List 20. m v • 1 ecaj LY. » obrtniške i in I izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic". Ljubljani 14. maja 1897. koliko ur Politiški oddelek. »j : » Ebenhochov šolski predlog. namenjenih veronauku, a najmanj morata biti namenjeni dve uri na teden, določiti pa mora to tudi dogovorno s pristojnim cerkvenim oblastvom (pred-stojništvom židovske verske občine), koder to zahteva deželna zakonodaja. koliko naj učitelji uče veronauk, Dne 14. t. m. so dr. Ebenhoch, Dipauli in tovariši določa dež. zakonodajstvo dogovorno s pristojno cerkveno v zbornici poslancev predložili predlog o premembi šol- oblastjo (predstojništvom židovske verske občine). skega zakona. Mi smo že izrekli nekatere pomislike z 8. Naučni minister določa i zaslišavši deželno narodnega stališča proti temu predlogu. Danes navedemo šolsko oblast in dogovorno z dež. odborom, a kjer to predlog sam, da ga čitatelji sami presodijo. Glasi se takole : zahteva dež. zakonodajstvo, tudi dogovorno s pristojno n Člen Naslednji paragrafi zakona z dne 14. maja cerkveno oblastjo (predstojništvom židovske verske ob 1869. naj se v prihodnje glase: čine) » katere učne knjige in čitanke je dovoljeno rabiti 1. Ljudska šola ima namen, vzgajati otroke v šoli. Izmej dovoljenih učnih knjig in čitank izbere dež. nravno po naukih. njih vere, razvijati njih duševno de- šolska oblast dogovorno z dež. odborom tište, katere je lavnost, jim dajati za njih napredovanje in daljno izo- rabiti, miko za življenje potrebno znanje in izurjenost ter ustva- 21. Dolžnost, obiskovati šolo začne se z dovr riti temelj za vzgojo koristnih članov človeške družbe. šenim šestim letom in traja za vsakdanji pouk vsaj šest Vsaka ljudska šola za katere ustanovitev in let ; vse druge odredbe glede časa in načina obiskovanja vzdrževanje plačuje troške država, dežela ali občina, bodisi šol določa dež. zakonodajstvo. popolnoma ali deloma, je javen zavod in kot tak pri 35. lično osobje učiteljišč sestoji iz ravnatelja » stopen vsem otrokom, kateri morajo šolo obiskovati. Na kateri vodi zajedno vadnico, iz dveh do štirih glavnih drug način ustanovljene in vzdrževane ljudske šole so učiteljev, iz učitelja veronauka in potrebnih pomožnih privatni zavodi. Interkonfesijonalne razmere ljudske šole učiteljev; imenuje je naučni minister na podlagi terna- ureja deželno zakonodajstvo. predloga, kateri sestavi dež. šolska oblast dogovorno z Učni predmeti na ljudskih šolah so : Veronauk, dež. odborom. Učitelje veronauka imenuje najvišja cer- čitanje in pisanje, učni jezik, računanje v zvezi z naukom kvena oblast, v katerem okrožju se nahaja dotični zavod o geometričnih oblikah, kar je iz naravoslovja najpo- Vadnični učitelji so dolžni sodelovati pri vzgoji učiteljišč- trebnejše in otrokom umljivo, prirodopis, zemljepis in nikov kot pomožni učitelji zgodovina s posebnim ozirom na domovino in na nje Člen Ta zakon stopi v vel javo začetkom šol ustavo, risanje, petje in telovadba, katera je za dečke skega leta, katero sledi razglašenju". obligatna, za deklice neobligatna. Koliko je vsacega teh Nam ne ugaja » ki prepušča deželnim odborom predmetov učiti, določa deželni šolski svet dogovorno z vpliv, da bodo vplivali na to, koliko naj se vsacega pred dež. odborom. meta poučuje. Po pravici se bojimo, da bodo štajerski r 4. Učne náčrte na za ljudske šole in vse, kar koroški in isterski deželni zbor skušali to svojo oblast v se tiče notranje šolske uredbe, določa naučni minister, to porabiti, da stesne jako učenje slovanščine. Štajerski zaslišavši dež. šolsko oblast in s privoljenjem dež. odbora. Slovenci so se že morali boriti proti vplivu štajerskega Veronauk oskrbujejo in nadzorujejo pristojna deželnega odbora na ljudske šole. Tudi na Koroškem si cerkvena oblastva (predstojništva židovskih verskih občin). je že dosedaj deželni odbor prisvajal neko pravico glede Deželna šolska oblast določa dogovorivša z dež. odborom določevanja učnega jezika i ker dežela šole vzdržuje. $ Ravno tako daje deželnim zborom tak vpliv, da ga bodo mogli izrabljati proti Slovencem. Nam nasprotni deželni zbori in odbori bodo se gotovo tudi poslužili § 8., da se v nove šole utihotapijo Slovanom neprijaznem duhu pisane knjige. Stvar je tudi važna, kajti duha, ki se ga mladina v šoli navzame, se pozneje težko iznebi. Naši nasprotniki so z viti, to smo imeli že dostikrat priložnost prepričati se, in zato je treba skrajne previdnosti, predno jim damo kako oblast v roke. Če bodo štajerski, koroški in isterski deželni odbor dolocali šolske knjige, gotovo dobimo le berila, v katerih se bode bolj očitno ali prekrito proslavljalo ita-lijanstvo ali nemštvo, slovanstvo pa poniževalo. Tako se bodo popisovali le rimski, nemški, italijanski slavni možje, ravno tako opisovali slavni čini italijanskega in nemškega naroda, slovanski se bodo pa zamolčavali. Pisatelji za take knjige se bodo vedno dobili. Naravnost protiavstrij-skega duha knjig vlada seveda ne bode pustila, a spretni sestavatelj tudi v avstrijski okvir spravi marsikaj Slovanom neprijaznega. Najmanje pa nam ugaja § 35. Da pa ne bode kdo nas napak razumel, povemo naravnošt, da se ne izpodti-kamo' nad pravicami, ki jih ta paragraf priznava cer- kveni oblasti. Slovenec bode na učiteljiščih na Štajerskem, Koroškem in v Istri težko dobil službo, ako bode učni minister navezan na terno deželnega odbora. Kako bi Italijani v Istri radi uničili slovansko učiteljišče v Kopru, nam kažejo zadnji dogodki. Ne smemo misliti, da so napadi na slovanské vseučiliščnike jedino delo italijanske mulerije, za njo stoje višji gospodje. Tudi deželni odbor isterski je najbrž s tem delom zadovoljen. Če se mu da v roke oblast, kakoršno določa § 35. Ebenhochovega predloga, bodo Italijani že gledali, da vzamejo učiteljišču slovanski značaj. Vemo, da so pri nas ljudje, ki poreko, da ne smemo biti proti razširjenju deželne samouprave, ker bode nam koristilo, kadar dobimo zjedinjeno Slovenijo. Naš list je vedno za zjedinjeno Slovenijo, a reči moramo, da nikdo ne ve, kdaj jo dosežemo. Doseženje zjedinjene Slovenije bode se nam stavljalo mnogo težav. Sedanji deželni zbori, oziroma odbori nam lahko še mnogo škodujejo, predno dobimo zjedinjeno Slovenijo. Računati je nam z dejansko sedanjostjo, ne pa z bodočo negotovostjo. Po-vedati pa moramo, da ne gojimo pomislekov z verskega stališča proti predlogu. Kar se tiče delitev otrok po vero-izpovedovanjib, se popolnoma strinjamo in le želimo, da se bi podobna že zakonita določila glede razdelitve narodnosti. Pričakujemo od naših poslancev, da preskrbe, da se temu predlogu odbijejo za nas nevarnejše določbe, predno zakon postane. Politični pregled. Državni zbor je s 203 proti 103 glasom přešel na dnevni red o predlogih, naj se toži ministerstvo zaradi jezi kovnih naredeb. Razprava o teh predlogih je bila v državnem zboru silno burna. Levicarji so kar besneli. Posebno je bil nastal silen hrup, ko je minister Gieispach zagovarjajoč vladno predlogo se bil predrznil reči, da se mu kot juristu predlog niti resen ne zdi, ker se ne opira na noben zakon Liberalci jeli so na to kričati, da ni nikdo mogel druzega razumeti in je predsednik moral sejo pretrgati. Pri obnovljenju seje so liberalci zopet kričali, a dali so se potolažiti, ko je minister grof Gieispach izjavil, da jih ni mislil razžaliti. Socijalisti so tudi glasovali za obtožbo ministerstva, pravijo pa, da le iz na-sprotja proti vladi, ne pa zaradi jezikovnih naredeb samih, katere celo odobravajo po s^jih glasilih. Zares čudni ljudje! Badeniju se stališče že tako maje, da se že ugiblje, kdo bode naslednik njegov Posebno v levičarskih krogih goje trdno nado, da se kmalu grofa Badenija iznebe. Kot nasledniki se imenujejo grof Thun in Schonborn in pa knez Alfred Lichten-stein. Mi Slovenci bi se nobenega teh mož ne mogli prav veseliti. Kar se tiče km za Alfreda Liechtensteina, je nemški konservativec. Njegova vlada bi morda nam nič ne školovala, a storila bi pa za na i tudi do?ti ne, z ozirom na silne agitacije mej nemškim prebivalstvom Grofa Thun in Schonborn sta pa taka nasprotnika Mladočehov, da bi se razbila sedanja večina, če katera teh dveh prideta na krmilo. Potem bi se pa nekaj nemških liberalcev izmuznilo v novo državnozborsko većino, gotovo Slovanom le v škodo Levicarji in vlada. — Boj, ki so ga zaceli liberalci proti vladi, ne velja le jezikovnim naredbam temveč ima še vse druge uzroke. Liberalce jezi, da se je osnovala većina brez njih in da grof Badeni tega ni preprečil Proti vladi je posebno jezno židovstvo, ki za kulisami vodi vso akcijo Židje se boje, da ne bodo od države imeli več tako mastnih za-služkov, ako v večini ne bode zastopana liberalna stranka, ki povsod v prvi vrsti zastopa njih koristi. Židje so bili jako zadovoljni, da je grof Badeni bil ministerski predsednik postal, ker se je v Galiciji jako dobro razumel z židi. Nadejali so se, da s svojo odločno roko uniči tudi protisemitizem Ker pa grof Badeni .ni mogel uniciti dr. Luegerja in ker sedaj liberalcem v novi večini ni mogel ali ni hotel preskrbeti prostořeká za to pa tako strašna jeza nanj. Sedaj bi jim bila že grof Schonborn in Thun Ijubša, Pogodba z Ogersko. Predloge o pogodbi z Ogersko se predlože državnemu zboru še to ponilad, morda že pri-hodnji teden, če se le avstrijska in ogerska vlada dogovoriti glede doneska obeh državnih polovic k skupnim državnim troškom. Vlada bode zahtevala, da se predloge izroČe poseb-nemu permanentnemu odseku, to je odseku, ki bode zboroval tudi, ko dižavni zbor ne bode zbran. Na ta način bi do jeseni lahko predloge bile v odseku že rešene. Ko b de voljen permanentni odsek, hoće neki vlada tako odlagati državnozborsko zborovanje glede na težaven političen položaj. Trgovska pogodba z Bolgarijo in podaljšanje premij za izva-žanje sladorja se rešita še pred prekinenjem zborovanja. Tema predlogoma tudi levica ne bode delala nobenih ovir. Grško-turška vojska. — Mnogo so si obetali Grki od vojske s Turkom, a vidi se danes prav jasno, da bo konec vojske popolni poraz Grkov. Iz Farzala, kjer se je bila unela krvava bitka, pregnali so Turki Grke. Tudi pri Velestinu je bila grška brigada generala Smolenskega premagana Morala se je umakniti. Smolenski je najboljši general in ima tudi najboljše vojake. Posebno pri Velestinu so se Grki dobro držali, vendar so bili premagani. Z ozirom na hrabrost, katero so Grki pokazali v tej bitki, je grška vlada, dasi so razmere za grško vojsko v obče slabo stale, vendar sklenila še ne od-jenjati od nadaljevanja vojske. Nova vlada se je izrekla, da prej ne more vsprejeti posredovanja velevlastij, da doseže kak uspeh na bojišcu Nova vlada je upala vojno hitro prestrojiti in se je nadejala celo, da Grki Turke poženo iz Tesalije in udero v Makedonijo. Novi ministerski predsednik Rallis si je pač preugodno predstavljal kritičen položaj Grške. Mej tem, ko si je domišljala grška vlada kar z lahka za njo neugodni » 1113 tok vojske spremeniti, Turska vkljub zmagam ni prejenjala z litete vsega podjetja, in tudi glede kakovosti cele naprave pomnožitvijo vojske. Sklenila je vse batalijone povišati na 1000 mož in okrog Soluna je sklicala čmo vojsko. Turčija hoče pač 2daj z Grkom popolnoma cbravnati. Turki hočejo toliko časa ostati v giski Tesaliji, da Grki popolnoma ostavijo Kreto in priznajo. da spada ta Turčiji. Od porazov ali zmag v Tesaliji češ, da pred toliko in toliko leti ni bilo ne plinove, ne Taki glasovi prihajajo iz raznih strani. Tu se oglašajo v prvi vrsti ljudje, ki v svoji preveliki konservativnosti nasprotujejo sploh vsaki novotariji, vsakemu napredku, je odvisno tudi stanje na Kreti. Turki dobro vedo, da bili vstaši na Kieti še bolj vzrastli, ko bi Grška zmagovala napram Turčiji. Sedaj pa vedo, da se na Grško nimajo zanašati. oziiom na to je priČakovati, da se kmalu vrne mir na Kreto. Ta mir utegne biti trajen, ker se Krečani ne bodo več upali električne razsvetljave ; služila je navadna lojeva sveča in oljnata leščerba, in ljudje so vendar živeli in doča- puntati, Grška pa jih tudi ne bo več upala hujskati vstaji, ker se je prepričala, da ne zmore ničesar. Nova grška vlada, ki je to-li upala na zboljšanje razmer v vojski, je Žali pnkmalu uviděla, da je vse izgubljeno. Preveriti jo je morala Doznalo se je, da so se v bitki pri Faizali le nekateri polki hrabro kali večje ali manjše starosti. S takimi ljudmi je seveda težko se pravdati. Tem kličemo v spomin dějstvo, da je dan današnji na kmetih že prav težko najti hišo, kjer ne imeli petrolejske svetilnice, ki je bila ondu pred par desetletji še prav bela vrana. Prav tako ne najdemo giŠka vojska sama, ki je popolnoma demoralizirana danes nobenega trga ali mesteca, kjer po noči na ulicah in cestah ne brlele, če tudi skromne lučice » dižali, drugi pa so se koj po prvih strelih jeli umikati ter dočim so ondu naši stari oćetje po noči tavali domu v tako olajšal zmago Turkom. Sploh vlada popolna anarhija, trdi temi, ali pa, če njim je bila tema že pretrda, si pot Vojaki ne slušajo več svojih Častnikov. Reservisti, doloČeni, da odpotujejo na bojišče. so se uprli. Ljudstvo se jim je pridružilo in zapo^ edništvo je moralo odnehati ter peljati reserviste s kolodvora v vojašnico. Take razmere so morale razsvetljevali s svojo privatno leščerbo. Čas zori in pro-izvaja od dne do dne nove izumbe, člověk si jih nehote izkorišča, in sčasoma postanejo mu prava, neizogibna Grško vlado napotiti, da je pismeno prosila evropske vele- potreba. sile, naj posredujejo mej Grško in Turčijo, da se doseže mir. Velesile so baje prevzele posredovanje s pogojem, da jim Giška brezpopojno prepusti zastopanje svojih interesov. Velevlasti so zadovoljne, da morejo posredovati. Vedo dobro, Nekateri ljudje izražajo bojazen, da električna raz-svetljava, kot novodobna izumba še ni tDliko popolna, da se moglo z gotovostjo računati na nje sigurno m da nadaljevanje vsakterih nadaljnih homatij, more škodovati povsem zanesljivo funkcioniranje. Ti kaj radi kažejo na tudi eeli Evropi. Tudi ljeva rodbina ohrani na velevlastim na tem. da se kra-grškem prestolu. Ker je mini- sterski predsednik naznanil zastopnikom velesil, da prepušča Giška svojo usodo velesilam, zaČele so te takoj akcijo v do-sego miru. Turčija zahteva tri milijone turških funtov odškod-nine, regulacijo meje pri Prevesi, Mecevu, Kraniji, Damasiju, Meluni in Analipsisu, anuliranje specijalnih pogodb v korist grškim podanikom, izroči te v vseh grških oklopnic in regulacijo kretskega vprašanja v tem smislu, da se utesni obljub-avtonomija Turčija je precej oštro nastopila, no velevlasti jo bodo že malo prikrajšale v njenih zahtevah. nekatere nedostatke, ki so se doslej pokazali v dosedanji provizorični inštalaciji električne razsvetljave v „Narodnem domu Cl » kjer žarnice časih v svoji svetlivosti pojemajo » in kjer je razsvetljava zares párkrát celo odrekla. V nekaterem oziru imajo ti ljudje prav, kajti doslej zares nimamo nobene » še toliko stare in izkušene na prave, ki bi ves čas svojega obstanka iuakcijonirala brez vsakega zadržka, pri kateri bi se nikoli ne prijavi! ta ali oni nedostatek » kajti absolutno popolna i Evropski mir. AngUški listi javljajo, da je ruska vlada poslala vsem svojim poslanikom okrožnico, v kateri jih obvešča v popolnem soglasju Rusije in Avstrije glede orijen- absolutno Ljubljani talntga vprašanja. ADgleški ministerski predsednik Salisbury zanesljiva ni nobena izumba, nobena stvar, imamo plinovo razsvetljavo že od leta I860., in vendar se je lanskega leta pripetilo, da je jedenkrát za par ur je v ntkem govoru naglašal, da vsled giško-turške vojne ni kar odrekla, in da je vsled tega mesto bilo nekoliko najmanjše nevarnosti za evropski mir. Izimši malih krajevnih časa v temi. In vendar bode v kratkem preteklo celih prepirov stoji evropski mir na trdnejši podlagi nego je doslej. gto jet jjar človeštvo rabi plino etljavo navzlic íi» fftđ« đ&d&dk ífc^fti^čří rři íti ifi/fc »ti ífcítí áftífe ^^fcítutVlVti ífe íti ífcutiítutt lift te »a 4» = 4? Obrtnija. •a tej nevarnosti jo bode rabilo tudi še odslej, in morebiti še v večji meri nego doslej. Kar pa zadeva 3edanjo razsvetljavo v „Narodnem domu", moramo pripomniti, da je urejena le provizorično, Električna razsvetljava in nje nasprotniki. da služi ondu kot gonilna sila navaden, in poleg še zelo star in obrabljen lokomobil. Kdor se je kdaj pečal s da navaden lokomobil nikoli ne Pred Veliko nočjo se je v Ljubljani pričelo z gradbo parnimi stroji î pač ve » mestne elektrarne in delà danes kaj vrlo napredujejo. Če teče, in po celi svoji konstrukciji tudi ne more teči ves se ne prikažejo posebne ovire, gledali bodemo pričetkom čas z jednakomerno hitrostjo. Od jednakomernega teka prihodnje zime ljubljansko mestno električno razsvetljeno. pa je zavisna jakost električnega toka, ki se vzbuja v Ko decembra meseca 1. 1894. občinski svet so- električnih strojih, katere goni parni stroj glasno sklenil, napraviti si lastno elektrárno, je občinstvo vsestranski ta ^ sklep, kajti bilo čano. odobravalo prepn , Sicer ima mašinist kolikor toliko v svoji moči, da lahko tek par-nega stroja uravna, da ostaje precej jednakomeren ; da je sedanja plinova razsvetljava pomanjkljiva, in pa kaj je storiti, če mašinist ni ves čas natančno oprezen î glede na svojo kakovost tudi predraga. ali če stroj star in je vsled svoje konstrukcije bolj ali Sedaj pa, ko se pričela elektrarna graditi, je manj neubogljiv? Zakaj pa ti grajalci električne raz- slišati glasov, ki izražajo svoje pomislekeoglede rentabi- svetljave ne obračajo svoje pozornosti na električno raz- 194 svetljavo v deželni bolnici, ki funkcijonira brez graje in v občno zadovoljnost vseh prizadetih krogov? Povdarjati moramo, da je električna razsvetljava dandanašnji upeljana že v zelo mnogoštevilnih krajih in mestih, v velikem in malém obsegu, da so se ljudje de-jansko prepričali o nje zanesljivosti in sigurnosti, in da bi je, ko so spoznali nje ugodnost v ekonomičnem, sani-tarnem in v vsakem drugem oziru, nikakor ne hoteli za-menjati s katerimkoli poprejšnjim načinom razsvetljenja. Našteli bi lahko na stotine elektrarn, ki so po deset-ali večkrat večje, kakor je projektovaná ljubljanska, ki funkcijonirajo že leta in leta brez vsakega nedostatka! Da bode ljubljanska elektrarna urejena po najnovejših načelih elektrotehnike, o tem sme biti ljubljansko prebivalstvo uverjeno, — za to jamči tudi graditeljica elek-trarne, — svetovnoznana tvrdka Siemens & Halske na Dunaju, katere ustanovni členi stojé mej prvimi in najbolj odličnimi elektrotehniškimi strokovnjaki. (Dalje sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Akcija c. kr. trgovskega ministerstva v pospe- šitev malega obrta. Po naročiíu trgovskega ministra se je pred kratkim izdalo poročilo o tej akciji v 1. 1896. Naj vážnější namen te akcije je razznaniti dobre, pri malem obrtu porabljive stroje in načine maloobrtnega izdelovanja. Pri tem se je uvaževalo to, da se veliko število obrtov — zlasti v obliki gospodarskih zadrug — more vzdržati poleg velike industrije, ce rabi take stroje in izdeluje na take načine. Grornji namen se skuša doseči z naslednjimi sre Istvi : 1. s strokovno pisarno za pojasnila pri tehnologičnem obrtnem muzeja na Dunaju; 2. s stalnimi in začasnimi razstavami maloobrtnih strojev; 3 s prepuščanjem takih strojev na maloobrtne zadruge s posebno ugodnimi pogoji; 4. z dovolitvijo posojil obrtnim zadrugam; 5. s prirejanjem mojsterskih tečajev na Dunaju; 6. s prirejanjem strokovnih tečajev izven Dunaja (poto-valnimi tečaji) in z obrtnim potovalnim podukom. L 1892. začeta akcija se je vsako leto bolj razvila, kar se razvidi že iz tega, da se je zanjo dovoljen kredit, ki je 1. 1892 iznašal 10 000 gld., letos zvišal na 135 000 gld. S prispevki nekaterih deželnih odborov in trgovskih in obrtniških zbornic vred se je 1. 1896. porabilo 200.000 gld. Oi začetka akcije do letos se je 16 motorjev in 217 osodnih strojev dalo obrtnim korporacijem, med katerimi je 65 obrtnih zadrug z 9000 člani in 15 registriranih pridobitnih in gospodarskih zadrug z 600 člani. Leta 1896. je tehnologičen obrtni muzej priredil dve razstavi, v Welsu in Vrchlabi (Hohenelbe), se udeležil 2 za-gotav in podpiral 3 stalne maloobrtne razstave. Malo obrtno dvorano na tehnologičnem obrtnem muzeju je obiskalo 3318 oseb; tamošnje osobje je v mnogoštevilnih slučajih brezplačno dajalo razjasnila ni imelo na Dunaju in na drugih krajih predavanja. Tudi so se mnogim obrtnikom izven Dunaja podelile ustanove za obisk maloobrtne dvorane. Dalje se je priredilo 4 mojsterske kurze za čevljarje in stavbene mizarje na Dunaju in 7 kurzov za čevljarje izven Dunaja, v katerih se je okoli 300 mojstrov in pomočnikov podučevalo 4, oziroma 6 ali 8 tednov. Leta 1897. se namerava akcijo še razširiti z mojsterskimi tečaji za stavbene ključarje in krojače na Dunaju, z obrtnim potovalnim podukom, s katerim se je že 1. 1896 poskušalo osobito pa z pospeševanjem maloobrtnih zadrug. îjtâ* dfcifr, itl ítl .Ý.íikikíii^ift^iř.^ iiËMÊÊÊfÊËÊ.1......ííí.® í !Jî y ..............-................... » Kmetijske hranilnice in posojilnice po Raiffeisenovem sistemu. Deželni odbor je v minolem zasedanji predloži! deželnemu zboru kranjskemu naslednje poročilo o pospe-ševanji naprave kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu. V seji deželnega zbora z dne 13. februvarja 1895. je bilo deželnemu odboru naročeno, pretresati vprašanje, bi li ne kazalo v to svrho, da bi se zadostilo kreditnim potřebám kmetskega prebivalstva, pospeševati ustanovitev kmetijskih hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu na ta način, da bi se jim do volje vala posojila in podpore iz deželnega zaklada. Ker je bilo želeti, poučiti se o tem, kako stališče zavzemajo v tem vprašanji druge kronovine, naprošeni so bili najpoprej vsi deželni odbori v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, da prijavijo deželnemu odboru, če in eventuvalno na kak način in v kakem obsegu se v dotičnih deželah podpira ustanovitev kmetijskih hranilnic in posojilnic po sistemu Raiffeisenovem. Deželni odbor si usojav navesti iz došlih odgovorov nastopne podatke: Dole nj a Avstr i ja. Deželni odbor je objavil posebno „navodilo" v svrho ustanovitve in oskrbovanja hranilnic in posojilnic po Raiffeisenovem sistemu, katero se uporablja tudi v drugih kronovinah, sosebno na Če- škem, Moravském, v Šleziji in na Tirolskem. V tem na-vodilu nahajajo se uzorci pravil, potem pouk o ustano-vitvi, o registriranji poslovanja s pravilnim redom in s predpisi o knjigovodstvu. V dodatku k temu navodilu so ponatisneni zakoni in ukazi zadevajoči pridobitne in gospodarstvene zadruge ter hranilna in posojilna društva. Dolenjeavstrijski deželni zbor dal je deželnemu odboru za 1896. leto na razpolago kredit v znesku 15.000 gld., da s primernimi prispevki pripomore k troškom prve oprave onih hranilnic in posojilnic, ki se na podstavi normalnih pravil ustanove na Dolenje Avstrijskem. Opravila, tičoča se posojilnih društev, izročena so posebnim deželnim uradnikom ter združena v lastnem oddelku. Gorenja Avstrija. Vsled pooblastila deželnega zbora dajó se vsem društvom 3 °/0 posojila v najvišjem znesku 2000 gld. ter brezobrestna posojila po 100 gld., da lažje poplačajo ustanovilne troške. Dalje preskrbuje deželni odbor vsled deželnozborskega naročita po sposobnih deželnih uradnikih ob deželnih troških revizijo gorenjeavstrijskih J posojilnih društev. Ta revizija se vrši pri vsakem društvu po enkrat na leto ter je neobhodno potrebna, da se odvračujejo nepriličnosti ter vzdrži redno gospodarjenje. V svrho olajšave gospodarjenja izdal je deželni odbor posebno navodilo. Daljne prednosti daje deželni odbor Raiffeisenovim društvom tudi s tem, da zastopa njihove koristi nasproti 195 raznim oblastvom ter je sploh zastopnik teh društev, ka- matematično-fizčnih predmetov. Ko je bil nekaj časa uči- tera so se vsa podvrgla kontroli deželnega odbora V tej teli se je popolnoma posvětil znanosti lastnosti skličuje deželni odbor sem ter tje tudi občne shode članov nižjeavstrijskih posojilnih društev, kateri Leta 1845. šel je v Evropo, da se je na green wiški pariški > berolinski in gotski zvezdarni bavil z so vedno dobro obiskani ter bistveno pripomorejo, da se zvezdoznanstvom. Leta 1848. se je vrnil v Ameriko in se ohrani enota in enakoličnost sistema in poslovanja. je udeležil premerjevanja ameriškega obrežja. Pokazal je Solnogradsko. Pospešitev ustanovitve hranilnic veliko nadarjenost in je metodo brzojavne določbe preko in posojilnic po sistemu Raiffeisen omejena je bila edino na dovoljevanje brezobrestnih, v lOletnih obrokih po-vračljih posojil po 100 gld. iz deželnega zaklada v svrho poplačevanja troškov za prvo opravo posojilnic; dočnost pa se namerava vpeljati perijodična revizija bla-gajnic ob deželnih troških ter deželnemu odboru izročiti zastopništvo vseh blagajnic. Štajersko. Deželni odbor je izdal navodilo za po- slovanje hranilnih in posojilnih društev po Raiffeisenovem sistemu. Dežela dovoljuje brezobrestna posojila v svrho olajšave troškov za prvo opravo v zneskih po 50 do 250 goldinarjev, kakor tudi v svrho dobave prve glavnice po 3% obrestna posojila v najvišjem znesku 2000 gl. ta namen bil je deželnemu odboru dovoljen kredit 100 000 goldinarjev. Vsa društva, ki prosijo za podporo iz tega kredita, pod vržejo se s tem višjemu nadzorstvu deželnega odbora. Ta mora društva pri njihovi ustanovitvi podpirati s svetom ter njih poslovanje vsako leto pregledati. Posvetovanje pri ustanovitvi društev in pa revizija izročila se je za sedaj uradniku dež. knjigovodstva. svrho ustanovitve hranilnic in poso- Tirolsko. jilnic po sistemu Raiffeisenovem dovolil je deželni odbor prispevke, in sicer: 1.) za ustanovitev posameznih hra-nilnih in posojilnih društev, 2 ) za plačevanje stnškov revizije in nadzorovanja, 3.) za ustanovitev centralne blagajnice vseh nemško-tirolskih Raiffeisenovih društev, katera ima kot centralni izravnalni urad poslovati med po- sameznimi druàtvi. Dovolitev podpore določeval je deželni zbor vsako leto posebej ter znaša ista od leta 1892. dalje za nemški del dežele vedno po 3000 gld. Primeren prispevek. bil dovoljen tudi za italijanski del dežele » kjer pa se atlanskih dolgostnih diferenc jako izboljšal. 1850. je ostavil v Cambridgu časopis „Astromical Alba- » Journal" in je postal 1856. ravnatelj zvezdarne v za bo- nyju. Zastonj si je prizadeval, da v korist znanosti ohrani zavod vedal j katerega je brezplačno vodil. 1858. se odpo- ravnateljstvu in se v Bostonu bavil samo z zvezdoznanskimi deli. Leta 1865. je Gould preiskal južno nebesno pol oblo. Za to podjetje so sprva hoteli dati denarja prija- telji njegovi v Bostonu. Naposled se pa za stvar za vzel argentinski minister in pozneje predsednik argentinske republike Sarmiento in podjetje se je uresničilo, ko jo je privelo 1870. do osnove narodne zvezdarne v Cordobu, kamor je Goulda poklicala argentinska vlada. Osnova te zvezdarne je zatorej pomenljiva, ker ž njo se še začenja preiskavanje južnega neba » česar se je Gould z vso marljivostjo lotil. Petnajst let je Gould de lovai v Argentiji. Bavil se je s popisovanjem južnega neba, katero delo ni bilo lahko. Napravil je seznam vseh južnih zvezd do velikosti. Gouldova druga zvezdo znanska delà so izšla v Cordobi v 15. zvezkih. Poslednji zvezek izšel malo pred smrtjo njegovo. Poleg drugih stvarij se je Gould posebno bavil s fotografovanjem neba in je rabil to sredstvo za natanč- neje zvezdoznanska merjenja. On je bil] jedin začetnik v v tem oziru. Cordobi bil napravil nad 7400 foto- grafij raznih zvezdnih skupin. Na teh fotografijah jih je studiral. Ko se je v Boston povrnil, bil zopet 1885.1. začel izdajati svoj zvezdoznanski list, ki od leta 1861. ni več izhajal. Poučni in zabavni drobiž. zaradi bistveno različnih razmer nahajajo še drugi zavodi : banca cooperative in banca popolare. svrho pokritja ustanovilnih troškov, sosebno naprave poslovnih knjig dovoljujejo se podpore do 250 gld. (Dalje sledi.) £ ............V........ řti m w řtj f*i t.tt Poučni in zabavni del. » Benjamin Aptorp Gould. Deset narodnih zapovedi. Tržaška „Edinost" pnpo- ioča z ozirom na sedanje ondotne razmere, da Slovenci spol-nujejo naslednje narodne zapovedi : 1 ) Spuštuj in ljubi svoj nared iz dna svojega srca vse dni svojega življenja 2) Ne 3) zatajuj nikdar svoje narodnosti niti doma niti v javnosti. Uklanjaj se vedno narodni disciplini. 4 ) Brani in ljubi svoje narodne voditelje. 5 ) Ne prestopi nikdar praga svojih sovraž- nikov in ne daj jim zaslužka 6) Ne delaj sramote milemu narodu s surovim obnašanjem, vedi se ob vsaki priliki možato in odločno. Podpiraj vedno le svoje rojake trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd. Ako podpiraš svojega na-sprotnika, pomagaš zatirati svoj narod, rediš gada na svojih Dne prsih, te skuša s svojim strupom za veke pokonČati ; s 26. novembra lanskega leta umrl je slavni takim dejanjem prodajaš rod in sebe v sužnost. 8.) Ne sovraži ameriški zvezdoznamc Gould, na nasledkih nekega svojega brata, Slovenec kakor če tudi je v mišljenju nesrečnega padca. Rojen bil Gould v Bostonu dne kaka razlika Medsebojni prepir naj popolnoma izgine s slo- 27. septembra 1824. leta in se je izobrazil v latinsk i » šoli kjer pjzneje pa na Harvardovem kolegiju v Cambridgu, venskih tal. Delajmo vsi za enega, eden za vse. 9 ) Ne oziraj se po dekletih nasprotne narodnosti, ker, ako bo kedaj tvoja žena, boš ti njen rob, tvoji otroci pa narodne izdajice. 10.) Ne 1844. leta z odliko napravil doktorski izpit iz imej poželjenja nad blagom nasprotnika. Tudi ako ga hočeš, / 196 ga moraš slano plaćati. Pusti ga, če je še tako lepo. nasprotnik kliče v svojo prodajalnico, pokaži mu hrbet. Če te odbor Mejnarodno zrakoplovje. Mejnarodni aeronavtični priredil dne 13. maja ob -r» i. K-. . Va4- uri popoludne iz Pariza, Strasburga, Beroliria in Petrograda mejnarodno zrako-plovljenje. Spustili so se štirje zrakoplovi (baloni) brez ljudi, več zrakoplovov pa z ljudmi. rt rtrtJtrt rfr« rtrtrt rtrti rt. .rfc rt rt rt rt: fr iti Novice. Za birmovanje in kano obiskovanje se za letos v ljubljanski škoíiji dolocil konečno vspored 29 maja Rovte nad Logatcem 30 maj leinji Jošt nad Vrhniko nija 13. fels) 25. , 21. Zasip 31 14 Dovje maja Dobrova pri Ljublj Golo 15 Kurescek 20 Meseca Fužine (Weiss 22 Koroška Bela, 23. Breznica Gorje (posvečevanje altarja) 27 24. Gôrj in movanje vas v Bohinju Prežganje obiskovanje) 28 Meseca julija : Javor pod Ljubljar Koprivnik Kresnice 29 Lesce 3 (bir-Srednje Janče ci jan pri Turjaku Sv 25 Gregor pri Ortneku Ribnica 11. Polj Brezovec 24 Ško pri Ribnici avgusta 1 Naklo , 28. Kovor Želimlje, 29. Rudnik Preddvor, 4. Kokra lesovo, 7. Šmartin pri Kranj a Loka Meseci 5. Ve Zalilog 10 Sorica. 11. Selca. 12. Trata 22 altarj kan. obiskovanje in birmovanje) Škofj Borovnica (posvečevan) . Rupert (posvečevi skovanje in birmovanje) kan. , 13 obiskovanje in birmovanj Meseca septembra St. Rupert (kan. obi Zaplana (posvečevanje cerkve cerkve) Postojinsko jamo so obiskali minoli teden : Kralj rumunski s kraljico, nadvojvoda luksenburški z nadvojvodinjo in knez Hohenzollern s spremstvom. Goste sta pozdravila okr. glavar vitez Laschan in g. župan Vicie, ki sta bila tudi povabljena na zajutrek. Krasoti postojinske jame so se visoki gostje divili in se vpisali v spominsko knjigo. Rumunski kralj tem povodom vladnemu tajniku in voditelju postojin- skega okr. glavarstva gosp. vitezu Laschanu podělil častniški križec rumunskega kronskega reda. Kopitarjevih umrjočih ostankov v v svoji zadnji seji sklenil,. Přenos Obdor „Slov. Matice" Ljubljane« da se Kopitarjevi ostanki prihodnji mesec preneso v Ljubljano. Kakor znano se je pokopališče sv. Marka na Dunaju, kjer je pokopan velik slavist, naš rojak Jernej Kopitar že pred več leti opustil in se dotični prostor v kratkem zazida. Primorske razmere. Zadnjič smo priobčili interpelacijo posl. grofa Coroninija in tovarišev glede bolezni knezo-nadškofa goriškega provzročene vsled nekega političnega razgovora, katerega je imel z namestnikom Rinaldinijem. Knezo-škofijski tajnik Žamparo je kot zvěsti sluga lahonske vlade na Primorskem hotel ovreči trditve v interpetaciji. Posebno vladni listi na Primorskem so s slastjo priobčili Zamparov popravek. Poslanec gosp. grof Alfred Coronini isti povspeŠil, je izrečno rečeno v tretjem odstavku moje interpelacije in je navedenih cela vrsta dogodkov, ki so pro-vzročili to. najbližjem povodu k pojavu bolezni, o predmetu in svrhi omenjenega pogovora sem se v drugem odstavku svoje interpelacije posluževal neodločne oblike, ko sem na- vajal vox populi. Vzlic temu se čutim prisiljenega, da na- sprotne trditve spisatelja izjave o teh točkah proglasim neres-ničnimi dotlej, dokler se mu ne posreČi dokazati resničnost istih, to pa tem bolj, ker ne soglašajo ž njim izjave goriške duhovšČine in druzih poučenih oseb. Ni res, da sem stavil svojo interpelacijo lahkomišlj na podstavi govoric in zlobnih insinuacij italijanskih liberalnih listov, marveč je res, da sem isto dobro pretehtal in premislil, da poizvedeb sicer nisem dobil in mi niso došle od spisovatel) pač pa od resnih mož in zdravnikov, katerim je bilo le predobro znano zdrav stveno stanje knezonadškofa. Lahkomišlj Zamparovo odgovoril naslednje v listu „Reichswehr" : „Res je, da je preČastiti knezonadškof goriški, kakor rečeno v moji in- terpelaciji od dne 28. aprila, V se dne 1. aprila t. zbolel in da se nahaja v takém duševnem stanju, nevarno da daje povoda resnim skrbem ; ni pa res, da je bil knezonadškof v takem stanu že pred 1. aprilom, torej pred splošno poznanim pogovorom namestnika viteza Rinaldinija s cerkvenim dosto- janstvenikom na večer 31. marca i kajti, kako bilo sicer mogoče, da bil knezonadškof vsaki dan, izvzemši sredo, postopanje deklaranta da opustil no pa se mi vidi poklicati zdravnika one dni pred 1. aprilom in posebno dne 31. marca, in da ni preprečil dolgega pogovora, ako je bila bolezen nje eksce-lence gosp. knezonadškofa taka, kakor jo slika on ; lahkomiš-ljena je tudi njegova trditev, da najbližji vzrok bolezni ie bil dogodek, ki ni v nikaki zvezi z narodnimi in politiškimi vpra- šanj ne da bi navedel ta vzrok, kakor tudi njegova tako določna izjava, da se progo vor najmanje ni dotikal narodnih boj onih dnij, ko vendar ni bil navzoč na pogovoru in ni misliti, da bi bil po za vratmi Novačenje v Gorici. ozirom našo zadnjo po- ročilo pod tem naslovom, se javlja, pa je tržaško namest-ništvo odredilo, da se bo nabor za občine Solkan, Grgar, Čepován, Trnovo in Tribušo vršil dne 31. maja v Solkanu. Torej ne v mestu, temveč izven mesta. Tako korist so torej goriški Lahoni dosegli s svojim hujskanjem. Namesto, da bi dobili zaslužka od prišlih mladenicev, izostane jim ta popolnoma. Prav se jim godi. Efektna loterija se nici v Begunjah na Gorenjskem. % dovolila kmetijski podruž Novo jednorazredno šolo deželni šolski svet sklenil ustanoviti v Stari Oslici v škofjeloškem okrajů, šolo v Vodicah pa razširiti v dva razreda. Berg, Revizija zemljisko-davčnega katastra. G. baron je bil za Kranjsko voljen kot clan osrednje komisije I^^^^^ MMflMi Dr- novaní za revizijo zemljiško-davČnega katastra, se je odpovedal. žavnim poslancem iz Kranjske bo torej voliti drugega člana v to komisijo. Zima v maju. Trijaci — tudi ledeni svetniki ime-so storili letos svojo polno dolžnost, ktero jim ljudski pregovoi prideva. Presenetili so nas z pravcato zimo. Po de-ževni in viharni noči dne 12. maja je jelo v jutro po 7. uri tega dne snežiti kakor po zimi. Vsakdo si je mislil, to more trpeti kake pol ure, toda sneg ni prejenjal do poznega popol-dneva. Zapal je tudi vse nižave in doline in to daleč na okrog. Sneg je napravil na polju in vrtih znatno š&odo, ker je po- mandral žito in druge nasade. Drevje se lomilo od teže snega. Občutni mraz utegne vse cvetje uničiti. Enako zimo na izjavo 80 irueii v Belipeči in Kranjskigori že 7. maja. Zares lep maj î Novo gasilno društvo snujejo v Loškem potoku istotako v lški Loki pri Ljubljani. Ponesrečil je dne 5. maja 571etni posestnik Janez Dolinar iz Formah pri Škofji Loki. Splašil se je v prazen voz vprežen vol, s katerim šel iz polja domov in Dolinar pal z voza in se tako pretresel gla da vsled poško dovanj dne maj umri Utopljenega so našli dne maja v strugi Maj- čital sv. mašo, da za blagor njeg. ekscelence toli skrbni tajnik dicevega mlina v Kranji 351etnega monterja Franca Wegover ja in njega prijatelji ne bi smatrali za potrebno, poklicati zdrav- iz Budapešte. Ponesreóenec je bil v službi pri Majdiču in nika in da bi bili dopustili toli dolg pogovor na večer dne maja precej vinjen najbrže zgrešil domov grede pot in 31 marca 9 Da se je pripravljala bolezen in da se pojav dne pal v strugo ter utouil. 197 — Dva otroka pala z druzega nadstropja. Dne SO. aprila popoludne je posadila Marija Podrekar v Tržiču svojega 4 ^letnega in mlajšega 31etnega sina na okno, sama se je pa usedla poleg okna k šivanju. Okno ni bilo dobro za-prto in nesreća je hotela da sta oba otroka pala iz drugega nadstropja na cesto. Mlajši sin je nevarno poškodovan, starši manj Stariši pazite bolj na otroke ! — Otroka je umorila 211etna posestnikova hči Ana Velkavrh iz Vrzdenca pri Vrhniki. Nezakonska mati je povila dne 21. aprila sinčeka a ga siloma umorila in potem skrila v svoji postelji in potem v škrinji. Nesrecnica taji dejanje, rekoc da je otrok sam takoj po porodu umrl vsled življenske slabosti. — Utonila je dne 3. maja 501etna posestnikova žena Apolonija Rabic iz Rupe pri Kranji Nabirala je ob Kokrici drva, pa spodletelo ji je. Ko je hotela čez neki jez, ter je pala v 2 metra globoko vodo in utonila — Tatvina. Dne 27. aprila popoludne piipiazil se je neznan tat v hišo Janeza Serpana iz Nadleska pri Ložu in přišel v sobo, kjer je imel imenovani spravljen denar. Ulomil je v škrinjo in iz nje vzel pet desétakov, 400 srebrnih goldinarjev in 14 kron. Pustil je še v škrinji 230 srebrnih goldinarjev, pet desetakov in 24 kron. — Nesreča na Savi. Dne 3 maja trčil je v Savi pri Sevnici plov ob skalo in se razbil. Dva plovca sta pala v zelo naraslo Savo in utonila. — Pogorela je šola pri sv. Barbari v Halozah na Spod. Stajerskem Tudi župnijske cerkve se je ogenj že prijema], pa so ga pravočasno zadušili. — Oběsil se je dne 1. maja 571etni posestnik Jožef Kunstek iz Sp. Dobrove, občine Trebnje. Našli so ga na podu že mrtvega. Mož je storil ta nesrečni čin v blaznosti, katera se ga je večkrat lotila Tudi njegov oče je bolehal za isto boleznijo in se je obesil svojedobno na istem kraju kot sedaj sin. — Človeško roko so našli dne 6. maja v gozdu pri Volčjem potoku v okraju kamniškem, ko so grabili na-stiijo. Roka ni cela, temveč je je le spodnji del z dlanjo in prstimi. Bila je že vsa razjedena. Biti mora od kake odra-šene osebe. Vsa natanČna iskanja dosedaj niso pojasnila, od kod je roka V — Crnogorska vojska. Sedaj ko gleda vse na Balkan, je dobro, da se seznanimo ondi tudi z vojaško močjo naj-manjše državice, namreč Crnegore. črnonorska armada obstoji v mimem času iz jednega bataljona, kateii se vsake štiri ine-sece spopolni z novinci, — toliko časa traja namreč prezentna služba v črnogorski armadi. Ta batalijon je sestavljen iz štirih „čet" po 600 mož in 15 častnikov, mej temi poveljnika in kapelnika. Vojrška služba se prične s 25. in se konča s 60. letom. Poleg te stalne armade ima Crnagora še ljudsko ar-mado, ki je podobna naši „črni vojski". K tej se prištevajo vsi moški od 17. do 65. leta. Razdeljena je ta armada v dva delà, namreč prvi do 42. leta drugi pa do 60. in še dalje, kolikor namreč dopuščajo telesne moči. Prvi del armade šteje 42 000 mož in je v 24 urah lahko popolno oborožen na nogah. Ostali možje kakih 7000 po stevilu se porabijo v slučaju vojske za teritorijalno službo. Poleg puške ima vsak vojak še svoj "nož„ katerega zna dobro rabiti tudi mesto ba-joneta. V slučaju vojske je prideljena vsaki brigadi po jedna baterija. Poleg tega ima Crnagora v slučaju potrebe 1000 konjenikov, „perjanici" imenovanih. Med konjenike se v vrste možje ki imajo lastne konje. Na Čelu vsake brigade je „vojvoda". Skupno šteje torej črnogorska armada v slučaju vojske blizu 50.000 dobro oboroženih mož, ki se razdele na osem brigád, kateri vsaki se přiděli nekaj konjenikov in topov. Orožja Crnogorcem ne bode zmanjkalo, kajti 1. 1895. je podařil ruski car 30.000 pušk in 15 milijonov patron. S tem so preskrbljeni za slučaj vojske. — Cesarski manevri. Presvitli cesar bo meseca avgusta prisustval velikim manevrom na Moravském. Po teh ma-nevrih se poda cesar v južno Dalmacijo od tam pa k velikim manevrom v Totis na Ogersko. Teh manevrov se udeleži tudi nemški cesar, saksonski kralj Albert, rumunski kralj Karol iu Aleksander, kralj srbski. — Premog v Hercogovini. Iz Trebinj poročajo, da je ondi nastanjeni pijonirski poroČnik Gustav Schulz našel velike sklade premoga Bosensko-hercogovinska deželna vlada je že odredila strokovno pregledanje najdenih sklad >v. Pač velika dobrota za ondotni kraški svet, kateremu nedostaje drv, bo najdeni premog. — Kuga mej podganami in mišmi. Na otoku Madagaskar razsaja kuga mej podganami in mišmi Na tisoče teh živali ie že poginilo. Ondotni francoski naselniki se boje, da ne bi nastala tudi crna kuga med ljudmi. Znanstveno je namreč dokazano, da se običajno pojavi kuga med podganami, predno začne ta epidemija razsajati tudi med ljudmi. — Štiri ustřelil. V Pešti se je pred kratkim dogodila strašna ljubavna tragedija. Neki mladi kovaški pomoćnik je vsled ljubosumnosti ustřelil najprve svojo ljubico, potem nekega svojega prijatelja, svojo gospodinjo in slednjic samega sebe. Vsi štirje so stanovali v edni siromašni sobi. Ljubica in morilcev tovariš sta ostala na mestu mrtva, morilec in gospodinja sta smrtno ranjena. \ * * — Dva samomora v norišnici. V bolnišnici v Ro- S ** Si* • ř* • » » « i i» ' veretu sta. se minole dni dva blaznenca en dan usmrtila. Prvi si je přeřezal z nožem žile na roki, drugi razfcrgal si je srajco v proge in jih zvezal jedno z drugo ter se obesil. Uvela se je stroga preiskava. Vsekako ne more biti nadzorstvo v redu, ker je prvi blaznenec dobil nož v roke. — Brezdušni tatovi. Na Dunaju živita dva zakonska delavca. Da bi se starost olajšala, prihranila oziroma pristra-dala sta si za njih razmere ogromno svoto 8000 gld. Hotela sta si s tem kupiti izven mesta malo hišico, da bi v nji mirno dokončala tek svojega življenja Pa ko sta minole dni enkrat prišla z delà domov, našla sta vrata svoje sobice ulom-ljena in popolnoma izpraznjen zaboj, v katerem sta imela shranjen svoj zaklad v vrednostnih papirjih in dragocenostih. Brezdušni tatovi prizanesli niso tudi ubogima starcema. — V Vatikanu v baziliki sv. Petra v Rimu delajo se velikanske priprave za veličastne ceremonije proglašenje novih svetnikov. Ta slovesnost bode še tekom tega meseca; vršiia se bode z izvanrednim sijajem Takrat pride v Rim na tisoče tujcev iz vseh krajev sveta. Po vstopnicah se že zdaj prav živo povprašuje. — Ne strašite otrok! Znano je, kako se otroci pla-šijo črnega dimnikarja in kako je navada, da jih nepremišljeni odrasli sirašijo dimnikarjem, ce so otroci poredni. Da pa je to nevarna igra, dokazuje sledeči žalostni dogodek, ki se je pripetil te dni v Budimpešti. Tam je navada, da dimnikar z zvonenjem naznanja svoj prihod v hišo Na glas dimnikarje-vega zvona se otroci preplašijo in beže v sobe tor se poskri-jejo po kotih. Pred par dnevi se je preplašila 41etna hČerka kleparja Lowingerja na zvok tega zvona tako da je padla na zemljo. Dolgo so imeli opraviti, dokler je niso spravili v zavest. Ko se je pozneje zopet oglasil dimnikarjev zvon, prestrašilo se je isto dekle tako, da se je zopet zgrudilo, a izdahnilo. — Domoljubna deklica. Ko so v šoli neke španske vasi nabirali doneske za ranjene in bolne vojake na Kubi, ostala je mala deklica jokaje v ozadji. Na vprašanje učiteljice, kaj ji je, odgovori: M ji stariši so tako ubogi, da mi niso mogli nobenega denaija dati, pa vzemite tu moj zajutrek; malo je, pa ubogim vojakom bo dobro delo. Tvoja volja je dobra in pohvalna, pa zajutreka ne moremo poslati, ker se bo kruh posušil, je odgovorila učiteljica in poljubila deklico. Drugega dne je prišla deklica vesela k učiteljici z majhnim de- 1 tis narjem in je na vprašanje, kdo ji je istega dal, odgovorila, zgradi ogromno gledališče — iz papirja. Papir slabše vodi izprosila sem si ga. Učiteljica je razglasila ta domoljubni čin toploto, nego opeka ali sekan kamen ; papirnate hiše bodo male deklice. PlaČilo ni izostalo. Družba RudeČega križa torej po letu hladneje, a po zimi topleje nego druge Klade priznala deklici zlato svetinjo in bogati ljudje so ustanovili za- iz papirja se namažejo z neko mastno tvarino in jih ščiti klad za vzgojo in preskrbitev deklice vlage; papiroate hiše torej niso nikdar vlažne Papir za stav- Zagrebu Pogumen brivec 181etni Nikolaj Zvekin v bene svrhe se namaka, ko se preša, z neko soljo, ki ga stori V Kočkinem zverinjaku se je namreč izmislil kro- sigurnim pred ognjem. To je torej cela vrsta prednosti, titelj da so obrije v družbi zverin V to svrho se mu je ima hiša iz papirja pred drugimi. Amerikanci trde, da jib se pa- ponudil omenjeni pomagač. Dočim je velikanski medved mimo bodo v bodočnosti gradile hiše samo iz papirja, vse iz lizal svojemu gospodarju črevlje ter sta se dve hijeni začuđeno pirja, a med tem jih to ne moti, da gradijo v New-Yorku pa režali komični situv titelja. obril pomagač povsem mirno kro- 120 metrov visoke hiše iz kamena. bui Občinstvo je pogumnega brivca s krikom in s ploskanjem hvalilo Ponesrečeni ognjegasilci V Lhota na Češkem Stari oče, oče in hči istega dne pred oltarjem . m m je slavil mizar Ivan Martz v Dalhudu, Pru je nastal v nekem mlinu požar. Ko so gasilci pospravJ neke shrambe, udri se je strop in zasul enajst gasilcev sta bila ubita in drugi težko ranjeni. li iz Dva Dne sija, svojo zlato poroko, a njegov sin mizar Karol Martz, ob hajal ie istega dne svojo srebrno poroko, njegova hči Karo lina pa se je tudi istega dne poročila z izvoljencem svojega srca. Stari Martz, šteje sedaj 78 let, a je vedno še trdea udova, ki loni Zanimiva oporoka. V Madridu je umrla stara ima 43 živečih otrok, oziroma vnukov in vnukinj Nemški volila večinoma ves svoj zdatni imetek v cer- cesar je poslal starému Martzu izdatno podporo. Potomci angleške kraljice. Pač malo je ženskih na svetu ki bi se mogle ponašati s tolikimi potomci, kakor t m. v Barce- sedaj vladajoča angleška kraljica Viktorija Ista ima v vseta živečih sinov in hčera, 33 vnukov kvene namene. Mej drugim je določila tudi primerno gla da se daruje 114 000 maš v pokoj nje duše. anarhistov so ustřelili dne Obsojeni so bili na smrt, ker so lánsko leto vrgli bombo 70 potomcev in sicer v procesijo sv. Rešnjega Telesa. Gledališče iz papirja. Amerikanski listi javljajo, da neki graditelj v Severni Ameriki delà vse priprave da in vnukinj ter 30 pravnukov in pravnukinj. Torej bode leto* o demantnem jubileju vladanja kraljice Viktorije nje družina zastopala 4 generacije. Kraljici Viktoriji je sedaj 78 let Tržne cene V Ljubljani dne 28 aprila 1897. Pšenica gld. 8 50 kr rž gld. 6*50 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6 50 kr ajda gld. 7*20 kr., proso gld. leča gld. 12 kr., grah gld. 13 kr., turšica gld. 4 80 kr , kr., fižol gld. 10 — kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Redilna kuretino edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec zavoj navodilom 5 zavoje v samo Redilna Najboljše varstveno redilno sredstvo • V prasice. dijetetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom zavojev samo Redilna V « zimo za konje, rogato živino in ovce Skoro 40 let z najboljš # vspehom malo da ne;po vseh hlevih v rabi. ako živina mara jesti, dalje zboljšuje mleko. rabilnirn, navodom. 50 kr.,,5 zavojev samo 2 gld. Zavoj Vsa našteta sredstva dobijo: < v apoteki Trnkócz zraven rotovža 4 < vsak dan U prvo J. razpošiljajo. lir* I r Jedino pravi t i ii ■â t § TTR k z - »1 • M (Tinctura balsamica) I lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti Rogatec-Slatini. činstva vrednimi nic- pred ponareja- Preskušen potrjen oblastev. zdravstvenih V nosim sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje. najee-neje ljudsko domaće zdravilo, v ze- uteši prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je katero viis- zaprta \saka steklenica s srebrno kapic njena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an- gelju varhu". V:>ak balzam, leno tiskane varstvene znamke, nejo tem n č vrednejo ponaredbo nosi zgoraj stojeće ze- odkloni Pazi čim četo rej vedno natančno rejalce zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nic vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklènic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenicA krone 60 vinarjev. Manj kot • 2 majhnih ali 6 nih,-steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. L t k _ II . «. ' » ■ 4 , Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v / I znak pristnosti vsaka steklenica. li j t. i 4 / * » ADOLF THIERRY, lekarnar v Pregradi pri 'Rogatec-Slatini. f. ^ .Va. I i ♦ ê • I a« . F Največja zaloga semena V Lineu dne V Trstu dne maja t. 1. : 40, 22, 55, 74, 15. maja t. 1.: 63, 42, 32, 58, 11. V Pragi dne 12. maja t. 10, 38. 77, 36, 31. na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna se- 1 ^hf mena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prasiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (10) (35 PETER LASSNIK v Ljubljani. suhe in mokre, luskine garje. in s tem združena ne-strpna „srbecica" ozdravi zajamčeno tudi take, kateri niso drugod ozdravljeni bili ,,dr. Hrebra'ova garja smrt." Cena šest goldinarjev avst. velj. proti prejpoši-ljatvi (tudi v poštnih znamkah); na kar se takoj col. nine in poštnine prosto dopošilja. Naslov: St. Ma- rien-Drogerie, Danzlg* (Deutschland). brnsko sukneno Jeden odrezek 310 m dolg zado-stuje za jedno obleko za gospoda i in velja le I gld > I i 3*10 iz dobre 4-10 4-80 6 7-74 9- 10-50 l i najboljše fine finejše . najfinejše) pristne ovčje volne 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. lO Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro (13) znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko , ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja tovarniških cenah brez krojaškega zasebne očnike zelo oškoduj Patentirani Kozarec dobrega, svežega piva ! Turisti, lovci, kolesarji, sprehajalci, vsi si poželé sveže pijače, ako po prestanih težavah počivajo. Vender prepo-gosto so prevarjeni! Na deželi je navadni odgovor: „Pri nas se dobi le ob nedeljah sveže pivo, ob delavnikih se premalo iztoči". Pride truděn izletnik pozno na večer v mesto, v nadi, da dobi svežo pijačo v navadni gostilni, tedaj se izgovarja večkrat krčmar: „Je že prekasno, ne morem več sodčka nastaviti, ker se mi pivo do jutri izveši, ter postane neslastno". Nadomesti se res s pivom v steklenicah, vender pravim pivopivcem to ne prija ; tudi je to dražje ; delo, ubitje steklenic in večji prevožnji stroški morajo ceno izvišati. Razni poskusi s takozvanimi stiskalnicami in cgljikovo kislimi aparati izpričajo najbolje o potrebi dobrih, zahtevam zadostujočih aparatov v ohranitev piva. Vender vsi ti aparati imajo mnogo nedostatkov: prvič je delo s tekočo ogljikovo kislino vedno z malo nevarnost jo spojeno, tudi vedna obnovitev iste, podražuje premet teh aparatov; nadalje se od mnogih strani opravičeno protivi proti \sim umetnim pripomočkom pri točenju piva. Upam, da sem s to iznajdbo napravil aparat, kateri vsem, tudi najsmelejsim zahtevam zadostuje, vse prednosti daje, ne da bi se naj • manje moglo oporekati. Aparat je cenen, tako priprost, da ga vsakdo lahko uporabi, ter re zahteva nikakih pripomoěkov v ohranitev piva. Edini pogoj za brezgrajno delovanje je snaga. Pivo se do zadnje kaplje iztoči, ni nikacega ostanka nevarnosti za zdravje vsled pokvarjenega piva 9 nič počepne, torej tudi nlkake To so prednosti, katere so v korist pivo pijočemu občinstvu, gostlničarju, pa tudi nič manj pivovarju. Pivo pijočemu občinstvu, ker dobi povsod, kjer so moji aparati v rabi, dobro, sveže, zdravo pivo Gostilničarjem, ker imajo ob vsakem letnem in dnevnem času dobro, sveže pivo torej več iztočijo, tudi ne trpe škode, radi ostankov in počepne; ravno to koristi pivovarju, kateri pivo s počepno mešalo in s tem na ugledu trpelo. Í5YCÍ»C ' ---~—J " J---- brez skrbi, da bi se njegovo dobro Dokaz o izbornosti mojih aparatov so priznanja, katera sem přejel že v prvem letu izdelovanja in so vsa kemu na razpolago v pregled. V Ljubljani meseca aprila 1897. (4) Z odličnim spoštovanjem Albin O. Aehtsehiii, z ou in priv in odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, najzdraveji glasoviteji liker Svetu proti sla bemu želodcu Kdor si hoče ohraniti zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in žalite vajte vedno pravi Tlahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. (3) Odlikovanja: Moji Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lussignan, Pariz. Častili član italijanskega zavoda „Pogresso" z odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledecih razstavah: Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Ne apel 1880. Svetinja I. razreda izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, Nv • • • em ci j i, - ! Angliji, Rusiji, in pro Kalkuta 1883 84. Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja Spa (Belgija) 1891. Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja Berlin 1892. Zlata Švedi ji in Norvegiji, y Svici, Danski, T- v • • • u r čiji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, V m ~ Crni gori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenili državali amerikanskih, Brazilij i, 3Ieksiki, Argenti nj i, Indiji, Kita j ski, Japonski, Egiptu,. Perziji, Arabiji, Alžeriji, Odgovorni uiednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi uasledniki.