ki je vklju~evala antracikline, in pet let z dopolnilnim hormonskim zdravljenjem s tamoksifenom. Po kemoterapiji so ji obsevali tudi desno mamarno obmo~je in desno supraklavikularno ONKOLOGIJA / prikaz primera             29 1_2004.qxd 11/10/04 6:28 PM Page 29 lo`o. Brez te`av je bila {est let, do septembra 2003, ko so se pojavile bole~ine v desnem kolku in hrbtenici in so se stopnjevale. Bolnico je osebni zdravnik napotil na rentgensko slikanje kolka, kjer je bilo vidno za zasevek sumljivo razred~enje v predelu desnega acetabula. Zato je bila pred~asno napotena na pregled na Onkolo{ki in{titut. Ob klini~nem pregledu smo pri bolnici tipali tudi pove~ano bezgavko v supraklavikularni kotanji levo, veliko dva centimetra. Tankoigelna aspiracijska biopsija bezgavke je potrdila zasevek karcinoma dojke. Opravili smo {e dodatne preiskave za dolo~itev raz{irjenosti bolezni (hemogram, biokemi~ne preiskave, rentgenogram plju~, ultrazvok trebuha in scintigrafijo okostja). Izvidi so pokazali pove~ano alkalno fosfatazo, na scintigrafiji skeleta je bilo vidno bolezensko kopi~enje izotopa v prsni, ledveni hrbtenici, desnem kolku in stegnenici. Glede na izvid scintigrafije je bilo opravljeno {e dodatno rentgensko slikanje okostja, ki je potrdilo me{ane osteoliti~no-osteoblasti~ne zasevke, poleg `e dokazanih v kolku, tudi v hrbtenici in desni stegnenici. V plju~ih pa sta bili rentgensko vidni dve, 1,5 centimetra veliki, za zasevek sumljivi spremembi. Zakaj smo se odlo~ili za hormonsko zdravljenje? Pri pomenopavzni bolnici je pri{lo do ponovitve bolezni po dolgem prostem intervalu brez bolezni. Zasevke smo potrdili v mehkih tkivih supraklavikularne kotanje, skeletu in plju~ih. Zaradi plju~nih zasevkov bolnica ni imela nobene klini~ne simptomatike, edini klini~ni simptom bolezni je bila bole~ina v desnem kolku. Glede na dolg prosti interval brez bolezni, hormonsko odvisen primarni tumor in mesto zasevkov, ki ne ka`ejo na agresiven potek razsejane bolezni, smo bolnici v okviru prvega sistemskega zdravljenja razsejane bolezni uvedli hormonsko zdravljenje. Ker je v dopolnilnem zdravljenju `e prejemala tamoksifen in, ker naj bi bili zaviralci aromataz celo nekoliko u~inkovitej{i pri razsejani bolezni, smo uvedli anastrazol, 1 mg na dan. Poleg tega smo glede na me{ane zasevke v skeletu uvedli zdravljenje z bisfosfonatom pamiodronatom parenteralno, ki ga bolnica sedaj prejema mese~no v pristojnem zdravstvenem domu. Zaradi bole~ine v desnem kolku je bila bolnica zdravljena tudi s paliativnim obsevanjem desnega kolka in analgetiki. Dva meseca po uvedbi zdravljenja je bila bolnica ob kontroli povsem brez te`av, opustila je tudi jemanje analgetikov. Ob klini~nem pregledu je bila {e tipna en centimeter velika bezgavka supraklavikularno levo, alkalna fosfataza se je povsem normalizirala, rentgensko vidna zasevka v plju~ih sta se zmanj{ala za eno tretjino, zasevki v skeletu pa so se rentgensko remineralizirali. Šest mesecev po uvedbi zdravljenja je bolnica {e vedno brez simptomov bolezni, bezgavka supraklavikulrno ni ve~ tipna, zasevka v plju~ih sta se rentgensko {e zmanj{ala. Ne`elenih u~inkov zdravljenja nima. Glede na u~inkovitost zdravljenja (dose`ena delna remisija bolezni) bolnica nadaljuje zdravljenje z anastrozolom in bisfosfonatom. ■ ONKOLOGIJA / prikaz primera 30 1_2004.qxd 11/10/04 6:28 PM Page 30