V najbolj
»slovenski« občini na Koroškem Selah bodo končno dobili dvojezični
vrtec	¿2
Vilenica: znani kandidati za pisateljsko štipendijo SEP
Goriški župani pritiskajo na družbo IRIS zaradi tarif in primanjkljaja
V Benetkah se začenja 64. filmski festival, vendar obenem Mostra slavi že svoj 75. rojstni dan
>/10
Primorski
SREDA, 29. AVGUSTA 2007_
Št. 203 (18.986) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Bližamo se kronanju prizadevanj Benečije
Ivan Zerjal
Vse kaže, da na poti do tega, da v Benečiji poleg vrtca in osnovne šole zaživi tudi dvojezična nižja srednja šola, ni več preprek. Zahteva, ki so jo svoj-čas izrekli starši otrok, ki so zaključili dvojezično osnovno šolo, je namreč včeraj prejela še zadnji in najvišji blagoslov, se pravi pristanek italijanskega ministrstva za šolstvo. Slednji je tako sklenil vrsto pozitivnih mnenj, ki so jih v teh me se cih iz re kla raz na po li tič na in upravna telesa. Najprej zveza občin, ki je kljub nasprotovanju špetrskega župana posredovala prošnjo deželni upravi, nato deželni odbor, ki je pobudo staršev v zelo kratkem času podprl in jo posredoval ministrstvu za šolstvo, ki je nazadnje pristalo na ustanovitev srednje šole. Omembe vredno je dejstvo, da sta razvoj špetrskega dvojezičnega centra podprla še pristojna deželna komisija in tudi Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manj ši ne in to so glas no, to rej tudi s pristankom predstavnikov des ne sre di ne. Zdaj se ča -ka samo še na podpis deželnega šolskega ravnatelja.
Verjetno se torej bližamo kronanju dolgoletnih prizadevanj beneških ljudi po takem šolanju, ki bi ovrednotilo dvojezično stvarnost Nadiških dolin in bi dalo novega kisika tamkajšnji slovenski narodni skupnosti, ki je morala v polpretekli zgodovini prestati še preveč preizkušenj. Upati je, da tokrat zares ne bo več nobenih ovir in da se bo špetrska šola nemoteno razvijala naprej.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ŠPETER - Dvojezični šolski center
Vlada je pristala na novo srednjo šolo
Manjka le še formalni pristanek šolskih oblasti FJK
TURČIJA - Abdullah Gul je bil včeraj izvoljen za predsednika
Prvi islamist na čelu sekularne turške republike
Abdullah Gul je takoj po izvolitvi prisegel pred parlamentom
ansa
ANKARA - Dosedanji turški zunanji minister Abdullah Gul je bil v torek v tretjem krogu volitev v parlamentu v Ankari izvoljen na položaj predsednika Turčije. Gul je dobil 339 glasov v 550-članskem parlamentu, s tem pa je postal prvi predsednik sodobne Turčije, zaznamovan s preteklostjo političnega islama.
Gul je sicer ob slovesni prisegi v parlamentu obljubil, da bo nepristranski in zvest sekularni ureditvi države. Izvolitev Gula na položaj predsednika države predstavlja zmago tako za samega 56-let-nega politika, ki mu opozicija in vojska očitata koketiranje z islamizmom, kot za Stranko za pravičnost in razvoj AKP.
Načelnik turških oboroženih sil Ya-sar Buyukyanit je v ponedeljek posvaril, da je sekularna ureditev na udaru »središč zla, ki jo želijo sistematično spodkopati«. »Turške oborožene sile ne bodo popuščale... so v službi obrambe turške republike,« je še zapisal Buyukyanit.
Na 11. strani
RIM - Šolsko ministrstvo je pristalo na ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezičnega šolskega centra v Špetru Slovenov. Zadnja formalna beseda pripada deželnim šolskim oblastem oziroma skrbniku Ugu Panet-ti, ki bi mo ral ta te den do konč no priž -gati zeleno luč za pouk v prvem raz-re du sred nje šo le, ki bi se mo ral za -četi 11. septembra.
Pod taj nik Mi loš Bu din, ki so mu s šolskega ministrstva sporočili konsenz dvojezični srednji šoli, je dejal, da je vlada naredila svoje. To velja tudi za deželno vlado Furlanije-Julijske krajine in za zvezo občin Špeter, So-vodnje in Podbonesec. Edina, ki se je opre de li la pro ti sred nji šo li, je bi la desno usmerjana špetrska občinska uprava.
Za sred njo šo lo sta se opre de li -la tudi paritetni odbor za slovensko manjšino in komisija deželnega parlamenta, ki je odobrila predlog zaščitnega zakona za Slovence.
Na 3. strani
Fernetiči: logistični center pristanišča?
Na S. strani
Zaščita: SKGZ kritična do tržaškega župana
Na S. strani
Trst: včeraj podeljevali suplence na slovenskih šolah
Na 6. strani
ITALIJA - Pismo komisarke za konkurenco
EU želi pojasnila o olajšavah za Cerkev
BRUSELJ - Evropska komisija je zahtevala dodatna pojasnila o davčnih ugodnostih, kijih uživa Cerkev v Italiji, vendar se še ni odločila, ali bo o tem vprašanju začela preiskavo. V kolikor bi do preiskave prišlo, bi slednja zadevala protizakonito finančno pomoč; glede tega bi se Cerkev prvič znašla na zatožni klopi. Jonathan Todd, glasnik komisarke za konkurenco Neelie Kroes je povedal, da je Italija že odgovorila na prvo zahtevo po pojasnilih, komisija pa želi še dodatnih pojasnil.
V Bruslju naj bi pozornost vzbudilo določilo v finančnem zakonu za leto 2006, zadnjem, ki ga je sprejela Ber-
lusconijeva vlada, po katerem so poslopja, ki so last Cerkve, a se v njih odvijajo trgovske dejavnosti, oproščena plačila davka na nepremičnine ICI. Oprostitev velja za vse veroizpovedi, ki jih priznava italijanska država. Poleg tega bi želeli v Bruslju pojasnila v zvezi s 50-od-stotnim davčnim popustom na dobičke trgovskih podjetij, ki so last Cerkve.
Glasnik ministrice za evropske zadeve Emme Bonino je včeraj zagotovil, da bo Italija odgovorila komisiji; če pa bi se Bruselj z odgovorom ne zadovoljil, bi Italija tvegala postopek »prav v času, ko smo uspeli omejiti te ugodnosti.«
FIRENCE - Ukrep levosredinske uprave
Celo zapor za tujce,
ki na križiščih perejo vetrobrane
FIRENCE - Potem ko je levosre-dinska uprava napovedala vojno vsem tistim, ki na semaforih perejo vetrobrane na avtomobilih, se je vsul val komentarjev in tudi kritik, tako z leve kot z desne. Pri Arci in Skp (ki j e v Firencah v opoziciji) pravijo, da je ukrep odločno pretiran, medtem ko za Dom svoboščin predstavlja navadno propagando. Prava hvalnica pa prihaja iz krogov Severne lige. Oglasil se je tudi minister za socialno solidarnost Paolo Fer-rero, ki pravi, da ne gre za problem javne varnosti, temveč za socialni problem.
Odbornik Graziano Cioni, ki je zadolžen za vprašanja varnosti v Firen-
cah, ukrep razumljivo odločno zagovarja, češ da nikakor niso hoteli prizadeti revežev, temveč so se hoteli zopersta-viti aroganci in agresivnosti, ki so ju nekateri kazali do avtomobilistov, zlasti žensk, posebno če so bile same v vozilu. Cioni je tudi poudaril, da so storili korak naprej glede na podobne ukrepe, saj so z upravnega prešli na kazensko področje: predvideni sta namreč zaplemba orodja, ki služi za pranje šip, in prijava na sodišče. Če pride do procesa, lahko naložijo tudi do treh mesecev zapora ali 206 evrov kazni. Zavrnil pa je ploskanje Severne lige, češ da nima z njo nič skupnega, »varnost ni ne na
desnici ne na levici«.
Med drugimi se je oglasil tudi rimski župan Veltroni, ki je izjavil, da bi morali problem reševati širše, uskladiti predpise na državni ravni. Dodal je, da bi morali upoštevati, da se za tem pojavom večkrat skriva izkoriščanje otrok. Skeptičen je bil tudi glavni tožilec iz Firenc, Ubaldo Nannucci, ki je govoril o »dokaj dvomljivi izbiri«. Kaj več bo povedal, ko se bo natančno seznanil z ukrepom. Koordinator državnih tajništev Severne lige Roberto Caldero-li pa je bil navdušen, napovedal je, da bo Cioniju poslal izkaznico podpornega člana Lige.
2
Torek, 2. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
OGLEDALO
Italijanska provincialnost
Ace Mermolja_
Razprava o provincialnosti italijanske kulture ni novost. Seveda je kultura seme, ki rodi različne vrste provincialnosti. Kot provincialnost mislimo na tipičen pojav samozadostnosti in zagledanosti vase, ki izključuje soočanje s širšim sve tom.
Zgodovinsko beležimo obdobja, ko so se italijanske kulturne razprave zabubile vase in niso našle pravega stika s tem, kar je proizvajala Evropa. To seveda ne pomeni, da Italija ni imela in nima imenitnih intelektualcev, umetnikov, mislecev, znanstvenikov itd. Pogostokrat pa so nje no kul tur no in znan -stveno življenje zaznamovale pregrade in meje, ki so ubranile pred »tujim« tako intelektualne srenje kot širšo množico odjemalcev.
Bil je čas, ko je Benedetto Cro-ce s svojimi mislimi pogojeval desno in levo kulturno okolje. Celo intelektualci, kot so bili Gramsci in drugi, skratka, ljudje izven režima, so se s težavo vklapljali v širše evropske diskurze, čeprav so s svojimi zapisi bili briljantni. Soočali so se (tudi kritično) s Crocejem, manj z drugimi pomembnimi evropskimi misleci. Milje je zato ostajal tisti, ki se je na pri mer pre ko mer no na pa -jal s klasiko, z latinščino in grščino, ni pa dajal nobene cene učenju sodobnih je zi kov, kot so an gle šči na, nemščina, francoščina itd. Celo moja generacija je bila žrtev teh zapor, ko smo gulili grške sklanjatve in ni bi lo ni ko li na pro gra mu ( na slo ven skih šo lah, kot je bi la kla sič -na gimnazija gotovo ne) kake angleščine ali nemščine. Tam, kjer so bili tuji jeziki prisotni, so jih podajali tako, da se jih nihče ni naučil.
Po memb ni kul tur ni to ko vi so v Italijo prihajali pozno in fragmentarno. Glede na pojav ni banalno: ko so se v šestde se tih le tih (pre ska ku -jem čas in žanre) v Angliji in ZDA pojavile prve rock skupine, ki so soustvarjale določeno mladinsko kulturo, ki je leta 1968 eksplodirala v revolte, so v Italiji pripravili pravi embargo. Gospostvo Sanrema in domače proizvodnje je sililo mlade, da so poslušali tuje radijske postaje (Mon te car lo) ali pa ta ko ime no -vane »piratske radijske postaje«.
Pred nedavnim sem bral novinarsko reportažo o italijanskem za lož niš tvu in o z njim po ve za nim literarnim življenjem. V Italiji deluje, ob ne ka te rih ve li kih, ko pi ca srednjih in malih založb. Preživljajo se na najrazličnejše načine, ki gre do od pod po re ka ke ga od bor ni -ka za kulturo do tega, da si avtorji sami plačajo osnovne stroške za tisk. Za lož ba »po so di« svoj pe čat, knji ga pa je v bi stvu »sa mo iz dat«. Knjižna produkcija je številna. Založniki in avtorji pa upajo na loterijo, ko bo neka ideja prodrla in postala tržna uspešnica. Dinamike uspeha seveda niso nujno vezane na literarno kakovost teksta.
Zanimivo pa je, da, ob tisočih prevodih iz tujih jezikov, obstaja vendarle težnja, da Italija (normalno) privilegira lastne avtorje, zapira (nenormalno) pa pot tujim piscem, npr. tistim iz bivših socialističnih vzhodnih držav. Velike svetovne uspešnice »pokasirajo« velike za-lož be. Maj hne za lož be in kri ti ka pa se nekako otepajo dokaj kakovostne ponudbe, ki bi lahko prihajala z Vzhoda. Ni torej čudno, če marsikateri slovenski avtor najde svojo nišo v Nemčiji in v Franciji, ne more pa najti svojega prostora v Italiji. Ignoriranje je tu tudi zavestno. Dr ža je od raz sta re ga pro vin ci a liz -ma, ko se celokupna italijanska kulturna srenja ni želela soočati z Evropo, z ZDA in z drugimi literaturami. Ponavljam, izjeme so svetovne uspešnice, ki prinašajo velike dobičke tudi italijanskim založ-
/
bam. Podobno velja za ostale umetniške in kulturne izraze. Italijanski znanstveniki pa se itak pogosteje uveljavijo v tujini kot doma.
Stanje ni le v neki tradiciji, ampak je tudi odraz in obenem dejavnik določene provincialnosti v sami po li ti ki, skrat ka, v sis te mu od -ločanja. Tudi tu Italija krčevito brani svojo tradicijo. Uspešne države so si znale poiskati politični sistem, kije strukturalno kolikor toliko stabilen. To ne pomeni, da vlada samo ena opcija. Stabilnost je v tem, da so pravila igre takšna, da ustvarjajo pogoje za trdne vlade s koherentnimi programi. V Italiji se 15 let po padcu prve republike politične sile nikakor ne morejo zediniti glede volilnega zakona. Referendum je potrdil večinski sistem, potem pa so izglasovali zakon, ki je le deloma večin ski in ne pre ne ho ma mno ži moč proporcionalne miselnosti. Berlusconi je pred volitvami ustvaril volilno pošast. Pa ni nič. Zdi se, kot da je po memb nej še od dob re ga vla da -nja, da v sistemu nihče resnično ne prevlada, skratka, da po volitvah ni pravega zmagovalca. Kultura občin, mikrorepublik, cehov, lobijev ter seveda strank in strančic s svojo »specifiko« se v Italiji ponavlja. Nič ne pomagajo kulturno-politični zgledi. Italijanski politični prostor varuje svojo »posebnost« in se veliko ne razburja, če takšna miselnost ne sovpada z velikimi nadna-cionalnimi procesi. Biti v sebi in zase je tako za kulturo kot za politiko sindrom zgodovinske italijanske provincialnosti, ki je ne prelomijo še tako genialna individualna dela.
Po dob no opa ža mo v go spo -darstvu. Italijanski finančni sistem se je do zadnjega diha upiral odpiranju in povezavam s tujimi partnerji. V Italiji se krči število velikih in pomembnih podjetij. Protievrop-ski duh je preveval ljudi, kot so bivši guverner italijanske banke Fazio, nek da nji za klad ni mi nis ter Tre -monti in konec koncev sam Berlusconi. Severna liga sije izmislila barvi ti in v slo ven šči no tež ko pre ved -ljiv izraz za Evropsko unijo: »Forko-landija«. V bistvu se kultura province vseskozi uveljavlja preko politike, go spo dar stva in se ve da sa me kulture in umetnosti. Provincialnost pa pomeni biti zaprt v lastno »polis« in ne imeti vizij primernih časom evropeizacije in globalizaci-je. To dokazuje drobnost številnih polemik, ničevost tez in izjav, ki jih vsakodnevno beremo. Na severu, kjer bije gospodarsko srce Italije, so se družbeni sloji preponali v osnoz-vnih tezah Bossijeve Severne lige. Bistvene Bossijeve argumente je Berlusconi sprejel ter jih omiljene vne sel v pro gra me For za Ita li e in Doma svoboščin. To politiko, ki je populistična, italijanski sever nagrajuje, začenši z industrialci in podjetniki nasploh. Leva sredina pa se ne more izviti iz protislovja, ki deli reformistične in radikalno leve politične sile. Prodijev predvolilni program je na več kot dvestotih straneh skušal zaobjeti razlike in jih »nevtralizirati«. V praksi pa je to vedno težje. Tudi tak način vladanja ne more biti moderen in učin-ko vit.
Ne do re če nost ko a li cij in pro -gra mov, ne ho mo ge nost v sa mi vla -di in med ministri oddaljuje ljudi od politike in vnaša zmedo, ki se v krogih širi vse do deželnih in krajevnih uprav. V našem majhnem lahko vidimo, kako se stvari »pomešajo«, ko dnevno beremo v Piccolu polemike glede zakonskega osnutka o Fur-lanih. Polemizirajo in se razburjajo ljudje iz koalicije, ki je osnutek pripravila in predlagala. Ne bi po-mis li li prej ali pa se zme ni li brez kampanj, ki dišijo že po prikritem nacionalizmu?
KOROŠKA - Dvojezična vzgoja
Končno dvojezični vrtec za »slovensko« občino Sele na Koroškem
CELOVEC - Na Koroškem bo z začetkom novega šolskega leta 2007/2008 nastal še en dvojezičen otroški vrtec! Slednjega bo dobila koroška občina Sele, ki se ponaša z največjim deležem slovenskega prebivalstva (90 odstotkov!) na Koroškem. V Selah doslej niso imeli otroškega vrtca, tako da so bili starši prisiljeni svoje otroke voziti v dolino - v Bo-rovlje!
Ustanovitev novega dvojezičnega otroškega vrtca (z zavetiščem) v Se lah je omo go čil do go vor med ob -čino Sele in privatnim dvojezičnim otroš kim vrt cem ozi ro ma druš tvom »Jaz in ti - Du und ich« v Borovljah. Sel ski vr tec bo de lo val kot po druž -nica boroveljskega vrtca, v njem pa bo nameščena mešana skupina tako slovensko kot tudi nemško govorečih otrok.
Dvojezični otroški vrtec »Jaz in ti - Du und ich« z is to i men skim (za -sebnim) društvom ima v Borovljah že dve skupini po 25 otrok, nadaljnjih 20 otrok pa je v varstvu društva. Merodajno za dogovor pa je bila uspešnost boroveljskega modela oziroma druš tva na če lu s pred sed ni kom Romanom Verdelom, ki je konec koncev prepričala občinske odbornike vseh frakcij v Selah, da predstavlja ustanovitev otroškega vrtca z zave ti ščem v ob li ki po druž ni ce bo ro -veljskega vrtca najboljšo rešitev. Pri tem bo ob či na Se le za go to vi la po -treb na sred stva, druš tvo » Jaz in ti -Du und ich« pa bo poskrbelo za dvojezično osebje ter za uresničitev dvojezičnega pedagoškega koncepta.
»Tovrstna ustanova predstavlja novost za Sele,« je po soglasnem skle pu v ob čin skem sve tu po uda ril župan občine Sele Engelbert Was-sner (so ci al de mo krat ska stran ka -SPO). O imenu za vrtec in varstvo se še niso dogovorili, je še dodal župan Wassner. V novi selski otroški vrtec s pripadajočim zavetiščem bodo sprejemali otroke od prvega do 15. le ta sta ros ti.
Zadovoljen z rešitvijo je tudi pod žu pan slo ven ske Enot ne li ste ( -EL) Nanti Olip. Poudaril je, da je bilo ključ no za do go vor z otroš kim vrt -cem oziroma društvom »Jaz in ti -Du und ich« v Borovljah prav dejstvo, da bo društvo zagotovilo dvojezične vzgojiteljice za vrtec in zaveti šče.
Ivan Lukan
Kraj Sele v Karavankah bo z začetkom šolskega leta dobil dvojezičen otroški vrtec
ivan lukan
Jörg Haider
CELOVEC/DUNAJ - Haiderje-va najnovejša napoved, da bo z zakonskimi ukrepi onemogočil gradnjo džamij in minaretov na Koroškem, je pri ostalih strankah naletela na popolno nerazumevanje. Očitno je rezultat tega, da je moral pokopati svoje upe, da bo s svojim nasprotovanjem v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel še nabiral točke pri koroških volilcih. Zato sedaj išče drugo temo, da do deželno zbor skih vo li tev os ta ne v sre diš ču pozronosti oz. predmet razprav med prebivalci.
MOSKVA - Povabili so ga štirje škofje iz FJK
Moskovski patriarh Aleksej II. morda v Ogleju
MOSKVA - »V Oglej bom rad prišel, če bo taka božja volja,« je patriarh ruske pravoslavne cerkve Alek sej II. od go vo ril na va bi lo šti -rih škofov iz Furlanije Julijske krajine med njihovim obiskom v Moskvi. Vabilo so moskovskemu patriarhu izročili že v ponedeljek, ko so tržaški škof Evgen Ravignani, vi-demski nadškof Petro Brollo, goriški nad škof Di no De An to ni in por -denonski škof Ovidio Poletto pri-sos tvo va li ver ski slo ves nos ti v mo -skovski katedrali, ki jo je vodil patri arh Alek sej II.
O srečanju med štirimi škofi iz FJK in moskovskim patriarhom je po ro čal ge ne ral ni vi kar vi dem ske nadškofije msgr. Giulio Gherbezza, ki škofe spremlja na obisku v Moskvi. Kot je povedal za radijsko postajo videmske nadškofije, je Aleksej II. z veseljem sprejel vabilo v Oglej, ki je bil nekdaj sedež patriarhata, ki je združeval slovanske, germanske
CELOVEC - Odzivi na novo Haiderjevo gonjo
Po istem kopitu kot
pri dvojezičnih tablah...
To je v reakciji na najnovejšo kampanjo desničarskega populista menila tudi govornica Zelenih za človekove pravice Alev Korun. Slednja je tudi poudarja, da je islam v Avstriji uradno pri zna na ver ska skup nost, za to je tu di samoumevno, da so v državi islamske molilnice. Tudi Koroška pri tem ni izjema.
Koroškemu deželnemu glavarju govornica za človekove pravice dunajskih Zelenih ob tem še očita, da deluje po istem kopitu, kakor v vprašanju dvojezičnih napisov: zavestno izziva pravno državo in se potem kaže v luči žrtve. Korunova se sprašuje, kako dolgo bodo na Koroškem še prenašali Haiderjevo politiko iskanja grešnega kozla?
Go vor nik Ze le nih na Ko roš kem Rolf Holub je dejal, da je razprava, ki jo je sprožil Haider, kratko malo odveč in pri tem opo zo ril, da je svo bo da ve ro -izpovedi človekova pravica. Haiderjevo napoved, da bo dežela spremenila zakon in onemogočila gradnjo džamij z minareti, pa je deželni govornik Zelenih označil za zavajanje javnosti, saj po avstrijski ustavi ni mogoče preprečiti gradnje molilnih poslopij, kot je džamija z minaretom. Holub je še menil, da je na Koroškem sožitje med različnimi verskimi skupnostmi bolj ali manj neproblematično in deželnemu glavarju Haiderju očital, da očitno ne more shajati brez podob sovraštva.
Popolno nerazumevanje v zvezi s Haiderjevo kampanjo sta izrazili tudi socialdemokratska in ljudska stranka. Predstavniki obeh so opozorili, da je glavni namen kampanje ta, da je Haider spet prisoten v javnosti, posebej ko se na Koroškem bližajo deželne volitve. (I.L.)
V petek v Celovcu Mednarodni dan lesarstva
CELOVEC - Teden dni pred tradicionalnim jesenskim sejmom bo ta petek na celovškem razstavišču mednarodni dan lesarstva. Prireditev se ukvarja z nabavo, obdelavo in predelavo lesa, na sporedu pa je tudi aktualna analiza Inštituta za gospodarske raziskave o obetih konjunkture na lesnem trgu. Na posebnem omizju bodo temo poglobili strokovnjaki. Tudi trženje v lesarstvu prek interneta bo tema mednarodnega posveta. (I.L.)
in italijanske krščanske skupnosti. Gherbezza je tudi povedal, da je po ver ski sve ča nos ti sle di lo za seb no sre ča nje med pat ri ar hom Alek se -jem II. in štirimi škofi iz FJK. Na srečanju so, kot je dejal Gherbezza, govorili o splošnem položaju različnih Cerkva in o prizadevanjih za boljšo družbo, v kateri je treba, kot so poudarili, poskrbeti za ponovno uveljavitev nekaterih vrednot.
Do obis ka šti rih naj viš jih predstavnikov katoliške cerkve iz Furlanije Julijske krajine v Moskvi je pri šlo po več krat nih sre ča njih in stikih s predstavniki ruske pravoslavne cerkve. Oktobra lani je bil na privatnem obisku v Trstu metropolit Kiril, ki je pri moskovskem patriar ha tu od go vo ren za med na rod -ne stike. Takrat je Kiril obiskal tudi katedralo sv. Justa v Trstu in baziliko v Ogleju, srečal pa se je tako z Ravignanijem kot z De Antoni-jem in Bro l lom.
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 26. avgusta 2007
3
ŠPETER - Dvojezični šolski center
Šolsko ministrstvo pristalo na ustanovitev srednje šole
Zadnji formalni korak pripada deželnemu šolskemu skrbniku Ugu Panetti
RIM - Šolsko ministrstvo je včeraj formalno pristalo na ustanovitev srednje šole v sklopu dvojezičnega šolskega centra v Špetru Slovenov. Za dokončno zeleno luč za srednjo šolo manjka sedaj le formalni pristanek deželnega šolskega skrbnika v FJK Uga Panette, ki bo menda prišel danes oziroma najkasneje do petka. V dopisu, ki ga je šolsko ministrstvo poslalo Panetti, piše, da srednja šola ne bo dodatno finančno bremenila države in da ustanovitev šole uživa podporo deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine. Pristanek k ustanovitvi prvega razreda srednje šole je šolsko ministrstvo včeraj posredovalo tudi vladnemu podtajniku Milošu Budinu.
Zadeva s špetrsko srednjo šolo se je raz plet la in kma lu po tem tu di zapletla to poletje. Za prvi korak so poskrbeli starši otrok, ki so končali osnovo šolo v špetrskem dvojezičnem centru in so zaprosili za vpis otrok v srednjo šolo, ki pa je še ni. Njihova prošnja je ubrala dve poti: šolsko in upravno. Na šolski ni bilo nobenih problemov, ki pa so se takoj pojavili v politično-upravni proceduri.
Dvojezična šola se namreč nahaja v Občini Špeter, ki je po zakonu poklicana, da formalno vloži prošnjo za ustanovitev nove šole na svojem ozemlju. In prav tu se je močno zataknilo. Občina namreč ni privolila na srednjo šolo, ker bi to po mnenju župana Tiziana Manzinija (desna sredina) bremenilo njene blagajne. To je bilo tudi mnenje občinskega odbora in sveta.
Župan se je pri svojem odklonilnem stališču tudi skliceval na neko peticijo, v kateri je nekaj sto občank in občanov bilo mnenja, da je srednja šola nepotrebna tudi zato, ker bi škodila (!) normalnemu razvoju špe-trskega didaktičnega ravnateljstva.
Izhod iz hude zagate je našel Piergiorgio Domenis, župan sosednje občine Podbonesec, ki skupaj s Špe-trom in Sovodnjami tvori zvezo občin. Slednja je na osnovi deželnega zakona pristojna tudi za šolska vprašanja. Župan Podbonesca (leva sredina) je ob pristanku kolege iz Sovodenj in ob nasprotovanju špetrskega župana Manzinija poslal na Deželo uradno prošnjo za prvi razred srednje šole v sklopu špetrske dvojezične ustanove.
Odbornik za šolstvo Roberto Antonaz je v zelo kratkem času proš-
njo ugodno ocenil in jo posredoval deželni vladi, ki je v roku nekaj dni podprla pobudo staršev in zveze treh beneških občin ter prošnjo posredovala šolskemu ministrstvu. V njegovem sklopu je zadevo od vsega začetka spremljala podministrica Mariangela Bastico, ki je bila glede tega vprašanja v stalnem stiiku s podtajnikom Bu di nom.
V tem času se je zgodil še en dogodek, ki sicer ni formalno vplival na postopek prošnje za dvojezično srednjo šolo, jo je pa zagotovo politično pogojeval. Pristojna deželna komisija se je namreč med obravnavo zakona za zaščito Slovencev soglasno opredelila v podporo razvoju špetrske dvojezične šole. Pred tem pa se je za podobno potezo vedno soglasno (tudi z glasovi zastopnika NZ) odločil paritetni odbor za slovensko manjšino. Odklonilno stališče špetrskega župana, občinskega odbora in sveta je tako izpadlo kot popolnoma osamljeno. (st)
Otrokom iz vrtca in učencem osnovne šole se bodo v Špetru pridružili učenci nižje srednje šole
arhiv
IZJAVA PODTAJNIKA MILOŠA BUDINA
Vlada je storila, kar je bilo treba
RIM - »Brez šole ni perspektive za nobeno skupnost, za nobeno kulturo, za noben jezik. Zato je tudi z zaščitnim zakonom prvenstveni cilj ta, da država prevzame nalogo za šolo v Benečiji. To je bilo tudi storjeno.« Tako nam je včeraj podtajnik pri ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Miloš Budin dejal v izjavi, ki jo je posredoval za Primorski dnevnik glede pristanka italijanske vlade k ustanovitvi dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Budin v izjavi ugotavlja, kako je pred šestimi leti špetrski dvojezični šolski center prejel državno priznanje, zdaj pa je italijanska vlada dala pristanek še za ustanovitev nižje srednje šole: »Tako se ta osnovni dejavnik za ohranitev in perspektive naše identitete v Benečiji izpopolnjuje,« nam je povedal Budin. »S podministrico Basticovo sva postavila potrebne okvire in potem so sodelavci, začenši z Liviom Semoli-čem na moji strani, opravili, kar bo
Miloš Budin
bumbaca
treba. Po pristanku vlade so zdaj na vrsti Deželni šolski urad in krajevni dejavniki, Dežela itd.« Podtajnik Budin nam ni znal povedati, ali obstaja možnost kakih nepredvidenih ovir: »Kar se vlade tiče, je bilo storjeno, kar je bilo treba. Če bodo ovire, bodo na krajevni ravni, tega ne moreš nikoli izključiti, ampak jaz mislim, da so vse institucije, tudi krajevne, danes sposobne izpeljati to stvar na način, ki bo samo pozitiven in za nikogar negativen,« nam je še povedal Budin. (iž)
HRVAŠKI TISK - Pogovori Janše in Sanaderja
Različne ocene blejskega srečanja
ZAGREB - Hrvaški tisk je tudi včeraj komentiral pogovore slovenskega in hrvaškega premiera Janeza Janše in Iva Sanaderja. Zagrebški Vjesnik piše, da sta se prijateljski državi odločili, da rešita nakopičene probleme, ki po nepotrebnem obremenjujejo odnose. Reški Novi list ocenjuje, da je Meddržavno sodišče v Haagu, potem ko Janša ni dobil polne podpore parlamentarnih strank, vprašljivo. Zagrebški tednik Nacional medtem piše, da bo hrvaški predstavnik pri tem sodišču svetovalec vlade za meje Davorin Rudolf.
Vjesnik pod naslovom Pokazali Evropi, daje mogoče poudarja, daje idila na Bledu pokazala precej več od samih sklepov. Hrvaška in Slovenija sta dokazali, da nikakor ne pripadata krogu držav, ki morajo svojo evropsko identiteto še potrditi. Evropi sta pokazali, da se je tudi o največjih problemih možno dogovoriti. Izpit so naredile tudi slovenske in hrvaške stranke in dokazale demokratično zrelost.
"Niso samo Janševi nesomišljeniki zadržani do blejskega sporazuma," pa ocenjuje Novi list, ki navaja izjavo slovenske-
TRST - Pogovor med Illyjem in Cernetigom
ga zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da "ni še nobenega dogovora, razen tega, da se bosta Hrvaška in Slovenija dogovarjali". Časnik opozarja, da splošno slovensko nezadovoljstvo z dogovorom na Bledu ne pomeni, da mora biti hrvaška stran povsem zadovoljna. Najslabše bo, če sta Janša in Sa-nader na Bledu odigrala še eno odlično predstavo in se dogovorila za nekaj, česar ne bo možno uveljaviti, kot sta leta 2005 podpisala brionsko deklaracijo, ki jo je vsaka stran tolmačila drugače. Če bosta Sana-der in Janša še enkrat kupovala čas in če se bosta spet igrala z meddržavnimi problemi, namesto da jih rešujeta, bodo vsi izgubili, dodaja Novi list.
Zagrebški tednik Nacional objavlja tudi obsežen intervju s hrvaškim častnim konzulom v Kopru Božom Dimnikom, ki ga označuje kot "skrivnostnega prijatelja hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča". Dimnik govori o svojih političnih posredovanjih v času osamosvojitve dveh držav, sicer pa ocenjuje, da bi se Hrvaška in Slovenija o Piranskem zalivu zlahka zmenili pred 15 leti, danes pa je edina rešitev arbitraža. (STA)
FJK - Volitve
Deželna uprava in videmska prefektura napovedali okrepitev sodelovanja
TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy je včeraj sprejel novega videmskega prefekta Lorenza Cernetiga. Govorila sta predvsem o odnosih med deželno in državno administracijo in jih ocenila kot zelo dobre. Kljub temu, sta dejala Illy in Cernetig, bosta upravi naredili vse, da se bodo ti odnosi še dodatno okrepili.
Cernetig, ki je po rodu iz Srednjega v Beneški Sloveniji, je formalno nastopil funkcijo videmskega prefekta nekaj dni pred velikim šmarnom. Za se boj ima boga to ka ri e ro in po klic ne izkušnje, najprej v policiji, nato v sklopu državne uprave. Pred prihodom v Videm je bil Cernetig prefekt v Ale-san dri -i v Piemontu.
Videmski prefekt se je v preteklih dneh že srečal s predstavniki videm-skih uprav in institucij, začenši s predsednikom Pokrajine Marziom Stras-sol dom in z vi dem skim žu pa nom Ser -giom Cecottijem.
Videmski prefekt Lorenzo Cernetig (levo) in
predsednik Dežele Riccardo Illy
se še ni odločil
VIDEM - »V preteklih dneh sem pre cej raz miš ljal o po nu dbi za pred sed niš ko kan di da tu ro na prihodnjih deželnih volitvah, ki pa je za sedaj nočem komentirati«. To je včeraj izjavil videmski podjetnik Edi Snaidero, ki mu je desna sredina ponudila kandidaturo. Več Snaidero ni hotel pove-da ti, re kel pa je, da o tem vsaj v pri hod njih dneh ne mis li go vo ri -ti. Dal je razumeti, da ga v tem trenutku bolj zanima košarka in bližnje prvenstvo A lige, v katerem bo nas to pil tu di nje gov Sna -idero.
O pripravah na volitve bo med tem te kla be se da na jut riš -njem sestanku deželnih voditeljev Forza Italia, Sredinske zveze-UDC in Nacionalnega zavezništva. Manjkal bo predsedniški kandidat, ki ga še ni, na srečanju pa ne bo niti predstavnikov Severne lige.
4
Nedelja, 26. avgusta 2007
ALPE-JADRAN
EVROPSKA UNIJA - Letno poročilo Agencije EU za temeljne pravice
V	Sloveniji lani malo
• d VI	«V • ■• ■ •	•	•••
pritožb o etnični diskriminaciji
V	poročilu z naslovom Rasizem in ksenofobija omenjen tudi primer družine Strojan
V poročilu Agencije EU za temeljne pravice je omenjen tudi primer romske družine Strojan
PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Iskanje podpore
Zveza za Primorsko podprla Lojzeta Peterleta
Pod kandidaturo Elene Pečarič sta se doslej podpisala dva poslanca
DUNAJ - V letu 2006 j e bilo v Sloveniji kljub obstoju in delovanju pristojnih specializiranih teles vloženih le pet pritožb v povezavi z rasno, etnično in versko diskriminacijo. Med članicami Evropske unije z redkimi tovrstnimi pritožbami so tudi Estonija, Grčija, Latvija in Litva, kar bi lahko kazalo na pomanjkanje zavedanja o delovanju teh teles med prebivalci teh držav, v včeraj objavljenem letnem poročilu ugotavlja Agencija Evropske unije za temeljne pravi ce.
Slovenijo agencija uvršča tudi v skupino držav, kjer v minulem letu kljub obstoju ustrezne zakonodaje ni bil uveden niti en ukrep zaradi etnične diskriminacije. Enako velja tudi za Češko, Estonijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Ciper, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Portugalsko, Slovaško in Španijo.
Poročilo navaja tudi podatke o neenakosti na področju zaposlovanja oziroma o brezposelnosti priseljencev v članicah povezave. Tako za Belgijo navaja, da je največ brezposelnih med priseljenci iz Turčije in Maroka (45 odstotkov moških, 56 odstotkov žensk), podobno velja za Nizozemsko, kjer je brez po sel nih Ma ro ča nov 20 od stot kov. V več čla ni cah EU je med priseljenci največ brezposelnih med Romi. V Bolgariji je bilo lani brezposelnih 53,2 odstotka Romov, na Češkem 70 odstotkov, na Poljskem pa v letu 2005 kar 90 odstotkov Romov.
Za Slovenijo, kjer je bilo v raziskavo vključenih 49 odstotkov Romov v starosti od 15 do 45 let, je bilo trenutno zaposlenih 7,0 odstotka vprašanih, 26 odstotkov jih je imelo zaposlitev v preteklosti, vendar so trenutno brezposelni, 67 odstotkov an-keterinah Romov v Sloveniji pa ni bilo nikoli zaposlenih.
Po ro či la se do ti ka tu di ne ena -kosti pri nastanitvi, kjer za članice Evropske unije ponovno izpostavlja problem Romov. Za več držav poročilo navaja, da so oblasti podpirale lokalna protiromska gibanja in tudi same odigrale vlogo pri izganjanju Romov.
Za Slovenijo poročilo navaja primer romske družine Strojan. V dokumentu je navedeno, da se je okrog 300 prebivalcev Ambrusa lani jeseni zbralo na protestnem shodu, kjer so od občine zahtevali, naj trajno odstra-
LJUBLJANA - Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra že več kot 20 let pripravlja Noči v Stari Ljubljani, ki zaznamujejo zadnji teden v avgustu in predstavljajo vrhunec Poletja v Stari Ljubljani. Organizatorji želijo, da bi bila prireditev resen kulturni dogodek, zato bo tudi letos ponudila približno 25 koncertov večinoma klasične glasbe. Prvi je bil že včeraj, ko j e v cerkvi sv. Flori-jana nastopila harfistka Ursula Aščič.
Noči v Stari Ljubljani imajo več ciljev: oživljati staro mestno jedro z živo kulturo, promovirati slovenske ustvarjalce in poustvarjalce, popularizirati resnejše glasbene zvrsti, promovirati Ljubljano kot mesto z bogato kulturno dediščino ter obogatiti turistično ponudbo mesta z visoko kakovostnimi prireditvami, je na včerajšnji predstavitvi povedal vodja projekta Janoš Kern.
Program Noči temelji pretežno na klasiki, jazzu in etnu, namenjen je zahtevnejšemu občinstvu in predvsem srednji generaciji, koncerti pa so brezplačni, je dodal. S prireditvijo nadaljujejo tradicijo,
ni omenjeno družino. Zaradi groženj je dru ži na po be gni la v gozd in tam ostala več dni, posledično pa je tudi zapustila svojo zemljo, še navaja poro či lo.
Več kot 160 strani dolgo poročilo z naslovom Rasizem in ksenofobija v članicah EU sicer ugotavlja, da se v državah povezave na splošno neenakost in etnična diskriminacija nadaljujeta tako pri zaposlovanju kot pri namestitvi in izobraževanju. Poročilo tudi kaže, da je v več članicah EU v letu 2006 prišlo do porasta rasističnega nasilja in kriminala. Podatke v zvezi s tem poročilo sicer navaja le za 11 članic Evropske unije, ki so agenciji posredovale primerljive podatke.
Rasistično nasilje je tako v porastu na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Ir skem, Polj skem, Slo vaš kem, Fin -skem in v Veliki Britaniji, zmanjšuje pa se v Avstriji, na Češkem in Švedskem.
Včeraj objavljeni dokument predstavlja prvo poročilo Agencije EU za temeljne pravice, ki je z delom začela v začetku marca. Agencija je na sta la iz do se da nje ga Cen tra za spremljanje rasizma in ksenofobije, njen sedež pa je na Dunaju. Za Slovenijo je agenciji podatke za objavljeno poročilo posredoval Mirovni inštitut iz Ljubljane. (STA)
ki jo je leta 1986 zasnoval dolgoletni predsednik Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra in idejni oče projektov v starem mestnem jedru, pianist Primožu Lorenzu. Letošnje Noči so posvetili prav njemu.
Koncerti bodo potekali na različnih lokacijah: Gornjem trgu, cerkvi sv. Flori-jana, Levstikovem trgu, Mestnem trgu, Plečnikovih arkadah, Prešernovem trgu, Ribjem trgu, Dvornem trgu, atriju Magistrata in Mestnem muzeju. Vsaka ima določeno programsko opredelitev; v atriju Magistrata bo tako, na primer, zvenela komorna glasba, na Mestnem trgu klasika in jazz, na Levstikovem trgu slovanski etno, Plečnikove arkade pa bodo v znamenju plesne glasbe.
Noči v Stari Ljubljani se bodo sicer uradno začele jutri na Mestnem trgu z nagovorom ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, sledil bo koncert opernih arij, na katerem bodo nastopili Katja Kovalin-ka (sopran), Barbara Sorč (mezzosopran), Rok Bavčar (bariton), Matej Vovk (tenor) in Darja Mlakar (klavir). (STA)
VIPAVA - Predsednik zunajparla-mentarne stranke Zveza za Primorsko (ZZP) Pavle Gregorčič je med včerajšnjim obiskom predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta v Vipavi in Ajdovščini podprl njegovo kandidaturo. Peterle je s predsednikom in nekaterimi člani zveze spregovoril o problemih predlagane regionalizacije, stopnji demokracije v Sloveniji in načrtu za novi igralniški center na Primorskem, so sporočili iz Peterletovega volilnega štaba.
"Prizadevali si bomo za skupno dobro - v duhovnem, gospodarskem in političnem smislu," je bil po navedbah volilnega štaba Lojzeta Peterleta sklep srečanja s predstavniki ZZP.
Lojze Peterle je kot neodvisni kandidat, ki ga sicer podpirajo pomladne stranke SDS, NSi in SLS, že uradno vložil kandidaturo za jesenske predsedniške volitve. Skupaj je zbral 15.114 pod pi sov pod po re, po treb nih 5000 pa mu je uspelo zbrati že v prvih štirih urah podpisovanja.
Podporo kandidaturi predsednice
LJUBLJANA
O ječah
na Beethovnovi ni dokumentov
LJUBLJANA - Zgodovinarka Ljuba Dornik Šubelj iz Arhiva Republike Slovenije je za STA povedala, da v osebnih dosjejih nekdanjih političnih zapornikov doslej ni zasledila podatka, da bi bili nekateri med njimi v obdobju nekdanjega komunističnega režima zaprti v stavbi na Beethovnovi 3 v Ljubljani. Kljub temu ne dvomi, da so tam zapori res bili.
Celice je 3. aprila letos odkrila vladna delovna skupina za oceno dela Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova). Javnost je bila z odkritjem seznanjena 19. aprila na novinarski konferenci predsednika vladne delovne skupine Lov-ra Šturma, sicer ministra za pravosodje. Že takrat je minister za pravosodje poudaril, da so to edine ohranjene zaporniške celice, ki jih je uporabljala SDV. Prav zato je skupina istega dne sprejela sklep, da je potrebno celice ohraniti pred nadaljnjim propadanjem in zaščititi. Slovenska vlada je minuli teden sprejela odlok o razglasitvi zaporniških celic v prostorih stavbe na Beethovnovi 3 v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. (STA)
YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa Elene Pečarič za predsednico Slovenije pa sta do včeraj izrazila dva poslanca, Slavko Gaber in Roberto Ba-telli. "Poslanec Roberto Batelli je podporo moji kandidaturi dokončno potrdil v ponedeljek zvečer," je v izjavi za javnost zapisala Pečaričeva. Pečaričeva je doslej zbrala že več kot 800 podpisov volivk in volivcev, do sobote pa namerava čakati, če bi ji podporo izrazil še tretji poslanec, saj ji v tem primeru ne bi bilo potrebno zbirati podpisov.
Pečaričeva napoveduje, da bo še naprej zbirala podpise volivk in volivcev. "Zbranih imam že več kot 800 podpisov podpore volivk in volivcev, tako da nameravam do sobote - ko je na upravnih enotah delovni dan - preseči polovico potrebnih tri tisoč podpisov," napoveduje Pečaričeva.
Ob tem pa je po slan ke in po slan -ce pozvala, naj ji s svojim podpisom "olajšajo organizacijsko naporno zbiranje podpisov pred upravnimi enotami". ( STA)
/
Jutri v Sežani predstavitev knjige Let v lunino senco
SEŽANA- Kosovelova knjižnica Sežana prireja v počastitev sežanskega občinskega praznika predstavitev knjige Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih. Predstavitev bo jutri ob 18. uri v sežanski knjižnici. Knjigo, ki zajema pripovedi od Tolminskega, Cerkljanskega in Idrijskega, Postojnskega in Bistriškega do Koprskega ter Goriškega in Krasa, so pripravili zapisovalec Pavel Medvešček, fotograf Rafael Podobnik in geolog Jože Čar, avtor spremnega eseja pa je Boštjan Šaver. Strnjenih sto petintrideset pripovedi, šestinšestdeset pod pripovedi in sto barvnih fotografij govori o stari veri, krajinskem trikotniku tročanu, obrednem kamnu kačji glavi, men-hirju matjarju, prasili Nikrmani ter o tretji in peti moči. Z gostoma Pavlom Medveščkom in Rafaelom Podobnikom se bo pogovarjala novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik. (O. K.)
Zamaskirani neznanci na Vrhniki strašili domačine
VRHNIKA - Vrhniški policisti preiskujejo prijave šestih mladostnikov oziroma njihovih staršev, ki so jim v zadnjih dveh mesecih naznanili skupino zakrinkanih neznancev, ki so jih poskusili prestrašiti okoli polnoči. "Do sedaj nismo dobili prijave, da bi te osebe koga poškodovale ali kako drugače obračunale," je pojasnil komandir Policijske postaje Vrhnika Rajko Jesenek, ki upa, da bodo neznance kmalu prijeli, pri reševanju primera pa pričakuje predvsem na pomoč občanov. Informacije o neznancih, zakrinkanih v bele maske in dolge črne plašče, so se na Vrhniki začele pojavljati julija, iz prijav vrhniškim policistom pa izhaja, da jih je v skupini ponavadi bilo od tri do pet. Kot so še prijavili mladostniki, so na njih naleteli med 23. in 2. uro, v središču Vrhnike in na Verdu. Na hribu Sveta trojica jih še ni bilo opaziti, čeprav so ob zadnjih dogodkih po Vrhniki začele krožiti govorice, da se tam sestajajo satanisti in ob ognju izvajajo svoje obrede. Policija je omenjene navedbe preverila, saj, kot je dejal Jesenek, večkrat nadzirajo to območje, vendar niso našli ne ognja ne zakrinkanih oseb, ki bi se zadrževale tam, temveč so policisti srečali le nekaj mladostnikov. Jesenek pričakuje, da bodo skupini zamaskiranih neznancev kmalu prišli na sled. "Policiste, ki jih imamo na razpolago, razporejamo na območja, kjer se pojavljajo, prepričan pa sem, da jih bomo lahko izsledili samo s pomočjo občanov," še pravi Jesenko, ki Vrhničane poziva, naj policistom takoj sporočijo, če opazijo kaj sumljivega ali dobijo kakršen koli podatek o neznancih. (STA)
GORNJA RADGONA - Podelitev priznanj
Stanko Čurin znova vinar leta
GORNJA RADGONA - Na kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so včeraj podelili nagrade najboljšim na letošnjem 33. državnem ocenjevanju vin. Sodelovalo je 253 pridelovalcev iz sedmih držav s 656 vzorci vina, kakovost pa je bila po mnenju ocenjevalcev na zelo visoki ravni. Prestižni naslov vinar leta je tako kot lani tudi tokrat pripadel Stanku Čurinu iz Koga.
Ob izjemnem številu vzorcev so bile letos novost opisne ocene, ki vinogradniku povedo bistveno več kot samo številčna ocena, saj lahko vtise enologov o barvi, bistrosti, vonju, okusu, intenziteti, harmoničnosti ter njihov končni vtis o vinu vinarji uporabijo za nadaljnje delo.
Ocenjevalna komisija je podelila 15 velikih zlatih, 123 zlatih In 326 srebrnih medalj. Letošnje šampione, ob vinski kraljici Maji Benčina sta jih podeljevala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc ter direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, so do-
Stanko Čurin
bili vinogradniki oz. podjetja: Vinska klet Goriška Brda, Čurin-Prapotnik Kog, Silvester Marič Petrovče, Vladimir Kupljen Okoslavci, Denis Hovelja Dutovlje, Ptujska klet Ptuj, Posestvo Črni kos Rošpoh, Vinska klet Prus Metlika in Jeruzalem Ormož Ormož.
Prvaki vinsko-turističnih cest pa so postali: Jeruzalemska vinska cesta, Mariborska vinsko-turistična cesta, Vipavska vinska turistična cesta, Kraška vinska turistična cesta in Istrska vinska turistična cesta. (STA)
KULTURA - Noči v Stari Ljubljani
Vrhunec poletja v starem delu mesta
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
1 2 Sreda, 29. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
REPENTABRSKA OBČINA - Bodočnost tovornega postajališča
Bodo Fernetiči postali
■	•	V •	-	• -	tv V A
logistični center pnstamsča?
Župan Aleksij Križman zaskrbljen za delovna mesta in za varnost ljudi na Fernetičih
Fernetiči ne poznajo počitnic. Vsaj kar se tiče tovornega prometa skozi vas, ne.
V poletnih mesecih, ko bi se moral zaradi kolektivnih dopustov v tovarnah znižati promet tovornjakov po cestah, ni bilo zaznati na mejnem prehodu znatno manjših vrst težkih vozil kot spomladi ali pozimi. Ob toploti je prehod na stotine tovornjakov čez mejo ustvaril domačinom dodatne težave.
Vprašanje ni novo. Ureditev tovornega prometa na Fernetičih je že nekaj let trn v peti repentabrske občinske uprave. Po sprostitvi čezmejnega tovornega prometa ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je vodstvo tamkajšnjega tovornega postajališča naložilo tovornjakom plačilo »cestnine« za prehod čez mejo preko postajališča. Vozniki so zavrnili dajatev tako, da so postajališče obšli in preusmerili tovornjake na cesto Se-žana-Opčine. Dejstvo, da so evropski organi nato ugotovili, da je uvedba tako imenovanega ticketa v nasprotju z evropskimi normami, ni zadeve premaknila z mrtve točke: na obeh straneh mejnega prehoda so se še naprej ustvarjale dolge vrste težkih vozil, kar je predvsem na italijanski strani povzročilo velike nevšečnosti krajevnemu prebivalstvu.
Župan Aleksij Križman je že večkrat posegel pri oblasteh (na prefektu-ri, na policiji), da bi poiskali primerno rešitev. Vsakič brez konkretnega učinka. Tudi načelni dogovor, da naj bi promet na Fernetičih skupno upravljali tržaški mestni redarji in repentabrska re-darska služba, ni dočakal uresničitve.
Ob tem prometnem vprašanju se je zastavilo drugo, za repentabrsko občino nič manj pomembno: bodočnost tovornega postajališča. Z odmiranjem špediterskih poslov je obstajala nevarnost, da bi postajališče ostalo nekakšna cementno-asfaltna katedrala v kraški puščavi. S tem bi imela repentabrska občina kot delničar družbe Terminal Fer-netti spa dokajšnjo škodo (lastništvo družbe je takole sestavljeno: Pokrajina Trst 36,04%, Občina Trst 24,03%, Trgovinska zbornica Trst 14,29%, Občina Re-pentabor 12,02%, Pristaniška oblast 6,01%, Carinsko postajališče 4,31%, Au-tovie Venete 3,30%).
POLITIKA - Priprave na ustanovitev Demokratske stranke
Kampanja za primarne volitve še v zatišju Pričakovanje za izvolitev deželnega tajnika
Na Tržaškem so se začele priprave za oktobrske primarne volitve za Demokratsko stranko, kampanja pa poteka še v velikem zatišju. Včeraj se je v mestnem središču predstavil odbor, ki za državno tajnico stranke podpira ministrico Rosy Bindi. Odbor sestavljajo v glavnem ženske iz vrst Marjetice, njegovi »duši« sta Bruna Tam in Anna Maria Mozzi.
Tržaške pristaše leve sredine zanimajo državne, a tudi deželne volitve za novo stranko. Medtem ko se predstavniki Levih demokratov skoraj vsi nagibajo k podpori kandidature Bruna Zvecha za prvega deželnega tajnika DS, so v Marjetici razdvojeni med Gianfancom Moretto-nom in Francescom Russom. Slednji vodi deželni odbor v podporo Enri-cu Letti.
Tržaška pokrajina bo za izvolitev članov ustanovne skupščine nove stranke razdeljena na dve okrožji, ki »pokrivata« nekdanji poslanski okrožji.
Čaka tovorno postajališče na Fernetičih nova bodočnost logističnega centra tržaškega pristanišča?
kroma
Pred nekaj meseci je Pristaniška oblast, ki jo vodi predsednik Claudio Boniciolli, kar po dnevnem časopisju (ne da bi obvestila ostale delničarje...) ponudila rešilno bilko: povečala naj bi svojo prisotnost v družbi in naj bi postala večinski delničar, da bi nato postajališ-
pili vsak del lastnega deleža pristaniški oblasti, ki naj bi tako postala lastnik 40 odstotkov družbe. Pristanišče bi zagotovilo tovornemu postajališču nove razvojne možnosti. Lega je pravšnja, zraven avtocestne povezave (na Fernetičih) in železniške (na Opčinah).
Aleksij Križman
kroma
če preuredila v nekakšen logistični center tržaškega pristanišča (podobno kot to že s polno paro snuje Luka Koper na sežanskem terminalu). Delničarji Terminal Fernetti spa so skupno pristali na ponudbo in se dogovorili, da naj bi odsto-
Claudio Boniciolli
kroma
Župan Aleksij Križman je pozitivno ocenil nameravano prestrukturiranje družbe. »Naša občina ne bi mogla prevzeti na lastna ramena upravljanje postajališča, ker to ni njena vloga. Naš interes pa je, da postajališče nadaljuje z
delom, predvsem zaradi 300 do 350 neposrednih in posrednih delovnih mest, ki jih zagotavlja,« je poudaril župan.
Ob tem pa je opo zo ril, da bi mo -rali preureditev tovornega postajališča opraviti v najkrajšem času. Schengen trka na slovenska vrata, s prvim januarjem prihodnjega leta - po vstopu Slovenije v schengensko območje - bo promet ob meji sproščen. Kar bo imelo na Fernetiče dvojni učinek: pozitiven in negativen. Pozitivno bo dejstvo, da bo promet ob meji tekoč, brez zastojev, in torej brez dolgih vrst vozil in (predvsem) tovornjakov. Negativno plat pa bo predstavljala prav večja hitrost vozil, ki bodo privozila na Fernetiče. Cesta skozi Fernetiče bo postala za domačine in odjemalce tamkajšnjih trgovin mnogo bolj nevarna.
Tudi to prometno vprašanje pa bo treba do konca leta rešiti, je menil re-pentabrski župan Križman. Seveda z upanjem, da se bodo pristojne oblasti bolj zavzele za ureditev položaja na Fernetičih, kot so se doslej.
Zbiranje podpisov v podporo ministrice Rosy Bindi za tajnico nove Demokratske stranke
kroma
ZAŠČITA
»Ali je Dipiazza prebral zakon?«
»Med polemiko v zvezi z načrtom o preureditvi mestnega prometa in reakcijami Bar-kovljanov zaradi nespodobnih pesmi na t.i. sardon dayu je tržaški župan Roberto Ddipiazza ven dar le na šel čas tu di za no vo križarsko vojno proti Slovencem, saj je od Dežele zahteval celo uradno finančno poroštvo, ki naj bi ga obvarovalo pred namišljenimi primanjkljaji v občinskih blagajnah zaradi uresničevanja zaščitnega zakona«, je v izjavi za javnost napisal predsednik SKGZ za Tržaško Igor Gabrovec, ki odgovarja na nedavne Dipiazzove izjave v lokalnem italijanskem časopisu.
Župana Dipiazzo, ki se v svoji pobudi naslanja tudi na poslanca Nacionalnega zavezništva Roberta Menio ter menda na čedajskega župana Attilia Vugo in goriškega Ettoreja Romolija, skrbi skorajšnja objava seznama občin, ki čaka le še na podpis pred sed ni ka re pub li ke Gi or gi a Napolitana. S potrditvijo seznama dvaintridesetih občin Furla-nije-Julijske krajine, v katerih smo zgodovinsko prisotni Slovenci v FJK, se zaščitni zakon konč no le pre mi ka, pa če prav s šestletno zamudo, meni Gabro-vec.
Zamude sicer ne skrbijo župana Dipiazzo, ki, nasprotno, sedaj vihti zastave proti nekim novim izdatkom za blagajne »pri za de tih« ob čin in pri tem pozablja, da med drugim sam zaščitni zakon v svojem 8. členu (Raba slovenskega jezika v javni upravi) predvideva za izključno to poglavje skoraj 6 milijonov evrov dodatnih prispevkov letno, začenši z letom 2001. Prva ugotovitev je, nadaljuje pokrajinski predsednik SKGZ, daje država doslej res veliko pri-hra ni la.
»Župan Dipiazza se rad ši-ro kous ti z od lič ni mi od no si z Ljubljano, Sežano in morda celo z Zagrebom, vendar pa se avtohtonim Slovencem, ki na Tržaškem živijo že vsaj štirinajst stoletij, ne sme priznati nobene pravice do izražanja v materinem jeziku!« poudarja predstavnik SKGZ Gabrovec, ki ugotavlja, da županovo razmišljanje spominja prej na čase, ko so v javnih lokalih viseli napisi "Qui si parla solo italiano"
Pri vsej tej zgod bi tr žaš ki prvi občan po Gabrovčevem mnenju rad pozablja tudi na dejstvo, da je uresničevanje in spoštovanje zakonov, ki jih je izglasoval italijanski demokratični parlament in ki slonijo na italijanski ustavi ter na mednarodnih spo ra zu mih, ob vez no za vsakega občana. »Tudi za župane. Tudi za župana Trsta«, zaključuje svojo izjavo za javnost še zastopnik SKGZ.
6
Sreda, 29. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

BAZOVICA 2007 - To soboto uradna predstavitev pobud v spomin na bazoviške junake
Ob osrednji proslav letos tudi publikacija o prvem tržaškem procesu
Svečanost bo letos uvrščena v niz protifašističnih in rodoljubnih prireditev na Primorskem
Objava publikacije s pomembnejšimi podatki o procesu bazoviškim junakom in delovanju tajne organizacije ter uvrstitev osrednje proslave ob spomeniku v Bazovici v niz protifašističnih in rodoljubnih prireditev na Primorskem sta med glavnimi novostmi, ki bodo zaznamovale vrsto prireditev za letošnjo Bazovico 2007 v pripravi Odbora za proslavo bazoviških junakov. Odbor se bo po številnih srečanjih, na katera so v prejšnjih mesecih povabili tudi vse zunanje sodelavce, zopet sestal danes. Na srečanju bodo sprejeli še zadnje odločitve glede pobud, ki se bodo zvrstile od 1. do 16. septembra.
Niz pobud in svečanosti v počastitev 77-letnice ustrelitve bazoviških junakov, ki jih odbor prireja pod skupnim imenom Bazovica 2007 v spomin na Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, bodo uradno predstavili v soboto dopoldne na tiskovni konferenci v Narodnem domu. Spomnimo naj, da deluje odbor zadnje desetletje samostojno v okviru Narodne in študijske knjižnice in nadaljuje bogato tradicijo Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki je bil ustanovljen poleti leta 1945 po osvoboditvi, da bi pripravil mogočno spominsko svečanost pred spomenikom na gmajni na Bazovici 9. septembra leta 1945. Lani je prišlo do pomembne novosti in sicer do dogovora za skupno delovanje z odborom na Opčinah, ki od leta 1945 skrbi za spominske svečanosti v spomin na pet usmrčenih na strelišču na Opčinah decembra leta 1941. Od lani tako sodelujeta odbora, ki od leta 1945 dalje skrbita za proslave v spomin na junake prvega (1930) in drugega tržaškega procesa (1941).
V sklopu letošnjih prireditev bo tudi izšla, kot rečeno, nova publikacija. Kot nam je včeraj povedal sam predsednik Odbora pri NŠK Milan Pahor, bo to dvojezična publikacija (v slovenščini in italijanščini) z glavnimi podatki o procesu, o ustrelitvi bazoviških junakov in sploh o takratnem dogajanju. Cilj pobude je seznaniti ljudi s tistim obdobjem, zamisel pa je nastala ob ugotovitvi, da pač primanjkuje publikacija z osnovnimi podatki o 1. tržaškem procesu. Publikacija, ki jo bosta izdala odbor za proslavo bazoviških junakov in Sklad Dorče Sar-doč, bo izšla v prihodnjih dneh. Sicer bo Bazovica 2007 po sobotni uradni predstavitvi stopila v živo v četrtek, 6. septembra (to je na dan ustrelitve bazoviških junakov), ob 11. uri s spominsko svečanostjo na pokopališču pri Sv. Ani, medtem ko bo ob drugih pobudah in proslavah osrednja spominska svečanost v Bazovici pred spomenikom v nedeljo, 9. septembra, z začetkom ob 15. uri. (A.G.)
Utrinek z lanske osrednje proslave
kroma
ZAŠČITA - Ministrica odgovorila Menii
Vlada je potrdila potrebo po dvojezičnih tajnikih
Občine, kjer živi slovenska manjšina, nujno rabijo tajnike, ki obvladajo tudi slovenščino. To meni italijanska vlada, ki podpira stališče državne Agencije za upravljanje seznama občinskih in pokrajinskih tajnikov. Slednja je pred nekaj meseci izrazila potrebo po razpisu natečaja za deset novih delovnih mest dvojezičnih občinskih tajnikov.
To stališče je izzvalo jezno reakcijo poslanca Nacionalnega zavez niš tva Ro ber ta Me nie, ki je za-pro sil za mne nje mi nis tri ce za de -želne zadeve Linde Lanzillotte. Parla men tarec skraj ne des ni ce je v vprašanju ministrici govoril o privilegijih za Slovence in obenem o
diskriminacijah na račun Italijanov.
Nič od tega, pravi v odgovoru tr žaš ke mu poslan cu mi nis tri ca v vladi Romana Prodija. V Furlaniji-Julijski krajini je premalo občinskih tajnikov, ki obvladajo slovenski jezik, zaščitni zakon pa v svojem os-
mem členu priznava Slovencem pravico do uporabe lastnega jezika v javni administraciji, čeprav je italijanščina uradni jezik republike Italije.
Mi nis tri ca Lan zil lot tova je prepričana, da je zgoraj omenjena državna agencija ravnala prav, ko se je opredelila za deset novih tajnikov, saj gre za določbo, ki ščiti slovensko narodno skupnost. Znanje italijanskega in slovenskega jezika je pogoj za sodelovanje na tem natečaju, ne pa pripadnost jezikovni skup nos ti, za katero ni so predvide -ni nobeni privilegiji, o katerih go-vo ri posla nec Me ni a, je pre pri čana ministrica za deželna vprašanja.
ŠOLA - Na OŠ Otona Župančiča in DTTZ Žige Zoisa za vzgojitelje, učitelje in profesorje
Včeraj podeljevali suplence
Nad vzgojitelji v vrtcih in osnovnošolskimi učitelji s pokrajinske lestvice visi Damoklejev meč priziva na Državni svet
Na Osnovni šoli Otona Župančiča in na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa je včeraj potekalo podeljevanje suplenc za šolsko leto 2006-2007 za otroške vrtce ter šole vseh stopenj, ki pa zlasti v primeru osnovnih šol in vrtcev utegne doživeti drugačen epilog, kot ga je včeraj. Včeraj so namreč na OŠ Otona Župančiča predstavniki Urada za slovenske šole in didaktičnih ravnateljstev za vrtce in osnovne šole podelili 16 suplenc s polnim urnikom in vrsto suplenc s polovičnim oz. skrajšanim urnikom (nepokrite so ostale le tri suplence s skrajšanim urnikom v vrtcih), pri čemer so prišli v poštev kandidati s pokrajinske (nekdanje permanentne) lestvice. Obenem so podelili tudi suplence za kandidate, ki se nahajajo na posameznih ravnateljskih oz. zavodskih lestvicah, to je lestvicah, ki jih oblikuje vsaka šola oz. didaktično ravnateljstvo posebej.
Vendar učiteljice oz. vzgojiteljice s pokrajinske lestvice, ki so včeraj prejele imenovanje, ne spijo še povsem mirnega spanca. Štrene utegne zmešati pro-tipriziv, ki so ga na Državni svet vložili nekateri učitelji, ki so pridobili habilitacijo za poučevanje na podlagi enoletnega univerzitetnega tečaja. Italijanski zakon št. 143 iz leta 2004 je namreč nekaterim kategorijam dal možnost za pridobitev habilitacije na tak način, pri čemer se trenutno niso zaključili vsi te-
čaji. Letos je ministrstvo za šolstvo sklenilo, da se ti kandidati sicer vključijo v lestvice, vendar brez pravice do poimenovanja, čemur so se ti uprli in vložili priziv na Deželno upravno sodišče Lacija. Slednje jim je dalo prav, kasneje pa je Državni svet to razsodbo razveljavil in dal prav ministrstvu, zdaj pa je bil vložen protipriziv, na razplet katerega bo treba še počakati. V primeru uspeha vložnikov priziva se situacija utegne ponovno obrniti na glavo in bo treba na novo opraviti imenovanja.
Za kandidate s pokrajinske lestvice, ki so jim bile včeraj na DTTZ Žige Zoisa s strani predstavnikov Urada za slovenske šole in ravnateljev podeljene suplence na nižjih in višjih srednjih šolah, ta problem v glavnem ne obstaja. Za letošnje šolsko leto je bilo na razpolago na nižjih srednjih šolah šest suplenc z več kot šestimi urami poučevanja in štiri stolice ter 17 mest z manj kot šestimi urami poučevanja. Na višjih srednjih šolah je bilo na razpolago 26 mest z več kot šestimi urami poučevanja in dve stolici ter 15 mest z manj kot šestimi urami poučevanja. Včeraj niso podelili vseh suplenc, vendar je v tem primeru šlo le za kandidate na pokrajinski lestvici. Ni namreč še prišlo do imenovanj kandidatov na posameznih zavodskih lestvicah, suplente pa lahko pokličejo v službo tudi ravnatelji sami. (iž)
PRVE TRGATVE
Kljub suši razmeroma dobra letina
Številni vinogradniki so se zaradi suše in vročine, ki sta zaznamovali poletje, zelo zgodaj lotili trganja belega grozdja. Ostali jim bodo sledili v teh dneh ali kvečjemu tekom prihodnjega tedna, medtem ko bo treba za črno grozdje počakati še približno deset do štirinajst dni. Mnogi menijo, da bo letina navsezadnje dobra, saj bo količinsko zelo podobna lanski, morda le za kanček skromnejša. Glede na poletne vremenske razmere pa so tudi s kakovostjo pridelka dokaj zadovoljni.
Svetovalna služba Kmečke zveze (KZ) nadaljuje z merjenjem zrelosti grozdja: po rezultatih sodeč bo vino, ki bo kmalu napolnilo sode, letos vsebovalo v povprečju nižjo stopnjo kisline in tudi alkohola. Skratka, obetajo se nam milejša in grlu nekoliko bolj prijazna vina. Ob tem bodo morali vinogradniki s svojim znanjem poskrbeti, da ne bo okus žlahtne tekočine preveč medel.
Letošnje trganje prehiteva za dva do tri tedne tradicionalni koledar, po besedah brežanskih vinarjev gre celo za najbolj zgodnjo trgatev, kar jih pomnijo. Leta 2003 je npr. Robert Ota po hudi suši začel obirati grozdje 27. avgusta, letos pa je prehitel tudi ta datum in se odločil za 24. avgust. Njegova trgatev je vsako leto prva v okolici, v 29 letih pa še ni trgal tako zgodaj.
Tehnik svetovalne službe KZ Stefano Rosati se je včeraj dopoldne mudil v raznih praprotskih kleteh, popoldne pa je meril zrelost grozdja pri Oti v Boljuncu, kjer je že meril pred tednom dni. V klet so priromali mnogi okoliški vinogradniki: strokovnjaku, ki uporablja refraktometer, epruveto in metodo merjenja z Bri-xovo lestvico, so izročili svoje dragocene pridelke in čakali na izid merjenja. Glede na stopnjo kisline in sladkorja v grozdih malvazije, vitovske, rebule, refoška in drugih vinskih sort, se bodo vinogradniki odločili za optimalni datum za trganje. Grozdje bi trenutno po izračunih prineslo od 9 do 12 stopinj alkohola v vinu. Pozorni pa je treba biti tudi na stopnjo kisline, ki ne sme biti preskromna, saj se bo v tednu dni še dodatno znižala za približno eno stopinjo.
Rosati je navedel spomladanske napovedi, ki so kazale, da bo prišel čas za trgatev še bolj zgodaj, celo mesec dni pred običajnimi datumi. Dejansko se to ni zgodilo, saj z obiranjem prehitevajo za približno dva tedna. Vsekakor je poudaril razlike, do katerih pride zaradi lege trt: položaj v Borštu, Prebenegu in delno v Boljuncu je različen kot v Dolini, da o Krasu sploh ne govorimo. Tehnik je potrdil, da bo letošnje vino prej pripravljeno, zaradi nizke stopnje kisline in alkohola pa naj bi bilo za človeka manj »zahtevno«, bolj pitno. Glavni problem zgodnje trgatve je vročina, saj je delo pod soncem s temperaturami nad 30 stopinjami Celzija mučno. Vinogradnikom svetuje, naj tržejo samo v zgodnih jutranjih urah, ko je temperaura ugodnejša. Trganje črnega grozdja naj bi se povečini začelo okrog 8.-10. septembra, kdor se ukvarja z merlotom pa bo lahko poprijel za klešče nekaj dni prej.
Kakšna pa je trenutna slika kraških vinogradov? Na Krasu so že trgali najbolj zrele sorte, sauvignon in razne pinote, v teh primerih obstaja močna skrb pred predčasnim gnitjem grozdja. Naslednji na vrsti sta vitov-ska in malvazija. Obeti so na Krasu dobri zlasti za staranje vina: letošnji pridelek bo čez par let še kako cenjen, je dodal Rosati. Merjenja se bodo seveda nadaljevala, jutri bo svetovalna služba KZ med 14. in 15. uro v kleti Dušana Križmana na Kontovelu. Službo omogoča prispevek Zadružne kraške banke. (af)
/
TRST
Sreda, 29. avgusta 2007
7
OPČINE - Finžgarjev dom
Na Dragi mladih razmišljajo o današnji, fast food duhovnosti
Koordinatorki Raffaella Petronio in Patrizia Jurincic o osrednji temi in na splošno o festivalu
Predsinočnjim je jesenski del Drage mladih 2007oziroma 3. festival mladinske ustvarjalnosti stopil v živo. Uradni otvoritvi so včeraj sledile prve delavnice, ki potekajo v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah.
V včerajšnji izdaji našega dnevnika smo na kratko poročali o vsebini letošnjega festivala mladinske ustvarjalnosti, ki se bo v soboto zvečer zaključil pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma. S tem dejanjem se bo sklenila letošnja Draga mladih, ki se že peto leto zapored deli na poletni in jesenski del. Poletni del izmenično poteka v zamejstvu in matici (letos so se mladi zbrali na Ptuju), jesenski pa je vključen v študijske dneve Draga.
O letošnji izvedbi Drage mladih oziroma festivala mladinske ustvarjalnosti smo se pogovorili z organizatorkama Raffaello Petronio in Patrizio Jurincic.
Zakaj je tema letošnje Drage mladih »Fast food duhovnost«?
Raffaella: Temo smo izbrali, saj nas zanima, kako današnja mladina doživlja duhovno sfero in kaj pojmuje pod izrazom duhovnost. Zdelo se nam je, da je ta beseda za današnjega človeka skorajda nekakšen tabu.
Skušali smo in bomo poglobiti, kakšne so danes težave na tem področju. Sprašujemo se tudi, če je v današnji družbi sploh še mogoče razmišljati o duhovnosti. S tem izzivalnim naslovom smo hoteli poudariti, da se v današnji družbi dogaja vse na hitro. Tudi posameznik skuša rešiti vse na hitro. To velja tudi in predvsem za duha. Velikokrat iščemo hitro ozdravljenje. Nenazadnje pa se sprašujemo, če so tradicionalne religije danes še aktualne.
Vprašanje je že na prvi pogled precej zapleteno, predstavlja pa velik izziv.
Raffaella: Čeprav je tema zelo obširna, smo jo strnili v tri okrogle mize. Dve sta potekali julija na Ptuju, zadnja pa bo na sporedu v soboto na Opčinah.
O čem bo govor v soboto?
Rafaella: Sobotna okrogla miza bo idealno zaključila temo razprave, ki smo jo načeli na Ptuju in za katero nam je tedaj zmanjkalo časa. Dogodek bo zagotovo najbolj zanimiv za mladino, saj bo govora o novih oblikah duhovnosti, denimo o new age-ju in podobnih pojavih.
Gostje zadnje okrogle mize z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka« bodo dr. Sanja Rozman, dr. Jožef Marketz in dr. Lenart Škof.
Raffaella: Povabili smo med seboj zelo različne goste, saj smo hoteli problem obravnavati z več zornih kotov. Dr. Rozmanova je psihoterapevt, dr. Marketz se ukvarja s teologijo, dr. Škof pa je primerjalni religiolog.
Draga mladih seveda niso samo predavanja oziroma okrogle mize, ampak tudi in predvsem delavnice ter mladinska ustvarjalnost. Kakšna je letošnja ponudba?
Patrizia: Delavnic je letos šest, nekaj je glede na lansko in predlansko izvedbo tudi novosti. Naj delavnice tu naštejem: likovna, časnikarska, gledališča, make-up ali ustvarjalno ličenje, plesna in kolesarska. Delavnice vodijo mentorji, ki imajo na svojem področju precejšnje izkušnje. Prav gotovo bodo pri vsakem posamezniku znali vzbuditi voljo do ustvarjanja oziroma sodelovanja.
'■ ■	■: m V r; -j
J.	-K. •
^	- . .- 4 .. • •
. . .r* .	Sí, fr*. I."


. *	VE
mm
v- ^ * vi ■ ■ ■ ■> ■
C
Raffaella Petronio (levo) in Patrizia Jurincic
kroma
Kdo so mentorji letošnjih delavnic?
Patrizia: Likovno delavnico bo vodil grafični oblikovalec Matej Susič, plesno koreografinja in plesalka Raffaella Petronio, gledališko režiserka in profesorica Lučka Peterlin, časnikarsko Breda Susič, kolesarsko pa Saša Žer-jal. Letošnja novost je delavnica ustvarjalnega ličenja oziroma make up-a, ki jo vodi Živa Kušče.
Zakaj ste se odločili, da v letošnjo izvedbo festivala mladinske ustvarjalnosti vključite tudi ustvarjalno ličenje?
Patrizia: To delavnico smo v naš program vključili skorajda skučajno. Pred časom sva se namreč z Raffael-lo pripravljali na neko predstavo, Živa pa nas je maskira-la. Opazili smo, da jo to delo veseli in da je zelo sposobna. Raffaella jo je zato prosila, če se nam pridruži, njen odgovor pa je bil seveda pritrdilen. Za ustvarjalno ličen-je pa smo se odločili tudi zato, ker se veliko ljudi ukvar-
ja z dejavnostmi kot so petje in gledališče, pri katerih je treba redno nastopati pred občinstvom. Zaradi tega predvsem ženske potrebujemo ličilo in nego.
Kakšen je odziv na delavnice in kaj bodo obiskovalci lahko videli v soboto zvečer?
Patrizia: Posebno zanimanje vlada za make up delavnico, nad njenim obiskom smo presenečeni. Tudi likovna delavnica je bila lani zelo uspešna, iz nje je nastal likovni krožek, ki med letom enkrat tedensko poteka na ulici Donizzetti. Udeleženci te delavnice bodo pripravili manjšo razstavo, ki bo na ogled v soboto zvečer. Poleg razstave bosta tisti večer ob 21. uri na sporedu tudi zaključni predstavi, na katerih se bodo predstavili udeleženci letošnje gledališke in plesne delavnice. Za ličenje nastopajočih bodo poskrbeli Živa Kušče in udeleženci delavnice ustvarjalnega ličenja.
Primož Sturman
BOLJUNEC - SKD France Prešeren
Skupina 35-55 vabi
o telovadbi
na srečanje
Ko smo se članice Skupine 35-55, ki deluje v okviru društva SKD France Prešeren iz Boljunca, pred skoro letom dni začele pogovarjati o raznih načrtih, si sploh nismo predstavljale, da se bo naša želja o izvedbi tečaja telovadbe uresničila in da bo imela tak uspeh. Dandanes ne manjka fitness centrov in telovadnic, Pilates je v modi, ampak vse to je v glavnem v italijanskem okolju, mi pa smo želele nekaj bolj našega. Po srečnem naključju smo v Kopru dobile diplomirano vaditeljico Pilatesa in fitnessa, ki je z veseljem privolila in se nam zelo profesionalno posvetila. Z vadbo smo začele oktobra lani in že po nekaj mesecih so bile vidne spremembe v tonusu mišic in gibljivosti. Telovadba pa je seveda tudi dobro sredstvo za sprostitev.
Sedaj stopamo v novo sezono. Tudi letos bo vadba potekala v telovadnici nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini in prav se nam zdi, da se tudi javno zahvalimo ravnateljstvu ter Občini Dolina, ki nam jo dajeta na razpolago.
Letos bomo poleg Pilatesa vadili tu-
di Pilates body tehniko, ki je nadgradnja klasičnega Pilatesa, od katerega se razlikuje predvsem v tem, da je v vadbo vključen tudi aeroben trening, vaje se prepletajo in med eno in drugo ni pavz. Klasični Pilates pa je metoda urjenja predvsem notranjih mišic in manjših skupin mišic. Poseben sistem dihanja poudarja napetost v globokih trebušnih mišicah, ki okrepljene razbremenijo spodnje hrbtne mišice in delujejo preventivno pred poškodbami in bolečinami v hrbtu. Pilates priporočajo fizioterapevti in ortopedi, vaje pa pomagajo razviti boljšo držo, gibčnost mišic ter optimalno fizično in duševno počutje. Še vedno pa bomo imele uro vaj za hrbtenico, ki je primerna za vse, izvaja se ob glasbi in omogoča, poleg vadbe, tudi sprostitev.
Tudi letos bo z nami naša spretna Sandra, diplomirana vaditeljica fitnessa, Pilatesa ter Pilatesa body tehnike. Informativni sestanek o tečaju in vpisovanje bo v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih SKD France Prešeren (občinsko gledališče) v Boljuncu.
TRŽAŠKA OBČINA - Promocijska akcija
Varno gretje
Evidentiranje več kot 2.500 centraliziranih grelnih naprav
Varno gretje je naslov promocijske akcije, ki jo je pripravila tržaška občinska uprava, da bi - na podlagi veljavnih zakonskih norm - zagotovila varnost centraliziranih grelnih naprav.
Akcijo sta včeraj predstavila tržaški občinski odbornik za ozemeljsko načrtovanje Maurizio Bucci in direktor ob čin ske ga od del ka za na čr to va nje Carlo Tosolini. Zadevala bo centralizirane grelne naprave, dejansko centralno kurjavo. Po izračunih tržaške uprave je v občini nekaj več kot 2.500 teh naprav. Njihovi upravitelji (ali upravitelji po sa mez nih po slo pij) bo do mo ra li predstaviti občini poročilo o opravljenem tehničnem nadzoru (tako imenovani obrazec F), ki naj potrdi energetsko učinkovitost grelnih naprav z ja-kostjo več kot 25 kilovatov (dejansko gre za centralizirano kurjavo). Občina bo sprejemala izpolnjene obrazce od 8. oktobra do 31. decembra (v tem obdobju bo uprava izvedla tudi akcijo Varno gretje).
Ob ra zec F bo tre ba opre mi ti z ze -
leno nalepko, imenovano Varno gretje in posredovati družbi Esatto spa. Zelena nalepka stane 17 evrov (z vključenim davkom na dodano vrednost), za vsak nadaljnji generator pa bo treba dodati še 8 evrov (vedno z vključenim davkom na dodano vrednost). Ta postopek bo tre ba ob no vi ti vsa ki dve le ti. Tr žaš ka občina opozarja, da slednji nima nobenega opravka z rednim vzdrževanjem grelne naprave, ki jo je treba opraviti v zakonsko predvidenih rokih in vpisati v priloženo knjižico o grelni napravi.
Kdor ne bo v predvidenem roku izpolnil in posredoval družbi Esatto obrazec F bo moral poravnati strošek za dodatni pregled naprave, ki znaša 130 evrov (za vsako drugo grelno napravo pa nadaljnjih 60 evrov).
Odbornik Bucci je na predstavitveni tiskovni konferenci omenil, da deluje v občini ob nekaj več kot 2.500 centraliziranih grelnih naprav še kakih 45 tisoč stanovanjskih grelnih naprav. Občinska uprava jih je 38.500 že pred časom evidentirala in pregledala.
Milje, Slovenija in Schengen
Dnevni red današnje seje miljske-ga občinskega sveta je dokaj skromen, govor bo o štirih točkah, ki pa svetovalcev ne bi smele posebno zaposliti. Med drugim bo ponovno na dnevnem redu resolucija, ki jo je svojčas predložil predstavnik opozicije Claudio Grizon (Fi) in ki po mnenju svetovalca Danila Šavrona (Ssk - Oljka) predstavlja provokacijo. Grizon namreč predlaga, da bi se tudi Milje skupaj s Trstom udeležile praznovanj ob padcu še zadnje ovire med Slovenijo in EU z uvedbo schengenske-ga režima na meji. Doslej je bila resolucija že dvakrat na dnevnem redu, vendar je bil predlagatelj odsoten in so jo umaknili. »Videli bomo, kako se bo desnica obnašala, ko bo govor o zaščiti slovenske manjšine in se bo treba zaščitnim predpisom prilagoditi,« pravi Danilo Šavron, »upajmo, da bo desnica spoštovala in podprla uveljavitev zaščitnega zakona, ki zaobjema tudi Milje.«
O nasilju med mladimi
Bivši predsednik Corecoma Daniele Damele, ki se že leta ukvarja z zaščito mladih v zvezi z internetom, TV, videoigrami, mobiteli, se je oglasil po zadnjih nasilnih dejanjih, katerih protagonisti in žrtve so mladi. Damele pri tem omenja dva dogodka. Prvi se je pripetil v našem mestu, kjer sta 22-letni Matteo Serplin in 19-letni Mauricio Lenardon pretepla 16-letnega fanta, ki je sedaj v bolnišnici. Nad njim sta se divje znašala v Rocolu, ker sta ga hotela prisiliti, da doma staršem krade denar in jima ga zatem izroči. Nasilneža so prijeli ka-rabinjerji in sta sedaj v zaporu. Drugi dogodek pa se je zgodil v pokrajini Lecco, kjer je 17-letno dekle kljub nasprotovanju staršev odšlo z doma in se preselilo k 27-letnemu zaročencu. Slednji pa jo je pretepal in večkrat zaprl doma. Preiskava se je pričela, ko so se starši vložili prijavo. Damele pravi, da odgovornost za takšno in podobno početje nosijo odrasli in se zavzema za ostre kazni, a tudi za preventivna dejanja, ki slonijo na dialogu, na integraciji in na uveljavljanju pozitivnih modelov obnašanja preko raznih vzgojnih agencij, vključno z mediji.
Poškodoval je avtomobile
Eden od stanovalcev je na ulici videl moškega, ki je hodil prav mimo avtomobilov, z roko se jih je celo dotikal. Stanovalcu se ni posvetilo, kaj počne, to je opazil naslednje jutro, ko se je hotel odpeljati s svojim avtomobilom, ki je bil parkiran ob tistih, mimo katerih je večer prej stopal neznanec: bil je popraskan, kot jih je bilo še pet drugih. Dogodek se je pripetil predsinočnjim v Ul. Valmaura, vandal je bil močne postave, nosil je čepico, oblečen je bil v temnomodre kratke hlačke in v sivo majico.
Kradli iz zabojnikov Caritasa
Policija je prijavila tri slovaške državljane, ki so jih zalotili, ko so iz zabojnikov Caritasa pobirali vrečke z oblačili in obutvijo. V zabojnikih so velikokrat tudi povsem nove ali zelo malo rabljene obleke in čevlji. Slovaške državljane so osumili kraje, niso pa jih zaprli.
»Počistili« so stanovanje
Tatovi so dobro vedeli, da gospodarjev ni doma in da lahko delajo v miru: o tem policija nima nobenega dvoma, saj so se tatovi, ki so obiskali stanovanje marešala Nicole Tamburra v Ul. Ovidio, v bližini Ul. Commerciale, v hiši zadržali dalj časa. Med drugim so to tudi jedli in pili. Za sabo so pustili pravo razdejanje, vse so razmetali. Lotili so se tudi železnega sefa ter ga s svedrom in dleti strgali iz zidu. Škodo ocenjujejo na okrog sto tisoč evrov: odnesli so uhane, verižice, ure, prstane, srebrnino in druge dragocenosti, ki se v družinah prenašajo iz roda v rod.
8
Sreda, 29. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

KRAŠKA HIŠA - Foto-pesniški večer
Posnetki Sergia Ferrarija ob verzih Roberta Dedenara
V petek, ob 20. uri, bo galerija Kraške hiše v Repnu spet odprla svoja vrata in gostila foto-pesniški večer. Odprli bodo namreč fotografsko razstavo Sergia Ferrarija »Ljudje - gente« (na sliki ena od fotografij), ob njej pa bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. Tako za fotografa kot za pesnika je značilno, da sta italijanske narodnosti, oba pa sta se zelo dobro vključila v slovensko stvarnost in sta med našimi ljudmi zelo priljubljena.
Segio Ferrari je bil snemalec za agencijo Alpe Adria, nakar je bil z Davorinom Križmančičem ustanovitelj fotografske agencije Kroma, ki svoje usluge nudi Primorskemu dnevniku. Sedaj je zaposlen kot snemalec na Deželnem sedežu Rai v Trstu, njegova ljubezen pa še vedno ostaja fotografija. O njegovem delu je Marina Silvestri takole zapisala: »Pogosta uporaba širokokotnega objektiva izraža določen slog in tako gledanje, ki noče izkrivi-ti resnice ali nenapovedano zabeležiti ukradenih trenutkov; odraža avtorjevo intimno potrebo po tem, da tudi sam postane del tiste realnosti, ki jo prikazuje.Tak subjektiven pristop in sodelovanje oseb, ujetih v objektiv, fotografiji dodelita pomen, ki presega preprosto beleženje spomina o nekem trenutku. Nevsiljiva svetloba, ki vsakdanje prizore prikazuje kot »popolne v njihovi normalnosti«, ustvarja kolektivni spomin, saj obuja življenjska obdobja, ki smo jih skupaj doživljali. Slog se je skozi čas izpopolnil predvsem zaradi neizprosnih pravil kronike: od mladin-
skih izkušenj, ko je avtor skušal ujeti v objektiv »velike dogodke«, je v zrelih letih njegovo delo pridobilo smisel prav v prikazovanju vsakdanjosti skozi »pogled, ki zajema vse«. Ferrari bo predstavil serijo »popotnih«, ukradenih podob iz svojih potovanj ob teh pa še niz utrinkov in nenavadnih portretov iz našega okolja. Fotografa in njegove posnetke bo predstavil Marij Čuk.
Prav tako bo tudi Roberta Dedenara predstavil pesnik, in sicer Marko Kra-vos, ki je bil tudi med prevajalci Dedena-rove poezije, k zbirki v slovenskem prevodu pa je prispeval tudi uvodni esej. V njem je med drugim takole zapisal: »Po sredini te pesniške zbirke teče meja. V vsaki sredini je zrno, ki se iz mraka zamejenosti z neštetimi identitetami skuša prebiti proti svetlobi očesa, proti nepredvidljivemu oživetju v srcu bralca - bližnjika, kije odvrgel predsodek o lastni enkratnosti in samozadostnosti. Na ustnicah pesnika in bralca je nasmešek.« Poezije v italijanščini spremlja uvod Idoline Landolfi. Zbirka Dedenarovih poezij »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje - Sintetiche siepi, ostinate infiorazioni« je izšla v seriji dvojezičnih pesniških zbirk Založbe tržaškega tiska, v njej so zbrane nekatere že objavljene pesmi, druge pa še neobjavljene in na novo prevedene, katerih prevodi so ob Marku Kravosu še izpod peresa Jolke Mi-lič, Ravla Kodriča in Loredane Umek.
Večer v Kraški hiši prireja Zadruga Naš Kras v sodelovanju z Zadružno kraško banko, ki vabi na še en prijeten večer v okviru prelepe kraške domačije v Repnu.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 29. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.49 -Dolžina dneva 13.27. Luna vzide ob 20.15 in zatone ob 7.24.
Jutri, ČETRTEK, 30. avgusta 2007
ROZA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,9 stopinje C, zračni tlak 1014,8 mb raste, veter 6 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje C.
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia (040 631661), Oširek S. Var-dabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19 - 040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).
Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nuj nim recep tom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek S. Vardabasso 1 (bivša Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C.
Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nuj nim recep tom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
ALCIONE- Dvoranabo vpoletnemca-su zaprta.
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Il bacio che aspettavo«.
ARISTON - (poletna arena) 21.00 »La Vie en Rose«.
CINECITY-16.30,19.40, 22.05 »Sicko«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«; 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.05, 20.00, 22.00 »Material girls«; 16.30, 19.15, 22.00 »Harry Pot-
ter e l' ordine della fenice«; 16.30 »Transformers«.
EXCELSIOR -18.30,21.15 »Fast Food Nation«.
EXCELSIOR AZZURRA -
16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settimane, 2 giorni«.
FELLINI -16.15 »The Reef: amici per le pinne«; 17.50, 20.00, 22.15 »Le vite de-gli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Disturbi-a«.
KOPER - KOLOSEJ -16.20,18.40,21.00, »Ratatouille«; 16.00, 18.00 »Divji valovi«; 19.50, 22.00 »Izdajalec«; 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pathfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matri-monio«; Dvorana 3: 16.15, 20.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.30, 22.20 »The Invisible«; Dvorana 4: 16.00, 19.00, 22.15 »Prova a volare«; Dvorana 5: 17.30, 19.00, 20.30 »Il matrimonio di Tuya«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Sicko«; Dvorana 2: 17.40, 20.10, 22.10 »Prova a volare«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Il bacio che as-pettavo«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Disturbia«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«.
51 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporočakoledarimenovanj za suplence neučnega osebja v Trstu za š. l. 2007/08: tehnični sodelavci: šolski pomočniki: 29.08.2007 ob 8.30 in ob 15. uri na sedežu na sedežu Zavoda Volta.
RAV NATELJ STVO PE DA GOŠ KE GA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 .
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JA KO BU sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007, ob 9. uri, na sedežu ravnateljstva v Ul. Frausin 12.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu obvešča učno osebje, da bo 1. plenarna seja učnega zbora v ponedeljek, 3. septembra, ob 9. uri na sedežu v ulici Caravaggio 4.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu sporoča, da bo prva redna seja profesorskega zbora v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 8.30 v šolskih prostorih na sedežu pri Sv. Ivanu.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, dabo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah.
RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO iz Nabrežine sporoča, da bo sestanek zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra 2007 ob 11. uri.
S Izleti
tveni izlet v nedeljo, 2. septembra ob 7. uri pred banko. Vse člane prosimo, da potrdijo svojo prisotnost g. Danieli ali g. Aleksandru.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom!
SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št 040-220155 Livio ali 040-2176855 Vojka.
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040-360072.
Čestitke
AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so še prosta mesta za izlet v Gardaland 1. septembra. Vpise sprejemamo vsak dan do torka, 28. avgusta na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah, jutri od 18.00 do 19.00 ter v pon. in tor. od 9.00 do 17.00.
KD FRAN VENTURINI sporoča svojim članom, da bo odhod avtobusa za druš-
Danes na torti 1 svečka gori, saj naš MATIJA prvi rojstni dan slavi! Želimo ti, da bi bil vedno priden, zdrav in vesel in da bi ti nasmeh na ličkih vedno žarel! Nonoti Zora in Ervin in pranonoti Francka in Aca
Hip hip hurra!Danes naša marljiva prijateljica rojtni dan ima! Vsaj danes lonce in kvačko spravi v predal in praznuj svoj rojstni dan, saj vemo, da danes v tvoji hiši bo pravi direndaj. Vse naj naj ti želimo NAPARILJ.
Valentina, Martina, Jakob in Jo-hana se veselimo, saj sta Gregorju na svet pokukali sestrici AN).A in PETRA. Srečni ju bomo pestovali in se potem skupaj igrali. Dobrodošli sestrični!
Sladki bonbončki, pisani balončki, slaščice, torta in še kaj, danes bo na feštipravi direndaj!MATIJA, 1. svečko danes ugasnil boš, zato ti pošiljava poljubčkov zvrhan koš! Ob tem veselem dnevu pa ti še zapojeva iz vsega srca: »Dragi Matija hip, hip, hurra«!Fjona in Karin
Hip, hip, hurra Gregor sestrici ima. ANJA in PETRA sta tudi Roberti in Martinu polepšali dan. S prano-no Marico, nono Bredo in nonotom Sandrom se veselimo tudi mi pri Bel-larivi vsi.
Dobrodošla ANJA in PETRA! Skupaj z Gregorjem bosta razveselila mamo in tatka, tako bo njuno življenje bolj živahno. Čestitamo vam vsem. Sto-jan, Ani, David, Tanja, Sarah, Chris in nona Lina
Danes sem zelo vesel, ker ne bom več sam pesmi pel. Z Babce se že oglašata ANJA in PETRA, slišim ju tudi če ni vetra. Čestitke pošilja Goran z družino.
Hip hip hurra.. PETRA in ANJA med nami sta...z mamico Roberto, očkom Martinom in bratcem Gregorjem se veseli klapa vsa: Kristjan in David, Jakob in Johana, Martin in ..., Tadej, Erik,Pe tra
Ona na vrtu rožce goji in ob vsakem cvetju se veseli. Rada piškote in torte peče in srečna je ko ji kvačka teče. DUNJI ob rojstnem dnevu želimo zdravja in družinske sreče. Domača klapa.
Ob previjanju nagih ritk, prejmite polno mojih čestitk. Dobrodošli ANJA in PETRA! Lara
Danes slavi okroglo obletnico NADIA BRECELLI. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji kliče še na mnoga zdrava leta v krogu vseh, ki jo imajo radi.
Danes se na Opčinah bomo zbrali, skupaj z DUNJO praznovali, ji vso srečo zaželeli in na zdravje ji zapeli. Spravi ročna dela v stran, saj imaš danes rojstni dan. Kar kaj dobrega nam speči in kozarce ven povleči, praznovala ne boš sama, s tabo bomo Endada-ma.
H Prireditve
ZADRUGA NAŠ KRAS V SODELOVANJU Z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
Ob visokem življenjskem jubileju
prof. Borisa Pahorja
iskreno čestita in mu želi še veliko ustvarjalnih let
Slovenska skupnost
Jana in Tom!
Zvrhano mero lepih in srečnih trenutkov vama želi
SKD Lipa
Le v enem zamahu je Robertina hčerki kar dve Martinu povila. Mi pa se z Gregorjem zelo veselimo,
Anji in Petri
vso srečo želimo.
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Ker bila je prava lunca, rodila se je punca, a punci sta dve, osrečili sta vse! Živjo
1
Anja in Petra!
Roberti, Martinu in Gregorju toplo čestitamo
Breda, Sandro, Marica, Alexi, Sonja, Erika, David
Mali morski deklici
Anja in Petra
sta osrečili Gregorja, Roberto in Martina.
Z njimi se veselimo tudi
Beti, Daniela, Kati, Nataša, Sara in Valentina
Nona Nadja se veseli šeste in sedme vnukinje
Anje in Petre
Čestitke Roberti in Martinu izrekata še
brat Aleks in sestra Breda z družinama
vabi v petek, 31. avgusta ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje fotografske razstave Sergia Ferrarija »Ljud-je-Gente«. Avtorja bo predstavil Marij Čuk. V okviru večera bo potekala tudi predstavitev dvojezične pesniške zbirke Roberta Dedenara »Plastične pregrade, kljubovalno cvetličenje«. O pesniku in njegovi poeziji bo spregovoril Marko Kravos. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ulični glasbenik Fabio Zoratti.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
NAROČNIKOM
PPR1IMRMC«
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
/	TRST
Sreda, 29. avgusta 2007	501

VZPI-ANPI
Opčine - Bani - Ferlugi - Piščanci
POKLON SPOMINU 9 TOVARIŠEV
PADLIH 29. AVGUSTA 1944 V KRAŠKI DOLINICI NA OPČINAH
Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču.
Spregovorili bosta: Majna Pangerc za tabornike RMV in Metka Sinigoj za skavte SZSO. Zapel bo MoPZ Tabor.
SKD FRANCE PREŠEREN -TELOVADBA - informativni sestanek in vpisovanje za novo sezono Pilatesa in telovadbe za hrbtenico bo v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v društvenih prostorih SKD France Prešeren (občinsko gledališče) v Boljuncu.
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 3202717508 (Tanja) ali e-pošta: »mail-to:franmilcinsk@libero.it«.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festi-
Loterija 28. avgusta 2007
Bari	75	23	6	37	50
Cagliari	5	23	44	50	66
Firence	83	24	53	59	66
Genova	15	43	22	65	7
Milan	6	90	17	26	62
Neapelj	81	48	46	63	11
Palermo	36	33	85	79	70
Rim	18	5	59	81	64
Turin	15	23	12	72	34
Benetke	72	50	56	31	80
Nazionale	75	10	5	90	80
Super Enalotto Št. 103
6 18 36 75 81	83 jolly 72
Nagradni sklad	2.629.019,55 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 1.725.993,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
13 dobitnikov s 5 točkami	40.446,46 €
1.326 dobitnikov s 4 točkami	396,53 €
49.047 dobitnikov s 3 točkami	10,72 €
Superstar	75
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	39.653,00 €
155 dobitnikov s 3 točkami	1.072,00 €
2.197 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.901 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
30.484 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
vala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra, ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo v torek, 28. avgusta, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Proseški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem ju-su jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenjskih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega.
PLESNA DELAVNICA vokviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. Danes, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Petronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mla-dika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja. Danes, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia).
VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI prireja danes, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Mandriji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni!
POKRAJINSKI URADVZPI-ANPI vUl. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
42. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2007.
Park Finžgarjevega doma, Opčine, Dunajska cesta 35. Spored: petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen »Manjšina v očeh opazovalcev« (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina »Slovenščina danes in jutri«; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Petkovšek »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, ob 16. uri: prof. Tine Hribar »Stanje duha na slovenskem« (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846, faks 040-633307, el. naslov: »redakci-ja@mladika.com«.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
KRUT obvešča, da bo do 31. avgusta pisarna odprta v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU
sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' mo-
dernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof.
FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti do 1. septembra v Finžgar-jevem domu na Opčinah.Do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). Danes, 29. avgusta, ob 19.30 improvizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 16.30: Darka Zvonar, Anton Rupnik, Peter Brumen MANJŠINA V OČEH OPAZOVALCEV (okrogla miza); sobota, 1. septembra, ob 16.30: prof. Igor Grdina SLOVENŠČINA DANES IN JUTRI; nedelja, 2. septembra, ob 10. uri: prof. Robert Pet-kovšek KRŠČANSTVO V DIALOGU S SODOBNO MISLIJO: KAJ LAHKO KRŠČANSTVO PONUDI SODOBNEMU SVETU?, ob 16.uri: prof. Tine Hribar STANJE DUHA NA SLOVENSKEM (Ob 300. številki Nove revije). V nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo za udeležence Drage sv. maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ra-vignani. Informacije: DSI, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 370846, faks 040 633307, el.naslov : redakcija@mla-dika.com
KOLESARSKI KLUB ADRIAprirejavne-
deljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379.
AŠD BREG-ODBOJKARSKA SEKCIJA organizira, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, odbojkarsko šolo za letnike 1996 do 2000. Vadba bo potekala od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra 2007, po urniku od 8. do 13. ure, v dolinski občinski telovadnici. Vse podrobnejše informacije bomo nudili na začetnem srečanju.
AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa.
ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne šole Frana Milčinskega obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠKA prične v ponedeljek 3. septembra, ob 8.30. Udeleženci naj se zberejo na Trgovskem Tehničnem Zavodu Žige Zoisa, ul. Guardiella, 13/2, ob 8.15, da izpolnijo prijavnico. Med eno in drugo delavnico bo odmor, zato naj imajo otroci s seboj malico. Če se niste še prijavili, se nam lahko prvi dan vseeno pridružite. Čakamo vas!
SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra ob 20.30 na šolsko dvorišče v Šempo-laju, na gostovanje dramske skupine kulturnega prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika, ki bo uprizorila »Kadar se ženski jezik ne suče«.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR mani, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši.
AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kraskahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kraskaohcet@trst80.-com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih
straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. OPČINE:
V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Opčinah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega vencaz branjem odlomkov iz posinodalne apostolske spodbude EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fa-timske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravigna-ni. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skav-tinje, šolske setre in narodne noše. Prisrčno vabljeni!
ME ŠA NI PEV SKI ZBOR IGO GRU -DEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v torek, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane.
PIHALNI ORKESTER RICMANJEobve-
šča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricma-nje.org«.
OBČINADEVINNABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabreži-ni 158 (tel. 040-200824).
KMEČ KA ZVE ZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Pogačar-jevem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v po-kušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 prijavijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna.
0 Mali oglasi
29-LETNO DEKLE išče delo kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. 040229335.
IŠČEM KNJIGE B. Beckett-R.M. Gallagher (Biologija) in D. Kapko (Odvoz-lanke). Tel. na št.: 338-6036203.
IŠČEM KNJIGE V. Benedetto - Latinska slovnica in vadnica 1, B. Beckett, R.M. Gallagher - Biologija, D. Kapko - Od-vozlanke, S.Pople - Naravoslovje: Fizika. Tel. na št. 335-6507397.
IŠČE MO natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844.
MIZARSKA DELAVNICA vobrtniškico-ni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063.
NUJ NO rabim fante - punce za razna-šanje letakov na mejnem prehodu. Ugodno plačilo! Tel. št. 348-9312987.
OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m (v najem ali v prodajo). Tel. na št.: 338-4719734.
PODJETJE V DOLINSKI CONI išče mladega vajenca. Tel. 040-8325141.
PRODAM domač krompir. Tel. 040200882.
PRODAM FIAT TIPO 16v, letnik 1991, rdeče barve, cena 500,00 evrov. Tel. št. 348-5183106.
PRODAM grozdje na trti. Cena po dogovoru. Tel. št 040-225123.
PRO DAM knjige za vse razrede jezikovne smeri. Tel. 340-4802439.
PRODAM PEUGEOT 206 v odličnem stanju za 3000,00 evrov. Tel. 3481204566 v večernih urah.
PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729.
PRODAM STEKLENICE za osmico, tel. 335-6322701
PRODAM domač krompir v Doberdobu, Tržaška ul. 25. Tel. 0481-78066.
PRODAM grozdje Cabernet na trti od 5 do 6 kvintalov. Tel.0481-485701.
PRODAM razno vinsko posodo (tudi iz murvinega lesa). Tel. na št.: 040228447.
PRODAM skoraj nov stroj za izkopavanje krompirja. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 333-2331049.
PRODAMO pasjo hišico za pse velike pasme, malo rabljeno. Tel. 040-231054 ali 338-8912640.
RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372.
RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro RESNA.
SKLADIŠČE v občini Dolina oddam v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel št. 040828861.
SLOVENSKO PODJETJE išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahtevana je delna ali celotna univerzitetna izobrazba, poznavanje slovenščine, italijanščine in angleščine. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 0402529063.
TERMOTEHNIČNO PODJETJE išče vajenca. Zaželjena resnost in volja do dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »TERMO«.
V MAVHINJAH prodajam grozdje, Mal-vazijo in Vitovsko. Tel. 040-299506.
VINSKO POSODO rabljeno, prodam po ugodni ceni: leseni plavnik (bedenj) 7-hl in spodnja posoda za iztočenje (sempla). Tel. 040-54390 ali 040575145 ali 348-2801144.
H Osmice
OS MI CO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
OSMICO imaodprtoJoškoColjavSa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326.
OS MI CO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OS MI CO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450.
OS MI CO je v Zgoniku odprl Stanko Milič.
Prispevki
V	spomin na dragega brata in strica Joža Širca daruje družina Širca 150,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol.
V	spomin na dragega moža Maria Uša-ja daruje žena Vera 500,00 evrov za balinarsko sekcijo AŠD Sokol.
Ob 63-letnici ustreljitve Marije Grmek v krški dolinici na Opčinah daruje sestra Jolanda Žerjal 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opči nah.
V	spo min na Vin ka Re bu lo da rujeta Gigko in Laura 20,00 evrov za spo-me nik pad lim v Gabrov cu.
V	spo min na dra go Ele no Ter zo ni da -ruje sestra Vanda z družino 50,00 ev-rov za vzdr že vanje spo me ni ka pad -lim v NOB v Prečniku in 50,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na drago Eleno darujeta Magda in Stanka 20,00 evrov za vzdr-že vanje spo me ni ka pad lim v NOB v Prečni ku in 20,00 za SKD Vigred.
V	spomin na Eleno Terzoni darujeta Gi or da no in Or lan do Semo lič z dru -žina ma 20,00 evrov za SKD Vigred, 20,00 evrov za vzdr že vanje spo me ni -ka pad lim v NOB v Prečni ku in 20,00 evrov za KD Kre me njak.
Names to cvetja na grob Duša na Žer -jala darujejo bratranci Karlo, Nerina, Vivian in Mi chelle 50,00 evrov za druš tvo Bor.
Ob izgubi drage mame Angele Živic izrekamo sinu Francu Lorenziju in družini iskreno sožalje.
Balinarska sekcija Sokol - Nabrežina
10
Sreda, 29. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI

LJUBLJANA - 22. mednarodni festival Vilenica
Znani trije kandidati za pisateljsko štipendijo SEP
Imena je na včerajšnji konferenci razkrila predsednica žirije Patrizia Vascotto
POEZIJA
Ključni podatki o 22. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica so bili sicer znani že na majski novinarski konferenci, zato je bila novica včerajšnjega srečanja približno teden dni pred dogodkom povezana z razglasitvijo treh kandidatov za pisateljsko štipendijo srednjeevropske pobude (SEP). Kot je naznanila predsednica žirije Patrizia Vascotto, se bodo za štipendijo potegovali črnogorski literat Pavle Goranovič, njegova ukrajinska kolegica Marianna Kiyanonovska in Hrvat Igor Štiks. Štipendija SEP je, kot je pojasnila programska voditeljica Vilenice Miljana Cunta, »mlada«, stara komaj dve leti, podeljuje pa jo Srednjeevropska pobuda v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Za štipendijo se lahko potegujejo mladi avtorji do 35. leta starosti iz držav članic SEP, ki niso del Evropske unije: Albanije, Belorusije, BiH, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldavije, Srbije in Ukrajine.
Štipendija znaša pet tisoč evrov in je namenjena trimesečnemu bivanju v kateri od državi članic SEP, ki si jo izbe re kan di dat sam. V tem ča su naj bi avtor realiziral projekt, s katerim se je prijavil na razpis. Lani je štipendijo koristil makedonski pisatelj Goce Smilev-ski.
Dogodkov na Vilenici je vsako leto več, zato se velja osredotočiti le na naj po memb nej še. Rde ča nit le toš nje -ga festivala, ki se ga bo udeležilo več kot 80 pesnikov, pisateljev in dramatikov, akademikov, prevajalcev, založnikov in kulturnih menedžerjev, je Literatura in cenzura. Temi bosta posvečena tako osrednja okrogla miza kot tudi mednarodni komparativistični simpozij. Okroglo mizo z naslovom (Samo)cenzura danes: literarna cenzura v luči politične korektnosti bo vodila publicistka Alenka Puhar, ki je na novinarski konferenci poudarila, kako je literatura v času represivnih sistemov vedno nudila zavetje za izpoved, pogosto tudi s pomočjo znanstvenofantastičnega žanra. Puharjeva bo s svojimi gosti opozorila, da cenzura ni stvar pre te klos ti ter da ni eno znač na.
Vodja komparativističnega simpozija Marijan Dovič je povedal, da bo strokovno srečanje združilo 12 strokovnjakov, ki bodo v svojih prispevkih razgrinjali tako zgodovinske kot teoretske poglede na cenzuro. Doviču se zdi še posebej zanimiv zgodovinski del simpozija, ki naj bi pokazal, kako na primerih iz preteklosti zaznati podobne tendence v sedanjosti.
Kot je že znano, bo letos v okviru projekta Manj poznane književnosti Evrope na Vilenici v središču sodobna irska literatura. Ob literarnem zborniku Amanairis bodo tu še irski gostje, pogovor o irski književnosti in glasba. Kot je povedala vodja okrogle mize in urednica zbornika Tina Mah-kota, se obetajo zelo zanimiva druženja, ki bodo porajala prav takšna vprašanja, denimo: ali je pisanje v irščini hkrati tudi politična izjava.
Veliki finale bo festival kot vsako leto doživel pod zemljo, v kraški jami Vilenica, kjer bodo istoimensko nagrado letos podelili makedonskemu dramatiku Goranu Stefanovskemu. Odlomek iz njegove drame bosta interpretirala Milena Zupančič in Rok Vihar, glas be ni del bo v do me ni Ves ne Zor -nik, Boštjana Gombača in Lada Jakše. Povezovala bosta Dražen Dragojevič in Mojca Fatur.
Vilenica, ki se bo med 5. in 9. septembrom odvijala v Lipici, Hruševju, Kopru, Lokvi, Pliskovici, Štanjelu, Gorici, jami Vilenica in Ljubljani, prinaša tudi branja v izvirnih jeziki, predstavitve knjig in številne spremljevalne do god ke. In še ne kaj naj bolj pre po -znavnih gostov: poleg Stefanovskega srbski pisatelj David Albahari, Ukrajinec Andrej Kurkov in Poljak Piotr Som mer. ( STA)
Na včerajšnji konferenci je bil poudarek na pisateljski štipendiji SEP
sta
BENETKE - Letos 64. filmski festival
Začelo se je pred 75-imi leti
•M
Sinoči predfestivalski poklon trem
Ob spominu na Federica Fellini-ja, Michelangela Antonionija in Sergia Leoneja, čigar prenovljena kopija filma Per un pugno di dollari, je sinoči uvedla predfestivalski spored, bo beneška Mostra tudi ob prisotnosti »zlatih levov« Tima Burtona in Bernarda Bertolucci-ja proslavila svojih častitljivih 75 let.
V	znamenju izrednih varnostnih ukrepov, s katerimi so že od ponedeljka »izolirali« celotno festivalsko območje, kjer bo vstop dovoljen samo akreditiranim in povabljenim osebam, se na Lidu nadvse intenzivno pripravljajo na uradni začetek letošnje 64. Mostre.
Keira Knightley, James McAvoy, Vanessa Redgrave, Michael Caine, Jude Law, George Clooney, Charlize Theron, Susan Sarandon, Brad Pitt in Thommy Lee Jones so le nekateri predstavniki glamour filmskega sveta, ki se bodo v prihodnjih dneh izkrcali na Lidu.
V	osrednjem festivalskem sklopu bo letos predstavljenih dvaindvajset filmov, sklop Obzorja se vse bolj odpira eksperimentiranju in kontaminaciji, ponočnjaki pa bodo tudi letos prišli na svoj račun, saj bo beneške festivalske noči bogatil spored Opolnoči. Velikim mojstrom bodo letos posvečeni izredni homaži, veliko prostora pa bo tudi za mlade avtorje, ki si seveda nadejajo, da bi te mojstre nekoč prekosili.
Od 59 filmov (katerim gre dodati še tiste iz retrospektive Spaghetti western, ki jo sestavlja 32 celovečercev), jih je kar petnajst posnetih v Ameriki ali na angleških tleh. Med temi tudi I'm not here, Todda Haynesa, ki se dokaj samosvoje in ob sodelovanju izrednih Richar-da Gera in Cate Blanchett loteva biografske pripovedi Boba Dylana. Na Lido bo zopet dospel George Clooney, ki ob Sydneyu Pollacku in Tildi Swinton nastopa v Michaelu Claytonu Tonyja Gilroya. Že drugo leto zapored pa se bosta v Laguni izkrcala Brian de Palma, kije svoje zadnje delo, Redacted posvetil Bližnjemu Vzhodu in Kenneth Bra-nagh, ki bo v družbi Michaela Caineja in Judeja Lawa predstavil svoj Sleuth.
Seveda pa si Mullerjev festival ni mogel kaj, da bi ne posvetil potrebne pozornosti tudi Vzhodu. Kitajski filmar Ang Lee se bo s svojim škandalozno -ljubezenskim delom spet potegoval za zlatega leva, medtem ko bo lanski nagrajenec, Jia Zhang-ke, predstavil svoj
velikim italijanskim režiserjem: Felliniju, Antonioniju in Leoneju
najnovejši dokumentarec v sklopu Obzorja. Prisotna bosta tudi Takeshi Kit-ano in veliki predstavnik korejskega filma, Im Kwon-Taek.
Pau -
l Higgis bo v Benetkah premierno predstavil In the Valley of Eliah, v katerem nastopata Tommy Lee Jones in Charlize Theron, na velikem platnu filmske palače pa bo zaživelo tudi zadnje delo lanskega zmagovalca festivala v Cannesu, Kena Loacha, ki bo tokrat predstavil svoj It's a Free World.
In ravno francoski festival je nekakšno merilo letošnje Mostre, saj bo na beneškem platnu zaživelo vse tisto, kar ni bilo še dokončano za Cannes.
O tem priča tudi bogat izbor tekmovalnega sklopa. Po večletni odsotnosti se namreč vrača Woody Allen, ki bo predstavil svoj Cassandra's dream. Da pa obstaja, kljub lanskim polemikam, tudi povezava med filmskim praznikom v Rimu in festivalom v Benetkah dokazuje The hunting party Richarda She-parda. Film o vojnih zločincih jugoslovanske vojne, o katerem je Richard Gere prvič spregovoril med lansko prvo izvedbo rimskega festivala, bo namreč premierno predstavljen ravno v Benetkah.
Italijansko produkcijo bodo zastopali štirje filmi: Hotel Menia Carla Liz-zanija, L'ora di punta Vincenza Marre in
filma dveh mladih talentov, ki sta si končno zagotovila prostor pod soncem. Paolo Franchi, kije svojo režisersko pot pričel ob Ermannu Olmiju, bo prisoten z delom Nessuna qualita agli eroi, pisatelj Andrea Porporati pa se je vrnil za filmsko kamero z mafijskim II dolce e l'amaro, v katerem nastopajo Fabrizio Gifuni, Luigi Lo Cascio in Donatella Fi-nocchiaro.
Zlatega leva za življenjsko delo bo prejel Tim Burton, tistega posvečenega 75 letom Mostre na Lidu pa Bernardo Bertolucci. Med zanimivostimi je še japonsko delo s protagonistom Quentijem Tarantinom in pa scenografski homaž Federicu Felliniju. Znameniti red carpet, po katerem se bodo od danes pa vse do 8. septembra vsak večer sprehajali zvezdniki, bo letos bogatila tudi prisotnost orjaške jeklene krogle, ki jo je starosta italijanskega oniričnega filma dal narediti za svoj Prova d'orchestra. Tisto kroglo, simbol destrukcije a tudi nove konštrukcije si je oskarjevec Dante Ferretti izbral, da bi z njo predstavil tudi nekakšno katarzo filmske produkcije. »Take, ki jo krogla popolnoma uniči in na njenem mestu izoblikuje novo, veliko bolj zagnano in uspešno pot sedme umetnosti. (Na sliki direktor Marco Mueller in predsednik Bienala Davide Croff pred kroglo, ANSA).
Ivana Godnik
Veronikina nagrada Krambergerjevi in Pavčku
Letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji sta nocoj na literarnem večeru v celjskem Narodnem domu, ki ga je organizator prireditve Fit media poimenoval Vsak človek je svet zase, prejela Tone Pavček za zbirko Uje-danke in Taja Kramberger za zbirko Vsakdanji pogovori. Nagrada, ki si jo nagrajenca delita, znaša 4000 evrov bruto, lavreata pa sta prejela tudi listino Mestne občine Celje.Predsed-nik žirije Samo Rugelj je na prireditvi razglasitev lavreatov pojasnil z besedami, da je Pavček v Ujedankah izrazito nov, a ves in cel, kakor ga poznamo tudi iz prejšnji zbirk. »Ves je s svojo pesniško erudicijo, mojstrstvom verza in gladkostjo pesniške pisave, cel z vsem svojim silnim vi-talizmom, z vero v pesniško besedo in njeno nenadkriljivo lepoto, ves s svojo emotivnostjo, a hkrati z ujed-ljivo satiro ter z dozorelim spoznanjem o paradoksalnosti sveta in življenja samega,« je dejal Rugelj.
Žirija meni tudi, da neologi-zem v naslovu Ujedanke že sam po sebi zahteva omejitve v zvrsti in izpovedi, vendar Ujedanke nosijo s seboj tudi neko celovitost, zgrnjenost vsega dosedanjega, kar je Pavček napisal.
Ujedanke so poleg tega določene v namenu in cilju. »Pesniku seveda ne pripisujemo namena v semantično banalnem pomenu besede, pač v etičnem ter tudi v poetičnem in estetskem smislu. Razgrinja in razgalja namreč vso raznoterost sveta, ki ga kaže skozi galerijo človeških likov, skozi podobe in podobnosti,« je poudaril Rugelj.
Dodal je tudi, da Pavček v Ujedankah izraža tudi etično občutljivost in kaže tudi to, kako izjemen je njegov smisel za humor, ironijo, satiro, kdaj tudi za sarkazem. »Tokrat je Pavček vse to upesnil v svojski vsebinski podobi in novi formalni preobleki,« je še dejal.
Glede zbirke Vsakdanji pogovori Taje Kramberger žirija meni, da so ti pogovori heterogena, med seboj iz več sklopov sestavljena zbirka, ki ni zavezana enotnemu loku, saj se ti med seboj križajo, prepletajo in tvorijo povezave, ki pokažejo na pozorno obdelavo in notranje, podrobno cizeliranje posamičnih elementov, slik in stavkov. Po besedah Ruglja Krambergerjeva uspešno eksperimentira in odkriva nove vsebine, nove predmete ter nove pesniške postopke ali načine konfiguracije tako na ravni jezika kot na ravni zavedanja. »Ne le v krogu osebnega ustvarjanja, ampak poezije na sploh. Gre za novosti, ki tej poeziji udarijo pečat svetovne aktualnosti. Tako v postopkih kot v drznosti izbire aktualnih tem in v pogumu za to, da pove stvari na inteligenten in pretresljiv način, ki ne sledi dominantnim pesniškim trendom, ampak se napaja zunaj, v vsakdanjosti in se ne boji neposredno odzivati na ljudi, dogodke in stvari iz okolice,« je pojasnil Rugelj. Ocenjuje tudi, da kritičen pesniško-analitičen um Kramberger-jeve ne vztraja samo pri pretresljivi anatomiji lokalne provincialne stvarnosti, ampak se udejanja po svetu, v pesniški prezenci ožarjena potovanja pomenijo živo aktualizacijo sve-tovnosti, živo, premikajočo in vple-tajočo se prisotnost in povezanost z ljudmi v svetu. Vsakdanji pogovori, tako Rugelj, niso samo univerzalni, ampak tudi planetarni.
Doslej so Veronikino nagrado, ki je bila letos podeljena enajstič, prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk in Ivo Svetina. (STA)
/
SVET
Sreda, 29. avgusta 2007
1 1
TURČIJA - Volitve predsednika republike tokrat uspešne
Islamist Gul izvoljen, vojska pa opozarja na ustavo
Po Ataturkovi ustavi je namreč prav turška vojska čuvaj sekularne države
Abdullah Gül včeraj v parlamentu
ansa
ANKARA - Turški zunanji minister Abdullah Gul je bil včeraj v tretjem krogu volitev v parlamentu v Ankari izvoljen na položaj predsednika države. Gul je dobil 339 glasov, s tem pa je postal prvi predsednik sodobne Turčije, zaznamovan s preteklostjo političnega islama.
Gul, kandidat vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), je postal 11. predsednik Turčije, z lahkoto pa je premagal protikandidata Sabahattina Cakmakogluja iz desne Nacionalistične stranke akcije (MHP), ki je dobil 70 glasov, in Huseina Tayfuna Iclija iz levosredinske Stranke demokratične levice (DSP), ki jih je prejel 13. V 550-članskem parlamentu 24 poslancev včeraj ni volilo nobenega izmed trojice, dve glasovnici pa sta bili neveljavni.
V prvem in drugem krogu 20. in 24. avgusta Gulu ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov, saj sta bili za zmago potrebni dve tretjini oz. 367 glasov. V včerajšnjem tretjem krogu pa je bila za izvolitev predsednika države potrebna zgolj absolutna večina 276 glasov poslancev.
Izvolitev Gula na položaj predsednika države predstavlja zmago tako za samega 56-letnega politika, ki mu opozicija in vojska očitata koketiranje z islamizmom, kot za njegov AKP. Prvi poskus, da bi se zavihtel na čelo države, je namreč aprila letos propadel in povzročil politično krizo v državi.
Takrat je ustavno sodišče za veljavnost glasovanja v prvih dveh krogih glasovanja zahtevalo navzočnost najmanj 367 poslancev, kar pa zaradi bojkota opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) ni bilo uresničljiva. Ob političnih zapletih se je spomladi oglasila tudi vojska, ki se ima za branik sekularizma, na ulice turških mest pa se je odpravilo več sto tisoč protestnikov.
Zaradi naraščajočih političnih napetosti je premier Re-cep Tayyip Erdogan sklical predčasne parlamentarne volitve. Na volitvah 22. julija je ponovno z veliko večino zmagala AKP, ki je za svojega predsedniškega kandidata znova izbrala prav Guela. Kritike so se ob tem nadaljevale.
CHP je tudi tokrat bojkotirala predsedniške volitve, v ponedeljek pa se je znova oglasila vojska. Slednja sicer ni nakazala, da se bo poskušala vmešati v današnje volitve, je pa s tem spomnila na svoja pretekla posredovanja za uveljavitev načela ločitve vere od države.
Načelnik generalštaba turške vojske Yasar Buyukanit je v ponedeljek posvaril, da je sekularna ureditev na udaru »središč zla, ki jo želijo sistematično spodkopati«. »Turške oborožene sile ne bodo popuščale... , so v službi obrambe turške republike,« je v pisni izjavi ob 30. avgustu, ki je v Turčiji dan zmage, zapisal Buyukanit.
Gul je v minulih dneh ob kritikah, da prinaša islami-stično naravnan politični program, ponavljal, da bo njegova prednostna naloga med sedemletnim mandatom ohranitev sekularne ureditve. Sekularisti trde linije pa so kljub temu vztrajali, da bo AKP z Gulom na čelu države prevzel vse vodilne položaje v Turčiji, kar naj bi mu omogočilo uresničevanje islamističnih ambicij. Liberalci sicer tovrstne kritike zavračajo kot podpihovanje zaradi strahu, ker nasprotnikom AKP ne uspe doseči vedno večje priljubljenosti Erdoganove stranke.
Več turških časnikov je medtem menilo, da bodo turške institucije in deli civilne družbe pozorno spremljali vsak Gu-lov korak in da bo imel slednji tako veliko dela pri razprševanju strahov, da bo njegovo predsedovanje povečalo vlogo religije v javnem življenju. (STA)
ABDULLAH GÜL - Biografija
Politik z islamistično preteklostjo, ki pod brki rad skriva nasmešek
ANKARA - Turški zunanji minister Abdullah Gul, ki je bil včeraj v turškem parlamentu izvoljen za predsednika države, namerava biti aktiven voditelj. Politik z islamistično preteklostjo, ki pod brki rad skriva nasmešek, želi ob tem ohraniti mednarodni ugled Turčije. »Turčija se bo bolj angažirala in se bolj udeleževala v mednarodnih vprašanjih,« je pred dnevi napovedal 56-letni Gul, katerega soproga v javnosti nosi naglavno ruto, zaradi česar je tarča kritik dela turške javnosti.
Gul se je za položaj predsednika prvič potegoval že aprila in maja letos, njegovo izvolitev pa je z bojkotom preprečila opozicija. Ustavno sodišče je namreč takrat za veljavnost glasovanja v prvih dveh krogih glasovanja zahtevalo navzočnost najmanj 367 poslancev v 550-članskem parlamentu, ki zaradi bojkota opozicije ni bila uresničljiva. Posredno se je takrat proti Gulu oglasila tudi vojska, v protest proti islamiz-mu pa se je na ulicah turških mest zbra-
lo več sto tisoč protestnikov.
Svoje nasprotovanje Gulu je opozicija spomladi utemeljila s trditvami, da bo z njegovo izvolitvijo islam postal prevladujoča sila v državi, ki bo prežela vse pore življenja. Gul je namreč pobožen musliman, njegova soproga in hči pa v javnosti nosita naglavno ruto, ki je po mnenju sekularnih Turkov simbol političnega islama, tega pa si ne želijo v predsedniški palači.
Gul pa velja tudi za svetovljana. Za razliko od turškega premiera in kolega Recepa Tayyipa Erdogana govori tekoče angleško, pa tudi arabsko. Po izobrazi je ekonomist, zaradi doktorskega štu dija pa se je dve le ti mu dil v Ve -liki Britaniji. Do vstopa v politično življenje je med letoma 1983 in 1991 delal kot strokovnjak za gospodarstvo za Islamsko razvojno banko (IDB) v savdski Džedi.
Prve politične izkušnje si je nabiral v kasneje prepovedani islamistični Stranki blaginje (RP), na listi katere je
bil leta 1991 v svojem rojstnem mestu Kayseri v osrednji Anatoliji prvič izvoljen v parlament. Leta 1995, ko j e RP zmagala na parlamentarnih volitvah, je bil imenovan za državnega sekretarja za zunanje odnose v prvi vladi pod vodstvom islamistov v Turčiji. Dve leti kasneje je vojska predsednika RP Necmet-tina Erbakana in takratnega premiera pregnala s položaja.
Gul je skupaj z ostalimi poslanci iz RP oblikoval Stranko vrednot, katere zmerni člani so začeli razmišljati o spremembi politike. Leta 2000 se je Gul potegoval za vodenje stranke, a je za las izgubil bitko. Potem ko so tudi Stranko vrednot leta 2001 prepovedali, sta šli njena tradicionalistična in modernistična struja vsaka svojo pot. Tradiciona-listi, zvesti Erbakanu, so ustanovili Stranko sreče, modernisti, med katere sta sodila tudi Gul in Erdogan, pa Stranko za pravičnost in razvoj (AKP). Slednja se je oddaljila od svoje islamistične preteklosti ter sprejela desnosredinski,
prozahodni program s poudarkom na verskih svoboščinah.
Prav Gul, ki ga nekateri Turki kritizirajo, po mnenju drugih predstavlja najbolj zmeren del AKP. V svoji politični karieri je namreč deloval tudi kot odposlanec med proislamskimi silami in zahodnimi zaveznicami Turčije. Ob tem je razvil tesne vezi z diplomatskim zborom v Ankari, zato mu zaupajo tudi evropski politiki.
V sam politični vrh se je Gul povzpel z zmago AKP na parlamentarnih volitvah leta 2002. Takrat je začasno prevzel vodenje vlade, česar Erdogan zaradi islamistične preteklosti sprva ni smel. Premierski stolček je Gul Erdo-ganu prepustil po treh mesecih in pol ter prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Med njegovimi največjimi uspehi je predvsem začetek pristopnih pogajanje z EU, kar je Turčiji oktobra 2005 uspelo po njegovem intenzivnem lobi-ranju in zaradi prizadevanj Erdogana.
Andreja Juvan, STA
BLIŽNJI VZHOD
Novo srečanje Olmert Abas
JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas sta se na srečanju v Jeruzalemu včeraj lotila najobčutljivejših vprašanj, ki delijo Izraelce in Palestince. Po navedbah neimenovanega izraelskega predstavnika, sta načela vprašanje končnih meja, Jeruzalema in palestinskih beguncev, prvič tako poglobljeno. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je medtem poudaril, da so bili pogovori še v fazi »predlogov in ne pogajanj«. Včerajšnje srečanje Abasa in Olmerta je bilo četrto, odkar je gibanje Hamas sredi junija po večdnevnem divjanju nasilja prevzelo nadzor na območju Gaze. Sestanek v Olmertovi rezidenci v Jeruzalemu je potekal v luči konference o Bližnjem vzhodu, ki jo je za november napovedal ameriški predsednik George Bush, in naj bi bil del prizadevanj, da bi ta konferenca uspela.
To je bil tudi drugi sestanek izraelskega in palestinskega voditelja v tem mesecu. Nazadnje sta se srečala 6. avgusta v Jerihu, ko sta spregovorila o vzpostavitvi palestinskega države in obnovi mirovnega procesa, kije že sedem let blokiran. V Jerihu pa jima ni uspelo zbližati stališč glede omenjene mednarodne mirovne konference.
Kot je povedal neimenovani izraelski predstavnik, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, sta Olmert in Abas danes »v luči dokumenta, ki bi ga predstavili na mednarodni konferenci, razpravljala o okvirnem dogovoru, ki bi vključeval ključna vprašanja, kot so begunci in status Jeruzalema«. Olmert se namerava po navedbah omenjenega vira z Abasom v prihodnjih tednih sestati še dvakrat ali trikrat.
Na teh srečanjih naj bi voditelja razpravljala o omenjenih vprašanjih, nato pa naj bi vzpostavili delovne skupine, ki bi spisale dokument in ga dale v potrditev obema stranema, je dodal izraelski vir. Povedal je še, da sta voditelja govorila tudi o tihotapljenju orožja iz Egipta na območje Gaze in načinih, kako ga preprečiti.
Glavni palestinski pogajalec Erekat je medtem poudaril, da so bili današnji pogovori še v fazi »predlogov in ne pogajanj«. Nismo še dosegli faze podrobnosti. Nismo še dosegli faze načrtov za dogovor. Izraelski strani nismo predstavili nobenega dokumenta in od Izraelcev nismo dobili nobenega dokumenta, je Erekat povedal na novinarski konferenci v Ramali.
Ob tem je Olmerta obtožil, da ni izpolnil preteklih obljub glede delne odprave izraelskih vojaških zapor na Zahodnem bregu, ki so dnevno jabolko spora med palestinskim prebivalstvom in izraelsko vojsko in ki otežujejo palestinski gospodarski razvoj. Srečanje tako očitno ni prineslo oprijem-ljivejšega napredka, je vsaj potekalo v pozitivnem vzdušju. Abas se je med drugim vpisal v zlato knjigo rezidence izraelskega premiera.
Abas je sicer v pogovoru za palestinsko televizijo pred srečanjem z Olmertom povedal, da bo s slednjim spregovoril o »vsakodnevnih težavah palestinskega ljudstva, zaporah, zapornikih, varnostnih službah in gospodarskih vprašanjih«. Dodal je tudi, da bo vsakršen sporazum, ki ga bo sklenil u Izraelom, dal na referendum in ga predstavil parlamentu. Zagotovil je še, da odločno zavrača »državo z začasnimi mejami«.
V pogovoru za radio Glas Palestine pa je Abas povedal, da bo mednarodna mirovna konferenca izguba časa, če se ne bo lotila ključnih vprašanj, ki zadevajo prihodnjo palestinsko državo - meja, beguncev in statusa Jeruzalema. Izrael je v preteklosti zavračal razprave o omenjenih temeljnih vprašanjih pred potekom novembrske konference. (STA)
1 2 Sreda, 29. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
Včerajšnje zasedanje ožjega odbora goriških županov
bumbaca
Tarife se višajo, storitve se slabšajo, primanjkljaj je vse večji. Ožji odbor županov goriške pokrajine je zaskrbljen zaradi ne ravno rožnatega položaja družbe za javne storitve IRIS, zato pa je včeraj popoldne njeno vodstvo pozval, naj v roku desetih dni pripravi razvojni načrt za izhod iz krize. Srečanje je potekalo na goriškem županstvu, poleg domačega prvega občana Ettoreja Romolija pa so bili prisotni župani iz Ronk Roberto Fontanot, iz Tržiča Gianfranco Pizzolitto, iz Krmina Luciano Patat, iz Romansa Alessandro Zanella in iz Moša Pierluigi Medot.
»Družba IRIS je v zaskrbljujočem položaju, zato pa ne gre izgubljati časa,« je poudaril Romoli in spregovoril o včerajšnjem srečanju. »Z župani smo se pogovarjali o porastu tarih in o drugih odprtih vprašanjih ter se domenili, da bomo nov upravni svet družbe IRIS pozvali, naj čim prej - po možnosti v desetih dneh - pripravi in nam izroči razvojni načrt,« je pojasnil goriški župan in nadaljeval: »Takoj ko bomo dobili v roke zahtevani dokument, bomo sklicali srečanje z vsemi župani goriške pokrajine.« Po Romolijevih besedah župane skrbijo tri problematike. Ob porastu tarif, ki so ga prebivalci raznih občin že občutili, sta v ospredju pozornosti vse večji primanjkljaj družbe IRIS in vse nižja kakovost storitev. Lani je družba zaključila poslovno leto z 1.416.000 evrov izgube, njena zadolžitev pa je znašala 28.000.000 evrov. Izgubo so beležili pri distribuciji električne energije in pri dejavnostih, ki so vezane na okolje oz. na ravnanje z odpadki, kjer so stroški zelo visoki.
Na včerajšnjem srečanju so župani izpostavili, da je kakovost storitev vedno slabša, še največ težav pa imajo pri zbiranju odpadkov. Krminski župan Luciano Patat je pri tem pojasnil, da je v njegovi občini družba IRIS poverila pobiranje vlažnih odpadkov drugemu podjetju. Le-to po mnenju župana nima primernih tovornih vozil, saj se iz tovornjakov, naloženih z organskimi snovmi, razliva smrdeča tekočina. »Potrebna je večja kontrola nad podjetji, ki jim družba IRIS daje v zakup dela,« je poudaril Patat in se skupaj z drugimi župani strinjal, da mora ob tem družba IRIS tudi bolje nadzirati svoje stroške. (dr)
GORICA - Odobren izvršni načrt
Strugo Potoka bodo utrdili
Strugo in bregove Potoka, ki teče skozi Ločnik in Majnice, bodo utrdili, s tem pa preprečili, da bi voda izpodjedala bližnja zemljišča in poplavljala državno cesto 351. Včeraj je namreč goriški občinski odbor odobril izvršni načrt za regulacijo vodotoka, sedaj pa bo tehnični urad pripravljeno dokumentacijo posredoval pristojnim uradom dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je poseg finančno podprla. Načrt za regulacijo Potoka je pripravil inženir Renzo Lupi, za realizacijo gradbenih del pa bo potrebnih 1.549.730 evrov. Pred začetkom gradbenega posega bodo morali razlastiti nekaj zemljišč ob Potoku, zato pa naj bi se sanacija začela maja leta 2009; po predvidevanjih tehničnega urada goriške občine bi se poseg moral zaključiti maja 2010. Ob tem je Romolijev občinski odbor na včerajšnjem zasedanju imenoval nova člana komisije za pripravo seznama ljudskih sodnikov za porotno sodišče; v komisijo sta bila imenova občinska svetnika Marina Francesca Colombo iz vrst večine in Daniele Orzan iz vrst opozicije.
Razpis za gradnjo čistilne naprave pri Gradežu
Izteka se rok za predložitev ponudb za uresničitev prvega sklopa del nove čistilne naprave v Gradežu; za posegom stojita družba IRISACQUA in občina Gradež. Razpis za udeležbo na javnem natečaju je bil objavljen pred velikim šmarnom na spletni strani dežele FJK; prvi sklop del velja 1.130.472 evrov, medtem ko znaša vrednost celotne infrastrukture - zgrajena bo v treh fazah - skupno 7.036.538 evrov. Rok bo zapadel 12. septembra, dodelitev del pa je napovedana za konec istega meseca. Izbirali bodo po načelu ekonomsko najbolj ugodne ponudbe.
Brancatijev »zakladek«
Goriški občinski svet se bo počitniškem premoru ponovno sestal jutri, zato pa svetniki opozicije pozivajo predsednika občinskega sveta Ri-nalda Rolda, da naj čim prej skliče komisijo za proračun. Na dnevnem redu zasedanja je namreč več pomembnih vprašanj fiskalne narave, o katerih je opozicija slabo obveščena, zato pa je po mnenju občinskih svetnikov Federica Portellija (Oljka) in Bernarda De Santisa (Progetto Gori-zia) o njih potrebna čimprejšnja razprava. Kritično o Roldovem dosedanjem delu so se poleg Portellija in De Santisa v skupni izjavi izrekli tudi Daniele Orzan in Božidar Tabaj iz Oljke, Andrea Bellavite in Anna Di Gi-annantonio iz Foruma za Gorico in Donatella De Gironcoli (Državljani za predsednika). Po njihovi oceni je nedopustno, da občinske komisije še niso bile sestavljene in da svetniki niso vnaprej obveščeni o vsebinah občinskih svetov.
Opozicijski svetniki opozarjajo, da bo na jutrišnjem zasedanju govor o prvih spremembah proračuna, zato želijo vedeti, katere postavke prejšnje levosredinske urpave so bile črtane. Obenem zahtevajo pojasnila glede »zakladka« enega milijona in pol evrov oz. porazdelitve dodatnega davčnega priliva, ki ga je Vittorio Brancati pustil v doto Ettoreju Romo-liju. Tabaj in ostali ob tem opozarjajo, da sta na dnevnem redu jutrišnje seje tudi odobritev proračuna občinskih lekarn, ki je v aktivu za približno 100.000 evrov, in poravnava izgube družbe Areoporto FVG. Ne nazadnje opozicijski svetniki zahtevajo, da bi bil za predsednika komisije za proračun izvoljen svetnik opozicije, sicer pa isto velja tudi za komisiji za javna dela in za statut. (dr)
GORICA - Včeraj je ožji odbor upraviteljev vzel v pretres položaj družbe IRIS
Župane skrbijo porast tarif, slabe storitve in primanjkljaj
Novo vodstvo družbe pozivajo, naj v roku desetih dni pripravi razvojni načrt
GORICA - Občina
Srečanje po mrtvilu
V	še počitniškem času je potekal prejšnji teden sestanek med predstavnikoma Zveze slovenskih kulturnih društev iz Gorice in predstavnico Zveze kulturnih društev za novogoriško območje. Do srečanja je prišlo po dolgotrajnem mrtvilu, ki ga je pripisati vrsti vzrokov. Vsekakor pa je potrebno poleg odmevnih izjav in priseganj na skupni prostor in medsebojno poznavanje in sodelovanje postoriti tudi kaj oprijemljivega.
V	tem duhu, a brez pretiranih ciljev, so udeleženci sestanka preverili po vsebini stične točke, ki jih je mogoče uresničiti že v naslednjih mesecih. Gre za soudeležbo na nekaterih ustvarjalnih projektih, pa tudi za neposredna spoznavanja zamejskega prostora in struktur, o čemer bomo poročali sproti ob vsakem uresničenem dogovoru.
Policijski nadzor hitrosti
Novogoriški policisti bodo danes v dopoldanskem času poostrili nadzor nad prekoračitvami hitrosti prometa; še posebej bodo spremljali okolico šol v Novi Gorici, Solkanu, Šempasu, De-sklah in Kanalu. Akcijo bodo izvajali do prvih dni v septembru. V času nadzora bodo še posebej preverjali pravilen prevoz otrok. Policisti voznike opozarjajo, da naj bodo predvsem v prvih dneh začetka šolskega leta še posebej previdni pri vožnji mimo šol ter vrtcev in pri vožnji skozi naselja. (km)
SSk, svečanost za Uršiča
Slovenska skupnost prireja obeležitev 60-letnice tragičnega izginotja časnikarja in političnega delavca Andreja (Slavka) Uršiča. Potekala bo jutri ob 18. uri na glavnem trgu v Kobaridu; pri pripravah sodelujeta društvo TIGR, ki je na kobariškem trgu postavilo Uršiču tablo leta 2001, in krožek Anton Gregorčič. Ob udeležbi kobariškega župana Roberta Kavčiča bo Uršičev lik osvetlil Ivo Jevnikar, zapela bo vokalna skupina Vrh sv. Mihaela.
Prvenstvo na Soči
Iz Kajak kluba Soške elektrarne sporočajo, da bo državno prvenstvo za člane in mladince v slalomu in spustu v kajaku in kanuju potekalo v Solkanu od 31. avgusta do 2. septembra. V petek bo prvenstvo v spust-sprintu, v soboto se bodo slalomisti borili za medalje v slalomu, v nedeljo pa v spustu-klasiki z startom v Sloveniji in ciljem v Italiji. Program: 31. avgusta spust-sprint s startom ob 15. uri za člane, U23, mladince; 1. septembra slalom s startom ob 10. uri za člane, U23; 2. septembra spust klasika (od Solkana do Podgore) s startom ob 10.30 za člane, U23, mladince.
RONKE
Grožnje Slovencem
Udarili so z grobimi žaljivkami čez Slovence v Laškem. Za tarčo so izbrali Jadro, slovensko društvo iz Ronk, in predvsem njenega predsednika. Grozilno pismo je našel včeraj v poštnem nabiralniku društvenega sedeža. Gre za lista formata A4, od katerih je prvi natančno enak tistemu, ki ga je sredi prejšnjega tedna ista roka odvrgla med pošto krajevnega italijanskega dnevnika in grozila s smrtjo tržiškim upraviteljem. Tudi tokratno pismo prinaša grožnjo: »Il bilinguismo non passera! Se necessario si sparera.« Nadaljuje se z gnus vzbujajočim osebnim napadom. Danes bosta ročno napisana lista prišla v roke tržiških karabinjerjev, nakar nameravajo prizadete osebe posredovati na prefekturi v pričakovanju, da se bodo varnostne sile aktivirale proti sramotnim napadom - prepričani smo - redkih posameznikov, ki se napajajo v protislovenski gonji. Ker iščejo odmevnost, zato da bi pritisnili na javnost, jim je ne bomo dali.
ŠTMAVER - Note v mestu
V goste prihaja kvartet kitar
V okviru vsakoletne pobude Note v mestu potekajo tudi letos v goriškim mestnih četrtih koncerti komornih glasbenih zasedb. Enemu teh koncertov bo mogoče prisluhniti v petek, 31. avgusta, ob 20.30 uri v cerkvi v Štmavru. Pobudnik je glasbena fundacija mesta Gorica, prireditelj štmavrskega večera pa je Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Oslavje; pri organizaciji sodelujeta še domače kulturno društvo Sabotin in krajevna župnija.
Petkov večer na obronkih Sabotina bo namenjen iz ključ no ki ta ri. Z in stru men tom na stru ne se bo do predstavili štirje odlični kitaristi, ki so že dobro uveljavljeni v domačih in širših glasbenih krogih. Ljubiteljem glasbe se bodo tako predstavili David Grego, Mario Milosa, Gabriele Del Forno in Mariafrancesca Arcidiacono. Štirje mojstri priljubljenega »brenkala« se bodo spoprijeli z nelahkim programom, ki vsebuje skladbe De Viseeja, Paganinija, Waltona, Brouwerja, Tortore in drugih. Skratka, obeta se prijeten avgustovski večer v družbi odlične glasbe, ki bo zadovoljila občinstvo s še tako zahtevnimi okusi. Mala štmavrska cerkev slovi namreč po odlični akustiki in velja za zelo primerno za tovrstne koncerte, saj v njej prihajajo do izraza manj hrupni instrumenti, kot je ravno primer akustične kitare. (vip)
PIERIS - Na križišču v Pierisu zaradi pregretja motorja
Ogenj iz avtobusa
Dim je opazil voznik - Nihče v nevarnosti, saj je bil avtobus na izvenmestni progi prazen
Poškodovani avtobus
coco
Voznik avtobusa se je pravočasno zavedel, da se iz motorja dviga dim. Najprej je sam poskusil ukrotiti začetek požara, ker pa ga ni obvladal, je poklical na pomoč gasilce, ki so preprečili, da bi avtobus pokrajinskega podjetja APT zgorel in da bi bila povzročena precejšnja gmotna škoda.
Na sedežu gasilcev je alarm včeraj zabrnel ob 15.23; tržiška ekipa je bila v peščici minut na križišču
na pokrajinski cesti št. 1 v Pierisu. Po začetnem dimu so se iz motorja na zadnji strani avtobusa prikazali prvi plameni. Voznikse jih je lotil z gasilno napravo, ki sodi k opremi vozila, vendar zaman. Obvladali so jih gasilci, ki so se v kasarno vrnili okrog 17.30. Ugotovili so, daje ogenj povzročilo pregretje motorja, k sreči pa nihče ni bil v nevarnosti, saj je bil avtobus na izvenmestni progi prazen. Promet na cesti je bil nekaj časa oviran.
/
GORIŠKI PROSTO
GORICA - Župan sprejel zbor Vesna, v gosteh pri centru Bratuž
Občinsko sejno dvorano napolnil ruski napev
Pevci začutili, da se v mestu prepletata slovanski in mediteranski svet
Moskovski zbor Vesna je zapel goriškemu županu
bumbaca
Pesem ruskega skladatelja Vasilija Sergejeviča Kalinnikova Slavček je včeraj odmevala v občinski sejni dvorani v Gorici, kjer je župan Ettore Romoli sprejel moskovski mladinski zbor Vesna. »Pričakoval sem priletne oz. odrasle pevce, v resnici pa v zboru pojete sama lepa in mlada dekleta,« je poudaril župan Romoli ob vstopu v sejno dvorano, kjer mu je nato zbor poklonil že omenjeno pesem. Župan je zatem nagovoril zborovodjo Alexandra Ponomariova, mu čestital za uspehe, ki jih s svojimi pevci žanje po svetu, ter mu podaril plaketo z goriškim gr-
bom. V zameno je ruski zborovodja izročil Romoliju zgoščenko in se mu zahvalil za gostoljubnost. Ruske pevce in pevke je med obiskom na goriški občini spremljala Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer je zbor nastopil sinoči s celovečernim koncertom, o katerem bomo še poročali.
Ruski zbor, ki ga sestavljajo trije pevci in 42 pevk med 10. in 14. letom starosti, je v Gorico prispel včeraj zjutraj, sicer pa se je v nedeljo udeležil prestižnega tekmovanja za Grand prix v Arezzu. Po besedah Franke Žgavec so se v Arezzu mu-
TRŽIČ - Priseljenci
Presegli prag desetih odstotkov
V Tržiču je število priseljencev preseglo deset odstotkov prebivalstva. Iz matičnega urada tržiške občine so sporočili, daje bilo 31. julija registriranih 2.781 priseljencev (1.713 moških in 1.050 žensk), v mestu pa je bilo skupno 27.666 prebivalcev. Največ tujih državljanov prihaja iz Bangladeša, in sicer 580 moških in 274 žensk, medtem ko je izredno številna tudi prisotnost priseljencev iz držav bivše Jugoslavije. Le-teh je skupno 1.074, sicer pa jih je 384doma iz Hrvaške (291 žensk in 93 žensk), 301 iz Makedonije (222 moških in 79 žensk), 210 iz Bosne in Hercegovine (143 moških in 67 žensk) in 149 iz Srbije (86 moških in 63 žensk). Med priseljenci iz Bangladeša in držav bivše Jugoslavije prevladujejo moški, ki so zaposleni v raznih industrijskih obratih, med novimi prišleci iz Romunije in Ukrajine pa je več predstavnic nežnega spola, ki so zaposlene kot negovalke oz. so se poročile z domačini. V Tržiču je tako 92 Romunk in 85 Romunov ter 56 Ukrajink in 18 Ukrajincev. Številna je tudi skupnost priseljencev iz Albanije, ki šteje 117 članov (47 žensk in 70 moških), skupno pa so v mestu ladjedelnic prisotni predstavnik 72 narodnosti. Po en priseljenec je doma iz Kampučije, Ekvadorja, Gvineje, Libanona, Paragvaja in Tajske, Japonske, Avstralije in Armenije.
Da bi se priseljenci čim bolje vključili v krajevno stvarnost, prireja tržiška občina tečaje italijanskega jezika za odrasle. »Septembra se bo začel nov niz tečajev, saj je jezik izredno pomemben faktor integracije,« je povedala tržiška podžupanja Silvia Altran, občinska odbornica za socialne službe Cristiana Morsolin pa je pojasnila, da bodo tečaje priredili s finančno podporo deželne vlade, ki je temu namenu namenila 26.000 evrov. V sodelovanju z združenjem priseljencev ALEF bodo jeseni uresničili projekt izobraževanje na področju varnosti na delovnem mestu, ki gaje dežela podprla s 12.000 evrov prispevka.
dili zmagovalci tekmovanj iz Varne, Tou-lousa, Toura, Debrecena in goriškega tekmovanja Seghizzi, sicer pa je moskovski zbor zmagal Grand prix leta 2000. Ruski pevci in pevke so v Arezzo prispeli po dolgi in utrudljivi poti. Z vlakom so se vozili 32 ur iz Moskve v Bratislavo, nato pa še deset ur z avtobusom do toskanskega mesta. V ponedeljek je zbor med potjo proti naši deželi obiskal Benetke, včeraj v dopoldanskih urah pa so se ruski pevci in pevke mudili po Gorici. V spremstvu prevajalke Katje Vončina in kustosa Pokrajinskih muzejev Saše Quinzija so si ogledali goriški grad, nato pa še mestno središče. Mladi Rusi in Rusinje so bili navdušeni nad Gorico, saj so občutili, da se v mestu prepletata slovanski in mediteranski svet. Ob tem jih je posebno presenetilo dejstvo, da sta imela oba goriška spremljevalca rusko ime, tako da so se z njima že po prvem stiku takoj razumeli. (dr)
Ü2 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341.
U Kino
GORICA - KINEMAXDvorana 1:17.50 -20.00 - 22.10 »Sicko«. / Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il bacio che as-pettavo«. / Dvorana 3: 18.00 - 20.10 -22.10 »Alla deriva«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Disturbia«. / Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Prova a volare«. / Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«. TRŽIČ - KINEMAX Dvorana 1: 17.45 -20.00 - 22.15 »Sicko«. / Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Prova a volare«. / Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il ba-cio che aspettavo«. / Dvorana 4:18.00 - 20.15 - 22.15 »Disturbia«. / Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »4 mesi, 3 set-timane e 2 giorni«.
9 Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO UL. BROLO IN RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB
sporočata, da bodo imenovanja su-plentov iz ravnateljskih lestvic za osnovne šole v četrtek, 30. avgusta 2007, ob 8.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo v Gorici (tel. 0481-531824).
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO
obvešča, da bo profesorski zbor v ponedeljek, 3. septembra, ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO
obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45).
R
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 8.30 v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠO LE DO BER DOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠO LE DO BER DOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; Sovodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjan in Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila.
RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH
ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Trubar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar.
SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva.
M Izleti
LETNIKI 1947 iz občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan sporočajo, da za enodnevni izlet na Gardsko jezero 1. septembra bo odhod avtobusa iz Doberdoba ob 6. uri s postankom v Sovod-njah pri cerkvi ob 6.30. Prosijo za točnost.
SPDG vabi v nedeljo, 2. septembra, na izlet z gorskimi kolesi na Kobariški Stol. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pred goriškim sejmiščem. Informacije na tel. št. 328-8292397 (Robert).
SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob
14.	uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481-882079).
H Čestitke
Poročila sta se MIRA in VALTER.
Vso srečo jima na skupni poti želimo
mama Štefka, oče Silvan in bratKristi-
an. Enake želje tudi M A TEJKI in TOMAŽU.
H Obvestila
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na praznovanje 30. obletnice delovanja: 31. avgusta ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah predstavitev knjige izdane ob jubileju in koncert godbe Krvodajalcev iz Vileša, v soboto, 1. septembra, ob
15.	uri turnir v odbojki na igrišču ob Kulturnem domu v Sovodnjah, v nedeljo, 2. septembra, s pričetkom ob 9.30, v Sovodnjah, osrednja prireditev ob jubileju.
GORIŠKI URAD MOTORIZACIJE sporoča, da bodo s ponedeljkom, 3. septembra, okenca odprta po urniku: ob ponedeljkih med 8.45 in 12.30 ter med 15. in 17. uro, od torka do petka pa izključno v dopoldanskem času, 8.45-12.30
GORIŠKI URAD ZSKD je odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
KNJIŽNICA FEIGELbo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta zaradi dopusta od 3. do 14. septembra.
ONAV (Vsedržavna organizacija degus-tatorjev vin) vabi zainteresirane v četrtek, 30. avgusta, ob 20.30 na Oddelek vinogradništva in enologije Videmske univerze s sedežem v Krminu, kjer bo osebje konzorcija Collio predavalo o letošnji trgatvi; udeležbo je treba potrditi na tel. 0481-32283 (Daniela Marko-vič).
PRVI PRAZNIK PRITRKOVALCEVGORIŠKE bo v soboto, 1. septembra, na Sveti Gori; ob 15. uri nastop skupin prit-
Sreda, 29. avgusta 2007
NAROČNIKOM
PJRUMOIRSIKKEGA
Ib1E1N1/A1M
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
rkovalcev iz vse Goriške, ob 17. uri slovesna maša, ob 18. uri predstavitev projekta za koordinacijo goriških pritrko-valcev.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10. do 13. in od 3. septembra dalje tudi v popoldanskih urah od 14 do 18. Telefon in fax št. 0481-532163 0481-547569, E-mail scgvkomel@tin.it.
URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 29. avgusta, urad v Gorici zaprt.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone, 8/B (tel. 040-360072).
0 Prireditve
KRAJEVNI SVET PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE, v sodelovanju s KD Sabotin in župnijo Sv. Mavra in Silvestra prirejajo koncert Note v mestu 2007, ki bo v petek, 31. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru. Vstop prost.
PUPPET FESTIVAL: danes, 29. avgusta, ob 10.00 v parku Vile Coronini-Cron-berg v Gorici Viva Opera Circus »Ac-que magiche«; ob 17.00 V centru Lenassi v Gorici Ensamble Materialtheater »Giorgio nel garage«; ob 18.00 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici Girovago e Rondella »Mano viva« (vstop prost); ob 19.00 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici AperiPuppet »Omaggio a Carlo Goldoni«; ob 21.00 v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici Girovago e Rondella »Mano viva« (vstop prost); ob 21.30 v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici Viva Opera Circus »Acque magiche«; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira obeležitev 60-letnice tragičnega izginotja časnikarja in političnega delavca Andreja (Slavka) Uršiča. Potekala bo v četrtek, 30. avgusta, ob 18. uri v Kobaridu; pri pripravah spominske svečanosti sodelujeta društvo TIGR in krožek Anton Gregorčič.
V PARKU CORONINI v Gorici bo v soboto, 1. septembra, ob 21. uri koncert jazz, ljudske in klasične glasbe s skupino »Zagreb jazz kuartet«; informacije na tel. 0481-533485.
Pogrebi
DANES IZ GORICE:
9.00, Maria Franco por. Nemez iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu.
DANES IZ PIERISA: 9.45, Vilma Fonta-not iz doma za ostarele Sereni orizzon-ti na pokopališče v Tržiču.
DANES V RONKAH: 10.55, Eraldo Franceschini iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in v Spi-neo za upepelitev.
DANES VTRŽIČU: 12.00, Albina Zuccon vd. Majona na glavnem pokopališču.
STRELJANJE
Zagonetka na meji
Tako kot Goričane tudi prebivalce Šempetra, Vrtojbe in Rožne Doline vznemirja pokanje oz. streljanje, ki predvsem v nočnem času krati spanec. Tudi na slovenski strani se sprašujejo, ali morda hrup prihaja z območja čez mejo, iz Italije.
Pred nekaj dnevi so v štabu civilne zaščite občine Šempeter-Vrtojba prejeli prvo prijavo zaradi motečega pokanja, nekaj dni kasneje pa so bili o tem obveščeni še na občini, medtem ko na policiji takšne prijave niso obravnavali. »Ne policijska postaja v Šempetru ne v Novi Gorici nista prijeli prijave zaradi tovrstnega hrupa,« je povedal Simon Justin z novogoriš-ke policijske uprave. Dodal je še, da so bila takšna vprašanja še pred letom dni v pristojnosti policije, od uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju nadzor nad takšnimi primeri prevzema inšpektorat za okolje in prostor. Tajnik občine Šempeter-Vrtojba, Dušan Bremec, je potrdil, daje informacijo o motečem hrupu prejel v torek, 28. avgusta, dva dni prej pa je bil o tem že obveščen poveljnik tamkajšnje civilne zaščite, Stanislav Črvič. Na občini bodo po Bremčevih besedah najprej skušali potrditi domneve, da pokanje povzroča naprava za zastraševanje ptic in divjadi, ki jo uporabljajo kmetje, nato pa bodo skušali odkriti njenega lastnika in se z njim pogovoriti ter najti ustrezno rešitev. To bodo skušali urediti do konca tedna, je zagotovil.
Vznemirjenost zaradi skrivnostnega pokanja traja že nekaj časa na italijanski strani, vzdolž ulice Ter-za Armata na goriškem robu, nočno pokanje pa dosega celo Štandrež. Predsednik okrožnega sveta za Pod-turn in Sv. Ano Pierpaolo Silli se je obrnil na kvesturo in na deželno okolj-sko agencijo ARPA ter zahteval, da se zadeva razčisti. ARPA za to ni pristojna, dobil pa je zagotovilo, da se bo angažirala občinska uprava, ki je tudi pristojna za meritve morebitnega nočnega hrupa. (km, pd)
Danes praznuje 88 let
Avgust Kozlin
Iz srca ti voščimo vse najboljše.
Sin Sandro in tvoji vnukinji -
1 4 Sreda, 29. avgusta
2007
ITALIJA
/
POLITIKA - Polemično nastajanje Demokratske stranke
Veltroni: V Palačo Chigi le po volilnem uspehu
Prepričanje, da bodo primarne volitve v novi stranki okrepile in ne ošibile Prodija
RIM - »V Palačo Chigi bom šel le po volilnem uspehu«. Walter Veltroni, kandidat za tajnika nove Demokratske stranke, izključuje vsakršno možnost zamenjave za krmilom vlade pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v primeru naravnega izteka zakonodajne dobe spomladi leta 2011. Veltroni je tudi prepričan, da bodo oktobrske primarne volitve za novo stranko okrepile in ne ošibile Romana Prodija in njegovo vlado, kot menijo nekateri v levi sredini.
Veltronijeve besede so doživele precej dober odmev v levi sredini, a ne pri vseh njenih predstavnikih. Obrambni minister Arturo Parisi se zelo
čudi, da je Veltroni sloh omenil vlado in Prodija. Vodja t.i. oljkarjev se namreč boji, da Veltroni, podobno kot predsednik Marjetice Francesco Rutelli, že razmišlja o novih političnih zavezništvih, torej p koaliciji brez komunističnih strank in zelenih ter s Casinijevo stranko UD C.
Veltroni si je v Cosenzi privoščil ironični klepet z režiserjem in filmskim igralcem Robertom Benignijem, ki bo v prihodnjih dneh gost praznika Udeur Clementeja Mastelle. Benigni je rimskega župana pozval, naj se odreče nemškemu ali francoskemu volilnemu sistemu in naj brez oklevanj zbere tistega, ki je doma v Vatikanu. »Papež vla-
da do smrti«, je dejal Benigni.
V	kampanji za oktobrske primarne volitve v DS pa ni dosti prostora za šale in ironijo, zlasti potem ko je ministrica Rosy Bindi očitala Veltroni-ju nelojalno kampanjo. Župan Rima, ki je favorit za zmago, je očitke zavrnil in pozval vse tekmece k mirnejšemu soočenju. Bomo videli, kako se bo predvolilno soočenje odvijalo v prihodnjih dneh.
V	desni sredini pa se medtem marsikdo pripravlja na »jesensko« kampanjo proti Prodijevi vladi in Uniji. Silvio Berlusconi in njegov najzves-tejši zaveznik Umberto Bossi sta prepričana, da vlada lahko pade, bolj pre-
Roberto Benigni je Walterju Veltroniju predlagal vatikanski »volilni sistem«: vladaj dokler živiš...
ansa
vidni pa so v Nacionalnem zavezništvu, kjer čakajo, da se predsednik Gianfran-co Fini vrne z dopusta.
Drugače razmišljajo v Sredinski zvezi-UDC, kjer menijo, da Prodi ne bo kar tako padel, zlasti pa ne z opozicijo, ki jo vodita Forza Italia in Severna
liga.
Bivši predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini je prepričan, da je opozicijo proti levi sredini voditi premišljeno in ne zaletavo, kot npr. de la Bos si. Ca si ni tu di me ni, da v pri -meru Prodijevega padca ne sme takoj priti do predčasnih političnih volitev, temveč do t.i. institucionalne vlade, ki pa jo Bossi in Berlusconi odklanjata.
GOSPODARSTVO - Montezemolo sestavlja seznam nerešenih vprašanj
Zveza industrijcev se pripravlja na vročo jesen
RIM - Zveza industrijcev se s predsednikom Luco Corderom di Montezemolo pripravlja na zelo intenzivno jesen. Prva obveznost čaka vodstvo industrijcev že prihodnji teden, 5. septembra, ko se bo sestalo predsedstvo Confindustrie in bo razpravljalo o soočanjih z vlado in s sindikalnimi organizacijami. Gre za teme, o katerih je sicer tekla beseda tudi med počitnicami in o katerih so razpravljali na številnih srečanjih zasedanjih in okroglih mizah, med razpravljalci pa je bil najaktivnejši prav Montezemolo: davki, spodbude za podjetja, politika, welfare, rast, investicije... Poglejmo, kakšna so stališča zveze industrijcev o nekaterih ključnih vprašanjih.
DAVKI. Osrednja tema celotnega proizvodnega sektorja je ocena, da je davčni pritisk na podjetja previsok. Montezemolo to trdi že več mesecev: višina davkov, ki jih morajo plačevati italijanska podjetja, tako na državni kot na krajevni ravni, močno ogroža kom-
petitivnost italijanskih podjetij na mednarodnem trgu. Za podjetja gre torej za ključno vprašanje in ocenjujejo, da je, kot je Montezemolo dejal prejšnji teden v Cortini, »mera polna«; zato niso pripravljeni plačati niti evra več. Zato bo to ena prvih obveznosti zveze indu-strijcev; njeno vodstvo se bo že v začetku septembra na ministrstvu za finance začelo pogovarjati o uresničitvi načelnega dogovora med Montezemo-lom ter ministroma Bersanijem in Vi-scom, po katerem naj bi v zameno za znižanje davkov na podjetja spremenili postopek za namenjanje finančnih spodbud podjetjem. Industrijci pa odločno odklanjajo kakršnokoli dodatno obdavčitev finančnih rent; Mon-tezemolo je tak predlog označil za »škandalozen«.
JAVNI IZDATKI. Zmanjšanje stroškov države oziroma javnih ustanov je druga točka na dnevnem redu. In-dustrijci že dalj časa trdijo, da mora država predvsem zmanjšati javni dolg,
»ki odžira velik del razpoložljivih sredstev«, vendar brez privijanja davčnega vijaka. Potrebna je torej pogumna politika krčenja državnih izdatkov, ki so v zadnjih letih prekomerno narasli. Tudi o tem je Montezemolo poleti govoril zelo jasno: »Ta vlada, prav tako kot vse prejšnje, nima poguma, da bi krčila nepotrebne izdatke«.
VIŠJI PRILIV. Višji davčni priliv in prihodki, ki so rezultat preprečevanja oziroma ugotavljanja davčnih utaj, je tesno povezan s prejšnjimi točkami. Sedaj, ko je jasno, da je dodatnih sredstev več kot so predvidevali ob začetku stoletja, se je začel pravi lov na ta »zaklad«. Za Zvezo industrijcev pa dejstvo, da bo sredstev več, ne pomeni spremembe strategije: dodatna sredstva je treba izkoristiti za zmanjšanje javnega dolga, za spodbujanje gospodarske rasti in za gradnjo infrastruktur, brez katerih podjetja izgubljajo na kompetitivnosti.
WELFARE. Confindustria je že 3. avgusta ocenila, da sporazuma o so-
cialnih vprašanjih, ki ga je podpisala z vlado in sindikati, ni mogoče spremin-jati.Pri tem industrijci ostajajo. Prav tako niso spremenili stališča o zakonu Biagi, ki bi ga bilo treba po Monteze-molovem mnenju braniti tako z leve kot z desne. Industrijci menijo, da ta zakon prepogosto kritizirajo »dindikati, ki niso sposobni pogleda v prihodnost« in levi del vlade, »ki bi moral biti v opoziciji«.
POLITIKA. Sindikat in poilitiki so, po mnenju industrijcev, dve sveti kravi, ki naj bi bili nedotakljivi. Politika pa se mora spremeniti, v središče pozornosti mora potisniti ugled in zasl,uge, ker je treba reformirati državo. »Kako lahko sploh mislimo o državi, ki ima največje število strank v Evropi in, namesto da bi to število zmanjševala, ha še veča,« se je Montezemolo spraševal v Cortini in dodal, da ima Italija pčoslansko zbornico in senat, ki opravljata isto delo, delata dva dni tedensko in imata zelo nizko produktivnost.
Evropska centralna banka
28. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 28.08 27.08	
	ameriški dolar	1,3664	1,3658
japonski jen		157,55	158,63
	kitajski juan	10,3252	10,3260
ruski rubel		35,0860	35,0479
	danska krona	7,4442	7,4423
britanski funt		0,67890	0,67770
	švedska krona	9,3721	9,3720
norveška krona		7,9475	7,9515
	češka krona	27,716	27,808
švicarski frank		1,6366	1,6436
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		257,42	255,95
	poljski zlot	3,8320	3,8265
kanadski dolar		1,4421	1,4327
	avstralski dolar	1,6552	1,6425
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,2475	3,2240
slovaška krona		33,754	33,718
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,7013	0,6991
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		87,20	87,44
	turška lira	1,8128	1,7969
hrvaška kuna		7,3232	7,3255
Zadružna Kraška banka			
		28. avgusta 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,3807	1,3552
britanski funt		0,6885	0,6726
	švicarski frank	1,6666	1,6260
japonski jen		161,6937	153,8062
	švedska krona	9,6303	9,1697
avstralski dolar		1,6814	1,6104
	kanadski dolar	1,4676	1,4117
danska krona		7,58692	7,30107
	norveška krona	8,1590	7,7610
madžarski florint		262,34875	249,55125
	češka krona	28,50320	27,11280
slovaška krona		34,56095	32,87505
	hrvaška kuna	7,50863	7,14236
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
28. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3834 0,6900 7,555 1,4638 159,93 1,6654 8,083 9,527 1,6803 7,57
1,3494 0,6730 7,369 1,4278 155,99 1,6244 7,884 9,292 1,6389 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
28. avgusta 2007		
Indeks MIB 30:-1,96		
delnica	cena €	var. %
ALITALIA	0,86	+0,71
ALLEANZA	9,35	-0,19
ATLANTIA	23,99	-0,66
BANCA ITALESE	16,3	+2,33
BANCO POPOLARE	18,7	-0,30
BPMS	4,65	-0,53
BPM	10,4	-0,48
CAPITALIA	7,025	-0,20
ENEL	7,54	-0,62
ENI	24,43	-0,65
FIAT	19,2	-0,04
FINMECCANICA	20,88	-0,81
GENERALI	29,77	-0,13
IFIL	7,115	-0,25
INTESA	5,615	-0,02
LOTTOMATICA	26,38	+0,00
LUXOTTICA	24,75	-1,20
MEDIASET	7,71	-0,64
MEDIOBANCA	15,6	-0,24
MEDIOLANUM	5,245	-0,27
PARMALAT	2,56	-0,12
PIRELLI	0,796	-0,45
SAIPEM	26,32	-0,42
SNAM	4,2025	-0,53
STMICROELEC	12,36	-0,01
TELECOM ITA	2,062	-0,60
TENARIS	17,03	-0,33
TERNA	2,47	-0,30
UBI BANCA	18,61	-0,68
UNICREDITO	6,31	-0,27
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana
/
PRIREDITVE
Sreda, 29. avgusta 2007
15
GLEDALIŠČE
SLOVENIJA
SLOVENIJA
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Danes, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot.
Jutri, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot.
V	petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot.
V	soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala.
V	ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■ KOGOJEVI DNEVI 2007
4

V	petek, 31. avgusta ob 20.00, Kanal ob Soči, Kontrada / Slovesna otvoritev festivala; ob 20.30 Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete, ansambel Gaudeamus.
V	soboto, 8. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trst. Zborovodja: Walter Lo Nigro.
V	petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah.
V	soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg.
V	sredo, 26. septembra ob 10.00, De-
skle, Kulturni dom / Koncert za mladino.
V	petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir.
V	petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir.
V	nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar.
V	ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir.
V	petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka.
V	sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Danes, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Go-dunov«, opera.
Danes, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, mo-nokomedija.
Jutri, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
Jutri, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, mo-nokomedija.
V	petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Cankarjev dom / Slavnostni zaključek festivalskega poletja 2007, Izraelska filharmonija.
V	soboto, 1. septembra ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Shirley Valentine«, monokomedija.
V	nedeljo, 2. septembra ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Evangelij po Čušinu«, monokomedija.
V	petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija.
V	soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk.
■	Tartini festival
V	soboto, 1. septembra ob 20.00, cerkev sv. Jurija, Piran / Dobrodelni gala koncert: Sergio Azzolini - fagot, Christophe Coin - violončelo, ansambel »Il terzo suono«: Claudia Hofer - viola, Ai Ikeda - fagot, Jasna Nadles in Maria-Tecla - pračna flavta, Werner Neugebauer in Lavard Skou-Larsen - violina. Milan Vrsajkov - violončelo, Vilmos Buza - kontrabas in Nicola Reniero -čembalo.
V	nedeljo, 2. septembra ob 20.00,
Manziolijeva palača, Izola / Ansambel Kontrapunkte: Veronica Kröner - violina, Erwin Sükar - rog. Gosta: Diana Kettler - klavir in Razvan Popovici -viola.
V	sredo, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Sal-que - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir.
V	petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Környei 1. violina, Laszlo More - viola.
V	torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Piran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost.
V	soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot.
RAZSTAVE
LJUBLJANA - Cankarjev dom
Tudi v novi sezoni nadvse pestra ponudba
Včeraj predstavili program različnih sklopov - Kadrovske spremembe
V ljubljanskem Cankarjevem domu (CD) tudi v sezoni 2007/2008 pripravljajo pester program, ki bo po besedah direktorja slovenskega kulturnega hrama Mitje Rotovnika odprt, zanimiv in raz no lik.
Ponujal bo tako tra di ci o nalne kot moderne, izobraževalne in zabavne vsebine ter kongresno dejavnost, nadaljevali bodo sodelovanja z nekaterimi večjimi slovenskimi kulturnimi inštitucijami, kot ko-producenti pa se bodo ponovno podpi sa li pod Dru go god bo in Mes to žensk, je bi lo moč zve de ti na včerajšnji novinarski konferenci. Rotovnik je uvodoma opozoril, da je pri šlo v CD le tos do ne katerih kadrovskih sprememb. Vodenje pro gra ma gle da li šča in ple sa je prevzela Alja Predan, za filmski program bo odslej namesto Jelke Str gel skrbel Si mon Popek, za odnose z javnostmi Brigita Lazar Lun der, za tr že nje glas be Nataša Ce tin ski, za gle da li šče in kul tur no vzgo jo pa Gašper Tro ha.
Rotovnik je dejal, daje za dober pro gram, us pešen trž ni polo -žaj inštitucije in zadovoljno občinstvo poleg dobrih kadrov potreben tudi primeren prostor, tako se bodo v CD v prihodnjih dveh letih posvetili intenzivni prenovi.
Pri snovanju programa je Pre-danova postavila poudarek na sodobno evropsko gledališko ustvarjalnost in predstave, ki obravnavajo aktualne družbene in politične
momente. V programu Amelia je posebej omenila radikalno predstavo Babilon po tekstu nobelovke Elfriede Jelinek v režiji Nicolasa Ste man na, na spo redu pa so med drugimi še gostovanje umetniškega cirkusa Eloize in gledališča Sunil z Meglo, »skupinsko branje« romana Led Vladimirja Sorokina v istoimenski predstavi ter sodobna plesna predstava skupine Peeping Tom.
Glasbeni pro gram bo tudi le -tos ponudil bogato kon certno ponudbo. Vodja programa resne glasbe, ope re in bale ta In grid Gor tan je med viški izpostavila uvodni kon cert pro gra ma Ai da z Bar baro Hen dricks, ve li ko oper no pre mi e -ro SNG Opera in balet Ljubljana Carmen, ki jo letos CD sicer ne bo ko pro du ci ral, ko mor no ope ro Mnemosyne, baletno premiero ansambla ljubljanske operno-baletne hi še Jin in jang ter go sto vanje Kraljevega baleta iz Kambodže.
V CD ponujajo nov abonma, ki si ga bo lahko, kot pove ime - Ad hoc - vsak priredil po lastnem okusu. Na voljo so predstave iz program skih sklo pov Ame li a in Ai da ter 28 drugih dogodkov. Med slednjimi je Gortanova posebej omenila koncerte Orkestra Tonskun-stler, Madžarske nacionalne filharmonije in Zagrebške filharmonije, vodja rock, jazz, etno in zabavne glas be Bog dan Beni gar pa je poleg Hendricksove izpostavil še bosansko glas beni co Han ko Pa lad um.
Poudaril je, da bodo v prenovljenem klubu CD od februarja do konca maja torkovi večeri rezervirani za jazz.
CD že leta gosti največji slovenski filmski festival Liffe, ki bo letos štel že 18. izdajo. Program je še v povojih, kot zanimivost pa je Popek dejal, da naj bi letos nagrado občinstva preimenovali v »zlati zmaj ali nekaj podobnega«. V slovenskem kulturnem hramu bosta gostovala še festival gorniškega ter festival dokumentarnega filma. Oktobra si bo v filmskem ciklu mogoče ogledati Berlin Alexanderplatz Rainerja Wernerja Fassbin-derja, Smo imeli revolucijo ali ne? Corneliuja Porumboiuja ter Ti, ki živiš Royja Anderssona. Na sporedu bodo tudi novi romunski filmi, zares neodvisni ameriški filmi ter cikel posvečen Orsonu Wellesu.
Leto bo minilo v znamenju Egipčanov. Rotovnik je povedal, da bo v sklopu Festivala egipčanske kulture v Galeriji CD kar pol leta na ogled razstava Faraonska renesansa, občinstvu pa bodo to starodavno kulturo približali še preko fotografij, literature in glasbe. Tudi letos se v CD obeta pestra kongresna dejavnost z 12 dogodki, obljubljajo pa tudi plesna srečanja. V novo sezono vstopajo s prenovljeno spletno stranjo, ki uporabnikom med drugim omogoča poenostavljen nakup vstopnic, pogled video posnetkov ter virtualni sprehod po prireditvenih prostorih. (STA)
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Kraška hiša: od petka, 31. avgusta (otvoritev ob 20.00), bo na ogled fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljud-je-Gente«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30
do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811).
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
1 6 Sreda, 29. avgusta
2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
Brigiti Langerholc zmanjkalo moči
Peto mesto je vseeno velik uspeh - Zlato odličje Kenijki Jepkosgeievi
Brigita Langerholc (št. 856) se je rodila leta 1976 v Kranju in tekmuje za AK Triglav
ansa
n-oo^o"
u ui mi i
jnm
LUU I
OSAKA - Četrti dan 11. svetovnega prvenstva v atletiki, ki poteka v japonski Osaki, je za svetovne prvake okronal Rusinji Jeleno Isinbajevo v skoku s palico (4,80 m, zaman je naskakovala rekord) in Tatjano Lebedevo v skoku v daljino (7,03 m), na 3000 m zapreke Kenijca Bri-mina Kipruta (8:13,82), njegovo rojakinjo Janeth Jepkosgei, ki je z 1:56,04 dosegla najboljši izid sezone na svetu na 800 m, tega je na 400 m ovire za zlato odličje postavil tudi Američan Kerron Clement (47,61), ter v metu diska Estonca Gerda Kanterja (68,94 m).Kenija 1-2-3, Rusija 12-3. Tako bi se lahko gasilo kratko sporočilo s SP v Osaki, saj sta omenjeni državi dosegli redka trojčka po osvojenih odličjih v eni disciplini. Na 3000 m zapreke so bili Kipruto, Ezekil Kembo-i (8:16,94) in Richard Mateelong (8:17,59) premočni za tekmece iz drugih držav v zadnjem delu sicer večinoma počasnega teka, ki so ga vsilili ostalim. Več kot dve sekundi je zaostal Mustafa Mohamed iz Švedske, ki je osvojil četrto mesto (8:19,82). Dvakratni svetovni prvak Saif Saaeed Shaheen iz Katarja, ki je po rodu sicer Kenijec, zaradi poškodbe Ahilove tetive ni mogel tekmovati. »Vsi trije smo imeli načrt, da do zadnjih 400 metrih sodelujemo kot ekipa, nato pa se 'udarimo' za odličja. Vesel sem, da sem osvojil svoje prvo zlato,« je priznal Kipruto, srebrn na OI v Atenah, kjer ga je premagal Kem-boi. Tekmovalci kenijskega rodu od leta 1987 niso izpustili iz rok naslovov na tej razdalji. Pred dvajsetimi leti je zmagal Italijan Francesco Panetta.
Slovenska atletinja Brigita Langerholc je v finalu teka na 800 m osvojila peto mesto (1:58,52). Zlato odličje je osvojila Kenijka Janeth Jepkosgei (1:56,04), srebrno Maročanka Hasna Benhassi (1:56,99), bronasto pa Španka Mayte Martinez (1:57,62). Langerholčeva je že v nedeljskem polfinalu za desetinko izboljšala svoj osebni rekord (1:58,41), ki ga je dosegla pred sedmimi leti za četrto mesto na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Isinbajeva je uspešno ubranila naslov, čeprav je več kot 20 cm zaostala za svojim svetovnim rekordom. Leta 2005 je bila v Helsinkih prva s svetovnim rekordom (5,01 m). Pet cm za njo sta zaostali Čehinja Katerina Badurova in Rusinja Svetlana Feofanova (4,75 m), srebro pa je
pripadlo Čehinji, ki je imela manj poskusov. Kanter je srebro s prejšnjega SP zamenjal za zlato, ko je za 26 cm prehitel Nemca Roberta Hartinga. Tretji je bil Nizozemec Rutger Smith (66,42). Olimpijskemu zmagovalcu, Litvancu Virgili-jusu Alekni, pa se je poskus, da bi osvojil tretje zaporedno zlato na SP, ponesrečil s četrtim mestom (65,24).
Clement je za štiri desetinke na visokih ovirah premagal olimpijskega prva-
ka Felixa Sancheza iz Dominikanske republike (48,01), tudi svetovnega prvaka leta 2001 in 2003, ter za več kot pol sekunde Poljaka Mareka Plawga (48,12). Ber-shawn Jackson, branilec naslova, je podrl in padel na deseti oviri že v polfinalu in se ni uvrstil v boj za odličja.
Škofjeločan Matic Osovnikar je v četrtfinalu teka na 200 m v prvi skupini zasedel peto mesto (20,65) in se ni uspel prebiti med prve štiri v skupini, ki so si
zagotovili nastop v polfinalu. S tem je Osovnikar, ki je s sedmim mestom v teku na 100 m postavil nov mejnik slovenskega športa, končal nastope na tem SP.
Od italijanskih atletov sta včeraj tekmovala le Clarissa Claretti (met kladiva), ki se je nekoliko nepričakovano uvrstila v finale (vrgla je 69,53 m) in Andrea Barberi, ki je v teku na 400 m zabeležil najboljši letošnji čas (45:74), kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v polfinale.
KOMENTAR
Kenija in Rusija, vendar tudi »islamisti«
V	evropskem medijskem prostoru je (skoraj) vsaka nezgoda pripisana Al Kaidi. Trk vlakov, peklenski stroj, padec kolesarja in prometna nesreča na križišču. Krivi so vedno oni. Ali vsaj osumljeni. In že so tudi v atletiki!
Poglejmo imena udeležencev teka na 3000 m čez zapreke: Mustafa Mohamed, ki izgleda neposredni potomec preroka, se je prikradel kar na Švedsko in tam nekaj kuha; Bu-abdallah Tahri je sicer Francoz, ne more pa prikriti nevarne pripadnosti; Tareq Mubarah Taher res nastopa za arabski Bahrain, je pa plačanec iz Kenije. Torej eden tistih, ki so zašli v Osamova vežbališča. Isto velja za Abubakerja Ali Kamala. Nimam poguma, da bi še tri arabsko napisana imena uvrstil med osumljene, saj so tekla za izvorne arabsko govoreče domovine. In nismo pri koncu.
V	metu diska, nekoč domena postavnih Evropej cev, naj de mo Omarja Ahmeda al Ghazalija iz Egipta in Ehsana Hadadija (arabski napis na njegovem dresu je bilo samo osebno ime Ihsan!) iz radikalnega Irana, oba v finalu. Med zasledovalci pa še Rashida Shafija al Dosa-rija iz Katarja. Ti so pa še posebno nevarni, ker so silno krepki in bi utegnili bombo vreči vsaj trikrat tako daleč kot navadni teroristi. Mimo očitnih šal je v dnevu kar dveh popolnih tri-umfov Kenije in Rusije, vredno omeniti, da se v kategorijo športnikov, ki so pripravljeni trdo delati in trpeti vedno bolj vključujejo tudi športniki iz arabsko govorečega sveta ali vsaj iz muslimanskega.
Vsi, ki so bili zgoraj omenjeni, so predstavljali tudi kakovost, na prizoriščih pa je bilo iz tistega sveta tudi nekaj folklore, kot na primer Fa-tima Muhammadi iz Afganistana, ki je sto metrov tekla oblečena skoraj po talibanski modi, ob dekletih, ki so nastopale na pol gole.
Pred kakimi štirimi desetletji se je začelo na tekmovanjih beležiti rastoče uspehe tekačev iz črne Afrike. Politična ravnovesja v svetu so obetala vsesplošen napredek te celine, pa temu ni bilo tako, ker se je tam zataknilo na veliko važnejših nivojih. Z večjo prisotnostjo »islamistov« se odpira nova fronta, ki obeta še neslu-tene razvoje za naslednja prvenstva.
Bruno Križman
Spored
svetovnega prvenstva
Danes
Finalne odločitve (5): 12.45 disk ženske, 13.00 višina moški, 14.05 100 m ovire ženske, 14.50 400 m ženske, 15.05 1.500 m moški - predtekmovanja: 3.00 1.500 m ženske, prvi krog; 3.00 kopje ženske, kvalifikacije; 3.20 daljina moški, kvalifikacije 3.40; 200 m ženske, prvi krog; 4.25 kopje ženske, kvalifikacije; 4.40 110 m ovire moški, prvi krog; 12.30 tro-skok ženske, kvalifikacije; 12.40 200 m ženske, četrtfinale; 13.05 5.000 m ženske, prvi krog; 14.25 400 m moški, polfinale; 15.20 200 m moški, polfinale.
Jutri
Finalne odločitve (4): 12.30 kladivo ženske 13.25 400 m ovire ženske 13.40 daljina moški 15.20 200 m moški - predtekmo-vanja: 12.35 palica moški, kvalifikacije 12.40 800 m moški, prvi krog 13.45 5.000 m moški, prvi krog 14.30 110 m ovire moški, polfinale 15.00 200 m ženske, polfinale.
Finalni izidi
Moški
Met diska: 1. Gerd Kanter (Est) 68,94; 2. Robert Harting (Nem) 66,68; 3. Rutger Smith (Niz) 66,42
400 m ovire: 1. Kerron Clement (ZDA) 47,61, najboljši izid sezone na svetu; 2. Felix Sanche (Dom) 48,01; 3. Marek Plawgo (Pol) 48,12.
3000 m zapreke: 1. Bri-min Kipruto (Ken) 8:13,82; 2. Ezekiel Kemboi (Ken) 8:16,94; 3. Richard Mateelong (Ken) 8:17,59
Ženske
800 m: 1. Janeth Jepkosgei (Ken) 1:56,04, najboljši izid letošnje sezone na svetu; 2. Hasna Benhassi (Mar) 1:56,99; 3. Mayte Martinez (Špa) 1:57,62 4. Olga Kotljarova (Rus) 1:58,22; 5. Brigita Langerholc (slo) 1:58,52 Palica: 1. Jelena Isinbaje-va (Rus) 4,80 2. Katerina Badu-rova (Češ) 4,75; 3. Svetlana Feofanova (Rus) 4,75
Daljina: 1. Tatjana Lebe-deva (Rus) 7,03; 2. Ludmila Kolčanova (Rus) 6,92; 3. Tatjana Kotova (Rus) 6,90.
NAŠ POGOVOR - Atletinja Martina Quaggiato s Peči pri Gorici
Razočaral jo je predvsem
slab nastop sprinterja Asafe Powella
Devetnajstletna Martina Quaggiato s Peči pri Gorici je v ženskem sprintu na 100 metrov napovedala zmago Campbel-love, nekoliko razočarana pa je bila nad nastopom Powella, ki je bil favorit v moškem teku na 100 metrov, uvrstil pa se je zgolj na 3. mesto. »Campbellovo sem že v polfinalu videla zelo sproščeno in to je najbolj pomembno za atlete. Kar se tiče Powel-la, pa sem gotova, da ni bil v pravi formi, ker ga je še pred kratkim pestila poškodba,« meni Martina, ki se tudi sama tekmovalno ukvarja z atletiko pri tržaškem Cusu. Njena paradna disciplina je tek na 400 metrov. Na letošnjem članskem državnem prvenstvu v Padovi pa je nastopila v štafeti 4x400 metrov.
Navijala si za Powella. Po katerem atletu pa se zgleduješ?
»Zelo mi je všeč Italijanka Daniela Reina (400 m), ki pa se ni uvrstila v finale. V finale se ni uvrstila niti Elisa Cusma, s katero sem se že večkrat pogovarjala.«
V Osaki je zelo vlažno in to negativno vpliva na atlete...
»Zaradi tega so tudi rezultati nekoliko slabši. Drugače pa vsi veliko pijejo, ne samo vode, temveč tudi napitke obogatene z mineralnimi snovmi. Tudi sama zelo trpim, ko je zelo vroče in vlažno.«
Kateri so tvoji cilji za prihodnjo sezono?
»Prav gotovo še naprej nastopati na državnem prvenstvu in izboljšati sedmo mesto v kategoriji U20 tekmovanja »finale oro«. (jng)
Martina Quaggiato (letnik 1988) se bo letos vpisala na fakulteto vzgojnih ved v Videm. V prostem času rada bere in sledi odbojki ter nogometu
/
ŠPORT
Sreda, 29. avgusta 2007
17
NOGOMET - Povratne tekme 3. predkroga lige prvakov
Lazio nadigral romunski Dinamo
Rimski klub se je tako uvrstil v prestižno fazo skupin LP
KOŠARKA - Premiki
Borov košarkar Daniel Batich tudi uradno na Sicilijo
Mladi Borov košarkar Daniel Batich (letnik 1988, 188 cm, play-maker), ki se je že pred dvema sezonama odločil za poklicno kariero, je za sezono 2007/2008 tudi uradno igralec sicilske-ga Canicattija. B2-ligaškemu klubu gaje Košarkarski klub Bor odstopil na posodo za eno leto, tako kot je storil v primeru Petra Sosiča, ki se kot znano preizkuša pri tržaškemu Acegasu. V ambicioznem sicilskem klubu se Danielu obeta odgovorna vloga standardnega organizatorja igre, kot piše tudi na uradni spletni strani društva (www.gaudiumbas-ket.com). Batich je zadnji dve sezoni igral v B1 ligi v Trstu (kjer je igral zelo malo) oziroma v Gorici, kjer je večkrat opozoril nase (v 15 minutah na tekmo je dosegal povprečno tri točke). Pred včerajšnjim odhodom (s treningi bo mlada ekipa, ki cilja na napredovanje v višjo ligo, začela danes) je bil zelo motiviran in zadovoljen nad izbiro. Eksotični kraj Cani-catti se nahaja v pokrajini Agrigento, približno 20 kilo me trov nad skraj nim juž -nim robom italijanske države. (nš)
Dinamo Bukarešta - Lazio 1:3 (1:0)
STRELCI: Brutu v 26., Rocchi v 49. in 67. Pandev v 56.
DINAMO: Lobont, Blay, Nastase, Stefan, Pulhac, Cristea, Margaritescu (Chia-cu), Ropotan, Oprita (Niculescu), Bratu, Danciulescu (Munteanu), trener Rednič.
LAZIO: Ballotta, De Silvestri, Sten-dardo (Scaloni), Cribari, Zauri, Mudingayi, Ledesma, Manfredini, Del Nero (Belleri), Pandev, Rocchi, trener Rossi.
BUKAREŠTA - Rimski Lazio je po odlični igri v drugem polčasu strl Dinamov odpor in se tako zasluženo uvrstil v fazo skupin lige prvakov. V prvem delu so Rossijevi varovanci igrali slabo in gostitelji so zasluženo povedli. V drugem delu pa se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Žreb skupin bo na sporedu jutri. Po sinočnji zmagi bo blagajna rimskega kluba bogatejša za približno 10 milijonov evrov. Ostala izida: Liverpool - Toulouse 4:0, Crvena zvezda -Glasgow Rangers 0:0 (v mastnem tisku ekipi, ki sta se uvrstili v fazo skupin lige prvakov).
BALDINI KAZNOVAN - Brc v Di
Carlovo zadnjico je trenerju Catanie Silviu Baldaniju drago stal, čeprav bi lahko bila kazen še bolj ostra in vzgojna. Disciplinska komisija državne nogometne zveze ga je namreč kaznovala z enomesečno prepovedjo vodenja sicilskega moštva. Baldini bo tako odsoten tudi na današnji pokalni tekmi proti Triestini. Hkrati bo moral globoko seči v žep: denarna kazen znaša 15 tisoč evrov.
Beograjski Crveni zvezdi na domači »Marakani« ni uspel podvig. V fazo skupin je z neodločenim izidom 0:0 (1:0 na prvi tekmi) napredoval škotski Glasgow Rangers
ansa
NOGOMET
Državni pokal: nocoj Udinese in Triestina
Nocoj bosta Udinese in Triestina igrala tretji krog prvega dela državnega pokala. Na tržaškem stadionu Rocco bo ob 20.30 gostovala Catania. Sicilsko moštvo bo brez diskvalifi-ciranega trenerja Silvia Baldinija, ki bo najbrž sedel na tržaški tribuni. Pri Tri-estini bodo odsotni Della Rocca, Ka-lambay, Šedivec in Antonelli. Sodil bo Gava iz Conegliana. K Udineseju v Videm (ob 20.30, sodnik Pierpaoli iz Firenc) pa prihaja Bari. Trener videm-skega prvoligaša bo skoraj v celoti spremenil začetno enajsterico. Od začetka bo spet igral Di Natale, v napadu pa mu bosta ob strani še Pepe in Paolucci. V obrambi bo Marino preizkusil slovansko dvojico Zapotočny - Lukovič. Številko ena bo nocoj oblekel slovenski vratar Samir Handa-novič. Ostale tekme državnega pokala: 18.00 Torino - Rimini, 20.30 Ca-gliari - Siena, Napoli - Livorno, Asco-li - Atalanta, 21.00 Parma - Juventus, 20.45 Reggina - Piacenza.
ROLKANJE - Državni pokal in Grand Prix
Dobre uvrstitve tekmovalcev Mladine
Rolkarji kriške Mladine so v nedeljo nastopili na peti preizkušnji državnega pokala, ki je hkrati veljala tudi za preizkušnjo za Grand Prix. Na tekmovanju v Val Sugani na Tridentinskem so tekmovalci Mladine nastopili v nekoliko okrnjeni postavi, saj se Mateja in David Bogatec marljivo pripravljata za nastop na svetovnem prvenstvu v Zagrebu, ki se bo začelo jutri, Mateja pa bo tekmovala v petek.
Kljub naporni progi in vročini so se izkazali vsi mladi tekmoval ci kriš ke ga druš tva, ki so pred tem (med velikim šmarnom) pravkar zaključili enotedenske priprave v Planici. Pri najmlajših (1 km v reber) se je Dana Tence uvrstila na solidno 2. mesto, v isti kategoriji pa je pri moških (2 km v reber) slavil Luka Ghira, ki je bil hitrejši od drugouvrščenega za celi dve mi nuti. Pri deč kih se je na tri -
Niki Hrovatin
kilometrski progi zelo dobro odrezal Niki Hrovatin, Nicola Jona pa je bil peti. Pri de kli cah je na stopničke stopila Jana Prašelj. Ciljno črto je prečkala druga. V Val Su gani so nas topi li tudi Mla -dinini masterji. V kategoriji master 3 je En zo Cos sa ro zasedel 2. mes to.
Na druš tve ni les tvi ci je bi la Mladina tretja. Prvo mesto so zasedli tekmovalci Bassana, drugi pa so bili rolkarji Montebellune. (jng)
Bo Černic šel na EP?
RIM - Matej Černic resno tvega, da ne bo nastopil na odbojkarskem evropskem prvenstvu, ki se bo začelo prihodnji teden. Odbojkarja iz Gabrij namreč boli koleno in na včerajšnji prijateljski tekmi proti Srbiji (Italija je izgubila 3:2) je le sedel na klopi. Odločilni zdravniški pregled bo v ponedeljek.
Znani Leghissevi nasprotniki
DUBAI - Italijanska selekcija nogometa na mivki, za katero igra tudi Michele Leghissa, bo na novembrskem SP (Fifa World Cup, od 1. do 11.11.) v Riu de Janeiru v skupini C igrala proti Urugvaju, Japonski in Senegalu.
Puerta umrl
SEVILLA - 22-letni španski nogometaš Antonio Puerta je umrl za posledicami srčnega napada, ki ga je doživel med tekmo prvega kroga španskega prvenstva konec prejšnjega tedna. Zdravstveno stanje obrambnega igralca Seville je bilo že od prihoda v bolnišnico zelo resno, nazadnje so ga pri življenju ohranjali z aparaturami. Sinočnjo kvalifikacijsko tekmo lige prvakov med španskim moštvom in atenskim AEK-jem so prenesli na ponedeljek. Petkovo tekmo evropskega superpokala proti Milanu pa naj bi vseeno igrali.
Tudi Bordon v Lecce
KOPER - Vodstvo NK Koper je sporočilo, da nogometaš Patrik Bordon odhaja v Lecce (B liga), kjer že igra še en nekdanji koprski nogometaš Anej Lovrečič.
Po Beneluksu vodi Dekker
AMSTERDAM - Na kolesarski dirki po Beneluksu, ki šteje tudi za točke ProToura, je prišlo do menjave v vodstvu skupnega seštevka, saj je dosedanji vodilni Belgijec Nick Nuyens (Cofidis) odstopil zaradi padca. Rumeno majico po šesti, 177,4 kilometra dolgi etapi je tako oblekel Nizozemec Dekker, medtem ko je v včerajšnji etapi slavil Španec Lastras.
Koper in Hrpelje »out«
VELENJE - Polfinalna izida slovenskega rokometnega superpo-kala: Gorenje - Cimos Koper 28:25, Celje - Gold Club Hrpelje 31:30.
V ORGANIZACIJI SPDT - Jutri ob 16. uri prvi pohod v spomin na nekdanjo dolgoletno članico tržaškega društva
Na območju Doline Glinščice
nova krožna planinska pot Vekoslave Slavec
Leto dni je že minilo od tistega petka, 25. avgusta, ko se je v planinskih krogih SPDT raznesla žalostna vest, daje narodno zavedna, planinstvu predana članica, vneta soudeleženka društvenega aktivnega dogajanja in dobrotnica Vekos-lava Slavec v svojem rodnem Boljuncu izpolnila svojo nelahko življenjsko pot. Teden dni kasneje, 31. avgusta, se je po boljunški Gorici vil žalostni sprevod. Zbrana množica domačinov in planincev se je v ti hi žalos ti poklo ni la spo mi nu pokoj -nice. Za tržaške planince je bil tisti poslednji pozdrav obenem tudi moralna obveza po očuvanju in gojitvi zamisli, namenov in želja značajno zavzete planinke Vekoslave, ki se je v svoji neizmerni ljubezni in predanosti domačemu kraju vsestransko zavzemala za ohranitev narodnostnega značaja in naravnih danosti prelepe in priljubljene doline Glinščice. V tej veliki skrbi za ovrednotenje in ohranitev tega bisera prirode je zaupala v dejavne sile Slovenskega planinskega društva Trst, v njih delo in sposobnosti, da bodo znale utrjevati in poglabljati planinsko zavest in jo vcepljati v bodoče rodove ljubiteljev gora in zlasti naravno prvobitne doline Glinščice. V ta namen je Vekoslava svojo nepremičnino v Boljuncu darovala Slovenskemu planinskemu društvu Trst v želji, da bi njeno bivališče postalo nekakšen planinski dom, shajališče vseh ljubiteljev planin iz mesta in okolice, obiskovalcev in občudovalcev naravnih in zgodovinskih zakladov doline Glinščice.
Tržaški planinci so se v hvaležnosti do dob-rotnice Vekoslave čutili obvezani, da izpolnijo in
uresničijo njene želje. Po opravljenih formalnostih vezanih na zapuščino so obudili nekdanjo zamisel o društveni planinski poti po Glinščici, za katero se je že pred časom vneto navduševala Vekoslava, ki si je celo prizadevala, da bi si SPDT v Glinščici postavilo svojo postojanko. To je sedaj postala njena zapuščina, kjer so društveni odborniki zadnje mesece kovali načrte za krožno planinsko pot iz Boljunca na vrh Griže in na Mihael s povratkom v Bolju nec.
Po dolini Glinščice je razpredenih več poti z rdeče-belimi oznakami Italijanskega alpinističnega kluba CAI; med temi se vije tudi Vertikala SPDT, ki jo označujejo modro-bele Knafelčeve markacije. Sedaj pa so se odborniki SPDT odločili usposobiti staro stezo, ki so se je domačini iz Boljunca in Gornjega Konca nekoč posluževali za spravljanje lesa in kadar so gnali živino na pašo. Začrtali so jo kot krožno pot, ki v ni čemer ne zaostaja za drugimi poti po dolini. Morda je celo lepša, bolj zanimiva in divja, ker je speljana po predelih, kamor zaidejo le redki posamezniki. Pot je izredno bogata s floro, saj od pomladi do jeseni obiskovalce razveseljuje cvetoče rastlinje s številni mi en de mi ti. V zim skem času in v sne gu pa predstavlja pot pravi podvig. Zanimiva je pot tudi z zgodovinskega in arheološkega aspekta, ker se vije mimo mnogih jam, znanih po prazgodovinskih najdbah, pripelje mimo ostankov znamenitega rimskega vodovoda, starih mlinov ob toku reke Glinščice in ruševin gradišča na Mihaelu.
Slikovito planinsko pot so odborniki SPDT posvetili domačinki, članici in dobrotnici društva Vekoslavi Slavec in tako izpolnili njene zadnje želje o stvarni prisotnosti Slovenskega planinskega društva Trst v dolini Glinščice.
Planinska pot Vekoslave Slavec, ki zaradi strogih deželnih predpisov ni še dovolj označena, a bo morda v kratkem, se pričenja na Gorici, boljunškem središču in se pne na gornjo stran trga do Velike Ulce. Od tam zavije v desno navzdol pro ti kam no lo mu v pre del vasi Na Potoku, kjer je treba čez reko Glinščico na stezo , ki se naglo dviga do borovega gozdiča. Zavoj v desno proti JV in dalje na najprej gruščnato in potem skalnato, strmo, razgledno polico. Zavoj v levo in pot pripelje do jame Špargljev ter se nadaljuje ob vznožju skal do velike plati, kjer na južnem robu zavije v le vo in po ozkem žle bu do seže vrh ska -le, od koder se spusti v osojno kotanjo. Od tu je le maj hen skok na rob Ma le ga Kra sa. Sle di spust na široko gradino vrh skalovja nad jamo Špargljev in navzdol približno 150 metrov do možiclja, potem pa na desno po melišču do sedelca med veliko Gornjekonško skalo in špičkom pod njo, kjer si obiskovalec lahko ogleda nekatere zanimivosti. Ob vznožju skale se dviga kockast balvan, malo više je velik naravni most, v skali pa jama, najdi šče poko pov iz pozno rim ske do be in lon čenih ostan kov. Pot se spu šča po me liš čih do stru ge Glinščice ob začetku rimskega vodovoda, gre mimo ruševin starega mlina, prečka leseno brv, obide zadnjo hišo v Gornjem Koncu in se usmeri v
reber proti Zabrežcu. Pod prvimi hišami je treba v levo v borov gozdič do velike jase, na kateri se odpre prečudovit razgled na sotesko Glinščice, na skalnate vesine nad in pod bivšo železniško progo in na del prehojene poti po Griži. Jasa, na katero pripelje pot, je bila nekoč ena bivalnih teras nekdanjega gradišča z obrambnimi zidovi, ki so vidni na poti na vrh sv. Mihaela in so bili precej uničeni zaradi kopanja strelskih jarkov med prvo svetovno vojno. Pri izkopavanjih v notranjosti obzidja so našli precej predmetov iz bronaste in poznejše železne dobe. Na izredno razglednem vrhu so sledovi temeljev cerkvice sv. Mihaela iz leta 1425. Sledi sestop mimo gornje Grapčeve stene s plezalnim vrtcem do Boljunca. Po želji lahko pohodnik podaljša vzpon do cerkvice na Peči, ali spre hod do Botača.
Pot Vekoslave Slavec po dolini Glinščice je dol ga pri bliž no pet kilo me trov s sko raj ti soč me -tri višinske razlike vzpona in sestopa, kar pomeni dobre tri ure hoje. Primerna je za vse dobre hodce in v vseh letnih časih, pri čemer so priporočljive pohodne palice.
Uradna svečanost odprtja krožne poti po dolini Glinščice, poimenovane po Vekoslavi Slavec, bo že jutri, četrtek, 30. avgusta, ob prvi obletnici njene smrti. SPDT je v počastitev Vekoslavine-ga spomina organiziralo pohod, ki se bo pričel ob 16.00 uri na trgu v Boljuncu. Prireditelj pričakuje in toplo priporoča, da se ga udeleži čimvečje število planincev in častilcev prelestne Glinščice.
Lojze Abram
1 8 Sreda, 29. avgusta
BOJAN BREZIGAR
2007
Skrivnostni
Baltik
Estonija (3)
Da, Talin je pravljično mesto. Gozd stolpov in zvonikov se znotraj lepo ohranjenega obzidja dviga proti nebu; nekateri so čokati in nižji ter kažejo na trdnost nekdanjega zidu, drugi so tanki in vitki ter pričajo o izredni eleganci, za katero so skrbeli graditelji tega mesta. Talin je trgovsko mesto, torej mesto bogatih ljudi. Tako in še bolj kot ostali dve pribaltski prestolnici je mesto kast, mesto oblasti, mesto pretoka med ruskim in nemškim svetom, kjer so bili domačini, Estonci ugrofinskega izvora, vselej zapostavljeni ljudje.
Sprehod po središču Talina kaže na to zgodovino. Mesto je danes lepo urejeno in vzorno tlakovano; nobenih no-votarij ni v središču, tudi stolpnice so zrasle daleč zunaj obzidja, da ima obiskovalec občutek, da še vedno živi v starem mestu. Temu občutku pripomore tudi dejstvo, da je v strogem središču promet omejen in se celo mestni avtobusi in tramvaji ustavljajo za obzidjem; navsezadnje je center tako majhen, da z lahkoto prideš peš skozenj. Tudi država se ga ni polastila. Parlament je za obzidjem, glavna ministrstva tudi, predsedniška palača pa celo daleč v mestnem parku, tako da ni običajnega vrveža uradnih avtomobilov in delegacij, ki običajno kratijo življenje v prestolnicah.
In tako se sprehajamo po tem mestu, začenši z zgornjim delom, kjer si stojita nasproti pravoslavna cerkev Alek-sandr Nevskij, tempelj ruske prisotnosti, in grad tevtonskih vitezov, ki so ga zgradili Danci, sedaj spremenjen v parlament, simbol neodvisne Estonije.
Spomin na Dance je sploh vsestransko prisoten v Talinu. Samo ime spominja na dansko oblast, saj je beseda Tallinn sestavljena iz dveh delov: lin-na v estonščini pomeni mesto, predpona Ta pa izhaja iz besede danska: dansko mesto, torej.
Ni bilo vedno tako. Nekoč se je Talin imenoval Reval, in nihče ne ve, odkod to ime. Tudi za to obstaja pravljica, ki je seveda vezana na nemško preteklost. Tu naj bi vojvoda ubil jelena; jelen se je zgrudil (Renn fall) in tam je nastalo mesto. Renn fall se je spremenil v Reval. Ena od tisočih legend tega mesta.
Tudi sicer je staro mesto zelo podobno danskim mestom: ista arhitektura, iste ozke ulice. Povsem drugačni pa so razgledi, ki jih imaš z griča, na katerem sta ruska cerkev in parlament: To-ompea mu je ime, po cerkvi Toomkirik
V gornjem mestu je kar nekaj enkratnih razglednih točk, odkoder sega pogled na mesto in čez na Baltsko morje.
(cerkev s kupolo), ki je bila zgrajena v 13. stoletju, a so jo nanovo zgradili 300 let kasneje, zvonik pa je nov, it leta 1779. Cerkev je znana po tem, da so v njej pokopani številni plemenitaši: gornje mesto je bilo namreč namenjeno vitezom, medtem ko je bilo spodnje mesto izrazito trgovsko.
No, v gornjem mestu je kar nekaj enkratnih razglednih točk, odkoder sega pogled na mesto in čez na Baltsko morje; in mestne strehe so v Talinu res spektakel, različne so druga od druge, se delno prekrivajo in od tu imaš skoraj vtis, da se hiše dotikajo druga druge, saj z višine gornjega mesta uličic sploh ne vidiš.
Gornje in spodnje mesto sta bili stoletja dve očitno popolnoma ločeni enoti. Povezujeta ju samo dve ozki in dokaj strmi ulici. Ena, Pikk jalg (dolga noga), je strma in vodi med obzidjem na eni strani in vrsto hiš na drugi, vse do spodnjih mestnih vrat. Druga, Luhige jalg (kratka noga), teče nekoliko bolj vzhodno in se začenja na lepi razgledni točki,
pa tudi sicer je ta cesta razglednejša, bolj zračna. In zato, ker sta gornje in spodnje mesto povezani s kratko in dolgo nogo, pravijo Talinu tudi šepavo mesto.
Mimogrede, »kratka noga« vodi mimo stolpa, ki je ohranil zanimivo ime: Kiek-in-de-Kok, Pogled v kuhinjo. Stražni stolp v obzidju je bil namreč zgrajen tik ob stanovanjskih hišah, da so stražarji skozi line lahko gledali, kaj kuhajo trgovci pod njimi. Pa še po nečem je znana ta ulica: po hiši strahov na številki 70; šlo naj bi za poslopje, kjer vedno straši, kjer so doma črne mačke z ognjenimi očmi in kjer so (menda) celo videli križanega meniha. Za turiste je to dobra vaba.
V gornjem mestu vidiš, da je tu živela aristokracija. Lepa poslopja, nobenih skladišč, potrata s prostorom... Spodaj je vse drugače: hiša ob hiši, vse z velikim železnim kavljem pod streho, da so trgovci lahko skladiščili blago. Talin je bil samo trgovsko mesto, živel je od trgovine in trgovci so bili dolga leta Nemci. Njihova je bila tudi največja cerkev v me-
stu, Niguliste, cerkev sv. Nikolaja, zavetnika mornarjev. Cerkev je prazna, brez poslikav, kot je navada v protestantskih cerkvah, pa tudi sicer ne služi več svojemu namenu, saj so po drugi svetovni vojni Nemci odšli; če niso odšli sami, so jih Rusi enostavno izselili. Sedaj jo uporabljajo samo za koncerte. Le ena poslikava je v njej: ples smrti, v katerem bogataši in reveži plešejo skupaj: svarilo bogatim trgovcem, ki so vanjo zahajali.
In potem je tu Oleviste, cerkev sv. Olafa, v katero so zahajali Skandinavci. Tudi arhitekt, ki jo je gradil, se je imenoval Olaf, in baje ni poslušal napovedi, da bo tragično umrl, če bo na tistem kraju gradil cerkev. Napoved se je uresničila, saj je padel s stolpa (najvišjega v Talinu, visok je 124 metrov) in legenda pravi, da sta po smrti iz njegovih ust zlezli žaba in kača...
Najprej strahovi, sedaj ta legenda, in končno je jasno, zakaj smo o Talinu rekli, da je pravljično mesto. Po eni strani zaradi vseh teh legend, po drugi stra-
Raekoja Plats je življenjski center mesta, danes tako kot v prejšnjih stoletjih.
ni zaradi svoje oblike in obzidja. Nekoč je bilo mesto obdano s 45 stolpi, od teh jih 26 še stoji. V nekaterih so muzeji, v drugih trgovinice, spet v nekaterih manjši lokali; vse zelo lepo, zelo prijetno in, kot rečeno, zelo pravljično. To velja tudi za trgovska poslopja: lepa so, bogato okrašena, seveda pa so najbogatejša tista, v katerih so bili sedeži cehov, gilde. Med temi sedež gilde črnih glav, ki je vključevala neporočene trgovce. Ločitev je bila v tistih časih menda zelo stroga. Ta gilda se je imenovala Gilda sv. Ma-vricija, ki je izdelovala posebno slaščico, kruh sv. Mavricija. Panis Mauritii, ki je pozneje postal marcipan. In v Talinu je kar nekaj muzejev marcipana in povsod ga lahko kupiš; ponašajo se, da so ga oni izumili. In ker ne vem, ali ni tudi to turistična potegavščina, jim, recimo, verjamem.
Med poslopji, na katere opozori pragmatična vodička, je tudi nekdanji sedež KGB, blizu cerkve sv. Olafa. Prav z visokega zvonika so agenti KGB opazovali okolico, pritlična okna palače pa so zazidali, da na ulicah ne bi slišali krikov jetnikov med zasliševanji. Ampak danes prav nič ne spominja na to preteklost; še več, v poslopju je sedež estonske policije.
Pa to ni vse. Kdor ima nekaj časa in se poda po labirintu ozkih ulic, bo kaj zlahka našel pomorski muzej z razglednim stolpom, pa veliko okroglo poslopje, kjer so v zaprtem prostoru konji vrteli mlinski kamen, pa majhno pravoslavno cerkvico, v kateri namenjajo posebno pozornost okolju, živalim in rastlinam, pa najstarejšo lekarno iz 15. stoletja, ki je bila 300 let last iste družine. Skratka, Talin ponuja vsakomur nekaj.
In potem je tu Raekoja Plats, glavni trg, velika ploščad sredi mesta, kjer je poslopje starega županstva z elegantnim in vitkim stolpom, kjer vedno mrgoli ljudi in okoli katerega so gostilne vedno polne obiskovalcev. Tu je bil center življenja v času, ko je cvetele trgovina, in tu je center življenja še danes, ko na stole ob stotinah mizic pocepajo utrujeni turisti, ki so se nekaj ur podili po ulicah, od cerkve do cerkve, od palače do palače, prehodili kilometre po tlakovcih, da jih pečejo podplati. Pa vendar imajo še dovolj moči in dovolj časa, da se porazgubijo po neštetih trgovinicah, kjer kupujejo spominčke, jantar, bombaž, keramiko, pa tudi umetnine in izdelke antikvariata. Talin ponuja vse to, res vse, kar si človek lahko poželi.
(Se nadaljuje)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 19. avgusta 2007
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Giorgia Bon-
gianni, Massimo Bullla) 15.20 Nan.: Non lasciamoci piu' (i. Fabrizio Frizzi, Debora Caprioglio) 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 TV film: Mio figlio (dram., It., '03, r. L Odorisio, i. Lando Buzzanca, Giovanni Scifoni) 23.35 Dnevnik
23.40 Aktualno: E la chiamano estate 0.45 Nočni dnevnik, vreme
Rai Due
6.25	Dok. oddaja
6.40	Tg2 Medicina 33
6.55	Skoraj ob sedmih
7.00	Variete: Random
10.00	Svet v barvah
10.15	Dnevnik, vreme/Navade/Medicina
11.00	Nan.: Ed, 12.10 JAG (i. Catherine Bell)
12.25	SP v atletiki
15.50	Aktualna odd.: Ricomincio da qui
17.15	Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie
Burton)
18.05	Tg2 Flash/Šport
18.30	Dnevnik/Meteo 2
19.00	Dok.: Voyager narava
19.55	Risanke
20.30	Dnevnik, vreme
21.05	Nan.: Posebna enota Cobra 11 (i.
Erdogan Atalay, Rene' Steinke)
22.50	Dnevnik
23.00	Dok.: Rojeni v Milanu
23.55	Aktualno: Stracult v Benetkah
0.40	Freedom TV
V" Rai Tre
6.00
8.10
9.05
10.40 12.00 12.15 13.00 13.10 14.00 14.50 16.00 16.05 16.30 17.15 18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
23.05
Rai News 24, Morning News, Il caf-
fe' Corradina Minea
Mi smo zgodovina
Film: Il principe e il povero (pust.,
ZDA, '62, i. Guy Williams)
Cominciamo bene
Tg3 - Šport, vreme
Filmski festival v Benetkah
Nikoli ni prezgodaj
Nan.: Saranno famosi
Deželne vesti, dnevnik
Variete: Trebisonda
Mladinski dnevnik Gt Ragazzi
Variete: Melevisione
Šport: SP v atletiki
Nan.: Stargate Sg-1
Dok.: Geo magazine
Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti, vreme Rai Tg Šport Variete: Blob v Benetkah Nad.: Un posto al sole Variete: 28. Festival cirkusa v Mon-tecarlu - Izbor (vodi Filippa Lagerback)
Dnevnik, deželne vesti
23.20 Tg3 Primo Piano 23.40 Dok.: Portreti - Toto' 0.40 Off Hollywood 2007 - Festival v Benetkah 1.00 Tg3 Night News
► Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu Nad.: Steze
Film: Il bigamo (kom., It., '56, r. L.
Emmer, i. Marcello Mastroianni,
Franca Valeri)
Dnevnik in vreme
Aktualno: Sai xche'?
Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette
Richter-Rohl, Christof Arnold)
Dok.: Izredne osebnsoti - Lady
D(vodi Elena Guarnieri)
Film: La soldatessa alle grandi ma-
novre (kom., It., '78)
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.50
18.55 19.35 20.10
21.10
23.55
9.40 11.00
13.00 13.40
14.45
15.15
i Canale 5
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Final Run (pust., ZDA, '99, i. Robert Uruch, P. Kalember) Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly)
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Beautiful, 14.10 Centovetri-
ne
Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi, Annamaria Malipiero) Nan.: Carabinieri 6 (i. Martina Co-lombari, Walter Nudo)
16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
22.20 0.20
Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra Schreiber, Sonja Gerhardt) Tg5 minut
TV film: Amore al cioccolato (dram., Nem., '05, i. C. Neubauer) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik, vreme Variete: Moderna kultura TV film: Pandemic (thriller, ZDA, '07, r. A. Mastroianni, i. Tiffani Thiessen, Vincent Spano) Tg com - Meteo 5 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine, Lisa Sheridan)
O Italia 1
6.10 Odprti studio 6.20 Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith)
10.25 Nan.: Hercules, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless) 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Jennie Garth, Sara Melson) 15.30 Tg com/Meteo 15.55 Nan.: Sleepover Club 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.35 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger - Sveta zemlja (i. Cuck Norris) 21.00 Nan.: Benedetti dal Signore (i. Ezio
Greggio, Enzo Iacchetti) 23.05 Film: Un amore perfetto (kom., It., '01, i. Cesare Cremonini)
1.05 Šport/Odprti studio 2.20 Nan.: Angel
^ Tele 4
13.45 9.40
11.00 11.30 12.05 13.10
15.35 16.05 17.00 19.00 19.55 21.00 22.25 23.40 0.00
16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki in odmevi
Nad.: Skrivnosti črne džungle (i. Kabor Bedi, Stacy Keach, Virna Lisi)
Nad.: Marina
Glasbena oddaja
Dokumentarec o naravi
Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill,
Nino Frassica)
Glasbena oddaja
Nan.: Don Matteo 3
Risanke
Doma pri avtorju
Športna rubrika
Aktualna odd.: Stoa'
Glasbena oddaja
Rubrika o potovanjih
Komedija v narečju: El dialeto trie-
stin
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik 7.00 Aktualno: Poletni Omnibus 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Sangue misto (dram., VB-ZDA, '56, r. George Cukor, i. Ava Gardner, Stewart Granger) 16.00 Nan.: Cuore e batticuore 18.00 Nan.: Star Trek Voyager, 19.00
Murder Call 20.30 Nan.: Teh Practice 21.30 Dok.: La7 Doc - Elizabeta 2. 23.30 Nan.: The L World - Lokking back (i. Leisha Hailey, Pam Grier), 0.30 Two Twisted, 1.25 Star Trek Deep Space Nine
(t Slovenija 1
6.20 7.00
7.25 7.50
8.25 8.40 9.00 9.25 9.55
10.25 10.50
11.05 11.50 13.00 13.25 13.30 15.00 15.10 15.45
16.05 17.00
17.25 17.40 18.30 18.40 18.55 19.35 19.55
21.35 22.00 22.55
23.20 1.05
Kultura, Odmevi
Otroška odd.: Očala tete Bajavaje
(Ela Peroci)
Ris.: Marko, mavrična ribica Bisergora: Biba Tone bi bil rad hitrejši
Hotel Obmorček Zlatko Zakladko: Kresna noč Nad.: Novi jutri Kljukčeve dogodivščine Žogarija - ko igra se mularija: Nova Gorica
Ris.: Krastačja patrulja
Taborniki in skavti: Prijateljstvo ne
pozna meja
Dok.: Izkušnja razlike
Ljudje in zemlja
Poročila, vreme, šport
Odpeti pesniki
Film: Pravljični grad
Poročila, promet
Hidak-Mostovi
Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu
Kviz: Male sive celice
Novice. Slovenska kronika. Šport.
Vreme
Dok.: V prostranstvu Pampe Dok.: Oltarji Špika Žrebanje Lota Risanka
Vreme, dnevnik Vreme. Šport
Sedmi pečat - Film: Muriel se poroči (kom., Avstral.-Fr., '94, r. P. J. Hogan, i. Toni Collette, Sophie Lee) Kratki film
Odmevi, kultura, šport, vreme Brez reza: Dr. Kajetan Gantar - Likvidacija klasične gimnazije v znamenju boja proti etilizmu Dok.: Vojno so posneli v barvah (Fr., zadnji del) Dok.: Oltarji Špika
(t* Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 8.30 11.05 TV prodaja 9.00 Zabavni infokanal 11.35 Lestvica na drugem 12.25 SP v atletiki 15.30 TV prodaja
16.10 Dok. nan.: Pod evrropskim nebom 16.35 Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet (VB) 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila
18.05 Dediščina Evrope - Film: Jean Jaures: Rojstvo velikana (biog., Fr., '05, r. Jean- Daniel Verhaeghe, i. Phi-
lippe Torreton, Valerie Kaprisky) 20.00 Koncert: Live Earth 22.25 Piramida: Vili resnik, Marjan Podobnik in Saša Einsiedler 23.25 Film: Sylvia (biod. dram., VB, '03, r. Christine Jeffs, i. Gwyneth Pal-trow, Daniel Craig) 1.15 Dnevnik zamejske TV 1.40 Zabavni infokanal
Koper
14.00
14.20 14.30 15.20 16.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.20 22.50
23.40 0.10 0.25
0.45
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Folkest SP v atletiki
Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Potopis
Dok.: City Folk Nautilus
Pogovorimo se o...
Vsedanes - TV dnevnik
Ironmane Celovec 2007
25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
Istra in...
Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30 12.00 17.55 18.00 18.45 19.45 19.55 20.00 20.30 22.05 23.10 23.30
Dnevnik, vreme
Videostrani
Videospot meseca
Mala potepanja
Športni ponedeljek
Pravljica
EPP
Dnevnik, vreme Ezoterika Glasbena oddaja Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni odmislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Navigare necesse est; Na-povednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 18. nad.); 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletne ankete; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Glasba po željah; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica: Tartini festival in Zmaj'ma mlade; 20.30 Slovenci ob meji: Marjan Bevk; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimko-va delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip;
22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9.40 SP v atletiki; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 12.30-15.30 SP v atletiki; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov ob 35-letnici Vala 202; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal z Jolando; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.00 Praznična maša ob velikem šmarnu; 10.15 Večna nasprotja; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kako zabobnati slavo; 22.20 Intermezzo; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Sreda, 29. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
■Óa
mocan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
1030
DUBLIN o
9/18,
\
K0BENHAVN
■9K1 °
LONDON O .
13/20
AMSTERDAM
o 11/20
BERLIN
12/19 O
OBRUSELJ
10/1
LIZBONA
O 16/30
1010
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.

Proti nam bodo nekaj dni pritekali v višinah razmeroma vlažni in nestanovitni jugozahodni tokovi.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.49.
Dolžina dneva 13.27.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 20.15 in zatone ob 7.24.
A
Nad Iberskim polotokom in zahodnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, oslabljena hladna fronta se zadržuje na Alpah in vpliva tudi na vreme pri nas. Od zahoda priteka nad naše kraje razmeroma topel in vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v sredo obremenilen, po nekaterih nižinah bo še soparno. Spanje v noči na četrtek bo moteno.

MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob ob 5.12 najnižje -68 cm, ob ob 11.42 najvišje 55 cm,
17.37 najnižje -37 cm, ob 23.23 najvišje 43 cm. Jutri: ob 5.40 najnižje -60 cm, ob ob 12.11 najvišje 55 cm, 18.12 najnižje -39 cm, ob 23.59 najvišje 36 cm.
TEMPERATURE V GORAH
500 m............21
1000 m...........19
1500 m...........14
OC
2000 m...........11
2500 m............9
2864 m............7
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 6,5 in v gorah 7,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče a središče ' ciklona ^anticiklona
CELOVEC O 15/20
O
GRADEC
15/19


EE0-.?™
TRŽIČ
16/24 _
- _ -	O
ČEDAD O j,	KRANJ
18/29 0
LJUBLJANA
O N. GORICA	18/26
17/27	POSTOJNA
o 15/22 S. GRADEC
CELJE 16/25 O
MARIBOR 017/22
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 16/23
N. MEST017/27 O ^^
ZAGREB 17/27 O
KOČEVJE
V .o J
ČRNOMELJ
REKA 20/29
^NAPOVED ZA DANES
V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo spremenljivo, v notranjosti bo več oblačnosti in se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, deloma nevihte, ki bodo ponekod lahko močne. Ob morju bodo plohe in nevihte manj možne. Pihal bo šibak do zmeren jugozahodni veter.
Ponekod v Južni Sloveniji bo še deloma sončno, drugod pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma nevihte. Ob morju bo popoldne začel pihati jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C.

65*
tik
O
GRADEC
15/18
á»
TOLMEČ O
12/20
TRBIŽ O
11/19
o 13/20
KRANJSKA G.
ČEDAD O
VIDEM O 19/29 18/30 O PORDENON
19/29

CELOVEC O 14/20
TRŽIČ
16/22 O
KRANJ
^13/19 S. GRADEC
CELJE 15/22 O
MARIBOR 015/20
PTUJ
O
M. SOBOTA
014/21
r
UUBLJANA	' ZAGREB 16/26
GORICA O ° N- GORICA	18/23 N- MESTO15/23	°
21/30 w 18/30 OH/23	P
/~sD KOČEVJE
cžls0 o -
PORTOROŽ O	--- ^ - ČRNOMELJ
20/31
REKA 22/31 OPATIJA	-
PAZIN O
(NAPOVED ZAJUTRI
Ob morju bo povečini zmerno oblačno z manjšo možnostjo posameznih ploh ali neviht. Čez dan bo vroče in soparno, pihal bo zmeren do občasno močan jugo. V nižinah bo spremenljivo, pojavljale se bodo nevihte. V gorah bo oblačno do pretežno oblačno z močnimi padavinami in nevihtami.
Jutri se bodo padavine čez dan nekoliko okrepile in popoldne zajele vso državo. V petek bo zjutraj oblačno in deževno, čez dan bodo padavine slabele in popoldne od severozahoda počasi ponehale. Hladneje bo, zapihala bo zmerna burja.
POREČ
PEKING - Obisk kanclerke Angele Merkel
Poziv k večji svobodi govora in medijev
PEKING - Nemška kanclerka Angela Merkel je v okviru obiska na Kitajskem včeraj v govoru na akademiji za družbene vede v Pekingu pozvala k večji svobodi govora in medijev ter spoštovanju človekovih pravic v državi. Kot je dejala, bo Kitajska v času olimpijskih iger v Pekingu 2008 pod »drobnogledom javnosti«. Merklova je napovedala tudi novo pobudo za zaključek trgovinskih pogajanj iz Dohe, ki jo bo podala ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN septembra v New Yorku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Olimpijske igre bodo odlična priložnost Kitajske za svojo promocijo, vendar bo pomembno, kako se bo »Kitajska predstavila z vidika svobode govora in medijev«, je dejal Merklova. V ta namen se je Merklova danes sestala tudi s štirimi kitajskimi novinarji, ki so bili v preteklosti kritični do kitajskih oblasti. Po srečanju je nekdanji urednik priloge k časopisu China Youth Daily Li Da-tong dejal, da je »srečanje dokaz, da kanclerka daje vrednotam demokracije in svobode na Kitajskem velik pomen«.
Li je dejal, da je bil razgovor z Mer-klovo »dober«, pozdravili pa so ga tudi ostali trije udeleženci. Peterica je razpravljala predvsem o medijskem ozračju na Kitajskem, med drugim o možnostih kritičnega pisanja o oblasteh in njegovih posledic.
Merklova je v govoru napovedala tudi novo pobudo za zaključek trgovinskih pogajanj iz Dohe. Dejala je, da si bo ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN prizadevala za zbližanje stališč ZDA, evropskih držav in držav skupine G20, s čimer bi pogajanja končno pripeljali na cilj. »Obstaja še iskrica upanja,« je dejala.
Nemška kanclerka se je dotaknila tudi kitajskih ponaredkov nemških avtomobilov, ki so se pojavili na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu. Ponarejanje je za Nemčijo »relativno velik problem«, je dejala. »Če se na ogled postavi avtomobil, ki je videti kot smart, pa to v resnici ni, ampak gre za kopijo, ki ni popolnoma zakonita, potem je to slabo.« Kitajska lahko lastne gospodarske cilje doseže le, če bo zagotovila varovanje avtorskih pravic. To je predvsem pomembno za tuja podjetja, vendar tudi za inovativna kitajska podjetja, je menila Merklova. (STA)
Angela Merkel med govorom na akademiji za družbene vede
ansa
ZDRAVJE - Statistični podatki
Debelost v ZDA vse večji problem
NEW YORK - Prevelika telesna teža v ZDA iz leta v leto predstavlja vse večji problem, je pokazala zadnja redna letna raziskava skupine »Trust for America's Health«. Delež preobilnih Američanov se je v zadnjem letu dni v ZDA povečal kar v 31 zveznih državah, v nobeni pa ni nazadoval. Na vrhu je že tretje leto zapored država Mississippi, kjer je predebelih 30,6 odstotka vseh odraslih. Suhi ljudje pa še naprej prevladujejo v Coloradu, kjer delež odraslih s preveliko telesno težo znaša 17,6 odstotka. Iz fundacije Robert Wood Johnson, ki je financirala raziskavo, so spo ro či li, da gre za res no kri zo javnega zdravstva, s katero se bo potrebno odločno spopasti na vseh ravneh, saj je prevelika telesna teža kriva za številne bolezni, med njimi diabetes, srčna obolenja in določene vrste raka. V 19 zveznih državah je več kot 25 odstotkov odraslih s preveliko telesno težo, leta 2006 je bilo takšnih držav 14, leta 1991 pa ni imela nobena država več kot 20 odstotkov takšnih ljudi.
V	Mississippiju so ljudje tudi najmanj fizično aktivni. Kar 31,6 odstotka jih je priznalo, da se ne ukvarjajo z nobeno fizično dejavnostjo. Pozitivno je v ospredju zvezna država Minnesota, kjer se fizičnim dejavnostim ne posveča 15,4 odstotka ljudi. Skupno je v celotnih ZDA fizično nedejavnih okoli 22 odstotkov odraslih.
Položaj glede debelosti in fizične nedejavnosti je najslabši na jugu ZDA, kjer zaradi razdalj brez avtomobila ni mogoče preživeti. Na jugu ZDA imajo težave s preveliko telesno težo tudi otroci od 10 do 17 leta starosti, tam pa je tudi največ primerov diabetesa.
V	ZDA je skupaj kar 25 milijonov otrok s preveliko telesno težo. Največ preobilnih otrok ima prestolnica Washington, in sicer 22,8 odstotka, najmanj pa država Utah, kjer ta delež znaša 8,5 odstotka. Le 17 ameriških zveznih držav zahteva od šol, da dosegajo še višje prehrambene standarde, kot to zahteva zvezno ministrstvo za kmetijstvo. Le 22 držav ima posebne standarde za avtomate s hitrimi prigrizki in pijačo. (STA)
ZANIMIVOSTI
V Južni Afriki odkrili največji diamant
JOHANNESBURG - V rudniku na severozahodu Južnoafriške republike naj bi po navedbah državne televizije SAFM odkrili največji nebrušen diamant na svetu. Diamant naj bi tehtal dvakrat več, kot je tehtal največji doslej izkopani diamant Cullinan, ki so ga prav tako v Južnoafriški republiki našli 26. januarja 1905. Culli-nan je tehtal 3106,7 karata, kasneje pa so ga razrezali na več manjših delov, ki sedaj krasijo britanske kraljeve dragulje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podatkov o vrednosti diamanta zaenkrat še ni. Strokovnjaki so se na trditev odzvali dokaj zadržano in dejali, da je potrebno najprej stoodstotno potrditi, da gre za diamant. Tiskovni predstavnik neimenovanega rudnika je medtem dejal, da bodo diamant najprej podrobno fotografirali, zatem pa se bodo odločili, kaj storiti.
Tisoče dolarjev za prvi let z A380
SINGAPUR - Za prvi komercialni let Airbusovega potniškega velikana A380, ki bo 25. oktobra poletel iz Singapurja do Sydneyja, vlada veliko zanimanje. Spletna dražbena družba Ebay je v okviru dobrodelne dražbe danes ponoči začela sprejemati ponudbe za vozovnice na tem letu; najvišja ponudba je bila 8159 dolarjev za sedež v poslovnem razredu. Neki drugi ponudnik je za sedež v ekonomskem razredu ponudil 5000 dolarjev. Singapurska letalska družba Singapure Airlines se je odločila večino sedežev, vseh je 471, na prvem letu (letalo se bo iz Sydneyja v Singapur vrnilo 26. oktobra) postopno prodati prek dražbe na spletu. Začetna ponudba za sedež v ekonomskem razredu je bila 3,80 dolarja, za sedež v poslovnem razredu 38 dolarjev in za sedež v prestižnem (Singapore Airlines Suites) razredu 380 dolarjev. Izkupiček dražbe bodo razdelili v dobrodelne namene.
Sredstva EU za poljski protievropski radio
VARŠAVA - Poljski radio Maryja, znan po svojih skrajnih protievropskih stališčih, bo dobil dobrih 15 milijonov evrov evropskih sredstev za razvoj svoje novinarske šole, danes piše poljski dnevnik Gazeta Wyborcza.Radio, ki ga vodi duhovnik Tadeusz Ryd-zyk, znan tudi po svojih antisemitskih izjavah, namerava z evropskimi sredstvi financirati gradnjo poslopja novinarske šole. Gradnja ultramodernega poslopja naj bi sicer stala 18 milijonov evrov. Poljsko ministrstvo za razvoj, ki upravlja z evropskimi sredstvi, je sporočilo, da je projekt radia Maryja v skladu s cilji programa spodbujanja tehničnega in informacijskega izobraževanja.
Ruski bogataš bi kupil bombnik B-52
MOSKVA - Neimenovani ruski bogataš je minuli teden v okviru letalskega mitinga v Moskvi želel kupiti ameriški bombnik B-52. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na ruski časnik Komsomolska Pravda, se je nek Rus s skupino telesnih stražarjev ustavil pri ameriški delegaciji, ki je na mitingu predstavljala omenjeni bombnik, in dal ponudbo za nakup. Američani so bili šokirani in dejali, da letalo ni naprodaj; če bi bilo na prodaj, bi njegova cena znašala pol milijarde dolarjev. Ruski kupec naj bi zatem odvrnil, da »to ni težava« in da ga želi kupiti, ker je letalo zelo »cool«. Letala, ki naj bi po napovedih v uporabi ameriške vojske ostalo še vrsto let, na koncu niso prodali. Kdo naj bi bil kupec, pa ni znano.
B-52, znan tudi pod imenom strateška trdnjava, je legendarni ameriški bombnik, ki je v uporabi ameriškega vojnega letalstva že od leta 1955. Doslej so naredili 744 teh letal, v uporabi jih je še 100. Gre za modernizirano različico B-52H. Bombnik B-52 lahko brez dotoka goriva leti 4500 milj, kar je med bombniki največ na svetu, poleti pa lahko z 220.000 kilogrami tovora. B-52 je običajno opremljen z raketami z jedrskimi konicami.