AVLI HA
Zafoa/vl j i vo-šal j i v list.
Dr. Valentin Zarnik.
O zdanjem času.
Naproti si hitita v Ijuti hoj Največji, najmočnejši dve državi; Ob Renu hrabrili se Francozov roj Na pleme nemško zbira v ples krvavi. In predno se izteče malo dnij, Od tam začnjemo velike čine, Ki nam za hip obrnejo oči Od del mravljinčjih naše domovine: Od Dežmana, od Konrada celo; Od Fladunga in od kočevskih grehov; Od „Tagblatfa," ki noč in dan skrbno Naklada strup v trebuhe svojih mehov, Ter znaša jih potem na hrbtu v mlin, Da po deželi seje moko zdražbe; Od zmag v volitvah in od bolečin; Od narodne ljubezni in sovražbe; Od Svetca, Koste in od družili glav, Ki časi domač bič po njih udriha, In tndi od sovraženih zabav, Ki jih prinaša z Dunaja „Pavliha."
Dr. Valentin Zarnik.
Predno je bila v Trebnjem volitev, reže Kurji strah: bi napak bilo, veste, če gremo v Trebnje pomagat dr. Uzarnikuj ki zna po tabrliih tako lepo govorit', de se mu vse smeje. Svet pripoveduje, da ima toliko sovražnikov, kakor listja ino trave. Kaj se ve, če mu ne bomo na hvalo?"
In res smo se na pot odpravili: jest, dr. Kurji strah in Žukov Matijček. Brez nas trijeh se nobena nova maša ne poje, nobena ženitev ne zveže.
Ko se je volitev začela — n&, ka vstane tak boj, kakor tačas, ko je bil Lavdon pred Belim gradom, „ki je tekla rdeča kri, de bi gnala mlinske kam'ne tri." Srdito smo si nasproti stali, in vsi smo pisano gledali. Našo vojsko je vodil sam dr. Uzarnik, ki se ne ustraši nobenega, če nej močnejši od njega; za njim smo bili pa mi trije, ki vsacega zapodimo, kdor pred nami teče. Jest sem rekel: podplate morajo kazat'; če jih neč'jo pred nami, jih bodo pa za nami. — Na 6ni strani so bili za poglavarje tisti bogati Segač iz Litije, pa nekak star možfček — ne v^m, če mu pravijo Potočnik, ali kako? Kurji strah je d'jal: ntega možička se narbolj bojim. Bog včdi, kaj „truhta!" Stara kost je modrost."
Pa je bil tudi tisti žužemberški župan Ve ho ve c, kije tako moder, de kader je pijan, takrat bi vse nemškutarje v nebesa poslal; kader je pa trčzev, takrat je pa sam tak nemškutar, de kakor šentjarnejskiZagorec, druzega ne bere, kakor tiste nemške „cajtenge za gmanj folk." *) Pa še iz Jibljane jim je bil Klajbos pomoč poslal. Prišel je bil nekakov sloveč dr. Prekliikar, ki nejsem še nikoli poprej slišal od njega, ž njim pa tisti dr. Rešzglas, ki v bukvah in po tabrhih druge slavajnsko pisat' uči, sam pa vendar ne zna ali neče. Kurji strah se je pridušil, de je res tako, in on vse te stvari na tanko vč. Kaj bi ne, — zakaj je pa dolitar?
*) Oča Potrebnik! ta list se imenuje „Gemeindezeitung." Stavec.
Jest sem rekel: „Matijček Žukov! dušo bo treba bogu priporočit', lej; pobiti bomo. Uzarnik ti je zač^l plali6 gledat'!" Žukov Matijček je odgovoril: „kaj bomo trepetali, če se mislimo udarit'? Kdor prej, ta prej! Še v hujših tepežili sem bil, in vendar še zdaj travo tlačim, hvala bogu. Pritisnimo nu! Morda pa vendar pojde." — Na to smo vsi trije tako pritisnili, de sem jest skoraj na zobe pal, Kurji strah je zarežal, Žukov Matijček pa zastoka), kakor bi ga kdo pod rebra sunil. Dvakrat, trikrat se za-ženemo, in tol'ko, de jih nejsmo do dobrega pod noge spravili.
Ko dr. Razglas to vidi, brž se domisli, kaj ga je v Jibljani Klajbos naučil, in vrhu palice natakne belo ruto, kakor de nehajmo otepat', ker bi rad nekaje posebnega povedal. Takrat so pa dohtorja Uzarnika prevarili, de nam je z roko dal povelje, in vsi smo odstopili od boja.
Vojska je stala, Rezglas je tekel, in hitro je bil pri nas, ker ima dolge noge, kakorpajek, pa je Uzarniku pomolil z eno roko veliko pismo, z drugo roko pa majh'no pismo, de bi podpisal; notri je pa takisto govorilo, de more pr^ceje bežat' iz deželnega zbora, če mu ukažejo Klajbos, Košta in Svetec. — Jest sem se praskal za desnim ušesom, dr. Uzarnik pa za levim; jest od jeze, on pa menda od straha, in potler je rekel: „boljši je drži ga, kakor lovi ga. Dajte pero in tinto!"
Uzarnik je podpisal, Prekliikar in Razglas pa naglo zasuk-neta vso svoje vojsko na našo stran, ančeš de so nam oni podporo dali. Jest pa dobro vem, kako je bilo, Kurji strah tudi in Žukov Matijček. Kako n6 bi? Saj smo vse videli. — Kakor se je to zgodilo, pa je zmagovalec Uzarnik zmagan pocenil mej dva stola, katera smo mu bili pripravili enega mi, enega njegovi jibljanski prijatelji, da bi sedel ali na tem ali na onem; on je tel pa na ob^-jeh sedet', in zdaj nejma nobenega pod seboj.
Na zadnje smo šli pa vendar za vino dat, nekteri k Pašiču, nekteri k Ur6karju, da smo volitvi doge in vtore zamočili.
Beust in žaba.
Ko so Beusta vprašali, kaj misli v zdanjej francosko-prus-kej vojni početi, naglo posname Napoleona, ter kakor on 1866. ]$ta, reče: prihranim si politiko proste roke.
Ko je žaba videla, da so konja kovali, naglo tudi ona konja posname ter vzdigne svojo žabjo nogo.
Korber in Fladung.
Korber. Jaz imam večje zasluge od tebe, ker sem bežal, ko je v Novej vasi na Štajerskem nemška drhal pred volitvenimi pogovori napadla Srnca in Radaja, a ti si samo prepozno prišel, ko so KoČevarji na Svetca prirjoveli.
Fladung. Jaz imam večje zasluge, in tožil te bodem, ako tega ne pritegneš, ker bi bilo krivično,ako bi tebe zaradi tega doletela kaka boljša korist nego mene.
Korber. Brate! reciva, da imava oba enake zasluge. Jaz sem izginil od tam, kjer me je bilo treba, a tebe nij bilo o pravem času tja, kjer te je bilo tudi treba, in tako je v Kočevji ter v Novej vasi drhal dobila „politiko proste roke" (politik der freien Hand), katere se o zdanjej vojni drži tudi sam kancelar Beust.
Konradov samogovor.
Jaz sem najlepši mož v kranjskem deželnem zboru, in dobro čutim, da sem res. Celo Zagorec, "VVurzbaeh, Svetec in Kljun, kaj so o meni vsi ti? Kako to dobro de, ako je človek najlepši mož! Kajti če tudi nič ne storim niti nemškutarstvu niti slovenstvu na korist, vendar bodo nemškutarji in Slovenci prisiljeni reči, da lepotim kranjsko zbornico.
A.	Povedi mi, a čim se odlikuje kranjski deželni zbor od vsacega druzega v cesarstvu?
B.	S čim? Morebiti s tem, da ima izmej vseh najlepšega poslanca?
A.	Kdo je ta poslanec?
B.	Kaj ne veš? Ali ne cesarski namestnik Konrad baron Eybesfeld?
A.	O tacih stvareh ženske gorove, a ne možje. Torej nijsi uganil.
B.	S čim se pač odlikuje?
A. S tem,da mej seboj potrebuje zmirom kacega zvezanega poslanca.
Doktor Poklukar.
Prva dva koraka Novega prvaka Z narodne police--
Slavna gospoda volilci! s temi besedami sem vam v „Pavlihiu uže bil začel govoriti, a on mi je bil usta zavezal. Zakaj je bil to storil, samega vprašajte. Oprostite mi, da tega prvenskega govora uže poprej nijsem dovršil. Nekoliko zato ne, ker se vam zdaj uže nij treba tako uklanjati, kakor se je bilo treba pred volitvijo; nekoliko sem bil pretruden od agitacij v Trebnjem najprvo proti dr. Zamiku ir» potlej za njega, ko se je bila stvar presuknila. Se le denes torei končujem ondansnji govor, ki se je začenjal v lepili vSrzih, katere sem zdaj uže pozabil, ker sem imel v tem času važnejše posle nego vam na čast skovane verze v glavi nositi, in tudi, ker jih nijsem bil sam naredil; kajti jaz nijsem še nikdar mogel zver/žiti najmanjšega verza, da-si je. Svetec nekdaj slavno besedo izustil, da izvrstne verze delati nij večja umeteljnost, nego je krojaču rokav prišiti. Jaz njemu verujem, ker mej nami vlada načelo, da gledamo samo na to, kdo je rekel, a ne, kaj je rekel. V nevezanej besedi Vam torej izrekam zahvalo, da ste me izvolili na samo priporočilo slovenskega očeta, kateri me je posadil cel6 na svojo desnico. Njegovo priporočilo je več vredno od narodnih zaslug, o katerih bi Vi mene zastonj izpraševali, ker o mojih ne zveste besedice, če križem svet prehodite, — tako zvesto sem jih znal skrivati. Kajti bil sem do zdaj tako oskromen, da sem luč svojega duha vedno pod polovnik postavljal; zato ne slujem niti na slovstvenem niti na političnem polji, in obetam Vam, da tak poštenjak ostanem do smrti. Nobena ponudba, nobena bogata služba me ne predrugači.
Zlezel sem po Vasej volitvi z doprvaške police iz narodne škatle, kakor metulj iz mešička. V tej škatli se vali in greje zalega tistih mladih mož, ki so dr. Bleiveisu po srci. A da sem jaz po njegovem srci — in to je moja edina zasluga, če tudi nij narodna — vidite s tega, ker zdaj s police po lestvi tako ponosno stopam, kakor sem nanjo ponižno lezel, ko sem bil za doprvaka izvoljen. Škatla je za menoj ostala na pol odprta, ker v njej tiče še drugi, ki skoraj iz nje prilete k prvakom, mej katerimi potlej izgube peruti, kakor mravlja, kader se oženi. Ko bodo ti zunaj, škatlo spet zapremo z devet ključi in zapečatimo se sedem pečati do prihodnjih volitev, če ne še dalje, ker ne kaže, da bi tako hitro kje dobili vrednegu človeka, kateri bi se v njej preobračal iz doprvaške goser.ice v prvaškega metulja.
Sovan in Pavliha.
Pavliha: Nu, oča Sovan, na-me si tako srdit, ker sern te bil malo pošegetal največ zato, ker prevzemaš opravila, katerim nikakor sposoben nijsij kajti menda vendar sam ne porečeš, da te je dovolj učenjaka za Matičin odbor? A bodi si to, kakor koli; kaj govoriš o »Tagblattu", ki tebe in tvojega sina imenuje »pirata", ker sta vzela stanovanje in delo takim Ljubljančanom, kateri so nemškutarje volili v deželni zbor?
Sovan: Ti vem, da se tega veseliš.
Pavliha: Motiš se; na tvojej strani sem ves.
Sovan: Kako je vendar to mogoče?
Pavliha: Ali nij poleg mnozih poprejšnjih izgledov zdaj tudi zopet ljubljanski Rudež tako storil, kakor ti, ki so te tako delati še le nemškutarji naučili? In ali je »Tagblatt" zato kedaj katerega nemškutarja imenoval »pirata?"
Sovan: Menim, da ne!
Pavliha: Ali mestni odbor, kateri je zdaj v nemškutarskih rokah, nij še ostudneje delal, ko je Svetcu brezozirno vzel službo in zdaj tudi Rozmanu, voditelju šentjakobske učilnice, samo zaradi narodnega mišljenja in delanja?
Sovan: Kes je, in »Tagblatt" vendar nij rekel, da je mestni odbor »pirat."
Pavliha: Ježico in Janjče je„Tagblatt" premlatil do zadnje pleve, a Kočevarjem, ki so hoteli po vsej sili pri Loji pretepsti Svetoa, vendar kaže gorko ljubezen; niti o novovaškej dogodbi na Štajerskem nij tako razkačen grmel, kakor o Ježici ter o Janjčem in Velčem. Kako sodbo delaš iz vsega tega, ljubi moj Sovan?
Sovan: Tako, da če sem jaz „pirat", potem sta ljubljanski mestni odbor in „Tagblatt" še večja „pirata."
Pavliha: Po lahko! Po lahko! Duo cum faciunt idem, non est idem. Ne veš li, da oboroženemu vitezu, ki je ljudem blago po sili jemal, nikdo nij smel reči, da je razbojnik, ker se je oslanjal na svojo moč, kakor se nemškutarji oslanjajo na vladno podporo?
Prilika o usmiljenem Samarijanu.
Bil je Kljun, ki je šel od Dunaja doli na Ljubljano, in padel — ne mej razbojnike, nego v mreže sam svojih zvijač ter prelomljenih besed in obetov, da je na pol mrtev obležal. Po naključji pride narodnjak; vidi ga ter mimo ide. Enako se nanj nameri novomešk nemškutar, ki pristopi malo bliže, pogleda ga, ter vendar tudi mimo ide. Prijezdi naposled kranjski plemenitaš, ki si je postavil za načelo te krasne besede: »verbum nobile debet esse stabile" (moška beseda je treba da velja). Ko ga ugleda, zasmili se mu v srce, pristopi, obeže mu rane, vlije vanje olja in vina, vzdigne ga na svoje živinče ter odnese v kranjski deželni zbor.
Pojdi, in stori tudi ti tako, kakor je Kljun storil, ako hočeš biti spoštovan v družbi kranjskih plemenitašev.
Pesen dunajskih nemških dijakov.
Kvišku, mladeniči, kvišku skočimo! Pruskemu kralju na pomoč tec/mo, Da poženemo Francoza domu. Ako Francoza Prusak zapodi, Potlej še v Avstrijo meč zusadi, K Adriji svojo perut razprosti, V nemškega, nemškega slavu rodu; Kvišku vsi družno skočimo, Prusu na pomoč teeimo!
Kaj nam do Avstrije, slavni Grmani? Združena Nemška bodočnost nam hrani, Avstrija v kozji naj vžene se rog! Prus, ki iz Avstrije moč je dobil, Ki se avstrijske krvi je napil, K smrti pri Sadovi carstvo drevil: Prus nam rešitelj je, Prus nam je bog. Kvišku vsi družno skočimo, Prusu na pomoč tečimo!
Šuselka nam piše:
,.Nobenemu Slovencu nij od nove dobe nič pričakovati, nego bati se vsega hudega. Ako bi Slovenci zdaj odstopili od nasprotovanja, bili bi vredni za-sramovanja, s katerim ustavneži slinijo slovenski narod. Isti uzro-ki, kateri so Slovence prisilili popustiti poprejšnji državni zbor, zapirajo jim vrata, da niti v prihodnjega ne stopijo."
Kaj si o teh Šuselkovih besedah jaz mislim, zdaj še ne povem, če tudi nij težko uganiti; a radoveden 6em, kaj na dnu srca misli starina Bleiveis, ki v „Novicah" vendar nij hotel na tanko reči, da ne pojdemo na Dunaj.
Lnka Svetec,
kočevski častni meščan.
Pri „treh kronah".
Zbrali so se v nedeljo po volitvi v Gorici pri „treh kronah" Maru-šičevi prijatelji in on z njimi. Ker bi bil rad zlil svoje čute v besede, govoril je tako: žalostna gospoda moja! Zdaj pa recite, da nij vse mogoče na tem božjem svetu. Na vse kriplje sem sam delal, na vse kriplje vlada in in drugi, da bi bil izvoljen. „Novice" so rekle, da brez Marušiča si deželnega zbora ne morejo misliti, ob enem so mi dale spričevalo dobrega pre-stavljača laških zakonov ter dejale, da sem zaradi tega vreden poslanstva; v „Narodu" sem se dvakrat omival, nekdo drug me je tudi omivati hotel; še celo „Pavliha" mi je bil Svetčevo omivalnico posodil, — ali vse to je bilo zastonj, padel sem.
Da, niti Vas, moji žalostni tovariši in prijatelji! nij ljudstvo hotelo poslušati. Brici so mislili še celo druzega kandidata postaviti, da bi bilo še več zmešnjave; in kako so volili Čeporanci, kjer imaš ti, Štefan, baie veliko oblast in moč, Vam je tudi znano. Gorje! gorje! Naša kurija je izgubila veljavo, ker samo svoje sošolce neprej rinemo! Ali vendar ne obupajmo, trčimo na zdravje naših velicih posestnikov, da bi njim bog nam na korist pamet zmešal! (Trčijo): Živio naš poslanec Marušič.
V Sinidovej kavarni.
Dr. K os ta. Razlag! bolje bi bilo, da bi ti v »Pravniku" ne bil zinil tiste nepremišljene besede o slovenskem narastaji, za katerega trdiš, da bi nam bilo skrbeti.
Dr. Razlag. Zakaj ne?
Svetec. Zato ne, ker je „Slovenski Narod" to kost precej zgrabil in vso oglodal.
Dr. Razlag. „Slovenski Narod" je stvar drugače zasuknil. Jaz sem govoril samo o narastaji slovenske mladine v pravdoslovskih stvareh, a „Slo-venski Narod" govori sploh.
Svetec. Povsod in zmirom se je treba s poti umikati besedam, katere se morejo na dva kraja zasukniti.
Dr. Bleiveis. In kdo je reke), da za narastaj premalo skrbimo? Ali nemarno čitalnice in „Slovenije", da vidimo, katera mlada sposobna glava se na dan pomoli?
. Svetec. Za narastaj gotovo skrbimo, samo da hočemo imeti tacega1, kakoršen je nam vgoden.
Dr. Bleiveis. Tako je! Prvič: mladenič, kateri se mej nami hoče nadejati bodočnosti, ne sme imeti nobene svoje misli, nego treba je, da vse tako vidi, kakor mi vi3imo, da vse tako sodi, kakor mi hočemo; drugič: ne sme imeti svoje volje, da torej vse tako stori, kakor mi velimo, ter vse odobri, kar mi delamo, če tudi se mu ne zdi vselej prav; tretjič: ne sme biti nikakor prebistra glavo, da nam ne gleda pod roko; četrtič: niti preneumen ne sme biti, da nas k&ko ne usramoti. Najboljše so torej srednje glave, katere ne pozabijo svc^je koristi. •
Pavliha. Gospoda! ali Vi hočete večgo živeti? Kdo za Vami prevzame vodstvo, tega nikoli ne premislite? Kaj bode z naroda po Vašej smrti, Vas nikoli ne skrbi? Ali nijstepodobni oslu, ki je rekel: kaj je meni, če bode po mojej smrti rasla trava ali ne, samo da je imam jaz dovolj?
Vsi. Molči, ti zabavljač, ki naših stvarij ne umeješ!
Kranjskemu c. k. namestniku.
Visokorodni gospod baron! Srčno me veseli, ker ste izvoljeni v naš deželni zbor, v katerem sem uverjen, da se bodete na vse kriplje potezali pri glasovanji in v razgovorih, da se uvede slovenščina v pisarnice in učilnice, ter da se naposled uresničijo Vaše besede, katere ste bili nekoliko prenaglo obesili na ogle ljubljanskega mesta po janjško-velškej dogodbi, rekoč: „Slovenci! vaš jezik je v pisarnice in učilnice uveden." Boljše prilike bi ne bili mogli dobiti, nego jo imate zdaj, da pokažete, kako iskreno želite, naj bi se zgodilo to, kar ste takrat imenovali uže dovršeno. Za trdno vem, da se meni po sedaj ne bodo na vrata nabijali nemški dopisi iz pi-sarnic, ako jih ne bodem hotel prejemati.
Miheljač iz Radovljice.
Pesniška imena.
Ker „Pavliho", kakor vsacega izobraženega človeka, zanima tudi slovensko slovstvo, zato uže od nekedaj pazljivo čita našo prozo in pesni. Zlasti po njegovem srci so nekateri pisatelji, kader h krstu prines<5 kako šaljivo dete svoje povesti. Ne more se dovolj prečuditi krasotnim imenom, katera sliši o taeih srečnih prilikah. Ta imena imajo trojno veliko hvalo. Prvič so po navadi tako značajno okusna, da se kaj izbornejšega ne bi moglo z lepa najti, ker jih je porodilo narodno zlato pravilo : čim grje zarobljena je stvar, tem lepše domača je; drugič malo ne vsa taka imena nijso slovanska niti v deblu niti v obrazilu, torej tem bolj slovenska in še posebno tem bolj prava kranjska; tretjič je tudi to kaj vredno, da jih nij težko delati, kajti vzame se kakoršno koli neslovansko „švedrasto" deblo in nanje obesi konec: nelj, on, ovž, avs, avš, olt, ajsnik, ist, ač idt.",in izvrstno ime je gotovo. „Jaka, Bavant, Gašper itd." naj se torej gredo solit, ker stoje še le samd v preddvorji slavnega hrama tistih klasičnih priimkov, kateri našo omiko bolj pospešavajo nego sto pratik in tisoč kuhinjskih bukev. Tudi „Pavliha" se je potrudil nekaj enacih — moških in ženskih —mej narodom nabrati, a kar jih nij bilo najti, po svoje skovati Nadeje se, da pisatelji, posebno kar je okusnih mej njimi, po to blago pridete, kakor bečele po med, kader lipa cvete, in da te narodne strdi ne poneso Milo v satovie, siojih šaljivih spisov, nega cel rt v-tragedije in_» rasna jes ni, z njimi krsteč svoje hrabre junake, viteze in kralje ter tudi krasotne žene in deklice, okolo katerih se njihov umotvor suče. Našim pisateljem bi svetovali te
Hoške klasične priimke:
Arnost, Avžlakar, Bazlzelj, BrtSneelj, Budaldn, Burovž, Cmokavzar, Cčhtar, Cimežen, Cvdreželj, Drezolt, DrmavS, Drpajšnik, Fortnjak, Frt-golt, Fržavček, Furgelj, Gdremprat, Kavkelj, Klobasist, Krmčvzelj, Krdšček, Kvedrac, Mizerec, Mrjakelj, Oreželj, Flateljtof, Preklezen, Prcvdncek, Jtajmezelj, SpampetSpehmalhič, Spintek, Spižmohtar, Staj-celj, Štrbavs, Žužemberk itd.
Ženski klasični priimki;
Avša, Brnjavslja, Copata, Čutara, Ceždna, Frgajsnica, G-rebavslja, Je-ravsnica, K&kmaka, Kumara, Macafura, Majda, Malha, Metrga, Ošpeta, Punknežica, Piljpogačica, Rižimbaba, Savra, Spčvka, Spinža, Terern-tiža, Zaplata, Zagijzda itd.
„Pavliha". se nadeje, da je vsaj s temi priimki nekoliko koristil slovenskemu slovstvu, za katero do zdaj še nič nij bil storil, kakor se mu po vsej pravici očita; kajti sam v svojej ponižnosti ve, da svoje slovstvene drobnjave izvrstnim in obširnim slovenskim spisom kacega dr. Koste ali kacega dr. Poklukarja nikakor ne more primerjati.
Listnica. Gosp. T. ... k v Br. Vaš brat dobiva „Pavliho." — Gosp. C. Lepo hvalo! — Gosp. J. Z. v Ljublj. Z veseljem smo prejeli Vaše pismo; žal nam je, da se v tej stvari ne strinjamo z Vami, ker se nam je držati, kakor hoče pravica, a ne, kakor ukazuje osobno prijateljstvo. — SI. čitalnici v Gorici. Naročnine nijsmo prejeli, ker čitalnica do zdaj še nij bila naročena.
Nekteri gg. naročniki nam še zdaj dopisujejo III. Ungargasse 3 9., ce tudi smo bili uže oznanili, ter se čita na vsacem listu, da je naše stanovanje zdaj III. Neulinggasse 6. Prosimo, naj se to ne prezrl.