78. Številka.
V Trstu, v sredo 30. septembra 1891.
V
Tečaj XVI.
„E D IN O 8 T"
■shaja dvakrat dr teden, nitka »redo i* nbite ob 1. uri popolndne
„Edinost" stane:
na Tse leto g\. 6.— ; isven A vat. 9.— gl-xa polu leta „ 3.—: 4 *	,
sa četrt leta , 1.50; w , 2.25 . Posamične iteTilke se dobivajo ▼ pro-dajalnieah tobaka t Trit« po * nov..
T fl-orioi i« v Ajiovtćinl po • no*. Na narožb« brtz priloisns naročnin« m aprav&iitvo sa oslra.
EDINOST
Oglui in onanlla se račune po 8 no vraoea v petitu ; ta naslove t debeli«! črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, jam* sahval«, oimrtnica Ud. ■e račune po pogodbi.
Vsi rt opisi se pošiljajo uredništvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovai>o ker nefrankovana t»e ne Kpre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo.
NarVtčrilnoi reklfunitrijn in ■ ns'erate prp-jema upr&vniitvo Piazza Caserma kt. 2. Odprte reklamacije o proste poAtninn.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
Vabilo na naročbo.
Ob koncu tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravništvo.
Storite konec neznosnim razmeram!
Ni ga kraja po vsej iirni Avstriji — in menda po vsem omikanem ovetu ne kjer ne bi vihrali narodnostni ali politični boji. Napredujoči omiki, razvijajoči se po litiški zdrelosti in razstoči narodni samozavesti je naravna posledica, da si vsakdo o vsaki ideji, ob vsakem uprašanji, ustvarja svoje lastno subjektivno menenje. In tako postajejo narodna in politična načela. Ker pa so si monenja večjega ali manjega števila poBamienikov ali povsem jednaka, sli pa vsaj jako sorodna, je zopet logično, da se ti somišljeniki drug drugemu približajo, da se subjektivna menenja posamičnikov združe t nekako skupino, koja naj bi se zjedinjenimi močmi borila za načela, do tičnikotn lastna; ali z drugo besedo: so mjšljeniki osnujejo si svojo posebno stranko koja naj bi tej ali oni ideji, temu ali
PODLISTEK. Trojna kletev.
(Poslovonila Gorska po Mortou Jokai-u.)
(Dalje.)
Napočil je dan poroke. Bil je k takemu opravilu nalašč vstvarjen dan. Nebo čisto kakor ribje oko, samo mala črna pičica na obnejbji kazila je nekako ne besni obok. Bil je to majhen črn oblak in njegovi robi so se svetili kakor čisto zlato. Ali nobeno oko se ni zmenilo zanj Društvo se je podalo v cerkev, kjer se je imela vršiti poroka. Orgije zadone, trombe in bobni zapojo in ženin se poda z odlično nevesto k altarju, kjer jej priseže zvestobo do smrti. Ko pridejo one pomenljive besede na vrsto: „Jaz Petrus Rufus pri segam pri živem Bogu, pri sveti trojici in
materi božji,---« ni imel časa iz
govoriti cele prisege, kar zabobni v zraku in pretrese vse tečaje zemlje; v hipu zagrmi strašno ter trešči ravno sredi altarja kjer sta klečala ženin in nevesta. Ko se do smrti prestrašeno ljudstvo zopet zave najde oba na tleh v nezavesti ležeča in enega od druzega več kakor 10 korakov
onemu načelu pripomogla do smage. Dobro organisovana stranka je glavni in neizogibni pogoj konečnetnu vspehu.
Tak6 opažamo mej vsem oivilisovanim svetom strank«, vojskujoče se druga proti drugi. To ps provzročuje vseobče gibanje in vrvenje in tu pa tam tudi malo razburjenja in jeze. Toda napačno bi bilo, ako bi hoteli te odnošaje smatrati kot bog-sigavedi kako nesrečo ; ne : kakor moramo take boje z jedne strani obžalovati, tako se jih moramo zopet z druge strani le vese-liti, kajti tekmovanje mej strankami in mejsebojna kontrola pospešujeta obči napredek ; vsaka stranka hita in se giblje, da bi samo sebe pokazala svetu v lepši luči, češ: glejte, meni je v resnici obči blagor pri srcu!
Četudi nam je pripoznati, da je vmes kolikor-toliko hinavŠČine in da tudi nameni niso vsikdar zlstno-čisti, vender je gotovo, da nekaj dobrega zrnja vsikdar odpade v občo blaginjo. Strankarski, politični in narodnostni boji torej nikakor niso taka nesreča, kakor trdi marsikaka, absolutistiški nadahnjena dušica; ampak koristni so, ako se gibljejo — to pa je glavni pogoj v gotovih mejah, predčrtanih po božjih in človeških postavah, in po zakonih pra-vicoljubja, dostojnosti in — vesti. Stranka, v istini boreča ae za svoja načela in za pravično stvar; stranka kojo vodijo etični vzvišeni motivi, čuva se vestno, da ne prekorači teh predčrtanih mej — in bilo to makari za hip v nje lastno škodo. Dokler se bori pošteno prepričanje proti poštenemu prepričanji, ni se bati, da se bojni valovi razlijo preko bregov in z blatom preplavijo veo ravan, kajti, ako je stvar pravična (vsaj po me nenju dotične stranke), morajo biti tudi sredstva, koje uporablja, dostojna.
Pri nas v Avstriji večinoma riimaino strogo politiških strank, ampak pri nas prevladuje ideja narodnosti, to je: pri nas se stranke dele po narodnosti. Tako je več ali manj po vsej Avstriji in tako je osobito tu na jugu Cislitvanije: po Pri-
oddaljena. Nevesti se ni nič žalega pripetilo. Ali kedar ljudstvo Rufusa vzdigne in pregleda, zapazi, da je izginilo vse zlato raz njega. Še celo poročnega prstana ni bilo nikjer najti. Ljudstvo pa v strahi trepeta: „To je grozna, a resnična kletev Estere*.
Po tem dogodku ni Rufus nikdar več mislil na ženitev. Neko znamenje ga je večkrat opominjalo na oni osodepolni dan ; to je bil zlati križ, kojega ga je v svoji oholosti na prsih nesel k poroki in katerega mu je strela tako umetno na golo kožo narisala. Zdaj je bilo Rufusu jasno, da je Bog ulišal kletev nesrečne njegove soproge Estere in ni se več norčeval z božjimi rečmi. Mislil si je, kar se je enkrat zgodilo, zna se tudi drugi in tretjikrst. Zavoljo tega živel je v nemiru in strahu, kakor oni, kateremu se že prebrali smrtno sodbo.
Kedar je videl, da se nebo oblači, ali da se bliža nevihta, skril se je v posteljo in čakal konca hudega vremena. Da je vedel, da nam jo Bog ustvaril moč, katera nas Bedaj varuje pred bliskom in gromom, ne bi se bil tresel mej blazinami pri vsakem blisku, temveč zavaroval bi
• V ediaist )« m ć-
- i-__________
-f-
morskem in v Dalmaciji. Vzemi kateri si bodi časopis v roke, — in časopisi bo zrcala strank — najdeš izvestno le malo sledu politiškim idejam, ampak polemika sučo se večinoma o narodnem, ali — da se še določneje izrazimo — o jezikovnem uprašanji.
Vsaj tudi ni mogoče, da bi bilo drugače. Vsak narod, ki se je jel zavedati narodnosti svoje, smatra kot prvo in sveto svojo nalogo, da osigtira bodočnost narodnosti tej ter čuva neprestano vsako ped lastne jej zemlje. Ker so pa drugi narodi, katerim se ni treba bati za svoj obstanek in jim je narodno življenje zagotovljeno, več ali msnj ekspanzivni in hrepene po tem, da bi narodnosti svoje oblast kolikor m6či širili — in sicer na račun manjših, mladih in na javno pozorišče stoprav sto-pivsih narodov —; ako tedaj na jedni strani postopajo ofenzivno in so na drugi strani prisiljeni stopiti v defenzivo: j e boj neizogiben. Menda ni treba pov-darjati, kdo je pri nas po Primorskem, osobito pa v Istri, v ofenzivi in kdo v defenzivi; kdo so srečni „beati possiden-tes* in kdo je tlačan ; kdo je tako pohlepen, da bi hotel vedno več in več imeti in kdo da je prisiljen ne le boriti se za prava, koje so mu drugi šiloma odvzeli, ampak je tudi prisiljen neprestano Čuvati še ono malo, kar Še ima. Kdor se zanima za javno naše življenje, ta je izvestno pogodil pravi odgovor na vsa ta vprašanja.
Ni še dolgo let temu, ko so le skrajni optimisti mej nami — teh pa je bilo sila malo — upali in verovali v narodno pro-bujo istrskih Slovencev In Hrvatov; ko so se naši nasprotniki čutili toli trdne, da so s posmehom opažali napore posamičnih naših rodoljubov: njim se je videlo le vprašanje Časa, da v Istri za vedno zamre živelj naš.
Varali so se naši pesimisti, a še brit-kejše so se varali — to nam pričajo njihove jeze izbruhi — italijanski hegemoni.; duh, ki z elementarno silo preveja vse naše Btoletje, duh narodne ideje, našel je
svojo pot tudi v srca isterskih Slovanov in je dal novo direktivo Vsemu pihanju t deželi tej ter je t lastno mu moralno silo v kratkem zrušil fikcijo o nezrušljivem gospodstvu nasprotnikov naših. V Istri — v oni Istri, o kateri se je mislilo, da nje slovansko prebivalstvo skoro leže v narodni svoj grob — da torej tu narodnostni boji niso več mogoči — vnel se jo mej obema narodnostima boj, kateremu glede srditosti v tem trenotku ni para v vsej širni Avstriji. Posledica temu preobratu je: da se je na naši Btrani jela vzbujati in širiti nada do novega narodnega življenja
—	do preporoda — in se po takem dan na dan mAnjša število pesimistov — in da sta mej nasprotniki zavladala silna srditost in nečuven fanatizem, izvirajoč iz bridke zavesti, da so se varali in da skoro izgube, kar s« jim je videlo neoporečna, nedotakljiva last. Te dve istini nam po-jašnjivati srditost boja po Istri.
In sme kdo obsojati narod naš, da je zapričel ta boj za najdražji svoj zaklad, za narodnost svojo P Kdor pošteno misli, kdor uvaža sveto resnico, da ne le vsak posamičnik sme po vsej pravici zahtevati
—	vsaj smo vsi po božji podobi vstvar* jeni — človeka vredno ekzistencijo, ampak da imajo tudi celi narodi pravico zahtevati, da se spoštujejo 'prava, pripadajoča jim kot skupini jednakokrvnih in po go* vorlci, običajih in vsem duševnem življenji sorodnih si bitij : ta mora iskrenim spoštovanjem sneti klobuk raz glavo pred narodom, bi se je z največjim naporom in oprt le na svoje lastne intelektuvelne sile in na plemenito ljubezen do samega sebe, jel dvigati iznad prepada, nad katerem je visel le še na jedni eami niti. — Le čudili se moramo, da se nit ni že zdavna pretrgala in da ni telebnil v zevajoči prepad. Narod, ki je, blizo svojega groba stoječ, dovršil tak čin, je dokazal, da je vreden srečnejše bodočnosti: da je sposoben za življenje. Organizmu pa, ki je dokazal sposobnost svojo ža življenje, ni smeti kratiti potrebnih pogojev za to živ-
svojo hišo na vse štiri strani s strelovodom. Ali takrat se je razprostiral velik gozd tam, kjer se zdaj vzdiguje rojstno mesto Franklinovo, ki je iznašel mogočno sredstvo, ki nas obvaruje marsikakšne nesreče.
Postelja njegova je bila nekam Čudno vrejena. Spodnji del je bil Bteklen. Pokrivalo in blazine so pa bile iz čiste svile. Stala je sredi velike sobane in na vsako stran je viselo težko svileno pregrinjalo. Stene so bile z voskom prevlečene, da bi ee ne poznala kakošna črta na zidu, po kateri bi mogel blisk v sobo.'
Ali vse to mu ni nič pomagalo.
Napočil je dan obletnice onega strašnega dno Rnfusove prisege, koja je trem bitjam vzela življenje. Ves dan je bil krasen, solnce se je že nagibalo zatonu in približeval se je prijazen večer.
Rufus je bil vesel, misleč, da takrat je nevarnost minola ter ni bo bal hudega. Ali kar naenkrat zakrije črn velikanBk oblak nebo in spreminjal se je v grdo, strašno pošast. Njeni robi so se svetili kakor temno žareče iskre: predpodoba notranje jeze in maščevanja. Dozdevalo so je, da je dobil obhtk perutnico in se
hkrati mogočno raztegnil čez vso nebo, kakor da hoče umirajočemu zaklicati: Ni več rešenja za te, vsak tvoj poskus je zastonj! Tresoč se po vsem životu opazoval je Rufus približajoČi se oblak, ter pri vse tem pozabil, da je učenjak. On je samo to vide] in Čutil, da v tem oblaka tiči vsa njegova osoda in vsa njegova nesreča.
Ves prestrašen opazuje, da oblak odpira oči in zopet zakrije, kakor bi mu hotel reči: „To vidim ?* Seveda, vsak tak pogled je bil v podobi strašnega bliska izražen. Nemudoma se poda Rufus v svojo postelj. Obleče si svileno obleko, zakrije posteljo s svilenimi preprogrami in vzame v roko molek iz jantara, ne radi molitve, temveč radi tega, da je imel jantar v rokah.
Glavo je skril v blazine in s trepetom pričakoval izida hudega vremena. Mrzel pot ga je oblival, ko je štel vdarce Žile na svoji desnici. Oh, kako strašen se je zdel Rufusu glas groma in bliska, kedar je z žvižgajoče močjo poslal bvoj'o jezo na zemljo. Naenkrat se začuje strašen ropot in potres, da se vsa zemlja zmaje, in z zemljo vred vsa Brca, katera so si v svesti kakošne hude krivice. (Konec prih.)
ljenje. Po takem j© jasno, da krivo mi* •lijo in delajo oni, ki govore o neosnovanih „pretenzijah* isterskih Slovanov, o nevarnem gibanji, nastalim mej temi naši«! rojaki, koje treba na vsak način udušiti.
(Konec prih.)
Vera in narodnost.
li.
Sam papež Pij IX. bil je v prvih letih pristaš liberalizma in sedaj vladajoči Leo XIII. je po nekako liberalnih načelih uravnal sveto Cerkev. Ne trdimo pa, da se liberalizem od svojih začetkov ni spremenil. Da, nekateri liberalci zlorabili ae slobodo mišljenja in razumnosti ter za* breli ▼ — lažiliberalstvo, koje edino razjeda denašnjo društvo.
Ker pa iz hudobije jednega pojedinoga člana kake družbe še ne moremo sklepati, da je v«a družba njemu enaka ter jo meni nič tebi nič obsoditi kot okuženo in nevarno, ne moremo dosledno tudi na podlagi samo jednega več ali mauj nepremišljenega izreka ali stavka, napisanega po kacem našem pisatelju svetskega stanu, obsoditi koj ves ta stan , ter ga smatrati bogotajskim, nevernim itd. Liberalizem, dokler je ostal pri svojih prvotnih zdravih načelih, bil je povsem koristen in priporočljiv, a ko so ga Židovi onesnažili se svojimi krivimi nauki, prelevil se je v nevarno in škodljivo stranko. Glavno načelo pa je ostalo nedotakujeno in še živi na tisoče dobrih katoličanov, ki s ponosom trde, da spadajo k liberalcem !
Ali je torej greh, da »e tudi Slovenci oklepajo liberalno-krščanskih in naprednih načel ter se na njih podlagi hočejo popol-niti in vsestransko napredovati f Smemo jih radi tega koj stlačiti v jeden koš z framasoni, ateisti, brezverci?
Nikomur ni to še na pamet prišlo, da bi vaako besedico in dejanje dlakocepil in rešetal in jo postavljal na zlatno tehtnico ter, ako je našel samo za laa razlike mej svojim mišljenjem in onim krjtikovanca, koj zaznamoval tega z znakom sramote ter planil nanj kakor jastreb na svoj plen. Dolgo let borili so se slovenski rodoljubi svetskega in duhpvskega stanu sporazumno in v bratski slogi v prid milemu slovenskemu narodu in nikoli ni upratial duhovnik svojega posvetnega kolego: „Človek, si pa ti res veren rimski katoličan ? Ako nisi, pustim te na cedilu" — kajti dobro je vedel, da sti Slovencu katoliška vera in zavest prirojeni in da se Sloveneo svojej veri nikdar ni izneveril: delala sta skupno in složno in dosegla velike uspehe ne vprašavši se mej sabo, je-li sta katoliškega ali ultrakatoliškega prepričanja. Kako je pa danes? V Gorici tuhta in stika dejanja slovenskih rodoljubov nek novodobni prorok meneč, da je poklican mej Slovenci — rešiti vero. Nikakor ne bi hoteli možu delati krivico ter nečemo tajiti, da ne dela po svojem prepričanji; ali isto tako gotovo je, da se zaleta v odprta vrata — katero delo pa je do cela odvišno — in njega boj „za verott mora Slovence dovesti — v naročje ptujcev.
Največjo nevarnost za katoliško vero in prvi uzrok verske mlačnosti zasledil je ▼ liberalstvu, katerega načela — a ne ži» dovsko liberalna — so naši pesniki in pisatelji od nekdaj zagovarjali ter je bodo navzlic grožnjam vročekrvnega doktorja oznanjevali tudi v prihodnje slovenskemu ljudstvu, prepričani o resnici in pravičnosti teh idej. Kot verni katoličani širili so in bodo ideje pravega liberalizma in napredka, vedeči se po izreku večnega pesnika Dan« teja, ki trdi, da je raba naše duše dvo-stroka: praktična in spekulativna; praktična raba je — ravnati pošteno, oprezno, pohlevno, jako in pravično, v drugem obziru pa razmišljati djanja božja ter urediti svoje življenje po ukazih Stvarnika. V tem nahaja pravi liberalec po izreku Danteja pravo srečo.
Človeštvo živi v Meji ia za ideje, in njega prava zgodovina je zgodovina njegovih idejalov.
Vera je človeku neizogibno potrebna. Istotako mnjfe potreben dogmftt na«« Orkve. 8vWenstv4, kakor ludi veb VertSe in cerkvene navade in ustanet« sme** uvrstiti mej dogmate. Verskemudbgmata sb u a čel a ustanovljena v prid ćlov^ku; i ftJMfti ae, je človeku omogočilo izpotbjevanje njegovih dolžnosti proti Stvarniku, njega (Bloveka) srčni potrebi in verskemu čutu, ki se nahaja in izražuje v dogmatu.
Ako pa nekateri krivi proroki izvajajo iz dogmatov povsem krive posledice, nasprotujoče nravnemu čutu in razumu — tej dedščini vsega človeštva — se ta čut jame zoperstavljati ter vcepi tudi v srce malomarnost do dogmata.
Da jasnejše govorimo: o resnicah, kojim je podlaga človeški razum, se naša pamet vrti v nekakem krogu dvojbe ter jej je nekako zoperno, ako je „čutštvo razuma* ne prepriča; enake resnice niso resnice, če jih pamet ne potrdi, ali, kakor Latinec pravi, ako nimajo obsegnium ra-tionabile. Zdrava pamet mi veli povpraševati vedno po uzrocih kaki stvari ali resnici, predno jo smatram za gotovo in vsacemu je že prišla v srce nekaka dvojba o resnicah, koje svet že zdavna smatra za
reBmce.
Ako pri resnicah nedostaje čutstve-nega potrdila, kar se pa zgodi, če oni, ki proklamujejo dogmate in nravne resnice, iste onečeščajo ali pretiravajo: tedaj občuti naše srce, ki je ustvarjeno, da veruje in ljubi, neki posebni čut boječnoeti, da se je zlorabi; istotako tudi razum, ki navadno sledi srcu, ne da bi sam resnico rešetal in premislil.
Torej dogmati in vse njih posledice naSe srce ne smatra resničnimi, ako so isti protivni čuvstvovanju razuma in srca. Ako se tedaj veleva, da treba zanikati ukazujoče svoje prepričanje ; ako se veleva verovati to, kar razum in sice opravičeno ne moreta verovati, ako se razumu in srcu zabičuje, da, če jima ni možno verovati, je to uzrok podedovanega greha Adamovega; ako se preti s smrtjo takim ljudem, ki so nesrečni, ker z lastnim razumom in srcem iščejo resnice — je to najžalostnejša psihična muka sedanjega kristijana 1
Dogmati, združevajoči končno z neskončnim, dvigajo srce ; kajti srce jih ume, ker je prepričujejo o resničnosti večne ljubezni; človeška pamet pa, videča zlati mir v srcu, čuti se tedaj srečno ▼ poznavanju Boga.
čemu torej, uprašamo, dvojiti nad verskim prepričanjem slovenskega naroda, ako se vsi njega sinovi pripoznavajo kri-stijane in vernike sv. katoliške Cerkve? Res je, da ni vsem ljudem podeljena enaka gorečnost v verskih in svetnih stvareh, toda poglavitno je, da ostane stari, pravi princip, koji se potem razvija po raznih načinih. In glavni katoliški princip živi še jak v slovenskem življu.
Politični pregled.
Notranja deiala.
Njegovo Veličanstvo došlo je dne 26. t. m. v Prago, kjer so mu priredili tako veličasten vBprejem, da celo „N. Fr. Pr." priznava, da je nadkrilil vsa pričakovanja. In oesar sam izrazil se je uprav navdušeno na tem „preprisrč-nem" vsprejemu; istotako se je Njeg. Veličanstvo divilo velikemu napredku naroda češkega, o kojem priča jubilejna razstava. Dne 27. t. m. vsprejel je cesar deželni odbor, župana pražkega in liberškega in 220 načelnikov okrajnih zastopov obeh narodnosti. Skupno to deputacijo je vodil deželni maršal knez Lobkovitz. Obče so obžalovali, da minister-predsednik grof. Taaffe radi bolezni ne mora spremljati cosarja na tem potovanji. Bolezen Taaffe-a je bila sicer resna, a ne nevarna in skoro ozdravi popolnem.
Včeraj na večer priredila so češka in nemška društva cesarju bakljado in sere-nado. Pel se je en češk in en nemšk zbor. Cesarsko pesem je pelo na tisuče ljudi.
Zahteve ia vojne potrebščine povišajo se letos — tako eo določili pri nedavno vršivših se vojnih posvetovanjih — aa osem milijonov, koje svote vetja polovica pade na rame tostranske državne polovice. ObojestrMaska finaačna ministra sta jako energično branila svbji— ravnovesji, da je moral vojni minister odstopiti od svojih velikih zahtev.
„Fremdenblatt*, javlja, d« so izkazi državnih blagajn V Avstriji in na Ogerskem veliko ugodnejši, nego je to izraženo v proračunih.
Nedavno predstavil se je svojim voli lce m češki realist dr. lCasaryk. Izjave njegove so jako zanimive. Dr. Ma-saryk meni, da češki poslanci se ne morejo družiti z moravskimi Čehi, kor ti poslednji so prevladni. Zato pa je bil govornik proti temu, da Moravani pristopijo mladočeškemu klubu. Isto tako se Čehi ne morejo družiti s Hohenwartovem klubom, kajti v tem klubu sede češk plemenitaši. S Poljaki ne žive Čehi ni v prijateljstvu ni v nasprotstvu. Dr. Masaryk sioer želi sprave z nemškimi sodeželani, ali sedanjih punktacij ni mdči vsprejeti, ne da bi se popred preosnovale. Res je, da so Čehi v državnem zboru osamljeni, ali osamljene so tudi vse druge stranke, kajti vsakdo se vsled razlike v programu boji sklepati zveze. Mladočehi morajo naj-poprod skrbeti za notranjo svojo organizacijo. V to pa je potrebno, da se narod politiško vzgoji.
Hrvatski sabor se baje snide dne 20. oktobra.
Vnanje države.
D r ž a v n e m u s v e t u ruskemu predloži se v kratkem posebna predloga, tikajoča se židovskega uprašanja.
Dne 7. septembra odpovedala je S e r b i j a avstro-ogersko-srbsko trgovinsko pogodbo, zajedno pa izrazila želja, da se takoj priČno obravnavanja za sklenitev nove pogodbe.
Visoka porta doposlala je svojim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, tikajočo se dardanelskega uprašanja, v kateri trdi, da se niso rušile nikake pogodbe.
Znani italijanski politik B o n g h i napisal je v zadnjem zvezku „Antologia italiana* znamenit članek o obči evropski situvaniji. Bonghi pravi, da je Nemčija kriva na tem, da je situvacija tako težka in neznosna. Nemčija je zopet uvela pravo sile ter si se silo osvojila dve pokrajini, glede katerih Francozi s popolnim pravom zahtevajo, da se jim vrneti. Znamenit je ta članek zato, ker je Bonghi član iste deanice v parlamentu, koja je zagovarjala zvezo z Nemčijo, predno jo je levica sklenila; vrhu tega je Bonghi velik oseben in politišk prijatelj ministru-predsedniku ter ga na dvoru — osobito kraljica — jako radi vidijo. Iz tega je jasno da ministerski predsednik Rudini sicer zagovarja zvezo z Nemčijo, ker jo mora, a da zajedno njegovi najintimniši prijatelji dosledno izpodkopu-jejo zvezo to. To je povsem naravuo, kajti trojna zveza nima simpatij mej narodom italijanskim, in to iz dveh vzrokov: ker nasprotuje narodnim tradicijam in ker se je ljudstvo naveličalo nositi velikanska bremena, koja mu nalaga ta zveza s tem, da zahteva velike žrtve za vojne namene in ker zahteva boj na narodno-gospodarskem polji z bogato sosednjo in sorodno Francijo. V Vincencije pa govoril glasoviti ire-dentovec I m b r i a n i istotako proti trojni zvezi ter je povdarjal potrebo, da ae Italija emancipuje od nemškega upliva. Konečno je govoril — to je že njega stara navada — o Tridentu in Trstu.
Serbski „Odjek" prinaša dopis iz Bukarešta, v kojem trdi, da Rumenija nikakor ne ostane nevtralna, ako pride do vojne, amkak da se bode vojevala na
strani Rusije. V tem pogledu mftGjo vri državniki soglasno z narodom.
Francoske republike pred-sednik C ar no t potuje sedaj po iztočnem delu države. Pojave povodom tega poto-vanja smemo smatrati velikim triumfom republike, kajti razni nagovori in pozdravi pričajo, da se je veliki del duhovščine jel spoprijažnjevati z republičansko obliko države. Razni katoliški prelati aagotavljali so republike predsedniku svojo udanost. Ako se ta pretvarjajoči proces tudi nadalje dosledno razvija, smemo reči, da ae republika v kratkem iznebi najnevarnejšega svojega dosedanjega protivnika in jej je potem obstoj zagotovljen.
V Bapoume imel je francoski minister vnanjih zadev govor, v katerem je izrekel nastopne znamenite besede: Dvajset let je trebalo, da je republika prestala biti pre-porni objekt. Republika je morala po svoji avtoriteti, po svojem obstoju in po dovršenih činih dokazati, da i ona more biti vlada V najvzvišenejšem zmislu besed*. Razsoden in v svojih sklepih jako odločen in miroljuben vladar dal je izraza simpa* tijam, ki vežejo njega deželo z našo. (Navdušeni vskliki: Živio car! Živila Rusija! Živela Francoska!) Ruski .narod pridružil se je svojemu caru, da nam pokaže svoje prijateljstvo, in vi poznate čutila, s katerimi smo odgovorili na te dokaze prijateljstva. Dogodki v Kronstatdu odmevali so po vseh, tudi najmanjših selih Francije.
Nemška vlada je zdatno ublažila predpise glede potnih liatov, potrebnih za potovanje po Alzaciji in Lotaringiji, kar se v obče smatra kot mirovno znamenje. V tem zmislu piše tudi petrogradaki „Journal de St. Petersbourg*.
Nemiri v Kini proti Evropejcem postajajo vedno silneji. Vsa dežela je vzburjena, mej ptujci vlada silen strah. Kinežka vlada je telegrafovala svojemu pariškemu poslaniku, da hoče potrebno ukreniti v varstvo ptujcev ter je v ta namen odposlala severno brodovje ob bregove vznemirjenih pokrajin.
DOPISI.
Iz Pomjana dne 20. septembra 1891. (Izv. dop,) Ni dvomiti, da se Vam bode z več strani natanjčno poročalo o naših občinskih volitvah, katere so se minuli teden vršile (a ne dovršile;, da svet poizve hudobijo in krivičnost naših nasprotnikov, ne hotečih spoštovati postave. Silni naši nasprotniki prekosili so takrat satali sebe. Toda najbolje pero bi se zastonj trudilo primerno opisati nečuveno postopanje naših nasprotnikov: le oni, ki {e bil navzoč, pojmi to — in strmi! Naši „Italijani* hočejo po sili še nadalje gospodovati, da-si vedo, da večina ljudstva niti Čuti noče o njih. Razni, ne baš častni vskliki povodom volitve bi jih bili lahko o tem prepričali. Kaj sedaj P vprašujemo sedaj vsi.
Čast in hvala bodi blagemu vladnemu komisarju gosp. R e b e k u. Le on je za-branil in obvaroval, da se ni prigodila velika nesreča; njega vsestranska pravič-noat je mogla pomiriti razburjeno ljudstvo; najhujše krivice prenašalo je ljudstvo iz spoštovanja do tega moža, koji nas je zagotovljal, da je še pravica na svetu in da se nam ne treba nič bati. Solznimi očmi je ljudstvo poslušalo te be-Bede pravičnega moža, ki ni gledal ni na desno ni na levo, ampak delil jednako pravico na vse strani.
Gorje, gorje, kaj bi se bilo dogodilo, da ni bilo na mestu pravičnega vladnega komisarja ! Pomislite le, da je nek dosedanji občinski svetovaleo prvi začel na naše ljudstvo kamenje metati, ker se je hotelo rešiti tega človeka in žnjim tudi lahonskega jarma. Dogodek ta prijavil se je c. kr. žandarskemu straž-
meštru in nadejamo ae, da c. kr. sodišče uvede strogo preiskavo, kajti navali smo tudi potrebne priče. Mož ta in njegova rodbina imajo že zdavno to grdo navado, ljudi s kamenjem napadati. O tem govore celo že sodnijski protokoli; kar je bilo ■voječasno skrito, je sedaj očito. Kakor rečeno: nadejamo se, da pridejo slavne c. kr. oblasti zlodejoem na sled.
Laž in prevara sti glavni sredstvi naših nasprotnikov, s kojimi bi hoteli še nadalje gospodovati. Celo pravični in nepristranski gospod vladni komisar priznal je isrečno, da v Pomjanu kraljuje I a ž. Mi pa vprašamo, kdo so redniki laži P Nasprotniki naši], poslužujoči se krivice in nepostavnosti.
V četrtek dne 11. t. m. besnili so proti cerkvi in duhovščini, a vedo naj, da orjaškimi koraki dirjajo — v propad. Kdor buta v skalo sv. Petra, ai zdrobi gtavo. Zdrobili so si je fte mnogi tn zdrobite si jo tudi vi.
r * Dokler teče kri po žilah naroda natega, protivil se bode onim,- ki postave z nogami teptajo. Resnico to jim je sicer potrpežljivo naše ljudstvo dan volitve v obraz klicalo. Nikdar se ne vdamo stranki, ki glasove — kupuje.
,[ Mi smo Avstrijoi in Slovenci — in to hočemo ostati. To hočemo našemu mogočnežu tako dolgo v ušesa trobiti, da nas bode umel, ako ni gluh — slep na duhu je že tak 6. P. D.
Različne vesti.
Konfiskacija poslednjo številko našega lista zaplenilo je c. k. državno pravdništvo radi dopisa iz okraja Voloskega. Naročnike naše prosimo — potrpljenja.
Dopolnilna volitev državnega poslanca za volilni okraj Koper-Poreč-Pulj je razpisana na dan 30. oktobra. Po takem se bodo volitve volilnih mo£ vršile sredi oktobra. Rodoljubi na delo 1
Deputacija, Obstoječa iz poslancev dr. Andreja Sancina, Ivana Mar-t e 1 a n o a in Štefana Nadliška izročila je včeraj prevzviženemu škofu tržaškemu prošnjo za ohranitev slovenskih prepovedi in slovenskega petja pri sv. Justu. Na prošnji je blizu šesttisuč podpisov. Več o tem prihodnjič. — V nedeljo je bila zadnja slovenska prepoved pri sv. Justi, cerkev pa napolnjena do zadnjega kotička.
Slovenske prepovedi. Municipalna delegacija storila je v svoji poslednji seji nastopni sklep: Ker v prvostolni cerkvi pri sv. JuBto s prvim oktobrom prenehajo slovenske prepovedi in slovensko petje in se namerava uvesti tako petje in take prepovedi pri sv. Antonu staremu, sklene Be glede na to, da novotarija ta nikakor ni opravičena z ozirom na neznatno število 486 slovanskih prebivalcev te župnije proti 7319 Italijanom, pri škofijski kuriji storiti potrebne korake, da ae opusti namerovana ta odredba.
Od SV. Ivana se nam piše : V nedeljo pri obedu opomnil sem, da je bila danes zadnja slovenska prepovod pri sv. Justu. Komaj sem se dotaknil tega predmeta, zasolzileso se nam oči. Mali otročiči so pa začudeno povpraševali, čemu oče in mati jočeta P Toli me je pre-sunil ta dogodek, da se nisem mogel več vzdržati — in planil sem iz hiše. — Gre-doč v ponedeljek v jutro po svojih poslih, doteče me na poti nek domačin. Prvo njega uprašanje je bilo, je-li sem bil pri z a d n j i s 1 o v e n a k i p r e p o v e d i v prvostolnici tržaški P In tudi tem možu zarosili sti očesi. Hotel sem naglo kreniti v ulioo na levo. da se izognem temu prizoru, a mož jo mahne za mano: to pa kar je govoril, ne bi smel priobčiti nijeden slovensk list. — M a h n i č in družba, tu imate obilo posla, da utolažite globoko užaljeno, pobožno ljudstvo naše!
Korak za korakom. Gibanje, nastalo mej našimi someščani italijanske narodnosti vsled odprave slovenske prepovedi v cerkvi sv. Justa, postaja vedno intenzivneje ter se njega valofi raztezajo na širje in iirje. A pripoznati nam je, da se stvar razvija strogo logičko doslednostjo in v onem smislu, kakor smo prerokovali matematičko gotovostjo. Pojavi v italijanskem našem časopisji so nam v popolno zadoščenje — četudi žalostno zadoščenje — za vse one grenke, koje smo Že morali čuti, ker smo govorili kakor nam je velevala naša vest; in za vsa preganjanja, koja nas, ako se ne varamo, Še < tak*jo. Nasprotniki hali v domačem taboru uverijo se skoro, kako neosnovana so bila očitanja, napisana na našo adreso, češ, da hočemo v cerkev zanesti narodne tendencije. Kaj tacega namerovati nismo mogli, ker ^e jekleno držimo stališča, da oerfcev ne pdsnaj narodnostne pristranosti. Kdor ne verjame, da ne mi, ampak da so oni, koji so izposlovali odpravo slovenske prepovedi iz cerkve sv. Justa, jeli tirati narodojtno Vprašanje v cerkev, vzemi le katerisibodi tržaiki italijanski list v roke in videl bode, kako se ti fanatiki re-penčijo proti namerovanemu uvedenju slovenskih prepovedi pri sv. Antonu staremu ter da žugajo celo z represalijami; a danes nam je javiti, da je nek tukajšnji list storil korak dalje ter zapričel akcijo, naperjeno proti ekzistenciji onih, ki žele slušati besedo božjo v svojem (slovenskem) jeziku, češ: ako odpravimo te ia mesta, odpade ikofu izgovor za uvajanje slovenskega jerika po mestnih cerkvah. Dotična izjava „Indipen-denteja" je za nas prezanimiva zato, ker ne zanikava potrebb slovenskih prepovedi — in bodisi samo za služkinje — a zahteva, da se potreba ta odpravi s tem , da nijedna družina ne vsprejme služkinje, ki ne čuti in govori tako, kakor čuti gospodar. Po takem je križ storjen čez vse služkinje in vse hlapce narodnosti naše. Kdor v tem hujskanji ne more pogoditi fanatično-narodne tendencije, ta je slep. Kdo tira tedaj narodnostna uprašanja v veraka f ! Nikakor nismo huj-•kali, ampak govorili smo resnico, izražu-joči bojazen, da odprava slovenske prepovedi pri sv. Justu ni zadnja žrtev „pro bono pacis", ampak da je to začetek koncu. Velečastiti ordinarijat pokazal je -t— da umiri besneče duhove — prst, a dotični krogi niso zadovoljni se samim prstom, ampak zahtevajo v s o r o k o. »
No, venderl Velikim zadoščenjem smo opazili, da se je jel v „Novicah" oglašati mož, čegar rodoljubje je kristalnočisto, da se svojo mirno in na bogata Bkustva oprto besedo malo pojasni sedanje tnžne odnošaje mej Slovenoi, odnosno da pre* motri uzroke tem odnošajem. Veseli nas, da „Slovenec" izrečno konstatuje, da je to „mož, katerega čialamo kot uzornega rodoljuba in katolika!" Torej vonder 1 Ali gospdda: ako ste postavili to prčmiso, morate tudi izvajati primerne posledice : ako ja mož uaoren katoličan in rodoljub, je gotovo trikrat dobro premislil, predno je napisal članek za javen list, koji je mej tržaškimi Slovenoi vzbudil kolikor toliko senzacije. „Slovenec" pristavlja sicer, da mož ne vidi dobro za kulise, & po našem menenji je čestiti kolega v zmoti, kajti za kulise ljubljanske vidimo še precej dobro oelo mi, kamo-li da ne bi videl ta mož, ki vam je veliko bližji in zavzema — skoro bi rekli — prvo mesto mej slovenskimi politiki. Vaakak6 pa je to v novejšem času v Slovenoih do cela nenavaden in vesel pojav, da se komu, ki se povsem ne strinja se znano stranjo, vender priznava, dajeuzoren katolik, kajti dosedaj ae je kar povšaioo obsojalo vbo delovanje in mišljenje vaakoterega, ki je bil toli drzen, da je imel o našem domačem prepiru svoje lastne, samostojne nazore. No, vender! — S člankom „Predobro se jim godi!" nismo hoteli morda označiti tega ali onega urednika, ampak tiste predobro znane n e kater-
n i k e. Poznaječi slovenskih časnikarjev mučne situvacijo ne zavidamo aikikor^di „$lovfen*evibfc urednikov Vm prisoj o i jim n&logl tn zahvaliti bi se morali, sicer uljudno, ali najodločneje, ako bi nam hoteli nakloniti del onih „dobrot", koje oni sami uživajo. — Kar se pa tiče „prekuhajte stvari" o slovenskih prepotedik pri sv. Justu, nas je zopet razveselila „Sto-venČeva" odkritosrčnost, priznavajoča, da se je uprašanje to „morda rešilo slovenski stvari na škodi." Ali gospodje, zakaj pa ste zagovarjali tako rešite v P! Da bi vi na tem krivi bili, da se je tako rešilo — tega pa živ krst nikdar trdil ni. No, vender: slovenski stvari na škodo!!!
„t' Istris" goriški dopisnik so srdi, ker je v goriški razfttvi opazil tudi nekoliko slovenskih napisov, češ: Gorica je italijansko mesto in zato bi morala imeti razstava isključljivo italijansko lice. Počasi, počasi, gospodine 1 Prvič ni res, da bi bila Gorica italijansko mesto in drugič ni priredilo razstave goriško mesto, ampak dežela. A dežela je po veliki večini slovenska — to bi morali vedeti cel6 ignoranti, ki dopisujejo gori omenjenemu listu. Mi jadikujemo — in to po vsej pravici —, da se večina prebivalstva zapostavlja na nezaslišan način, a pravicoljubom „Istrie" vidi ae še to preveč, kar se je milostno privolilo večini tej. Menijo li gospoda, da smo res parije — sužuji P! Proti taki osodi branili se bodemo, dokler jo le količkaj krvi v žilah naših l
Zlobnost. Parkrat se je pripetilo, da je priletelo kamenje na voze konjske Železnice, vodeče iz mesta v Barko vije. Italijanski listi so bili takoj na mestu bo kleveto, da ta pobalinstva je pripisati narodni nestrpljivosti okoličanov, zlasti pq Barkovljanov, ter so na vse grlo klicali policijo proti nam na pomoč. Toda obrekovanje je imalo le kratke noge ; žandarmerija je namreč dognala, da Bta kamenje metala — in sicer iz gole razposajenosti
—	12 letna Josip Widmar in Matevž Vičič z Grete. Takim paglavcem vender ne bodote pripisovali politiškega ali narodnega fanatizma, naperjeuega proti Italijanom, in to tem manje, ako sta dotič-nika z Grete doma, koji kraj je — žal
—	po večini domena naših protivnikov. Dečka sta zakrivila pobalinstvo, italijanski listi pa — zlobnost.
Slovenska šola pri sv. Jakobu praa-nuje v soboto dne 3. oktobra ob 8 uri imendan Njeg. Veličanstva se sv. mašo.
Za družbo sv. Cirila In Metoda so darovali: Za dobro „majnengo" 1 gld. — Vesela škedenjska družbica 50 kr. — Ivan Domicelj daroval 50 kr. — Dobitek na igri 30 kr.
Za sv. Ivansko podružnico sv. Ciril* in Metoda nabralo se je pri banketu ob priliki odhodu častitega g. kaplana Bajko Logerja 9 gld. 27 kr.
Vpisovanjs na C. kr. državnem gimnaziji se bode vršilo dne 1., 2. in 3. oktobra od 8—12 ure predpoludnem. Oni pa, koji dosedaj niso pohojevali ta gimnaaij, morajo se priglasiti že v prvih dveh dneh.
Trgovinski minister m a r q u i s Bacquchem došel je dne 28. t. m. v Gorico ter ai ogledal tamošnjo razstavo.
Komisija V Trstu. Trgovinski minister odpošlje v kratkem posebno komisijo v Trst, da prouči učinke odprave proste luke.
Isterska posojilnica v Pulji. Brez brupa in ropota ustanovili ao naši puljski rodoljubi poBojilnioo, registrovano zadrugo z omejenim poroštvom. Posojilnici na čelu stoji dr. M. L a g i n j a , namestnik mu je dr. Konrad J a n o ž i č. Odborniki pa: Ignacij Stiglič, Drago t i n F h k i n in Jakob K i r a o. Posojilnica dovoljuje posojila na navadna dolžna pisma, m»njice in na srebro, zlato, državne papirje in slednjič na hiše in zemljišča. Pravico do posojila imajo samo člani društva. Kdor hoče postati član društvu, mora vplačati zadružni del 10 gld. a jamčiti za drugih 90 gld. — Slava mo-
žem, ki so nam zasnovali ta prepotrebni zavod, kajti, kakur kitro rešimo ljudstvo iz materijalnih in financijelnih spon, ki ga tišče, je amaga naša na vsej Črti gotov«! Ne smemo pozabiti resnice : da materijalne skrbi in stiske počasi zamore tudi naj« kremenitejši značaj. — Vivat sequens !
Rojintko posojilno in konsumno dru i t ve. Pravila te najnovejše zadruge je ces. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu potrdilo z odlokom z dne 28. avgusta l. 1. št. 11347 ter bode imelo novo društvo dne 4. oktobra ob 4. uri popoludoe v Bojanu svoj prvi občni zbor. Pomen kon-sumnih društev smo že večkrat pojašnjavali ter našim delalcem kazali kot vzgled napredne Lahe, kojih „Banco operaio" donaša svojim udom velicih dobičkov. Radi česar moramo pohvaliti vrle Rojančane, ki ao si osnovali enako društvo, čigar namen je pred vsem svojim udom preskrbovati vse v gospodarstvu potrebne stvari po zmernih cenah ter svojim udom zagotoviti poleg tega še lep letni dobiček. Kakor čujemo bode to društvo kmalu začelo svoje delovanje ter odprlo svojo gostilno. Priporočamo torej našemu delalskemu stanu, da mnogoštevilno pristopijo k tej zadrugi, ki jim obeča koristi. Čim več bode udov, tem bolje bode društvo shajalo in tem širše in uspešnejše bode njega delovanje. Kdor poznava, kako se tujci v našej okolioi šopirijo in čestokrat zasra-mujejo iste domačine, od kojih žuljev živč, mora z veseljem pozdravljati demaČe društvo, čigar namen je okoličana osvoboditi od tujcev tor ga storiti samostalnoga. Društven delokrog ni samo Rojan, temveč Trst in okolioa v obče. Naj bi torej tudi mestjani pridno pristopali ter to hvalevredno zadrugo podkrepili !
Rojansko posojilno in konsumno dru-itvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom, vabi na prvi občni zbor, ki bode v nedeljo dne 4. oktobra 1891. ob 4. uri popoludne v dvorani podružnice sv. Cirila in Metoda v Rojanu. V spored: 1. Nagovor načelnika. 2. čitanje pravil. 3. Vpisovanje novih zadružnikov. 4. Sporočilo o dosedanjem društvenem delovanju. 6. Sporočilo o zadružnem sedanjem gmotnem stanju. 6. Posamezni predlogi. 7. Volitev načelnika predatojništvu. 8. Volitev druzih članov predstojništva, nadzorništva, razsodišča in njih namestnikov. Odbor najuljudnejše vabi svoje sorojake v Rojanu, v mestu in v okolioi, da se mnogoštevilno udeleže tega zborovanja ter obilno pristopijo k našemu društvu.
Tržaško posojilo z leta 1865. V četrtek dne 1. oktobra vršilo se bode žrebanje obligaoij omenjenega posojila, koje se imajo amortizovati. Obligacije se bodo izplačevale pri mestni blagajni osmi dan po žrebanju.
Vabilo na prvo veselico novo ustanovljenega pevskega društva „Svoboda" v Rocolu v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. v dvorani gostilne „Prašel". Program veselice: 1. » * * „Kviško bratje", pevski zbor. 2, F. Janda: „Venec slov. narodnih pesni*, udara tamburaški zbor „Tržaškega Sokola". 3. P. Stoos: „Ljepa naša domovina", pevski zbor. 4. M. Leban : „V veseli družbi", pevski zbor. 4. a) Iv. pl. Zaje: „Tri čase", b) Veljko Sviglin: „Junaška", udara tamburaški zbor „Tržaškega Sokola". 6. L. Lapajne: „Struklji", komičen prizor, proizvaja Skalovič. 7. Dr. I. VoŠnjak: „Svoji k svojim", veseloigra v enem dejanji. 8. Plea. Na vrtu proBta zabava in umeteljni ognji. UBtopnina k veselici 30 nov., k plesu 30 nov., sedeži 10 nvč. Začetek točno ob 5 Vi uri popoludne. Ker je to prva veselica edinega narodnega pevskega društva v tem okraji, nadeja se podpisani odbor, da ga rodoljubi iz okolice in meBta počaste z mnogobrojnim obiskom. Čisti dohodek namenjen je t društvene Bvrhe. Dobrodelnim doneskom se ne stavijo meje.
Jubilarna svečanost. Iz Karlovca nam pile pod tem naslovom: V nedeljo dne 27. t. m. slavil hode velečastni O. Gil-
kert G r a ▼ e 1 j svečenik hrvatako-kranjike frančiškanske pokrajine Krila petdesetletnico svoje samostanske obljube. Veleč, duhovnu, koji deluje že skosi 22 let na polju učiteljskem in si je stekel za vsgojo šolske mladine velikih zaslug, častitamo od srca ob priliki te redke slavnostl, želeći, da preživi se mnogo let v sreči in zadovoljstvu.
Narodno kmetijsko društvo v Dutov-Ijah priredi veselico v 18. dan oktobra t. 1. Natančni program objavi se pozneje.
Jubilejna razstava v Pragi. Število obiskovalcev prekoračilo je dne 27. t. m. ob 5. uri popoludnc drugi milijon.
Umrlo je v Trstu od nedelje 20. septembra do vštete sobote dne 26. septembra 99 oseb in sicer 46 možkih in 53 ženskih.
Opomin materam. V neki hiši v ulici Via Stadion prigodilo se je, da sta 2- odnosno 3-)etna otroka, koja je mati sama na domu pustila, izpraznila neko posodo, napolnjeno z žganjem in češnjami. Otroka sta se tako upijan la, da sta obležala t nezavesti ter ni bilo opaziti niti sledu, da sta še živa. Prestrašena mati hitela je žnjima v bolnico, kjer se je zdravniku že le po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo, obuditi ja k življenju. Otroka sta ostala t oskrbi bolnice.
108 goldinarjev ukradli so nepoznani tatovi iz pisalne mize, nahajojoče se v kleti snane gostilne „Bonavia*.
Poskuiani cerkveni rop. Nepoznani tatovi skušali so predvčerajšnjem po noči vlomiti v prvostolno cerkev pri sv. Justu. Zlikovci so že iztrgali jedno kameneno ploščo iz stranskega zidu, ko so jih redarji prehvapili pri drznem njih poslu.
„Martin Krpan". Povest Frana Levstika. Ruski prevod M. Hostnika. Stranij 30. Ponatis iz „Slovanskega Sveta". Pod tem naslovom je izšla lična knjižica, o katere vsebini ni treba govoriti, ker jo poznajo Slovenci; o ruskem prevodu pa spominjamo, da ga je kot izbornega označil poznaltc ruskega jezika. Knjižica se dobiva pri upravništvu „Slovanskega Sveta* v Trstu, po pošti po 18 kr. jeden, po 85 kr. pet in po 1 gld. 60 kr. 10 eksemplarov. Po- | znavalcem ruskega jezika priporočamo, da si naroče to knjižico.
„Slovanskega Sveta" št. 18 ima naslednjo vsebino : 1. Nacijonalna avtonomija poleg deželne avtonomije ali brea nje. 2. Cerkveni obred v gorenji Italiji.' 3. O preporodu hrvatske knjige. 4. Srbska pesem: Onmao, Onamo! 5. O izgubljenem sinu (V cirilici). 6. Življenje veselje P 7. j Ruske drobtinice. 8. Poročilo o ruskem društvu Kačkovskega. 9. Pogled po slovan skem svetu. 10. Književnost.
Rabljeni glasoviri
d—i	prodajajo se pri
Matiji Miilleiji
v Trstu, Via del Canale it. 7 I. nadstr.
i
Za glasovire se jamči ter so izdelani v glasovitih tvornicah in se prodajejo po nizki ceni od 40 do 100 gld.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
—40 ulica Zon ta 5
vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Več rabljenih sodov
za vino in špirit na prodaj je po primernej ceni pri
Fran Abramu, 4-«
via St. Franeesco 22 v Trstu.
Srtaaa bal kašalj, krepita vica, »rs«eklest, aazab,
zadavica, ror*. zapala latijak Itd.
mogu se u kratko vneme isliečiti rabljenjem
NADAKENIH
9-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) sto jih gotovi Prendini, lučbar i Ijskarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebujenih ka&ljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah neHtaje kao za čudo nzimanjetn ovih flladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponafiinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve eladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Bkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkiSah ima ntisnnto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj rPrendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijekarnah svieta.	43—43
Tinktura za želodec,
katero iz kine&ke rabarbare kerhlikov-covega lubja- in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v LJubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tndi po« pefinje tel esno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojfkili z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5'86. Po&tnino plača naročnik. Po 1$ kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstn, Istri in na Goriikem. 26—11
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliče, 13-24
mrtvački liesovi, vo&ćane svece, umjetno cvi«će, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Št 518.
Razglas.
Od županstva občine Gurenjelogaške se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke deželne vlade za Kranjsko od 30. aprila 1891. fit. 4964 v občini Gorenji Logatec (Cerkovski vasi) od sedaj na letnem sejmu v dan po Nebohodu in v ponedeljek po Roženkranski nedelji tudi sejm za živino. Ob jednem je visoka c. kr. deželna vlada dovolila za Gorenji Logatec nov letni in živinski sejm na dan 7. februvarja, ako je pa ta dan nedelja, ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski sejm na dan sv. Lucije (13. decembra) ostane Se nadalje.	. i	3*'
Županstvo v Gorenjem Logatcu
dne 24. septembru 1891.
HWIZDE
izklj. priv.
(voda za pranje konj).
Se uporablja že 80 let z najboljšim vspehom po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaStva v okrepčanje pred hudimi napori in copetno okrepčanje po naporih; ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vspoBoblja konja za posebna dela pri veibanju konj (Training.)
1 steklenica gld. 1.40. Prafo se dobiva le pod »gornjo varstveno marko po vneh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Franz J oh. Kwizda,
c. ur avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bei Wien
KMETIJSKO BERILO
( za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in 1 gospodarjem v pouk, dobiva se v ti c kar ni
Poslano.
Vele cenjenim p. n. prebivalcem Sežane I
Ko je zadnjo nedeljo naše društvo imelo svoj izlet v Vašo sredo, okrasili ste svoje domove z zastavami v znamenje, da smo Vam slovenski pravniki dobro došli. Lepi in nepričakovani ta sprejem nas je utrdil v prepričanji, da smo prišli ,,svoji k svojim" iu da narod Sežanski umeje duha, kateri vodi delovanje našega društva. Ta zavest nam je tudi dala tisto posebno veselje, s katerim smo tistega dne vršili na Vaših tleh svojo nalogo. In vsi pravniki, dasi iz raznih stranij naše domovine, bili smo tudi v tem složni, da smo Vam hvalo dolžni za podeljeno nam sijajno gostoljubnost.
Podpisani odbor šteje si v posebno čast, da Vam izreka našo občno zahvalo za vse, proseč Vas, da to blagovoljno vzamete na znanje. Bog Vas ohrani!
V Ljubljani, 22. septembra 1891.
Za odbor društva „Pravnik*: Dr. Fran Papež, I>r. Danilo Majaron,
fi—5
ANTON SODIA
PUŠKAR
V Borovljah (Ferlach, Karnten.)
Priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice, prevzame tudi vsakovrstna popravila in predelovanje kresne puške na nazadanke. — Cenike dopošilja brezplačno (franco).
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mere a to vecchio št. 4. Lloydova palača. PEČATI IZ KAU«V:UKA IX IZ KOVIN. "M
Blazinice za pečate ae stalnim črnilom. Silograiija. Mehanična delavnica. Ploš&e za stanovanja ia bronca, cinka in sinalta. Pisalni stroj različnih zisteniov. Priprave za kopiranje, in helijografi-30=9	čen papir za reproduciranje slik v polusvitn.
Piazza della Caserma št. 2.
po 40 kr, t r d o v e z a n 60 kr.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega narav-nega, priporočam to že skušano upecijalit« to: |	Cena i kil. (ki zadostujeta za 100 litrov
vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži ho gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
I Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja* 6evanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Gena S gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vitevii pouk o uporabljanju, j	Razuu teh specijalitet ponujam vsakovrstne
esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likSrov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
E88enzen-Specialit£ten-Fabrik
20-8	In PRAG. 15-20
Iščejo se solidni zastopniki.
načelnik.
tajnik.
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnioe za seno, mla-tilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hackseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće, tiskalnioe za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskalnice tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke. spreme za konobu, sinaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za poaudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za eižćenje lana itd. Sve Izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr«terstrasse br. 78
19 — 20
Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njemacom, talijanskom i slavenskom jeziku šalje se na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će se posvud.
Vozni listi in tovorni listi v
i Ameriko.
Kraljevski bfllgifski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & PMMelfijo
koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 41—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringeigas8e 17 .i k	i ali pri
Josip-u Strasser- u
Spcditionsbureau fiir die k. k. StaatHbahnen in Innsbruck.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotlC.
Tiskarna Dolenc v Trstu.