Na podlagi 6. člena zakona o urbanističnem plani-ranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 21. in 124. členu statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora občin dne sprejeLa ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti za območje ŠS 11 — Stanežiče 1. člen Odlok o določitvi območij, za katsra se izdelajo za-zidalni načrti (Glasnik št. 39/67) se dopolni v četrtem odstavku 1. člena s tem, da se doda območje SS 11 — Stanežiče. Območje sestavljajo naslednji zazidalni oto-ki in površine: 1. zazidalni otoki za stanovanjsko gradnjo: SS 11 — 1, SS 11 — 2. SS 11 — 3, ŠS 113 — 2, SS 115 — 2. ŠS 115 — 3, SS — 115 — 5; 2. zazidalni otoki za gradn;o poslovnih in. proizvod-nih objektov: SP 11; 3. površine za rekreacijo RC. 2. člen Opredelitev zazidalnih otokov in površin, za katere se izdelajo zazidalni načrti, ponazarja urbanistična do-kumentacija, ki jo je pod šifro projekta 1421 v januar-ju 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske služ-be. 4. člen Spremembe in dopolnitve tega odloka so na vpogled občanom in organizacijam pri upravnih organih skup-šoine mesta Ljubljane in skupščine občine Ljubljana-giška, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Ljubljana in pri Ljubljans.kem urbanističnem zavodu. 5. dlen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. St Ljubljana, dne Predsednik . ¦ . Skupščine mesta Ljubljane Tone KOVIC, dipl. ing. OBRAZLOŽITEV Urbanistični načrt oforavnava prostor med Savo— Brodom in Vižmarjami in Stanežiškim in Medenskim hribom, kar je razvidno iz elaborata. ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod naslovom DopoLni-tev in sprememba GUP za območje ŠS 11 — Stanežiče št. projekta 1421 januar 1977. Meje območja so označene v grafičnem delu doku-mentacije. Razvoj gospodarstva in družbenega standarda pre-bivalstva v občini Ljubljana-Šiška terja potrebe po ne-nehnd stanovanjski gradn^i. Po letu 1980 bo na ožjem mestnem območju občine Šiška dokončana gradnja vseh sedaj začetih sosesk in je potrebno pristopiti k načrtovanju novih kapacitet za stanovanjsko gradnjo. Izkušnje kažejo, da je izvedbo investicijskih priprav za gradnjo stanovanjskega naselja takih dimenzij kot so Stanežiče, potrebno več let. Predvideno črpanje gramoza na stanežiški terasi po-gojuje sanacijo izkopa, kar bo urejeno z zazidalnim načrtom za naselje. Obstoječe vasi, ki sedaj niso komunalno opremlje^ ne in navezane na mestno komunalno omrežje, bodo z novim zazidalnim načrtom sanirane. Sedaj akutno pomanjkanje površin za proizvodno dejavnost v občini povzroča splošno pomanjkanje de-lovnih mest, zlasti v severnem delu mestnega območja občine, kar bo upoštevano v zazidalnem načrtu. Z načrtovano dolgoročno akcijo bo v maksimatai meri zaščiten. obstoj aktivnih kmetij na prizadetem območju, s tem, da so predvidene naslednje rešitve: — posebno območje je namenjeno izključno inten-zivni kmetijski dejavnosti (Medno, Brod, v katerem bo pretežni del kmetij lahko opravljal svojo dejavnost; — združevranju zemljišč in pridobitev zemljišč cxl lastnikov, ki se ne ukvarjajo s kmebijstvom in od Kme-tijske zadruge Medvode; — intenzivnejšo obdelavo obstoječih površin; — z etapnostjo gradnje. tako da bo časovno odmak-njena graditev otnogočila kmetijsko obdelavo za dolo-čen čas. Na področju Stanežič je na razpolago precej kapa-citet infrastrukturnih komunalnih objektov kat npr. zbiralnik Brod—Medvode, Celovška cesta, komunalne naprave. ki bodo zgrajene za potrebe gramoznice (vo-dovod, kolektor pod železniško progo, obvozna cesta pod hribom) tako, da izgradnja ceLotne infrastrukturne mreže soseske ne bo pomenila večjih tezav, ker se bo napajala avtonomno, imela bo lastne primarne napra-ve in ne bo okrnjevala mestnega sistema. V zadnjih letih je bilo čutiti vedno večji poseg črnograditeljev na najbolj dragocene stanovanjske po vršine, kar bi lahko v celoti onemogočilo načrtno akci-jo gradnje. Predvsem je bilo to opaziti v naseljih Gunclje, Medno, Stanežiče in na obrobju stanežiškega gozda. POVZETEK PLANERSKIH IZHODIŠČ OŽJEGA OBMOČJA Členitev površin in prostorskourbanistična organi-zacija je logičen odraz funkcij in zakonitosti prostora. Česta prometna shema in prostorski koridarji odprtega prostora jastio nakazujejo avtonomnost in identiteto posameznih območij sicer celovitega naselja. Vzdolžna dispozicija centralnih površin s prečnimi navezavami funkcionalnih zelenih površin (šole, WU, šport, parki) na eni strani in športno rekreacijskega območja na drugi strani tvori tudi osnovno shemo pe-ščevega prometa. Jasna členitev površin, enonamembnosit funkcij in postavljena urbana struktura lahko služi kot dobra osnova za etapnost projektiranja in izvedbe cestnega omrežja. omrežja komunalndh naprav in same zazida-ve. Promet: Osnovni cestno-p>rometni sistem tvorijo Ce-lovška cesta s semaforiziranimi križišči, prečne servis-ne ceste in otoodna servisna cesta pod pobočjem. Stano-vanjske in dovozne ceste so vezane z osnavnim cest-nim sistemom in bodo odrejene z zazidalnimi načrti za posamezne cone. Celovška cesta prevzame mestni in regionalni javni promet, servisne ceste pa lakalni javni promet. Po-nuja se možnost aktiviranja železniškega regionalnega prometa s postajališčem v Stanežičah. Mirujoči promet (parkiranje in garažiranje) je lo-ciran prvenstveno na obodu ob osnovnem cestnopro-metnem sistemu. Dimenzioniran je tako, da je pred-videno 1 vozilo na 1 stanovanje, od tega bo izvedeno 50 % na terenu in 50 % v parkirno garažnih objektih (v poznejših etapah). Peščev promet poteka načelno ločeno od motornega prometa in povezuje posamezne cone s centrom in med seboj. Kolesarski promet poteka vzporedno z matornini in tudi peščevim prometom. Stanovanja: Pretežna večina stanovanj je predvide-na v večetažnih objektih, ki pa se v coni centra do-polnjujejo z javnim programom. Kot dopolnilo je v gozdu na pobočju predviden poseben tip zazidave. Ob-stoječa, zgoščena naselja individualnih hiš se bodo smiselno dopolnila in vključila v bodočo urbano struk-turo. Etapnost gradnje: Gradnja bi se 1. 1979 začela na območju med Stanežičami in Mednim (ŠS 11—1), na spodnji terasi, nadaljevala na pobočju hriba (SS 11—3) in končala na takrat že eksploatiranem območju gra-moznice (SS 11—2). Izgradnja športno rekreacijskega centra bo potekala vzporedno s tem, da bo ta center kasneje dobil širši mestni značaj. Spremljajoče dejavnosti: Centralne površine, šole, varstvene ustanove, parkovne in športne površine so dimenzionirane po veljavnih urbanističnih standardih, s tem, da je velika pozornost posvečena postopni re-alrzacijd in možnosti dopolnjevanja. Dclovna mesta: Proizvodna cona ob Guncljah je na-menjena dejavnoštim, ki bodo nudile veliko število delovnih mest ob pogoju, da ne bodo povzročale škod-ljivih emisij. V pasu ob Celovški cesti je t. i. večnamenska cona, ki bo lahko prevzela tudi manjše proizvodne, servisne ali poslovne dejavnosti. Predvideno je, da bo v proizvodni coni, večnamen-ski coni in spremljajočih dejavnostih zaposleno 30— 40% dela sposobnih prebivalcev bodočega naselja. Ostali bodo lahko dobili delovna mesta v Medvodah in Sišfci, delno pa tudi v večjih mestoih proizvodnih co-dah in terciarnih dejavnostih v centru. Programska izhodišča za ureditev in izrabo območja Po karakteristikah in kategorijah statusa naselje Stanežiče uvrščamo: — po gostoti v 3. kategorijo — od 150—250 prebi-valcev/ha — intenzivna gradnja; — po absolutnem številu prebivalcev v 5. 'kategori-jo — do 25.000 prebivalcev; — po vkljuoitvi v širši urbani prostor — za delovna mesta med 2. in 3. kategorijo (nizek do sredn;i odsto-tek delovnih mest in — za mestni spremljajoči pro-gram v 3. kategorijo (srednje vispk odstot&k površin mestnega spremljajočega programa). Na osnovi gornjih predpostavk in aplikacij na kon-kretnem območju se odločamo za izhodiščno dimenzijo — kapaciteto naselja — ki znaša 24.000 prebivalcev: oziroma neto gostoto 180 preb./ha (po defindciji površin in »Vrednotenja«). Osnovni pokazatelji: neto površine naselja: 132 ha na 40 arov 66 m2 neto gostota: 180preb./ha - - - zmogljivost prebivalcev: 23832 — zaokroženo na 24.000 prebivalcev bruto površina naselja: 218 ha 83 arov 81 m2 bruto gostota naselja: llOpreb./ha Spremljajoči program naselja je raziporejen tra-stopenjsko na nasledinji način: — 1. stapnja ali spremljajoči programstanovanjske enote (igrišča, osnovna preskrba, otroško varstvo, ev. specifič. dejavnost, parkiranje, garažiranje); — 2. stopnja ali spremljajoči program stanovanjske-ga otoka, soseske, krajevne skupnosti, prostorske in etapne zaključenosti (osnovna šola, centralne varstveae ustanove, športne površine, parki, trgovine, osebni in gospodinjski servisi, prostori KS itd.) in — 3. stopnja ali spremljajoči program stanovanj-skega naselja Stanežiče z neposrednim zaledjem (sred-nja šola, kultumi center, športno-rekreacijski center, zdravstveni dom, dom starostnih oskrbovancev, javne službe, trgovski center, specialne in specifične dejav-nosti itd.). Druga stopnja in n;ena opretna je bistvena za funk-cioniranje posameznih faz gradnje. Zato delimo nase-Ije na dva dela: severni s 14.000 in južni z 10.000 pre-bivalci. PoLeg obveznega spremljajočega programa naselja je predvid&n tudi posebni program: — ob Celovški cesti, — v proizvodni cond in — v športno-rekreacijskem centru. Skupaj predstavljata osnovo za pokazatelje izrabe. URBANISTICNI PARAMETRI bruto površina naselja = 212 ha 83 arov 81 m2 neto površina naselja = 132 ha 40 arov 66 m2 bruto izraba = bcat0 etažne Površine bruto površina naselja neto izraba = bruto etažne površ. neto obrnočja nas. neto površina naselja a) b.e.p. neto obtnočja m2 stanovanjsiki objekti 630.000 osnovne šole — enoizmenski pouk 21.024 (4 osnovne šole) VVZ — 60 % vklju- čenih otrok 13.104 (11 VVZ) srednja šola 4.380 (1 gimnazija) center 36.000 garaže 91.725 dod. progr. v špor. r. center 25 % 2.500 Skupaj 798.733 i neto =--------:------— n fin 1,324.066 u>ou neto gostota = 180 preb./ha b) celotne b.e.p. b.e.p. neto območja 798.733 m.2 dod. progr. ob Celovški 22.000 m2 dod. progr. v sport. rekreac. centru 75% 7.500 m2 ___proizvodne, servisne in inst. površine 114.600 m2 942.833 m2 Skupaj i bruto = 942.833 = 0,44 2,128.381 bruto gostota = 110 preb./ha OBRAZLOZITEV Ureditveno območje Stanežiče SS 11 je glede na funkcionalno izrabo površin razrieljeno na zazidalne otoke. Razmejitve na posamezne zazidalne otoke, oznako namembnosti in velikosti površin ter zahtevano urbani-stično dokumentacijo prikazuje grafični del elaborata LUZ. S — površine za stanovanja, spremljajoče in ostaie javne dejavnosti; P — proizvodne, servisne in skladiščne površine. Rekreacijske površine Nezazidljive — posebno opredeljene površine. Meje zazidalnih otokov so določene glede na obstoje-čo in predvideno zazidavo. Zazidalni načrt se zahteva za obmocja, ki so pretež-no še nepozidana oz. za abmočja, kjer so predvideni večji novi gradbeni posegi. V zazidljivih površinah, kjer predstavljajo novo-gradnje le zapoLnjevunje obstoječih vrzeli oz. dopolnje-vanje ohmočja za gradnjo individualnih stanavanjskih hiš in spremljajočih objektov, je zahtevana izdelava lokacijske dokumentacije. Lokacijska dokutnentacija za družbeno pomembne objekte se v takih pavršinah izde-luje na osnovi lokacijskih smernic. Za celoten prostor, ki ga obravnava UN je predhod-no potrebno izdelati podrobni urbanistični načrt ali programski del zazidalnega načrta. Nezazidljive površine (raznih namembnosti) so na-čeloma nezazidljive. Za ceste, komunalne naprave in vodno gospodarske ureditve so na podlagi podrobnega UN zahtevane loka-cijske smernice in lokacijska dokumentacija, tudi za primere, kadar le-te potekajo prek območja, za katere-ga je zahtevana izdelava zazidalnega načrta. Pregled zazidalnih otokov, za katere je zahtevana iz-delava zazidaLnega načrta: Površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti: — SS 11 — 1 — SS 11 — 2 — SSll —3 — SS 113 — 2 — ŠS 115 — 3 — ŠS115 — 5 Proizvodne in servisne površine: — ŠP 11 V specifičnih kotlinskih klimatskih razmerah priha-ja v Stanežičah v poštev le nehrupna in čista industri-ja, od te predvsem elektro, kovinska, tekstilna, lesno-predelovalna industrija v povezavi z raziskovalnimi in-stituci;ami in strokovnim šolstvom. Rekreacijske površine: Športno-rekreacijski center RC Pregled zazidalnih otokov, za katere je na osnovi podrobnega UN zahtevana samo izdelava lokacijske do-kumentacije. Površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti: — ŠS 113 — 1 — ŠS 117 — 2 — ŠS 115 — 1 — ŠS 112 — 2 — ŠS 115 — 4 — ŠS 109 — 2 — ŠS 115 — 6 — ŠS 117 — 3 — SS 117 — 1 in ostale izločene površine Proizvodne, servisne in skladiščne površine: — SP 9 — 2 Vse ostale površine, ki niso vključene v površine v prejšnjih navedbah, imajo eno od naslednjih funkcij: — koridorji in rezervati cest in komunalnih naprav, — kmetijske površine, — gozdne površine, ' — funkcionalno zelenje (zeleni pasovi, cezure), — vodne površine, — vodovodni rezervati. Osnovna komunalna oskrba in vodnogospodarske ureditve: Kanalizaeija, vodovod, elektrika, telefon, ogrevanje z vročevodnim sistemom, ogrevanje s plinom, odvod-njavanje površinskih. vod in vodnogospodarske uredit-ve. Nezazidljive površine Nezazidljive površine so zaščitene in načelno neza-zidljive. Vse zelene površine javnega značaja so pomemben element v oblikovanju mestne podobe, ustvarjajo zdra-vo in prijetno okolje in služijo za rekreacijo prebival-cev. Kmetijske površine so namenjene kmetijski uporabi in so nezazidljive. Kmetijske površine se lahko izrab-ljajo le v skladu z Zakonom. o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26/236-73). Gozdni prostor ostaja na tleh slabše kvalitete, na strnjenem terenu in višji nadmorski višini. Gozdne površine se lahko izrabljajo v skladu z Za-konom o gozdovih (Ur. Ust SRS, ŠU 16-135/74). Na zelenih površinah javnega značaja je dovoljena gradnja objektov, ki sodijo v funkcionalno zeleno opre-mo oz. ekstenzivno parkovno urejanje (športni ob;ektd, igrišča, sanitarai objekti, sistem pešpoti ...) ter grad-nja cest ter komunalnih naprav po programu UN. Na vseh površinah, kjer se predvideva izdelava za-vidalnega načrta se razglaša prepoved prometa z zem-ijišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč, da se omogoči izdelava zazidalnih načrtov in uvedba razlastitve zemljišč.