Poltnlna platana i> gotovini;
(■na 1 Oln
1/sak OdfcoHaš voli {uiti listo, id ic k&duHnftco-HU4H0’, ckstccmM iu$&-$IwcmIc(l MienUcaHa
Letna	40*—	Din.	Dredniitra	in	aprara	v	Ljubljani,	Šelenbnrgara	nllea	it	l/L	Batna	pri	Poštni	hranilnici	M.	11.110.	Bakapisar	ne	rralantal	Telefon	it	tl-©*.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1933.
itev. 41 — Loto II.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Nekai misli k 10. oktobru
Pred 13 leti, na pragu svobode, dva črna dneva:
10. oktober in 12. november ...
Najprej koroški plebiscit, nato Rapallo ...
Tako blizu sta si ta dva dneva, da vedno bolj spoznavamo njiju tesno medsebojno zvezo, če bi ne bilo 10. oktobra, bi 12. november ne bil tako usoden.
Obsijani od mlade zarje komaj porojene svobode, pijani njenega napoja, nalivna deca majke Slave, smo prejeli udarec, ki mu silo in tragiko razumemo in čutimo vedno bolj, čim bolj se oddaljujemo od
usodnega leta 1920.
. O 10. oktobru ne govorimo radi. Prva teta smo iskali krivce za to narodno katastrofo, iskali smo jih povsod, kazali s prstom na tega in onega, govorili smo v svoje pomirjenje o nekih »robskih dušah«, valili krivdo na razne vlade in stranke. A Potem smo utihnili... Ne da bi se začele rane celiti, to ne, a počasi smo začeli spoznavati, počasi, a vedno bolj jasno:
Mi, mi tu v svobodi smo zgubili plebiscit, smo zapravili Koroško; mi smo glasovali, a ne naši koroški bratje; mi, južno od Karavank, ki smo bili tedaj junaki besede, pravi bahavi Kranjci. »Vse naše! Hej Slovani, kje so naše meje?!« Mi smo obstali, mi smo klonili ob prvi oviri, mi, a ne oni, naši bratje s Korotana, ki so čuvali ogenj naše besede, ki so branili milobo naše pesmi, ki so čuvali ognjišča in polja in svoje planine 1200 dolgih let za ta dan, za dan slovanske svobode, za koroško slovansko Veliko noč. 1200 dolgih, dolgih let..... Navezani, samo nase.... Kralj Matjaž se je bil zaril s svojo vojsko v sivo Peco, čakal je tam, da pride junak, da pride klicar koroške slovanske vigredi. ^ Na jesen in v zgodnji zimi leta 1918. je * prisluhnil, njegove straže so se ozirale s sive Pece: Od kod bo prijezdil mladi klicar? Matjaževa vojska je bila pripravljena, po vsem slovenskem Koroškem so bile narodne straže organizirane preko noči, mlaji so bili že postavljeni in slavoloki, da sprejmejo slovanske brate, borce z juga, iz Ljubljane, z Gorenjske in Dolenjske, brate, pozvane na pomoč, ne, še na pomoč ne, samo za priče, da bodo videli, kako vstaja, kako se raduje slovanski Korotan.
A nismo utegnili, mi tedanji junaki besede južno Karavank, »Saj bo vse naše, saj bomo postavljali mejnike, kjer se bo Ham zljubilo!«, smo tolažili koroške može, ki so prihajali prosit pomoči v Ljubljano. Tolažili smo jih in jim dajali poceni nadete; in pirovali smo in se mastili ob n°vo pogrnjenih mizah in si razdeljevali fotelje in filozofirali in politizirali ob novo tesanih jaslih. V odmorih smo pa še utegnili, da smo siti peli tisto pesem o naših mejah.
. A skrb za meje smo prepustili dru-®.un» tihim junakom švabičevim in vojski lvega orla iz Maribora, dobrovoljcem ge-,er~* Maistra. Prepustili smo svoje brate, a dobo j ujejo svoj boj za slovansko zem-Jo sami, sami proti tisočkrat številnejšemu nasprotniku v najneugodnejših razmerah.
In zamudili smo čas... In morali smo pristati na preizkušnjo 10. oktobra, tako pretkano pripravljeno od Slovanom sovražne Evrope.
Tisto neprijazno jesensko nedeljo leta y“0-, ki se je tako težko motala iz mrzle meglene odeje, ki je ležala nad dolinami, gnci in. jezen Korotana, so odločali tujci
Zemlji' N? ,tisoče J« prišlo preko Drave, po cestah, ki so vodile iz Celovca in Beljaka v glasovalno ozemlje
rani v glasovalne imenike na pritisk cm tovih antantnih oficirjev. Preplavili so slovansko Koroško in posebno severno od
Drave preglasovali domače slovensko prebivalstvo.
Bili so tujci, ki mnogi še niso vedeli, kje leži kraj, v katerem bodo glasovali’ Priseljenci, uradniki, železničarji, industrijski delavci, ki so nekateri v svojem življenju samo za par dni videli Koroško. In imeli so isto, odnosno večjo pravico pri
tej usodni odločitvi, kakor gospodarji, ki so njihovi predniki 13 stoletij s svojim znojem gnojili blagoslovljeno zemljo koroško.
čeprav je znašala večina za Avstrijo komaj nekaj nad 5.000 glasov in čeprav so se kraji južno od Drave in kraji med Dravo in Vrbskim jezerom izrekli s trdno večino za Jugoslavijo, smo morali prepustiti vse glasovalno ozemlje Avstriji. Tako se je glasil ukaz Evrope in, izčrpani po dolgi vojni, smo se uklonili...
Uklonili diktatu in sili iz Rima in Londona...
Tedaj je meč kralja Matjaža v votlini pod Peco zopet rožljaje zdrknil nazaj v nožnico...
Težki so ti spomini; rana, ki jo odpiramo, skeli. A prav je tako! Raztrgajmo to rano, odprimo žile, da bo v močnem curku tekla topla kri.
Naj se vsaj enkrat na leto, skupno vsi, spomnimo Korotana, zibelke našega rodu! Čim večja je naša bolest, tem večja je naša ljubezen do bratov, ki zopet sami, navezani nase, čuvajo mejnike Slovanstva pri Gospej Sveti.
Nesreča 10. oktobra nas je zbližala. Dobro se zavedamo, da je 10. oktober v naši zgodovini samo žalostna epizoda, ki ima pri vsej nesreči to dobro stran, da nas je takoj ob začetku svobodnega našega razvoja streznila. Zanašajmo se samo nase in prisegajmo samo na plodove lastnega dela. V mogočni zgradbi Slovanstva bo potem prostora tudi za slovanski Korotan.
Ko obujamo spomine na 10. oktober pred 13 leti; je prav, da se pomudimo še par trenutkov v mislih pri naših bratih onstran Karavank in da se pozanimamo za njihovo sedanjo usodo, posebno kar se tiče njihovega kulturnega življenja. Saj poznamo svoje brate, da so že izza časa , narodnega prebujenja živeli močno samoniklo kulturno življenje in dolgo časa imeli vodilno vlogo med Slovenci.
Kako je torej v tem pogledu danes na Koroškem?
Na zadnji seji koroškega deželnega zbora pred glasovanjem so zbrani zastopniki koroških Nemcev in nemškutarjev slovesno izjavili, da bodo čuvali vse kulturne posebnosti koroških Slovencev, da bodo skrbeli za njihove narodne potrebe v isti meri, kakor za ostale deželane. Smatrali so to v tistih dneh pred plebiscitom za nekaj samo ob sebi umevnega.
A kaj se je zgodilo ?
Danes po 13 letih nam nudi Koroška na polju šolstva skoro isto žalostno sliko kakor naše Primorje in Nemški Tirol pod Italijo.
Slovenskega šolstva na Koroškem ni!
Tistih pet šol, kjer se prvo šolsko leto še poučuje slovenščina (Globasnica, Šmihel, Št. Janž, Sele in Bilčovs), a potem 7 let vse nemško, pač ne more šteti.
Avstrija je imela priliko, da pokaže na Koroškem, kako si zamišlja zaščito manjšin. A v sramoto vsega Nemštva vzdržuje nemogoči in nemoralni sistem šol
—	ponemčevalnic, tzv. utrakvističnih šol, ki pa razun že omenjenih pet, tega imena ne zaslužijo. 80 utrakvističnih šol je v ozemlju, ki ga kompaktno naseljujejo Slovenci, povprečno torej na vsakih 1.000 Slovencev ena šola.
Na 30 izmed teh šol se slovenščina med poukom sploh ne čuje, še manj pa poučuje, na nekako nadaljnjih 40 šolah se slovenščina čuje in poučuje samo par tednov ob začetku prvega šolskega leta toliko, da se slovenska deca navadi na učitelja in se nežno uho navadi zvoka tuje govorice. Učiteljstvo je skoro izključno nemško-nacijonalno, ker se v pretežni večini rekrutira iz vrst najzagrizenejših renegatov.
Sadovi take vzgoje so seveda porazni. Deca slovenskih staršev se vzgaja v proti-slovanskem duhu, da naravnost v sovraštvu do matere in njenega jezika. Deca se pod vplivom take vzgoje, kljub včasih nadčloveškem naporu zavednih staršev, tako odtuji slovanstvu, da se sramuje govoriti slovensko, da se seveda sramuje tudi priznati se za Slovenca, ko doraste.
To umetno ustvarjanje renegatstva se vrši po dobro premišljenem načrtu Celovca in ob vednosti in aprobaciji z Dunaja.
Celovec se ostudne nemorale, ki tiči v tem postopanju s slovensko manjšino, noče zavedati. Celovcu se zdi popolnoma v redu, da učitelji slovensko deco kaznujejo, če v šoli v odmorih govori med seboj slovensko, nekim učiteljem v slovenskem delu Zilske doline se je zdelo še pred meseci popolnoma v redu, da je slovenska šolska deca pozdravljala tujce na cesti s pozdravom: »Heil Hitler«. Da je šolski deci prepovedano pozdravljati na cesti slovensko, se je pa lahko vsakdo izmed nas prepričal, ki je potoval po Koroškem in so ga v popolnoma slovenskih vaseh šolarčki pozdravljali z »Griiss Gott«. če si jih vprašal, zakaj pozdravljajo nemško in kaj naj ta pozdrav pomeni, ti niso mogli povedati drugega kot, da so gospod »Lehrer« tako ukazali.
Tako postopanje naj bo plačilo za vseskozi lojalno mišljenje koroških Slovencev napram Avstriji. Koroški Slovenci so to svojo lojalnost pokazali v dejanju.
Ko so landbundovski voditelji ščuvali svoje nemškutarske pristaše na javnih zborovanjih, naj ne plačujejo davkov, so Slovenci dajali svoje davščine v redu. Znano je, da je bilo na Koroškem ravno v krajih* kjer so Slovenci najbolj zavedni, najmanj davčnih zaostankov, čeprav so ti kraji najrevnejši v deželi.
Koroški Slovenci trpijo to nezaslišno nasilje, ki jim ropa najdražje, t. j. srca in duše otrok, in so napram njemu brez moči. Vsa prizadevanja njihovih zastopnikov v Celovcu, vse pritožbe v Ženevi so zaman. Tisočletno germansko nasilje, ki ga je Evropa aprobirala s tem, da je dala Koroško Nemcem, se nadaljuje pred dčmi iste Evrope z vedno bolj rafiniranimi sredstvi.
A vrši se tudi pred našimi očmi. V svoji slovanski širokogrudnosti smo dali
Nemcem v Jugoslaviji posebno na šolskem polju mnogo več, kar smo dolžni. Za kopico priseljencev in laži-Nemcev vzdržujemo šole z nemškim učnim jezikom niz naše severne meje ter celo v Ljubljani in Celju, čeprav ponekod ni niti doseženo po šolski uredbi določeno najmanjše število otrok. Na Kočevskem je število nemških šol večje, kakor je bilo pod Avstrijo, da ne govorimo o nemškem učiteljišču, nemški gimnaziji in stotinah nemških osnovnih in meščanskih šolah v Vojvodini, ki jih je vse brez izjeme ustvarila šele Jugoslavija, kajti pod Madžarsko se Nemcem o nemških šolah še sanjalo ni.
Ravno, ker mi nudimo Nemcem v naši državi na šolskem polju vse in še mnogo več od tega, kar nam nalagajo mednarodne obveznosti, smo mi, če še damo kaj na svojo slovansko čast in slovansko ime, dolžni, da povemo vsemu svetu, posebno pa Dunaju in Celovcu, da smo čakali 13 let, da smo v 13 letih slišali marsikatero lepo besedo, da pa nismo pripravljeni, čakati še dalje. Gospodje, ki režejo kruh koroškim Slovencem, naj si ob 13. obletnici 10. oktobra izprašajo vest.
Mi, zastopniki jugoslovanske mladine, kličemo:
Za nas Koroška ni samo več abstraktno vprašanje nekega mističnega bratskega čustva in solzave ljubezni, temveč realno vprašanje, ki globoko posega v našo Čast in naš ponos. Metode, kakor se propagirajo iz Celovca in tudi dejansko izvajajo, morajo pa dovesti le do boja, ker so te metode sramotne za našo civilizacijo, sramotne za onega, ki jih izvaja, a sramotne tudi za onega, ki jih trpi. Skrajno so žaljive ne samo za nas Slovence, nego za vse Jugoslovane in vse Stevanstvo.
Mi ne priznamo narodov-hlapcev, niti narodov-gospodov.
Pot do iskrenega sporazuma med nami in Nemci, pomnite, vodi preko Koroške.
Tekma A. S. K. Primorje S. K. Triestina
Dne 26. decemibra 1932 je nastopilo nogometno moštvo A. S. K. Primorja v prijateljski tekmi na tržaškem stadionu proti ta-mošnjemu športnemu klubu Triestini. Tekma je končala z rezultatom 4:0 v škodo našega Primorja. Ta nastop Primorja v Trstu je vzbudil v vsej naši javnosti veliko ogorčenje, kateremu so dali izraza Jugoslovanski primorska akademiki v Ljubljani s tem, da so izdali 30. decembra 1982 poseben letak, v katerem so zelo ostro kritizirali in obsojali to potovanje A. S. K. Primorja na prijateljsko tekmo z italijanskim nogometnim klubom v Trstu. Vsled tega letaka je bila vložena tiskovna tožba proti akademiku Slavu Ferjančiču, ki je prinesel dotični letak tiskarni z naročilom, da ga tiska. Zadeva je bila zaključena pri razpravi od 6. oktobra 1933. Ker je zadeva širšega pomena in bo le v interesu naše nacionalne javnosti, če pozna njen potek, smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da podamo o tej tiskovni zadevi povsem objektivno poročilo. To moramo storiti tembolj, ker so vsi ostali listi molče prešli preko te razprave.
Kot zasebni tožilci so nastopili A. S. K. Primorje, g. načelnik Sancin Ivo kot predsednik tega kluba in g. Sancin Danilo kot vodja moštva, ki je nastopilo v Trstu. Stavili so pod obtožbo sledeče stavke iz tega letaka:
1. Primorski akademiki Aleksandrove univerze si svobodno usojamo javno protestirati proti zadnjemu činu A. S. K. Primorje v Ljubljani.
2. V Trst je šlo isto Primorje, katerega predsednik je načelnik v p. g. Ivo Sancin, podpredsednik naše bratske Soče-Matice v Ljubljani.
3. Toda tembolj je obsodbe vredno, da se v njih ni zdramil nacionalni čut niti tedaj, ko je zagnal »Popolo« žaljivke o naših bratih
Srbih.
4. Sredi največje gonje italijanskega časopisja proti vsemu, kar je našega, se je pre-drznilo iti Primorje fašistom v goste. Mogoče je, da so nesli trogirskega leva, mogoče so šli gledat, kje je stal naš ponosni Narodni dom, mogoče so šli obiskat nesrečno Bazovico ...
5. Poset A. S. K. Primorja je zavit v neko tajno. Smešno pa je, če kdo trdi, da bo šest-
kratni »zdravo« na kakršnikoli nacionalni im-puLs slovenskim gledalcem, katerih gotovo ni bilo.
6. Ali se je enajsterica nogometašev zavedala, kakšno ime nosi klub, v kateremu imenu so nastopili v Trstu?
7. Ali se je zdelo umestno gosp. Danilu Sancinu, da je v imenu kluba na banketu v Trstu pred fašistinimi predstavniki vzklikal Italiji?
Akademik Ferjančič je bil obsojen le radi stavka: »Mogoče je, da so nesli trogirskega leva« in pa rada vprašanja pod točko 7, stavljenega na naslov g. Danila Sancina. Plačati mora denarne globe 240 Din ter odškodnine 60 Din. V ostalem pa je bil oproščen ter morajo zasebni tožilci nositi poleg lastnih stroškov tudi še 1[e njegovih stroškov. Sodba je postala pravomočna.
Na podlagi podatkov tega sodnega postopanja lahko ugotovimo predvsem to, da ta tekma ni bila kot običajno že v naprej prijavljena v naših listih, marveč so jo naši listi registrirali šele potem, ko je bila že odigrana. Zato se je upravičeno lahko reklo, da je bil ta poset A. S. K. Primorja zavit v neko tajno. Najavljali so pa to tekmo tržaški listi. Tako je »II Popolo di Trieste« v svoji številki od 25. decembra 1932 povdarjal, da gre za vazno tekmo, ki naj pokaže razmerje moči med italijanskim in jugoslovanskim nogometom, katerega zastopa A. S. K. Primorje kot eno izmed najboljših jugoslovanskih moštev. Povdaril je, da mora pripasti zmaga tržaškim nogometašem, »ki predstavljajo v tej tekmi italijanski nogomet v spopadu z jugoslovanskim.«
Isti list je 26. decembra 1932 poročal, da je prejel razne protestne anonimne dopise, v katerih protestirajo 1000% Italijani proti temu, da nastopa »spričo trogirskih dogodkov jugoslovanski klub na fašističnem liktorskem stadiju v Trstu.« V pomirjenje teh 1000% Italijanov je iznesel ta list v tej številki trditev, da so povzročili trogirske dogodke plačanci onih Srbov, ki so nekulturni ter drže pod svojim jarmom mnogo kulturnejše Hrvate in Slovence.
'Vse to je bilo pred tekmo, ki se je vršila šele 26. decembra 1982 popoldne. Takrat je bilo razmerje med našo in sosednjo
državo skrajno napeto, to pa prav gotovo ne po naši krivdi,, marveč po krivdi one fašistične akcije, ki je smatrala Ln smatra Jadransko morje kot >mare nostro« ter zahteva za Italijo ;vso Dalmacijo in še del naše banovine. To je bilo v časih, ko so prejemali gotovi elementi v naši Liki orožje iz Italije, da bi zanetili upor in razbili našo državo. To je bilo takrat, ko je vsa službena in neslužbena Italija pričakovala dan za dnem razpad naše države v prepričanju, da ni jugoslovanskega naroda in da smo Slovenci in Hrvati zagrizeni sovražniki »srbskih tiranov.« Upravičena je vsied tega sodišče v razlogih sodbe povdarilo, da je bilo postopanje Primorja neumestno in da se ni smelo v takih časih, zlasti pa po taki pisavi italijanskih listov udeležiti prijateljske tekme z italijanskim moštvom v Trstu. Sodišče je smatralo vsled tega vsebino letaka kot kritiko, ki je bila deloma povsem upravičena, deloma pa ni presegla dopustnih mej.
V	izrazu, da je S. K. Primorje morda neslo v Trst trogirskega leva, pa je videlo sodišče zasramovanje kluba, dočim je temeljila obsodba glede točke 7. na ugotovitvi, da ni bil izvedeti dokaz resnice. Kot posebno olaj-šilno okolnost pa je navedlo sodišče upravičeno razburjenje akademika Ferjančiča radi postopanja Primorja.
Roma locuta’ causa finita! Naši športni
Dr. Markovič:
klubi se morajo zavedati, da imajo in morajo imeti svojo eksistenčno pravico do vpošteva-nja s strani naše javnosti le tedaj, če se čutijo im nastopajo kot živ del živega nacionalnega organizma in se zavedajo, da morajo biti kot organizacije mladih, telesno krepkih in streuiranih športašev nosilci nacionalne borbenosti in nacionalnega ponosa. Za narod in državo, ki bijeta najtežji boj za svoj obstanek, ne post oje nobena posebna nogometna pravila in nobeni posebni športni odnošaji, narod im država sta dve celoti, ki jih ne sme načenjati nihče. Kdo je imel od te tekme kako korist, kdo je mogel vedeti, da bo s to tekmo napravil nekaj dobrega? Naš narod to — in onstran državnih mej je kompaktno obsodil ta gotovo me dovolj premišljeni korak in želi, da se taki poskusi ne napravljajo več. Kot nacionalisti cenimo visoko pomen športnih organizacij, v katerih pa se ne sme gledati samo na telesno jačanje naše mladine, marveč se ji mora dajati tudi nacionalna vzgoja. Mi nočemo samo dobrih atletov, mi hočemo imeti predvsem dobre nacionalne borce, ki se zavedajo svoje odgovornosti mapram narodu in državi ter se v vsem svojem delovanju podrejajo interesom svojega naroda in svoje države. Afera je zaključena, visi skupaj smo dolžni potrpeti, da se ne bo nikdar več ponovila niti v eni hiti v drugi . obliki, niti pri enem, niti pri drugeifl klubu.
SZ ■ATT.'" -i.
Bugarska i Jugoslavija
»Smirimo se, prekinimo,
I krvnice puške obesimo!«
Sve više se govori i piše o potrebi sloge i pravoga bratstva medu Bugarima i Jugo-sl^yenima, te nam se čini da smo, uprkos trvenjima i podjarivanju nesuglasnica, makar za kdrak bliži boljim danima na šlovenskom jugu. Izmenjane posete naših i bugarskih in-žbnjeta, srdačan sastanak bugarskih i jugo-slovenskih privrednika, saradnja obeju pravoslavnih crkava na bratskom izmirenju, — govore u svemu da i na jednoj i drugoj strani srečom ima ljudi koji uvidaju potrebu za boljim i snošljivijim odnosima, kojima je cilj da 'medu nama jednom nestane ovog krvnič-kog gledanja kao preko puške.
Govori što smo ih sa ovih sastanaka pro-čitali i čuli, ne zvuče površno, neiskreno i'li namešteno, iako su izrečeni pod utiskom kratkotrajnog videnja. Očito je da su mnoge iluzije razvejane, a sa njima sahranjene mnoge nesuglasice i mržnje blagodareči samo uzajamnom dodiru i videnju, jer je samo znano voljeno.
Ali ova naša videnja, bratska sastajanja i zvanične zdravice, ne mogu ostati samo znaci gostoprimstva, kurtoazije ili gostinskih obzira, jer su Bugari i Jugosloveni jedno-krtna i jednorodna brača, te medu njima mo-raju vladati prisni i bratski odnosi. Početak je dobaT, ali se on ne može svršavati samo komplimentima i dobrim rečima; iza svega ovoga mora da dodu i dela; ljudi dobre volje, koji rade na zbliženju, treba da stupe na pozornicu, njihova reč mora da prede u delo. Njima pretstoji naporan posao, jer od reči do dela proteknu dugi, često beskrajni raz-maci vremena.
Ponajpre, Bugari i Jugosloveni moraju biti iskreni i dobri susedi. Istorija nas uči da su nas korektni susedski odnosi u davnoj i skorijoj prošlosti činili jakim i da je politika uzajamnog pomaganja i naslanjanja jednih na druge, bila jedino pravilna i korisna po obe strane, a da su nam nesloga i trvenja donosili nepregledne patnje i stradanja. Nije bila slučajnost što su svi znatniji Nemanjiči i bugarski carevi gledali da se orode i tako postave mirne susedske odnose. Stefana Vladislava, oženio je njegov stric Sveti Sava, bu-garskom princezom i ovaj je bio močan dok
ga je podržavao njegov tast, bugarski car Asen II. Hrabar kao vojskovoda i nenadma-šan kao političar, kralj Milutin je iz poli-tičkih razloga u tri maha nalazio za potrebno da se orodava sa bugarskim carskim dvoro-vima: bio je zet čara Dorda Terterija, prijatelj cara Smilca i tast Mihaila Šišmanoviča, pored toga što je imao kombinacijo da se oženi udovioom Smiljčevom. I car Dušan, čija je majka bila Bugarka, bio je oženjen iz bu-garske carske kuče, Jelenom, sestrom cara Jovana Aleksandra. Sa bugarskim carevima bib su u srodničkim vezama i Kralj Tvrtko I bosanski, oženjen Dorotejom čerkom cara Stracimira, i knez Lazar koji je svoju čerku udao za bugarskog cara šišmana. Ove srod-ničke veze osiguravale su mir medu obema zemljama i davale i jednoj i drugoj odrešene ruke u borbi prema neprijateljima. I kralj Milutin i car Dušan su se koristili tim okol-nostima u borbi protivu Vizantije, a u veli-koj nesreči Uroševoj, kada su mu carstvo počeli grabiti na sve strane, njegovom se nevo-Ijom nisu koristila njegova brača od ujaka, carevi bugarski Stracimir i Šišman. Ovi dobri susedski odnosi koje su postavili carevi Dušan i Jovan Aleksandar, ostali su neprome-njeni dugo posle njihove smrti. Posle propasti Bugarske (1396) mnogi bugarski rodoljubi emigriraše u slobodnu srpsku zemlju, despotu Stefanu, gde nadoše drugu svoju otadžbinu, a neki, blagodareči ličnoj svojoj vrednosti, zauzeše tapio ugledne položaje. Sžm carevič bugarski n«de večni mir u zemlji despotovoj. I da je dve decenije i po ra-nije bilo političke uvidavnosti da se naslednici ova cara, Dušana i Jovana Aleksandra, ujedine u borbi protivu Turaka, Tur.ci bi se brzo vratili u Aziju, odakle su došli. No u opštem huku rasula nije bilo leka, jer je na Balkanskom Poluostrvu u to vreme bilo dva-deset četiri hriščanske države medu kojima šest srpskih i tri bugarske, zbog toga smo pet vekova, i Bugari i mi, robovali Turcima. U svežem su sečanju skoriji dogodaji iz isto-rije oba plemena i oni nas uče da obostrani naši interesi zahtevaju iskreno i dobro su-sedstvo medu nama.
Zatim, mi se moramo, pre ili posle, uje-diniti, to je istoriski imperativ kome nemi-novno idemo u susret, jer mi smo jedan na-
rod. Mi smo jedan narod, jer se možemo sporazumeti od Soče do Jegejskog mora i od Jadranskog do Črnog mora jednim jezikom, a to ne mogu ni svi Nemci, ni svi Talijani, ni svi Francuzi u svojim nacionalnim državama. Mi smo grane sa jednog etničkog sta-bla, Srbi, Bugari, Hrvati, Slovenci, -— mi Jugosloveni. Jedne su etničke oznake svih nas, jedno narodno predanje, pesme i pripovetke i isti največi nacionalni junak Kraljevič Marko. Nas ne razdvaja - ništa do jedan deo skore prošlosti, — ni pola veka nebrut-ske prošlosti; nas ne deli nista do jedan deo sadašnjice — naša nesvesna i nebratska sa-dašnjica.
U toj nebratskoj sadašnjici jedni su pot-puno nezainterosavani za našu bratsku slogu, drugi su svom šilom legli na posao napre-žuči svoje snage da zaustave istoriski tok stvari. Tu su oni što riju pod zemljom, kilju planove, sklapaju zavere, bacaju bombe, pri-premaju atentate. To je šačica ljudi koja živi od prolivanja ljudske krvi; njih je sve ma-nje, oni se tope u sopstvenoj i tudoj krvi, toj »naopakoj ljudskoj hrani«. Drugi su nesrav-njeno mnogobrojni i na jednoj i na drugoj strani, neverne Tome, koji i dan danas, na petnaest godina posle velikog rata, žive ne-poverljivi kao iza bodljikavih žica u dubokim rovovima nepoverenja. U suvišnoj revnosti oni gledaju na svaku dobru reč,, na svaku bratski pruženu ruku s druge strane, onamo preko žica, kao na trojanskog konja u kome se krije neka neprijatetjska smutnja i nebratska podvala. Oni žive u stalnoj omaglici; njihovi su argumenti malobrojni, nesigurni, ništavni; oni operišu jednom jedinom fra-zoirt: »Ne s njima!« i tu frazu vrlo teško i površno hrane. Večite sumnjalice oni se plaše pretapanja u druga plemena. Oni za-boravljaju da su Bugari svojim jednim imenom zamenili devet slovenskih plemenskih imena, a Srbi još više pokrajinskih naziva
Rašana, Zečana, Brsjakn, Podunavaca. »Manji potok utiče u veči, kod uvora ;svoje ime gubi.« Zato je jedan veliki čovek i daleko-vidi političar govorip: »Nišam ni Srbin, ni Bugarin, nego Jugosloven.c
Naš bratski doziv u bratsko kolo, cinici smatraju kao sirensku pesmu koju da ne bi čuli oni zahvataju uši. »Kada vam je Jugoslavija tako sigurna, šta če vam još neko unutra?« Na ovo mi dalekovidi Jugosloveni, odgovaramo: »Jugos'lavija je od čvrstog mal-tera zamešena i svi ofii koji se nadaju i svetom trube da če njene deiove dobiti skršte-nih ruku, ljuto se varaju. Oni naliče na lisicu iz priče koja je ušla za ovnom očekujuči da sa njega otpadne zgodno parce mesai. Mi smo močni i mnogobrojni, jedna ogromna oskO-ruša za onih što bi hteli da se nakane da nas gutaju. Mi smo jedna poprilična sila od tri-naest i nešto više miliona, a ne krijemo da bi smo se od srca radovali kad bi nas bilo još sedam, osam, dakle dvadeset miliona u bratskom zagrljaju. Tada bi za navek prošla srečna vremena za one koji misle olako da trguju ljudskim mesom, gurajuči nas jedne protiv drugih kao neznatne šahovske pione. Ne krijemo da nam nije baš tako široko oko vrata, ali za koga danas. teče med i mleko u belom svetu? Oko nas sniju i riju i močni i slabi, imamo za protivnike i istinske lavove i one druge što su nekada, kada smo se mi nosili u znoju i krvi, sedeli numerišuči svoje ofanzive, a sada se ogrču u lavovsku kožu. Hori se oko naše kuče od njihove zaglušne huke, oni mame i vrbuju maloumne u svoje kolo, ali nikako da zakroče, jer vije tragove do naših vrata, ali ne i iz naše kuče natrag, na videlo dana. Zato se ne hvatajte u njihovo kolo, bračo, skupo če vas stati, ovoga puta do istrebljenja, jer mi nismo naučili da tako jeftino prodajemo svoju kožu i ako neki misle da je ona tanka. Zato u svoje, bratsko kolo, bračo!
Kongres srednješolcev v Novem mestu
IX. KONGRES ŽUPE ZA DRAV. BANOVINO IN ŠE KAJ.
Dne 31. IX. in 1. X. 1933. se je v Noveui mestu vršil IX. kongres župe za Dravsko banovino. Ker je o njem le »Slovenski Narod; poročal nekoliko obširneje, se mi zdi umestno, da ga nekoliko opišem v luči nacionalistov.
V	»Slov. Narodu« je povdarjal pisec o razdvojenosti delegatov, o resoluciji, ki je bila. sklenjena proti odmeri šolnine, proti uvajanju srbskohrvatskih knjig na slovenskih šolah itd. »Jutro« pa je menda poročalo tudi o nekem incidentu, ki se je pripetil tekom kongresa.
Da bomo ta medla poročila nekoliko bolj spoznali in razumeli, je treba, da se obrnemo nazaj na »Pokrajinski zbor S. J. S. U.« župe za Dravsko banovino v Mariboru, ki se je vršil letos poleti.
»Ta manifestacija jugoslovenske misli ob naši severni meji naj pokaže tujcem, kdo smo in kaj hočemo,« tako nekako je izzvenela župna okrožnica družinam, ko jih je vabila v jugoslovenski Maribor. Z veselim pričakovanjem smo se odzvali klicu župe in odšli tja, da v resnici pokažemo »onim preko«, da nismo pozabili 10. oktobra in da se ne odpovemo stari pravdi. Osem srednješolskih družin se je zbora udeležilo. Srednješolci delegati družin: »Prosveta«, »Omladinski prosvetni odsek S. K. J.«, »Sloga«, »Korotan« in ■Društvo jugoslovenskih srednješolcev«, ob enem pa člani »Omladine Narodne Odbrane« so predlagali resolucijo, ki je obrazložila naše smernice, pozivala vse pozitivno misleče naj vstopijo v naše vrste in jasno povedala, da
smo in bomo ostali brezkompromisna jugo-slovenska nacijonalna omladina, kateri je glavni cilj Velika Jugoslavija, od Črnega morja pa do Tilmenta.
Pet družin (»Prosveta« — Novo mesto; 'Oml. prosvetni odsek S. K. J.« — Kočevje; »Društvo jugoslov. srednješolcev« — Kranj; »Sloga« in. »Korotan« — Celje) je to resolucijo podpisalo. Imela so glasovno večino. Sama so na syoje stroške izdala resolucijo, katere pa župa ni priznala za svojo. S teni so si družine izdale izpričevalo, da imajo pravipo do življenja. »Preporod« naslednik onih borcev nacijonalistov, ki so umirali za Veliko Jugoslavijo, »Umun«' in ^.Napredek«, družini iz Maribora, resolucije niso podpisale.
S tem si je dala uprava teh družin in liosebej uprava župe, pod predsedstvom tov., Rajka Cibica, nezaupnico. Z veseljem so lahko t čitali avstrijski srednješolci poročila s tega zbora S. J. S. N. župe. Saj so opazili v vrstah jugoslovensko orijentiranih dijakov razkol, ki traja še danes. In to naj bi bila »...manifestacija jugoslovenske misli ob severni meji,«!
Užaljen je bil ponos Jugoslovanov in napovedali smo župi tiho a vztrajno borbo. Javno pa smo pokazali, da smo člani Omladine Narodne Odbrane, da odklanjamo vsako »slovensko« (celjsko) resolucijo in da ne bomo odnehali prej; dokler ne razčistimo razmer v župi, dokler ne pripravimo voditelje »Preporoda« do jugoslov. spoznanja. Da smo imeli prav izpričuje že dejstvo, da je letos vpisanih v »Preporod« 56 (beri in piši petdeset-šest!!) članov, napram 463 lanskim.
Z nezaupanjem smo zrli na župni kongres v Novem mestu in po pravici. Zupa je
Odon Šorli o. p., Maribor:
O NACIONALIZMU
(Nadaljevanje.)
Ali je zato tujski promet, da se širi po našem obmejnem ozemlju nemštvo ozir. nem-škutarstvo. Pri tem pa se krepi gospodarsko nemški element, država profitira kvečjemu posredno par grošev na taksah in davkih, moralno pa trpi njen ugled in varnost neizmerno in nepopravljivo škodo. Če v takih primerih odpovedo redna sredstva, je treba seči po izrednih, kajti tudi to so sredstva naše reakcije. In ta reakcija v vseh odtenkih je potrebna danes, ko sta se končno stvorila dva bloka v Evropi: ali za revizijo, in za novo tlačenje, tudi gospodarsko tlačenje Slovanov, ali pa za status quo; za stanje, ki je edino dostojno svobodnega človeka, na kar pa baje del naše mladine, ki ni več živela v sužnpsti, ne da nič. Nismo še pozabili predvojnih načrtov naših tlačiteljev in ki so danes še vse nevarnejši; ne le inteligentu bi onemogočili kruh, tudi našega kmeta bi pregnali z grude in naselili na njej svojega. Ta dejstva baje delu naše mladine niso jasna in jim jih je treba ponavljati. Da so današnji f8* **re^ni in zahtevajo, da smo na straži, sled,i že iz tega, da že sama diplomacija anti-revizijonizma, torej oficielni krogi stopajo iz rezerve in najavljajo protiofenzivo. Koliko bolj mora stopiti iz rezerve narod, publika, ki je ne vežejo mednarodni predpisi in oziri nanje in ki je v tem smislu neodgovorna. Kajti gre za stvar, ki se tiče i diržave i naroda.
Ngrodi namreč, ki žive v sužnosti. bodisi v celoti, bodisi kot narodna manjšina v tuji državi, se edino pravilno oklepajo teorije, da sta narod in država dva različna
pojma, kajti le tako jim je mogoče ohraniti kulturno samobitnost: narod je tista skupnost, ki z njo živi, država pa je tista organizacija, ki v to skupnost posega. Zato mu je država tuja. Vse atribucije državnosti sovraži, se jim odtujuje ter se izživlja navznoter: kultura in prosveta sta polji, na katerih deluje — državnost, državniško vodstvo poslov, misija državnega poslanstva, skratka vse atribucije, po katerih se javlja čut suverenosti, takemu narodu manjka. Zato se taki narodi imenujejo ljudstva. Opažati je iz zgodovine, da je dosega svobode ljudstva tisti pogoj, ki iz njega napravi narod v pravem smislu besede, tak ki se zaveda vseh svojih pravic in dolžnosti in ki se po politični osvoboditvi tudi ekonomsko in kulturno osamosvoji ter se čuti z ostalimi tujimi narodi koordiniran, nič več ne subordiniran. Svoboda torej spremeni evolutivnim potom na-ziranje, da sta država in narod dva pojma, kajti interes naroda mora biti interes države vselej in povsod. Nacionalizem pa je tisti pokret, ki potom šolanja širokih plasti naroda doseže, da tej zahtevi narod sam da svoj avtoritativni povdarek. V tej zvezi bi bilo omeniti, da je jasno, da je nacionalizem privzgojen in da ni še kar prirojen, kajti nacionalizem je tako ogromen problem, da je treba dolgotrajnega šolanja, predno ga doumemo in je lažje reči: jaz sem lačen in hočem jesti, kakor pa jaz sem tega in tega naroda zato in zato. Vendar je, z drugega stališča gledan, nacionalizem, zlasti slovanski, če mislimo na pravzrok njegovega postanka: na reakcijo proti nasiljem od zunaj, prirojen, kajti čut samoobrambe je pravtako refleksen čut, kakor čut lakote. Zato smemo mirno trditi, da je slovanski nacionalizem prirojen in ne privzgojen.
Rekli smo: v identiteti narodnega in državnega interesa je bistvo svobode naroda.
Bistvo naroda pa je globlje in večneje: Razvoj naroda gre skozi faze, v katerih mu manjkajo naziranja, ki se nam v svobodi zde bistvena. Ker je nacionalizem, kot poslanstvo naroda njegov zavestni duh o njegovih koristih in potrebah, je bistveno za nacionalizem, kar je bistveno za narod ozir. ljudstvo. To pa je vsekakor etično čustvo kulturne samobitnosti, ki se uveljavlja, kakor pri ljudstvu, narodni manjšini in narodu, kot tista gonilna sila, ki ji sicer pravimo življenje kakega bitja. Ker je nacionalizem duh naroda, ki ga preveva, se tudi spreminja z razvojem naroda: v prvih fazah narodovega razvoja je naivno domovinsko romantičen, v zadnjih praktično-realističen. Zato načelno nacionalizem ni vezan na dobe. niti na področja niti na državne oblike ne. Praktično pa je takoj pribiti, da smo monarhija, ki je uajjačja garancija naše edinosti in našega obstoja sploh. Naziranje, da je država zgolj gospodarski pojem, je treba zavreči, ker bi nas sicer tako naziranje vedlo do materializma, ki bi ponižalo državo do trgovske firme, državljane pa v nastavljence. Zato so smešni tisti, ki trdjo, da se je nacionalizem z dosego svobode preživel, da spada med staro šaro in ki nacionaliste imenujejo solzo-slave Hejslovane in modrijansko izjavljajo, češ sedaj so merodajni le gospodarski oziri, kakor da sta nacionalizem in gospodarstvo dva izključujoča se pojmat Eno stoji: nacionalizem in »gšeftarstvo« se izključujeta, dočim nacionalizem vključuje v sebi vse pojave narodovega poštenega življenja, kakor: socialni razvoj z zahtevo starostnega in nezgodnega zavarovanja, nadzora nad delom in kapitalom, ureditve socialnih dajatev itd. in torej tudi gospodarstvo vendar pod pridržkom, da stoji celokupno narodovo življenje in torej tudi gospodarstvo pod primatom nacionalizma, t. j. država mora voditi tako
gospodarsko in socialno politiko, ki je v izključnem interesu naroda.
Kaj brani prav vsem nam Slovanom, da smo proti panevropskemu pokretu? Nacionalizem, ki nam pove, da si moramo svoje pozicije, da bodo varne in nas dostojne, šele izvojevati, nato bomo šele mogli kot enako^ pravni enakopravnim, kot Slovani prožiti roko v sporazum. Slovani smo si povečini izvojevali komaj politično svobodo, kulturno in gospodarsko pa smo povečini še obupno podrejeni drugim. V takem stanju šibkosti, pa bi naj naenkrat odvrgli s toliko krvjo komaj pridobljene branike nacionalne svobode. edine garante naše samostojnosti in bi se naj še politično »priredili« panevropcem (t. j. Nemcem, ki so radi lažjega ribarenja v kalnem iz Panevrope eliminirali — Angleže in Ruse), da nas pohrustajo kakor slastne mehkužce? Ne! Šele ko bomo to, kar so že drugi in nič preje, se bomo z ostalini svetom pogovarjali, ampak — po slovansko seveda.
Rečeno je bilo. da je nacionalizem duh in zavest naroda. To zavest pa je treba vzgajati, kajti ta zavest mora biti nekaj nepo: kolebljivega, nekaj trajnega, ne pa nekaj hipnega, kar zažari in ugasne. Zatorej je treba tej zavesti stalnih impulzov notranjih in zunanjili ali bolje rečeno notranje, vzgojeno potom zunanjih- Odtod silna važnost propagande manifestacij, obhodov, pohodov, hi niso potemtakem le gola kričaštva, temveč priprave za nastrojenje, ki preide v notranjost človeka, kjer postane del njega samega, tako da kot gotov človek iz svoje notranjosti posreduje še nezavedni okolici idejo.
Kar se verstev tiče stoji naš nacionalizem na stališču absolutne verske tolerance in enakopravnosti. Z verskim nazorom 2re nacionalizem roko v roki, v kolikor oba nazora jačata pojem avtoritete in reda. V k°11" kor seveda posamezna verstva posegajo
zopet pokazala svojo »barvo«. Izdali so malo socijalno, pa toliko bolj »jugoslovansko« resolucijo, ki je zahtevala znižanje šolnine in odpravo srbskohrvatskih knjig dz naših šol.
Umestneje bi bilo, da bi župa v svojem imenu poslala na ministrstvo prosvete prošnjo, da se knjige ustalijo. Da bi knjige ostale iste za dobo vsaj 5 let in s tem bi se avtomatično rešila vsa vprašanja srbskohrvatskih knjig pri nas. Pri 6 milijonskem narodu je mogoče izdajanje vedno novih knjig, ker je naklada tako velika, da se založništvu ren-tira. Pri nas? Ali se izplača založniku^ založiti, za dobo enega leta ali pa še to ne, šolsko učno knjigo? Ne. Kajti stroški so ogromni in v današnjih časih ni ljudi, ki bi hazardirali •na veliko, če pa jo že izda, pa so cene tako visoke, da so starši in dijaki, v večini primerov, bolj zadovoljni s cenejšimi srpsko-hrvatskimi knjigami. Stvar bi bila popolnoma druga, če bi bile knjige ustaljene in stalne. Založništva bi lahko imela večjo založbo in cena knjigam bi padla za 35% do 50%. Tako M si ohranili slovenske knjige. Seveda so pri lej stvari odgovorni činitelji tudi profesorji, ki knjige predlagajo.
Odmera šolnine. Res je, da bi bilo treba odmero šolnine postaviti na bolj socijalno Podlago. Do sedaj je bila odmera šolnine odvisna od višine davka. Ali je to, gledano s socijalnega stališča, prav? Pri uradništvu, da. Nasprotno pa to pravilo ne bi smelo veljati pri kmetu. Poznam kmeta, ki plača cca 450 Din šolnine. Ima grunt in hišo. Po davkih sodeč bi dejal, da je premožen_ mož. ki zlahka odrine polpeti stotak. V resnici pa le s težavo živi sebe in družino. Poljskih pridelkov ali sploh ne more prodati, ali 'pa za
a.? uduimalno ceno, da mu še za najnujnejše potrebe zmanjkuje. Vendar pa mislim, a bi bilo primerneje to le obrazložiti in s sv°jim svetom joomagati o preureditvi, kot Pa brezobzirno kritizirati in zahtevati izpre-
memb.
Mnogo se je govorilo in besedičilo. Porodila družin so bila izčrpna in točna. Bolj kratko in nejasno pa je bilo poročilo župe. Posebno predsedniško poročilo tov. Cibica je bilo ploha besedi, ki je končno izzvenelo v samohvalo in napade na Omladino Narodne
Odbrane. Očital nam je fašizem in nediscipliniranost. V isti mah pa se je on posluževal fašističnih metod in bil je nediscipliniran sam in z njim vsi njegovi pristaši. (Ne idejni, ker ti ljudje idej v obče nimajo.) Potom policije je namreč izgnal s kongresa tovariša, ki bi mu lahko v obraz povedal pred celim kongresom, nekaj prav lepih stvari. Naj omenimo samo eno njegovo izjavo.
S.	J. S. U. »Omladinski prosvetni odsek
S.	K. J « v Kočevju ni hotel izstopiti iz Sokola, nakar je tov. Cibic dejal sledeče: »Biti Sokol je privatna stvar vsakega posameznika. Mi pa imamo svojo po programu določeno ideologijo, ki je popolnoma drugačna kot Sokolova«. S silo je nastopil proti tovarišu in mu hotel iztrgati iz rok te izjave. In tak človek je vodil najvišji forum jugoslovenskih srednješolcev v Dravski banovini!
Z velikim hrupom je bil na njegovo mesto izvoljen tov. Korzika, mož »kremenitega značaja«. Kako je bil izvoljen? S pravilnim glasovanjem? Ne! S pomočjo »Preporoda«, ki je imel 23 glasov (pdgovarja 463 članom), dasiravno je letos vpisanih v »Preporod« samo 56 članov. »Preporod« bi moral imeti torej le 3 glasove. Župa je namreč zahtevala, da glasujejo delegati ostalih družin le x glasovj članov, ki so včlanjeni že v letošnji poslovni dobi. Jasno je, da smo nacionalisti podlegli piscem tajnih anonimnih pisem. (O tem se bomo porazgovorili še pred sodiščem.) 2upg je zopet v rokah ljudi, ki nočejo poznati Jugoslavije, ne Endlicherjeve ideologije. Najbolje bi bilo, dokler se stvar ne razčisti, da država postavi na mesto župne uprave komisarja.
Mi pa, ki smo podlegli častno, obljubljamo Jugoslaviji in vsem nacijonalistom, da bomo hodili mimo umazane politike župe ravno in jasno naprej po poti one generacije, ki se ni bala ne rovov, ne ječ, ne koncentracijskih taborov in ki je ostala tako mogočno nad smrtjo samo. Z odprtimi rokami bomo razdelili dediščino Endlicherjevo med brate onkraj meja. Z ognjenimi črkami je zapisana ta prisega v naših srcih in ni je sile, ki nam bi jo mogla vzeti s prs.
V	borbo za Veliko in močno Jugoslavijo.
Omladinec.
Trgovstvo in kmetiistvo
Dne 3. t. m. so imeli 'ljubljanski trgovci
v	Trgovskem domu svoj diskusijski večer. Pred diskusijo je generalni tajnik Zbornice za TOI, minister n. r. gospod Mohorič, v enournem predavanju orisal današnji obči gospodarski položaj.
Jasno je, da predavatelj pri tem ni mogel iti mimo kmetijstva. Upravičeno je povedal, da je naše kmetijstvo pri svoji proizvodnji, zlasti kakovostno, zelo zaostalo, dočim so se tudi tisti kmetovalci nekih držav, ki so bili na isti stopnji kot naš, po vojni do danes tako visoko povzpeli, da dobrota naše kmetijske proizvodnje z njihovo ne more konkurirati. To je žalostno dejstvo, toda resnienb. Poleg tega posnamemo s predavanja, da je naš kmetovalec premalo organiziran. Tudi to je res in čisto umestno je rekel, da se pri nas ob važnih prilikah o izboljšavanju kmetijstva piše in čuje mnogo času odgovarjajočih besed*, a do dejanj, vsaj ne do uspešnih dejanj, na podlagi teh besed pa ne pride.
Nočemo podrobno preiskavati, zakaj naše kmetijstvo ne more do-sodobnega napredka in do konkurenčne možnosti, nego kljub vsemu svojemu delovnemu trudu siromaši. Ugotovimo le to, da se naš kmet premalo briga za možnost dobrega vnovčevanja ker vse svoje energije porablja za težaško delo in se menda ne zaveda, da more tudi sam uravnavati kakovostnost svoje proizvodnje, svojega vnovčevanja in do neke mere vplivati tudi na cene. Vsega pričakuje samo od drugih. Vemo, da se par strokovnjakov v tem
pogledu z besedo in peresom mnogo briga za dramljenje in ščitenje kmetovalcev, toda zdi se, da glas teh iz nerazumljivih razlogov ostaja le glas vpijočega v puščavi in da tisti, ki bi morali v tem pogledu oficielno delovati, t. j. oblastva ter razne kmetijske vodilne ustanove, jadrajo še vedno močno z vetrovi, s kakršnimi so jadrali pred 50 leti.
V	pospeševanju kmetijstva s strani teh, vidimo, da se v prvi vrsti najbolj brigajo za pospeševanje proizvodnje količinsko, direktno pa premalo tudi s kakovostnega in vnovče-valnega stališča. Količinsko proizvajalnega pospeševanja je več kot dovolj, premalo pa kakovostnega proizvajalnega in vnovčeval-nega. Poleg pospeševanja je naše kmetijstvo potrebno boljše organizacije, nege in zaščite. Zakaj kmetijstvo še nima svoje oficielne zbornice, ko jo vendar ima že vsak drug stan, razen gostilničarskega, ki jo bo tudi te dni dobil pod takim ali drugačnim imenom? Od leta 1920. so se vse gospodarske prilike in s tem tudi kmetijske tako temeljito izpre-menile, da pospeševanje po starih vidikih in kopitih ne more roditi dobrega. Danes je vnovčevanje pridelkov in času primerno gospodarjenje — tisto najvažnejše, čemur bi bilo treba posvetiti tudi vso uradno brigo. Tako ni samo pri nas, nego po celem svetu. Večina držav je spoznala, kje tiči zajec in tudi dela temu primerno.
Predavatelj je dalje opozarjal trgovstvo na velikanske razlike med cenami, ki jih za svoje pridelke dobiva kmet in med cenami,
državno sfero, stoji nacionalizem na stališču, da mora biti tako poseganje reducirano na uiuiinniin.
Da se k zaključku vrnemo na sredstva uaše reakcije. Najpotrebnejša so ta sredstva °b meji, ki' ni ozka. Zlasti ob meji se mora vsakdo zavedali, da je nositelj dela državne •■»uverenosti. Kakor je bilo že večkrat povdar-jetio, zadobi ob meji že vsako dejanje^ celo zasebnega življenja posameznika političen značaj, v obmejnem ozemlju .je treba nadpovprečnega dela, kajti povodenj že dere globoko v našo zemljo. Tudi še v neogroženih hrajih naj se zavejo: dan je signal za alarm! Edino zavest, da imamo v svobodni državi možnost, da popravimo tekom desetletij, kar smo v teku teh 15 let zamudili, naj nam vliva borbenost, in borbenost v obupu je naj-butejša. V obmejnem ozemlju morajo delati roko v roki: država po svojih oblastvih, narod Po svojih društvih, pa tudi vsak privatnik z vsakim dejanjem svojega zasebnega življenja: vsi in Povsod in vselej so nosilci državno- r,eren?U’	dejanja privatnikov
trehs« ° v*lfm S.miSiU: že nakupovanje potrebščin naj krepi naš element občevanie v
ven Sa^^^T d? ^entnSSlJ
zanesljivi potMral. ne pa l>nsl„d° ™ vsem prilagodljive! in brez značaja intoiih imenujemo nemčurje.	1
Vajeniški in pomočniški mladini je treba postaviti vajeniški dom, ki jo naj vzgaja v narodnem duhu, da se bo nehalo nemškuta-renje rdečelične mladine. Tudi šola ne zmore '[sega, ko pa mladina za toksine od šole doniva antitoksine od doma in to v najbolj Odločilni dobi 14 do 16 let.
. Državna oblast se manifestira j»o treh ^kcijah: P<> zakonodaji, jx» upravi in po °dstvu. Vsak nositelj ene teh treh funkcij
je nosilec državno-pravne sfere. Sodnik ni juridična mašina in avtomat, kakor pravi že Lajovic, temveč zastopa tudi državne interese. Jasno, da je državni interes vedno enak juridičnemu, kajti obema je cilj isti — pravna sigurnost. Vendar pa jus ni edina komponenta življenja. Poleg juridičnih načel jemlje sodnik, saj mu moderno pravo podeljuje široka pooblastila svobodne ocene, kot subsidijarne, da celo kot koordinirane v obzir momente, ki zadobe v izrednih časih in v eksponiranih krajih, kjer niti narodna niti državljanska zavest vseh državljanov še ni popolna, nadpovprečno važnost. V krajih namreč, kjer še mnogim ni jasno, da je uradni jezik slovenski, mora sodišče često prevzeti tudi funkcijo upravne oblasti. Iz prakse vemo, da to marsikdaj ni praktično, toda če gre za principe, je treba doprinašati žrtve, ki naj nam omogočijo, da bomo vztrajali in zmagali in to bomo prej nego si mislimo.
V	industrijske obrate je treba naše ljudi, tujce pa odpraviti; treba je posebne pazljivosti pri podeljevanju oziroma podaljšanju koncesij, zlasti gostilniških, kajti vemo, kako
v	tem oziru postopajo v Italiji ali v Avstriji.
V	gostilnah, ki niso v narodnih rokah, se razpase najogabnejša protinarodna in proti-državna gonja. Vse polno je problemov, ki že komaj čakajo rešitve. In vse to storimo lahko tem lažje, ker ne bi storili nič protipravnega, nikakega nasilja, če bi se že končno vsaj začeli posluževati pravic, ki nam gredo po naravnem pa tudi po mednarodnem pravu. Treba je le, da izčrpamo jmoblastitve, ki nam jih načela prava nudijo na krožniku, pa smo prekomodni, da bi iztegnili roko in bi si jih vzeli. Treba je le vzeti, kar je našega! Dovolj snio že popuščali. Zato naprej v ofenzivo, v napad — v smislu idej socialnega nacionalizma!
Konec.
ki jih mora plačevati konsument. Razumeti daje, da so nekdanji časi minuli in da mora tudi trgovstvo bolje hoditi na roko i pridelovalcu i porabniku, ker bosta sicer oba prisiljena čimdalje bolj opravljati svoj posel prodaje odn. nakupa brez trgovca. Mi moramo le še dodati, da je trgovstvo samo krivo, če ga zadružništvo Čimdalje bolj izriva od posredovanja. Promet se mora zadovoljiti z manjšimi dobički, ali pa bo še ob te. Zadružništvo bo (v nekih strokah itak preštevilnemu) trgovstvu sčasoma pobralo skoraj vse
iz rok, kajti kmet mora gledati za boljšimi izkupički, porabnik pa za cenejšo nabavo potrebščin, ako naj prvi ne izgubi vse možnosti za nadaljnjo proizvodnjo, a drugi, da se ne bo moral na ljubo nezmernosti prometa utesnjevati več ko do skrajnosti.
Lepi nauki. Poslušajte jih vsi, ki se vas tičejo, posebno pa vsi, ki živite od kmeta ali zaradi kmeta. Namenoma v naših hesedah nismo rekli vsega. Ako ne bo izboljšanja — bomo morali govoriti določneje.
VSEM STRELSKIM DRUŽINAM LJUBLJANSKEGA OKROŽJA NA ZNANJE
Ugotovilo se je, da ne drže nekatere strelske družine dodeljenih pušk v redu. — Strelske družine se poživljajo, da dodeljene jim orožje skrbno snažijo. Puške naj bodo, če le mogoče, vedno v shrambi pri orožniških postajah. Orožnike — saj so po večini člani strelskih družin — pa naj se zaprosi, da oni puške vzdržujejo v predpisanem stanju.
*
Okrožna uprava prosi vse strelske družine, da ji vpošljejo eventuelne slike o streliščih ali sjike o raznih prireditvah, ker jih potrebuje v izpopolnitev svojega arhiva. — Ob priliki banovinske tekme in razvitja okrožnega praporja se namerava izdati knjižica s slikami in opisom razvoja strelskih družin v ljubljanskem okrožju.
Slike in eventuelne druge podatke vpoš-ljite čim preje na naslov brata Oreheka, Ljubljana, Krekov trg, Mestna elektrarna.
*
Redni občni zbor ljubljanske strelske družine se bo vsled sklepa odbora vršil v pr-
vi	polovici meseca januarja 1934.
Strelska družina Šenčur pri Kranju je
imela 25. junija t. 1. ustanovni občni zbor v tamošnji šoli. Da se je v znanem Šenčurju za-mogla strelska družina ustanoviti, je predvsem zasluga tamošnjega šolskega upravitelja brata Rapeta. Ze ob priliki občnega zbora je pristopilo 40 članov. Okrožna uprava je bila zastopana po bratu Oreheku.
Film naše zemlje
GODBA V NAŠI JAVNOSTI
Stopiš v lokal — doni ti na uho — nemški šlager za šlagerjem. Publika jih pozna in nalahno spremlja muziko z nemškim besedilom. Zahoče se ti doma malo godbe. Odpreš radio — in nemška popevka, ki stoji globoko pod umetniško vrednostjo — te pozabava. Nacionalista oblije zona. Nemci se morajo res zelo dobro počutiti pri nas! Nemška pesem na vsakem koraku, medtem ko neosvobojeni del našega naroda ne sme peti svojih pesmi! To je menda toleranca, ki že presega meje Vljudnosti in visoke stopnje omike. Bojim se pa, da se skriva za tako visoko omikanostjo — nacionalna mlačnost, če ne celo podzavestno oboževanje kolosalne nemške kulture, ki si je ravno s hitlerjev-stvom nataknila nesmrten venec barbarstva.
Umetnost je nadnacionalna — bo dejal ta in oni. Tudi jaz se strinjam z njim. Toda to, kar nam servirajo danes kot moderno nemško glasbo — je prej zasmehovanje vsake umetnosti kot pa umetnost. Pred velikimi nemškimi glasbeniki, pa tudi drugih narodnosti, se gotovo ne bomo spodtikali, če se izvajajo njih dela v naši javnosti. Odločno smo pa proti plehki sodobni nemški muziki, ki poleg glasbeno ničevosti nudi tudi strahovito brezsmiselni tekst, da ne rečem — neumen.
Publiki skoraj ne moremo zameriti navdušenja za te izmečke glasbene umetnosti, je pač tako vzgojena. Zameriti pa moramo sejalcem slabega okusa, ki sestavljajo repertoar! Živimo v svobodni nacionalni državi, kjer sestoji vsa svoboda v ribarjenju v kalnih vodah! Plehka nemška knjiga, muzika — da to je za nas in našo velikodušno dušo, žejno tuje kulture; toda domača slovenska, jugoslovanska in slovanska glasba sploh — so pa za nas »španske vasi«. Kako bi bili vendar nekulturni, če bi gojili slovansko glasbo! In to celo v javnih lokalih! Kaj bi dejali naši ljubljanski nemškutarji ter redki Nemci, ki obiščejo našo belo Ljubljano mimogrede in še to radi kupčije! Po vsem kulturnem svetu bi razglasili našo 'zaostalost! Da, radi tega moramo pitati našo javnost s sodobnimi šlagerji. Ne smemo zaostati za Berlinom ali Dunajem. Tam je zibel naše kulture. Tam so tudi grobovi slovanskih krdel, zapisani v krvavih kronikah pozabljene zgodovine, toda umetno ozaljšane v klicu: »Dajmo kulturo barbarskim Slovanom, toda vzemimo jim jezik in vero!« Nad tisoč let so trajale te orgije — trajajo še zdaj, mi Pa vidimo le svetlikajoči se pesek, ki nam slepi pogled v pravo lice resnice — ter se s spoštovanjem valjamo v brozgi, ki predstavlja za nas kulturo — velikega germanskega duha! Objektivno pa lahko rečemo, da se smešimo pred svetom s takim naziranjem. Kako malo smo še zavedni Slovani, kako daleč od duhovnega edinstva in bratstva. Dovolj je mrtvila, dovolj smešne tolerance in upravičena je naša zahteva, da se uvede po naših javnih lokalih slovanska glasba! Ne mislim, da ne bi bilo mesta svetovni glasbi,
Z& 6. septembra pa je ta nad vse agilna družina slavnostno otvonila lepo in krasno urejeno strelišče. Otvoritve se je udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Ogrin z voj. referentom br. Lcčniškarjem. G. načelnik in br. Ločniškar sta orisala v vznesenih govorih pomen strelskih družin, njih patriotskem pomenu za kralja in državo. — Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom gospe Gašperlinove, ki je znana daleč na okrog kot požrtvovalna nacionalna delavka.
Okrožna uprava je bila zastopana po br. Oreheku, Rošu in poročniku Žnidaršiču.
23. junija je bil ustanovni občni zbor stre-lažkih družin v Podbrežjah in Preddvoru. Istega dne je bil tudi komisijski ogled prostora, na katerem bo napravila strelska družina Bled svoje strelišče. Uprava okrožja je bila zastopana po br. polkovniku Novakoviči}, Oreheku in Rošu.
Strelska družina škofelca je otvorila lastno strelišče 6. avgusta. Slavnost je bila združena z ljudsko veselico. Zasluga, da je tamošnja družina zamogla si omisliti lastno strelišče, je predvsem br. Ogrina. — Sresko načelstvo je zastopal g. dr. Likovič. Okrožna uprava pa je bila zastopana po br. podpolkovniku Dicu, poručniku Maliču, br. Oreheku, Rošu in Kostanjevcu.
Strelska družina Medvode je imela ustanovni občni zbor 15. avgusta. Pristopilo je takoj nad 40 članov. Prihodnjo pomlad otvori družina strelišče. Okrožna uprava je bila zastopana po br. Oreheku in Rošu.
Strelska družina Preserje je 20. avgusta otvorila slavnostno lastno strelišče. Požrtvovalnost tamošnjdh nacionalno zavednih vaščanov je vredna občudovanja in posnemanja. Slavnost je bila združena z dobro uspelo ljudsko veselico. Okrožna uprava je bila zastopana po br. podpolkovniku Dicu, Oreheku in Rošu.
Strelska družina v Železnikih je otvorila 10. septembra krasno urejeno strelišče na daljavo 10Q, 200 in 300 m. — Okrožno upravo so zastopali br. Deržaj, Orehek in Roš.
toda le res umetnine naj se izvajajo, ne pa take neokusnosti kakor zdaj! To zahtevamo iz narodno vzgojnega stališča. Narodna popevka je ohranila naš narod od nemške invazije — slovanska narodna pesem naj pa veže vse Slovane v veliko bratsko zajednico od Urala do Triglava, od Lužic do Marice. »Slovan na dan« — tvoja pesem naj rias greje in nam vliva moč in vero v Slovanstvo, ki že stoji na pragu vstopa v dogodke evropske zgodovine. Nismo barbari zaradi tega, smo mlada nacija, ki dozoreva v močno in združeno celoto. Slovanski duh bo zajel ves svet le tedaj, ko bo ekvivalenten graditelj nove povojne kulture, ki je v znamenju vrednotenja vseh nacij, ne pa le privilegiranih. Posamezne evropske nacije vstajajo, vstanimo še mi in yršimo misijo, ki je vredna 170mili-jonskega naroda...
Zato pa začnimo doma s tem delom. Sicer je žalostno, da moramo šele vzgajati nacionalno zavednost. Toda mimo tega, mi delamo radi v duhu narodnega preporoda z zavestjo, da ne bo padlo seme na goličavo. Predvsem pometimo s paberki iz nemške glasbene njive. Zapojmo po naše, da nas bo umel vsak Slovan in da bo zapel z nami: »Naprej zastava Slave!« Nikoli ne smemo pozabiti, da »največ sveta otrokom sliši majke Slave!«	M. 2. K.
PRAVI SLOVENCI IN HRVATI
Po članku »Proč od Rima«, ki ga je priobčil »Pohod« in kjer je bilo dovolj jasno povedano, kaj so ljudje, ki kljub batinam, ki jih papeški Ram deli Jugoslovenom v Italiji, še vedno hodijo tja dol. In tako se je našla med nami peščica 150 ljudi, ki so pomnoženi s petdesetimi Hrvati romali v llini.
»Slov. Narod« z dne 3. oktobra poroča med dnevnimi vestmi o slovenskih in hrvaških romarjih pri sv. očetu.
Med temi romarji so bili vsi trije slovenski škofje, ki so gotovo vsi podpisali proti-sokolsko pastirsko pismo, nadalje je bilo med njima 25 duhovnikov ter nekateri znani naši javni delavci.
Gospodje! Vrnili ste se iz svetega Rima, vašo pot pa je spremljal obup pol milijona nesrečnega našega naroda v Primorju! Ali niste čuli, ko ste se vozili preko goriških brd, umirajočega joka naše dece, naših mater in hčera, naših sinov in očetov, ki v obupnih razmerah bijejo boj za obstanek naroda? Ali niste videli potokov solz in krvi, ki jo toči naš rod pod knuto dvatisočletnih barbarov in Sirottijevih pomagačev? Ali niste videli sence grobov naših padlih mladih herojev, ki so umirali z vzklikom 2ivela Jugoslavija, ali niste videli ogromne silhuete velikana Sedeja, ki je bil strt in ubit od iste roke, katero ste
vi	kleče poljubljali?
Ne, nič niste videli, nič niste čuli, ker bi sicer ne romali v Vatikan!
Gotovo so vam tekle po vaših licih solze ginjenosti, ko vas je vatikanski poglavar pozdravil z besedami, da ga veseli, ko vidi pred seboj prave Slovence in prave Hrvate iz Jugoslavije. Res videl je pred seboj Slovence in Hrvate klečeče. Do sedaj je čul o Jugp&tovenih iz Italije, o Slovencih in Hrvatih, ki z vzklikom Jugoslaviji darujejo mlada življenja hi
padajo na zemljo šele takrat, ko njih duh zapušča od svinčenk okrvavljena telesa. Videl in poznal je Jugoslovena Sedeja, ki je stal in padel kakor hrast, vreden, da bi bil deležen zlate svobode, za katero se je boril in umrl.
Nam svobodnim Jugoslovanom ni treba takih poklonov, ker jih smatramo za žalitev narodovega dostojanstva. Ako hoče poglavar rimske cerkve videti prave Slovence in Hrvate, potem naj si jih ogleda pod oblastjo lik-torekega svežnja!
Ne dopustimo nikomur, da bi nas žalil, sporočamo pa tudi mi Jugoslovani rimskemu poglavarju, da bo imel še priliko čuti o pravih Slovencih in Hrvatih. Ti ne bodo klečali, ne bodo hodili upognjenih hrbtenic ampak visoko vzravnani vse dotlej, dokler ne bo svobodna poslednja ped naše primorske zemlje, poslednji naš brat in sestra. Takrat pa bodo tudi ta Jugoslovani pokleknili in bodo poljubili zemljo, napojeno s krvjo in solzami, katerih povzročitelji so v enem in drugem Rimu.
Z obhodov
Hrastnik
Volitve v Delavsko zbornico. Kako veliko zanimanje vlada za volitve v Delavsko zbornico med nacionalnim delavstvom in na-meščenstvom, priča sestanek, ki ga je sklicala NO v svrho sestave skupnega akcijskega odbora, ki bi naj vodil vse delo za volitve. Do sedaj je to opravljala Narodna odbrana, ker tukajšnji delavci še niso imeli svoje Narodno strokovne zveze.
Da objasni delavstvu pomen volitev v Delavsko zbornico in razkrinka delo interna-cionalcev, ki imajo sedaj pred volitvami polno obljub za delavstvo, a storili niso ničesar, priredi akcijski odbor javen shod v petek, dne 20. t. m. ob pol 5. uri popoldne v Sokolskem domu. Poročal bo znani poznavalec delavskih vprašanj g. dr. Joža Bohinjec.
Delavci in nameščenci, vsi na shod. Ako hočete, da bo še v naprej Delavska zbornica intervenirala v korist privandranih nemških inženjerjev in v škodo našega delavca, potem volite rdeče, ako pa hočete, da bo Delavska zbornica res zastopnica delavstva, potem vsi na volišče za zmago Narodno strokovne zveze. Naše glasovnice so modre.
Akcijski odbor.
V	IZJAVA
Podpisani izjavljam, da so vse vesti in govorice, ki jih raznašajo gotovi ljudje z znanim namenom, da sem hotel kandidirati pri občinskih volitvah na Babič-Malovrhovi listi, neresnične. Ako mi na nasprotni listi niso všeč razni kandidati, kot Nemec Abel in dTugi, še ni s tem rečeno, da bom mogoče ploskal in podpiral rdeče in črne interna-cionalce, ki so mi enako ljubi kot g. Abel. Kot predsednik NO mi je žal, da ni prišlo do sporazuma vseh nacionalnih sil, ki so danes razcepljene na dve strani. — J. Kušar.
Nazarie pri Mozirju
Ob priliki hišne preiskave pri inž. Zu-merju, upravitelju škofovega veleposestva v Nazorjih, so se našle razne obremenilne listine, ki jasno dokazujejo, da je zgorajšnji v zvezi s Sorokina krogom ljudi, ki podzemsko ru-iejo proti obstoječem redu in ujedinjenju nase domovine.
Tako se je našlo na (pisalni mizi imenovanega:
1. Mnogo izvodov »slovenskih deklaracij«, ki niso bile niti prepognjene, kar je znamenje, da je inž. Žumer, razširjevalec teh papirjev po srezu. Dokaz: slične deklaracije so se našle tudi pri nekaterih uslužbencih tega veleposestva.
2. Na istem kraju so ležale tudi »hrvatske resolucije«, kar je znamenje, da je zgorajšnji tudi s hrvaškimi separatisti v zvezi.
3. Našel se je spis, v katerem se kritizira postopanje sodišča, stola sedmorioe v Zagrebu, nadalje se opisuje nova opredelitev ljudstva, o izobešanju plemenskih zastav, o zbli-žanju opozicijskih krogov, o potovanju dr. Korošca po Šumadiji An Srbiji, ter o raznih drugih rečeh, v katerih je vse naperjeno proti današnji ureditvi države.
4. Na vidnem 'mestu na pisalni mizi je ležal list »Rdeči signali«, komunistično glasilo, ka ga izdaja ljubljanski univerzitetni komitet komunistične stranke v Ljubljani. Tudi tu je videti zvezo s temd rovarji družabnega reda, sicer se tega ne bi našlo pri zgorajšnjemu.
6.	Našli sta se dve pismi slovenskih škofov, že kuvertirani in naslovljeni na dva kaplana v srezu. V teh škofovskih pismih, ki sla bili pripravljena za razširjenje po kurirjih, se ostro napada državna ureditev in zahteva samostojnost Slovenije, ter vsebuje cilje, ki merijo na razdor države.
6. Nadalje se je tu našel spiis, kjer se opisuje vladne težkoče z inozemskimi posojili, dogodki v Šenčurju, o dinarju itd. Tudi v tem pismu se napada današnja državna ureditev, piše se naravnost o mržnji in nerazpoloženju proti današnjemu postopanju oblastev in političnemu redu.
7. Poleg tega spisa se je našel še drugi, v katerem se istotako napada in ustvarja ne-razpoloženje do vlade in današnje državne ureditve. — Piše se o skupnem delovanju Vojvodincev s separatisti dz Hrvatske in Slovenije, za razdor države.
8. Ležal je tu spis »Sa pretresa advokata Paviča, pred diktatorskim sudom v Beogradu«.
—	Tu se opisuje (postopanje sodišča v silno slabi luči.
9. Našel se je prepis stenografskega zapisnika govora poslanca Pavliča. To dokazuje, da stojii inž. Žumer v tesni zvezi s funkcijonarji bivše SILS, ker se ga obvešča celo o podrobnostih govorov in dogodkov v skupščini.
10. Našel se je prepis znanega pastirskega lista, v katerem se blati »Sokola«. Tu je videti zjvezo s klerusom, da je tako tudi podrobno ščuval proti tej viteški organizaciji v smislu tega pamfleta.
Poleg naštetih listin so se našli pri inž. Žumru še razni drugi spisi, ki so dokaz, da je v stalni zvezi z vsemi voditelji tako zvane
opozicije in drugimi protidižavnnmi elementi.
—	Iz vsega najdenega materiala je tudi razvidno, da je zgorajšnji vodja vse gonje v srezu, proti režimu in gonilni faktor vseh temnih elementov, ki delajo proti uedinjenju. — Izr previdi se iz vsega obnašanja in obnašanja uslužbencev, katere ima organizirane in mu morajo slediti v njegovem smislu, ki je vse prej kakor patrijotsko.
Inž. Žumer je bil po izvršeni preiskavi aretiran in odpeljan v preiskovalni zapor. — Po izvršeni preiskavi s strani sodišča je bil zgorajšnji izpuščen na svobodo do obravnave. Doznava pa se sedaj, da je proti inž. Zumerju opuščeno vsako sodnijsko postopanje in je teko oproščen vsake krivde.
Podpisani kot zastopniki civilne oblasti pri hišni preiskavi pri zgorajšnjem, ter kot zastopniki občin naprošajo naslov, da se zavzame za zgorajšnje in javno pojasni, kako je mogoče da se opusti kazensko postopanje v tem slučaju, kjer je dokazana krivda s tolikim obtežilnim materijalom.
Slede podpisi petih županov.
Koniica
Volilno gibanje za občinske volitve nap prinaša dan za dnem mnogo poučnega in zanimivega. V spomin pokličemo že v »Pohodu« objavljeno notico »Deutsche Zeitung« od 24. avgusta t. L glede skupnega nastopa Nemcev in pristašev bivše SLS pri občinskih volitvah v Konjicah.
Ko je sedaj ta skupni nastop tudi posve-dočen v njihovi kandidatni listi, javljamo, da se nahaja na tej kandidatni listi, kolikor nam je znana preteklost posameznih kandidatov na tej listi, 12 članov tukajšnjega kulturbunda, 14 pristašev bivše SLS, 10 je pa neopredeljenih ozir. pripadajo sedaj tej ali oni skupini. Od članov kulturbunda so izmed kandidatov 4 funkcijonarji kulturbunda. Pravih Nemcev je med njimi samo 5.
Nosilec liste je Šumer Martin, trgovec na glavnem trgu, doma iz Griž pri Žalcu, ki ga naijdemo v seznamu članov krajevnega odbora švabsko-nemškega kulturbunda v Ko-njicah pod št. 37. Da mu ne bomo delali kri-vicej morarto še pripomniti, da je isti tudi član Jadranske straže, kakor je to sam smatral za potrebno ob neki priliki, da se izkaže z legitimacijo JS. Pri ljudskem štetju 1. 1931. je navedel ta mož jugoslovansko narodnost.
Damo to poročilo naši javnosti in volil-cem za 15. oktobra t. 1. v razmišljanje, oblast pa naj ukrene potrebno. Kulturbund mora zginiti s Konjic v najkrajšem času. Med vnetimi agitatorji te liste so seveda kultur-bundovci.
Agitatorji povdarjajo pri agitaciji, da je to čisto gospodarska lista. Seveda jim tega ne verjamejo niti otroci, ko vidimo, kako je prišlo do sestave te liste in razne dogodke, ki so se vršili tekom priprav za volitev ter predrzen nastop nekaterih ljudi.
Nam nacionalistom je prav, da je prišlo do tega, ker imamo sedaj vendar enkrat proste roke napram našim nacionalnim nasprotnikom in odslej ne bo nikak pardon več potreben, kar je že skrajni čas bil za naš trg in okraj sploh. Mislimo, da se razumemo!
Šoitani
Strelcem! Naša družina priredi 22. t. m. na strelišču nagradno tekmovalno streljanje. Tekmovalo se bo od 9. do 16. ure nepretrgoma. Opozarjajo se vsi, da bo cesta mimo grudobrana cel dan zaprta in je dohod k strelišču po poti ob gozdu. Streljalo se bo v serijah po 20 komadov. Serija bo stala 20 Din in 3 Din vpisnina. Vsak član lahko strelja poljubno število serij, a šteje se samo ena — ona, ki ima najvišje število točk. Tekmovalo se bo: 10 strelov leže brez naslona na 200 m, 5 strelov stoje na 150 m in 5 strelov kleče na 150 m. Točke se štejejo skupno vseh sta-vov. Oni, ki bodo tekmovali, se naj vadijo v vseh treh stavih. Tekma bo lokalnega značaja, po sklepu odborove seje se povabi le sosednjo strelsko družino — Velenje.
Nagrad bo 10—12. Ker bodo nekatere prav lepe, se pričakuje hudo tekmovanje posameznikov. Prvo nagrado je poklonil župan mesta Šoštanj, g. dr. Majer, drugo predsednik te družine, g. Natek. Nagrade bodo 15. t. m. razstavljene v izložbi g. Senice. Tudi telefon bo instaliran do 15. t. m. — 1.
Maribor
»Cvetke naokrog«. Ce jedro ni zdravo, je vse skupaj za nič. Naša centrala tam više nad mestom je sicer zelo agilna in doseza prav lepe uspehe, a vprašanje je, kako bo nekoč ta narod reagiral, ko bo spoznal, da so ga oni, ki bi mu morali nuditi le zdrave in čiste nasvete — zapeljali v temo. In v prvi vrsti, g. župnik, bo padla ta odgovornost na Vas in Vaše »agilne« pomočnike. Vi se ne zavedate, da zavajate ljudstvo v temo, a prišel bo čas, prav kmalu — in mora priti, da se bo tudi Vam odvzel protektorat nad vsem žitjem in bitjem naše lepe Šaleške doline. Vi veste, da množica ne mara več trobiti v Vaš rog, ker ve, da ni zdrav, da se bo kmalu razletel... Povejte nam, kdo krati cerkvi in veri njene pravice, kdo je natvezel Vašim ovčicam, da duhovniki ne bodo smeli v šolo, če ne zmaga pri volitvah Vaša lista, v kakšni meri se strinja skakanje duhovnega pastirja od hiše do hiše, iskati podpise, grožnje agitatorjev z odvezo, peklom in hudičem. Ne, ta narod mi moramo dvigniti iz te temine, življenja v teh zmotah. Jeli to delo v smislu »moje kraljestvo ni od tega sveta«? Se Vi, ki ljudstvo s takimi in podobnimi držite, tega zavedate? Kdo izmed občanov je že rekel, da ni sedanji župan in občinski odbor zelo delaven? Nihče, Vi sami to veste, sami ste priznali. Zadoščenje iščete za onega, katerega je oblast iz dovolj tehtnih razlogov razrešila! Ne z glavo skozi zid, ki se vije okrog Vas ter se Vam vedno bolj približuje. Nov, mlad rod je tu, in preko tega ne bo mogel nihče. A naš cilj, katerega hočemo in moramo doseči, je — od zmage do zmage za naše ljudstvo izven cerkve.	—	č.
K SLUČAJEM SAMOMOROV DIJAKOV V MARIBORU
Ni minil še teden, ko smo pokopali v Mariboru nesrečnega, tragično preminulega dijaka 0. A., ko smo dobili žalostno sporočilo o novem pretrganem življenju, o samomoru dijaka K. H. iz IV. 1. drž. učiteljske šole. In to nista edinstvena slučaja. Vsem je še močno v spominu smrt mladenke K. in po-skušen samomor dijaka iz II. 1. drž. učiteljske šole. Trije samomori na državni učiteljski šoli in eden na klasični gimnaziji. Kri teh mladih ljudi vpije v nebo in mi, ki smo tu, zahtevamo, da se to na merodajnih mestih upošteva in stvar preišče.
V Črni na svojem domu se je včeraj, ko je prišel domov iz Maribora, ustrelil mlad učiteljiščnik K. H.
Gospodje filistri bodo zvečer sedeli v kavarni, pomenkovali se o lepem vremenu, ki ga imamo, morda še o poplavljencih in pa o naši mladini. Da o naši mladini. O današnji »zlati demoralizirani mladini«, o mladini, ki se strelja, ki spravlja v mučne položaje gospode profesorje, ki jim je toliko pri srcu naša mladina.
Čaša je polna — čas je, ljudje božji, da se zganemo. Ali naj pustimo, da gre tako naprej? Ali naj pustimo uničevati mlade eksistence zavoljo nekaterih, ki jim je pedagogika in psihologija poklic? Ironija! Na učiteljski šoli, kjer so pedagogi in psihologi, kjer nas učijo, da je treba psihologizirati pouk, to se pravi, da moramo uvideti ne samo snov (objekt), ampak tudi učenca (subjekt), kjer nas uče, da se moramo po-bliže spoznavati v otroško dušo, ravno tam v marsičem grešijo. Njim je psihologija samo papirnata, knjižna znanost — ne vitalni. To nam je jasno dokazal zadnji, kot drfagi in prvi slučaj samomora.	.
V današnji dobi ekonomske krize, ko je mladi človek brez upa na bodočnost, brez prave orientacije, bi ga morali pravilno voditi, da ga odvajamo od pesimizma in resignacije. In to. bi moralo biti ravno delo naših vzgojiteljev.
Poglejmo si točneje zadnji' slučaj. Mladi K. H., mirne narave, mehka nežna duša, je dobil slab red. 0 upravičenosti tega redu je vprašanje. Razne šikane in zafrkacije so ga spravile iz ravnotežja, videl je, da je ves njegov trud zaman (kakor se je izrazil pred tovariši), se je v soboto od njih poslovil ter odšel domov. Izvršilo se je. Oni gospod bo pa s farizejsko gesto sklenil roke in: »moja vest je čista«. Ravnateljstvo bo javilo pred-stojništvu o raznih »faktih« in stvar bo uradno rešena.
Toda ljudje božji, stvar za nas ni s tem rešena. Tu je mlad človek, ki se je ustrelil
—	mrtev. In kakor sem že omenil, je to v Mariboru — četrti slučaj. Ne pomaga tu noben filozofski zagovor, ali študija o samomoru, o kompletnih ali poedinih vzrokih samomorov, kajti dejstvo je, da je povod samomorov bil ta in ta. In v vseh štirih slučajih vzrok in povod obenem.
Vprašam Vas še enkrat — ali naj gre tako naprej?! Starši, zganite se! Ali je društvo »Šola in dom« samo zato tu, da so ga ustanovili poklicni pedagogi, da pokažejo javnosti svoje zanimanje do njih dece? In da ostane samo pri tem. Dvignite se in zahtevajte, da se na merodajnih mestih preiščejo ti-le slučaji in da se odstavijo ljudje, ki niso usposobljeni za svoj poklic, da s svojo nezmožnostjo ne ugonabljajo mladih eksistenc.
Mi — mladina, kateri je blagor domovine pred očmi, to zahtevamo, kajti besedo imamo mi, ki prihajamo.	oi
Marija Snežna
IZZIVANJE
V Vašen cenj. tedniku z dne 1. aprila t. 1. je bilo pod naslovom »Nepotrebni napisi« pisano, da je v občini Velka ob banovinski cesti, ki pelje proti Gor. Cmureku oziroma Gor. Radgoni, znamenje in pod njim nemška pisava, ki pravi, kako se je pred leti nemški cmureški purger povozil. Niti kilometer dalje pa je zopet znamenje z nemško molitvijo. Prosilo se je, naj merodajna oblast ukrene, da se ti nemški napisi odstranijo. Res je prvo znamenje nekaj časa ležalo, a danes zopet stoji. Postavili so ga na jako trden stolp oziroma steber, da bo ja kljubovalo vsem nemškim nasprotnikom. Ponovno prosimo politično oblast, da ukaže, da se ta nemška gotiška pisava pod križem oziroma znamenjem odstrani, ker smatramo to za izzivanje ob meji, posebno pa radi tega, ker
je ta cesta prometna in ker na ta način tujec res misli, da so tu sami Nemci.
Imamo še dosti gradiva, ki nas nacionaliste boli, ko vidimo, kaj se vse godi okoli nas, pa nihče se nič ne zmeni. Posebno kar se tiče župnije Marije Snežne bomo morali še marsikaj izipregovoriti, ne glede na zamero onih, ki se tolčejo po svojih nacionalnih in samoslovenskih prsih, v resnici pa podpirajo nemčurstvo!
Beltinci • Prekmurje
Zle posledice svetovne vojne se občutijo še danes, dolgih 15 let po sklenitvi miru. Da pa se je mogoče uspešno boriti proti tem hudim posledicam, ki so idejne in materijalne nravi, zasnoval si je človeški rod humanitarno institucijo, ki ji pravimo »Rdeči križ«, katere krajevni odbor imamo tudi pri nas. Toda, žal, da je samo na papirju. Mogoče, da je temu kriva »kriza«? Ali pa nerazumevanje? Oprostite, gospoda, tu na tem polju ne bi smelo biti krize! Udomačena tujka, ki se uporablja povsod tam, kjer se nahaja človek v zagati in stiski. Poprimite se dela za človekoljubni R. K. in neljuba tujka bo zbežala od nas. Eventuelni izgovor, češ, da ni časa, tudi ne more držati, ker čas si sami odmerjamo po naši mili volji!
Torej: Na delo, ker resnobni so dnovi...
A. K.
•
Pred nekako enim letom se je ustanovila tudi v našem kraju Strelska družina, za katero je vladalo veliko zanimanje. Napravila si je celo strelišče, za katero je bilo treba žrtvovati i dela i denarja. Da se vsaj deloma sanira finančna stran družine, je priskočila na pomoč tudi banovina, ki je dala 500 Din podpore. Poleg te podpore je bila družina deležna daru v znesku 500 Din, ki ga je poklonil g. minister dr. Alb. Kramer za najboljšega strelca iz vrst kmečkega stana.
In sedaj, ko so vse težave odstranjene, izgleda, da je začela družina — spati! Gospodje, ki vam je poverjeno vodstvo družine, zganite se in skušajte pritegniti na strelišče kmečki narod — fante ter določite načrt in dan nagradnega streljanja. Pa tudi sobno streljanje bi se mogoče obneslo? Dober zgled od strani gotovih »nobe'1« gospodov bi stvari bržkone samo koristil.	Strelec.
Črnomelj
Kakor se običajno govori, je na tem grešnem svetu vse mogoče. — Prav nič ni težko na primer napraviti iz komarja slona. Mimogrede povedano, so v tem poslu imenitno izvežbane tod naše mestne regljače in oprav-ljače iz obeh koncev in iz centruma.
Da 'bi se pa komur koli kedaj posrečilo napraviti obratni eksperiment, t. j. iz slona -i-komarja, tega pod belokranjskim soncem še ni (bilo slišati. In vendar!
Našel se je drugi Kolumb iz Črnomlja in glejte čudo: morilko »spirochetis denuncia-torum abnormalis« je prekrstil in na murvah (!?), katere baje rastejo ob obrežju Lahinje in Dobličanke, se je zazibal, nedolžni komarček »spirochetis abnormalis« (»denun-
ciatorum« je seveda zelo grenka pilula!).
Po tem takem dobi mali malarični ano-feljček vrednega kužnega druga po načelu: »vrane in srake družijo se rade!« Javnosti pa to trapasto »vdstosmerjenje« ne bo preslepilo! Kajti, anofelesa se res lahko vztrajno preganja oelo z — alkoholom (kar je tudi pristno čmomeljska specialiteta!), proti bacilu denunciatorum abnormalis je pa edino najboljši lek in zdravilo — prezir in končna popolna — izolacija.
V	kletko ž njim!
VSEMU ČLANSTVU NSZ IN OSTALEMU NACIONALNEMU DELAVSTVU!
Stojimo pred važnimi odločitvami. V nedeljo 15. oktobra bo padla odločitev, komu zaupamo naše občine. V nedeljo 22. oktobra pa odločimo, komu zaupamo Delavsko zbornico. Nacionalnemu delavstvu ni treba mnogo razmišljanja, komu bo zaupalo občine in komu Delavsko zbornico. Nacionalno delavstvo bo kakor vselej, pokazalo tudi v obeh teh slučajih, da je enotno in disciplinirano ter se podredi klicu svojega vodstva.
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze je sklenil: za vse članstvo Narodno strokovne zveze je volilna udeležba pri obeh volitvah strogo obvezna. V nedeljo 15. oktobra oddajo vsi člani NSZ svoje glasove za listo Jugoslovanske nacionalne stranke ter s tem pripomorejo do čim lepše zmage nacionalne in državne ideje. V nedeljo 22. oktobra, kakor tudi v soboto 21. oktobra, pa volijo vsi liste nacionalnega delavstva in namf-ščenstva, ki so modre.
Izvrševalni odbor NSZ poziva pa tudi drugo nacionalno delavstvo, da se pridruši organiziranemu nacionalnemu delavstvu in voli 15. oktobra samo liste JNS, 21. •" 22-oktobra pa liste NSZ.
Vsi do zadnjega v borbo za novo zmago nacionalne ideje!
Zdravo!
Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze v Ljubljani.
Predavanja Narodne Odbrane v radiu se vrše vsak drugi petek od pol 19. do 19. ure. Upamo, da se nam bo posrečilo doseči, da se bodo predavanja NO vršila vsak teden. — Sledeče predavanje se vrši v petek 20. oktobra ob pol 19. uri. Predava dr. Reja o tem«: Kako in kam naj bo usmerjena naša mladina.
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. - Iadaja » Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. i. ■ o. i., Ernest Vargazon. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.