Leto LXVm
Poštnina plačana t gotovini
V Ljubljani, v petelc, dne 29. novembra 1940 ^ ' štev. 275 a
Cena 2 din
Od i* dot. dalj« ^^^^	^^^^
mesečno ^ ^^^^ ^^^^^^^^ za	^^^^^^^	ŠMKa ^^ Jmm
6tvo 60 din — ne- ^^^^^^^^ ^^^M	^^H
izdaja ce- ^^^^^^^	H
loletno 96 din, za	fl^V	^HSB
inozemstvo 120 din.	^Hl
Uredništvo:	^^
Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05
WEJSEC
ček. raf.: Ljubljana St. 10.650 za naročnino in štev. 10.849
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Po dr ni.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice,
... ....	.... .	Kranj, Novo mesto,
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.	Trbovlje.
Krvava obzorja nad Romunijo
Po strašni noči, v kateri je bilo od Železne garde ubitih mnogo nekdaj vodilnih mož, je zavladala po državi groza, in nevarnost
popolne anarhije je pred durmi
Med ubitimi so tudi Jorgaf Argesianu, Madgcaru in Marinescu
Očetove besede
V nedeljo 24, t. m. se je zbrala v baziliki sv. Petra večtisočglava množica, mesta okoli glavnega oltarja pa so napolnili kardinali, dostojanstveniki papeževega dvora in polnošte-vilni diplomatski zbor, ki je akreditiran pri Vatikanu. Med poslaniki so posebno opazili senatorja Leona Berarda, novega predstavnika Francije pri sveti stolici, ki je prispel v Rim en dan prej. Nato je papež Pij XII. brez običajnega sijaja, ki spremlja pontifikalne službe božje, začel brati sveto mašo za vse, ki so padli v vojski, za tolažijo in pomoč beguncem, pregnancem in ujetnikom, pa za mir, ki naj pobrati in združi sprte narode sveta. Potem, ko je prebral evangelij, je papež imel govor, čigar glavne misli so bile:
Dan, ko papež bere sveto mašo za žrtve sedanjega svetovnega klanja in za veliko milost, da bi človeštvu zopet zasijal resničen mir, ima za evangelij strahotnoveličastno sliko, ki jo je božji Zveličar podal, ko je na Ol jski gori, obrn jen proti Jeruzalemu in njega veličastnemu templju, razodel svojim apostolom v zvezi s predstoječim razdejanjem judovskega svetišča in razpršitvijo judovskega naroda, konec sveta. Pri tej priliki jim je povedal, da bodo kristjani slišali govoriti o vojskah in njenih grozotah, pa jih bodo tudi sami doživeli Naj zaradi tega ne klonijo svojega (iuha in se ne pohujšajo ali zapadejo strahu in obupu. Zakaj — tako je dejal Kristus — vse te stvari morajo priti in biti. Konec sveta pa še ne bo
Res, sveta pa vsega vesoljstva sploh bo enkrat konec, samo ne vemo, kdaj. Ugasnil bo ta naš stari planet, ki je kakor se zdi, postal premajhen za nenasitnost človeških otrok, ki ta svet ne more utešiti njihovega strastnega pohlepa, zaradi katerega so si skoraj neprestano v laseh. Tako so tudi sedaj zanetili vojsko tako ogromnega obsega in toliko strastnega hrepenenja po uničevanju, kakor kaj takega človeška zgodovina sploh ne pomni. Konec temu pa še ni prišel in zadnja sodba nas še čaka, Kristus pa. čeprav se je vrnil k Očetu, je in bo ostal med nami tudi v trušču in hrušču vojne. Zato se ne smemo dati zbegati, pač pa globoko čutimo, kako je sedanji čas eden najusodnejših trenutkov v razvoju zgodovine človeštva. To težo, pa tudi žalost posebno čuti papež, ki je oče vseh, ki so vsi njegovi sinovi, naj pripadajo kateremu koli narodu in stanu ali vojnemu taboru, in ki ima od Boga poslanstvo, ki obsega vse človeštvo in mu nalaffa dolžnosti in odgovornosti, kakršnih nima noben drugi človek na tem svetu. Saj se vedno mora spomin jati spričo takih dogodkov, kakor jih človeštvo doživlja danes, Kristusovih besed, ko je kratko pred smrtjo slavil svoj zmagoslavni vhod v toliko ljubljeni Jeruzalem, kako hudo mu je, da njegov narod ni spoznal, kaj bi moral storiti za svoj mir In to, kar je takrat čutil Odreše-nik sprioo pogleda na Jeruzalem, to čuti danes papež, ko gleda, kako gori skoraj vsa Evropa in oblaki vojne počasi zagrinjajo ves svet...
Papež si je. preden je izbruhnil ta ogromni požar, pa ves čas, odkar razsaja dalje bolj in bolj, dan za dnem prizadeval, da bi se narodi sporazumeli in se dogovorili za bolj pravičen mir, osnovan na tisti pravici, ki edino pomaga pogaziti sovraštvo, in na tisti red, ki naj bi vsem narodom omogočil v svobodi in varnosti mir pred vsakim krivičnim posegom v njihovo riostojanstvo in neodvisnost in da bi vsak bii deležen tistega dela blagostan ja in moči, kolikor je potrebno, da človeški rod '•aste in napoln juje zemljo ter na njej pravično razdeli njene plodove in plodove svojega poštenega truda.
Čeprav človeške strasti niso hotele poslušati glasu Očeta, pa papež nikakor ni obupal, niti položil svojega orožja, ki ni iz železa, ampak iz duha. Papež ve, da je Bog tisti, ki vse vlada in zato tudi more veleti morskim valovom: »Do semkaj boste prišli in ne dalje, ker tu si boste zlomili svojo oozdevno neugnano silo.« Tako je on uredil svet, pa vse dogodke in stvari, da se človek lahko svoje svobode po-služi za dobro ali za slabo, pa vendar ne more uiti temu, kar je božja previdnost in vsemogočnost v svojem večnem zamislu hotela ali dopustila, da se končno izvrši njegov neskončno modri namen in sklep. Naj narodi in vladarji ter množice snujejo in se borijo, za kar hočejo, ter se razburjajo in zaganjajo, zgodilo se bo le to, kar hoče Bog, Mi pa vemo, da je Bog ljubezen in sicer ljubezen sama, ki ve. kaj dela, da ho končno kljub slabosti, kratkovidnosti in majhnosti človeka zmagala ona.
To je skrivnost božjega srca, velika skrivnost krščanstva, da Bog v tistem času in na tak način, kakor hoče njegova previdnost, usli-ši tudi goreče in neskončno zaupajoče prošnje svojih otrok, ki so se ponižali in pokesali ter storili pokoro. Zakaj tudi te prošnje so predvidene in bodo uslišane, kakor je prav po sklepu njegove neskončne modrosti. Zato je tudi papež v teh dneh zopet pozval sinove Cerkve na javne molitve, ki se dvigajo k Bogu iz neštetih src po vsej zemlji, iz vseh narodov in na najrazličnejši način, kakor je pač prirojeno velikemu človeškemu rodu, ki je razdeljen v osobite narode, navade in miselnosti. To je prava simfonija, ki je zbrana okoli Najvišjega ter a prosi milosti. In sredi tega zbora je papež, i v središču krščanstva prinaša Bogu najsvetejšo žrtev in prosi za odpuščanje, za zadostitev in za to da bi se vrnila ljubezen in sklenila sprava med človeškimi otroci
Kneza miru torej prosimo, da naj podeli večni mir onstran zemlje vsem, ki so v tej vojni padli bodisi na bojnem polju oči v oči z nasprotnikom, bodisi pod ruševinami mest, ki se uničujejo iz zraka, liodisi pokriti od morskih valov Bog pa naj jjošlje tolažbe in moči vsem izgnancem, neguncem, ujetnikom in ranjencem ter vsem splon, ki zaradi vojne vihre trpijo. Predvsem so to neveste, matere, sirote in družine premnogih, ki begajo po svetu in se pogrešajo Naj gane Bog usmiljena srca po vsem svetu, da bi se nasitili lačni, oblekli siromaki in ogrele nedolžne žrtve človeškega divjanja, ki trpijo mraz, se stiskajo v skrivališčih in so J'ržene v največje telesno pomanjkanje in duševno gorje. Pa tudi za vojake prosimo, ki z junaštvom izpolnjujejo -vojo dolžnost v obrambi domovine tudi do največje žrtve, da naj bi
O krvavih dogodkih, ki so se zgodili v Romuni ji v noči od torka na sredo, ko so legionarji pobili 64, po nekaterih poročilih pa celo 84 vplivnih romunskih politikov im vojaških dostojanstvenikov, pišejo belgrajski listi sledeče:
Po prevratu režima v Romuniji, ko je prevzel oblast v svoje roke general Antonescu ter se oslo-nil na železno gardo, katere voditelj Horia Sima je postal podpredsednik vlade, so bili takoj aretirani vsi tisti, o katerih je bilo znano, da so neposredno ali posredno sodelovali pri umoru bivšega voditelja Železne garde Codreana in 18 tovarišev, ki so bili vsi 1. 1938 postreljeni od orožnikov, ko so jih pre-peljevali iz enega zapora v drugega. Vsi arefiranci so se nahajali v zaporu v Žilavi, kjer so čakali na proces, ki bi se bil moral kmalu začeti.
Člani Železne garde so sklenili, da ob priliki tako imenovanega »Codreanovega tedna« izkopljejo vse žrtve in njih trupla položijo v neko romunsko cerkev, da bi se mogel narod pokloniti njihovemu spominu. Po daljšem iskanju so v Žilavi našli prostor, kjer je vlada Calinesca dala za-grebsti Codreana in njegovih 18 tovarišev. Ko so začeli odkopavati zemljo, so našli, da je ležala na skupnem grobu 30 ton težka cementna plošča. Ko so jo delno razbili in so prišli do trupel, so odkrili, da so bila polita z vitriolom in vsa spačena, tako da jih ni bilo mogoče prepoznati.
Klanje v ječi Žilavi
V noči od torka na sredo pa je samovoljno vdrlo v ječo krdelo legionarjev Železne garde, podrlo na tla straže in prišlo do ujetnikov. Začelo se je strašno streljanje. 64 v zaporih v Žilavi se nanašajočih mož, med katerimi so bili generali in nekdaj vodilni romunski državniki in politiki, so gardisti postrelili drugega za drugim kakor zajce. Po nekaterih poročilih jih je bilo pobitih kar 84. Trupla umorjenih so potem še zverinsko poteptali in opljuvali. Med tem ko je ena skupina gardistov Železne garde opravljala v ječi v Žilavi svoj krvavi posel, so druge skupine gardistov lovile po Bukarešti in okolici še druge nekdaj vidnejše politične osebnosti in jih prepeljavale v ječo. Mnogo politikov se je zateklo v prostore zunanjega ministrstva, kjer so zahtevali zaščito, ker jim je bilo sporočeno, da bodo tudi aretirani. Nekatere druge je polovila policija, pod izgovorom, da jih je treba vzeti v varnostno zaščito, da jim razjarjeni in podivjani legionarji ne bi mogli škodovati.
Poročilo o strahotnem dogodku v ječi v Žilavi je napravilo grozen vtis na vso prestolnico in na vse j>odeželje, kamor se je bliskovito razširilo.
Ubiti
Zaenkrat je znano, da so med ubitimi v Žilavi naslednji možje: bivši ministrski predsednik in večkratni vojni minister general Argesianu, kateremu očitajo, da je 1. 1938 dal postreliti nad 1000 članov Železne garde, bivši notranji minister in poveljnik policije v Bukarešti general Marinescu, kateremu se je pred nekaj dnevi poskušeni beg iz Žilave ponesrečil, nadalje poveljnik orožništva general Bengliu, nadalje polkovnik Moruzov, poveljnik tajne policije bivšega kralja Karola, kateremu očitajo tudi, da je bil tisti posrednik, ki je omogočil nečedno zvezo med Karolom in njegovo judovsko priležnico VColf-Lupescu, ter številni orož-niški častniki in podčastniki. Bobitih je bilo tudi nekaj politikov, toda njihova imena še niso bila objavljena, toda trdovratno se vzdržuje mnenje, da je bil ubit tudi večkratni minister Madgearu, ki je bil sodelavec in tekmec dr. Man hi a pri vodstvu kmečke nacionalne stranke. Med ubitimi je tudi bivši večletni pravosodni minister Jamandi (v vladah patriarha Mirona im Calinesca).
Aretirani
Med aretiranimi nekdaj vodilnimi državniki in politiki se nahajajo: bivši ministrski predsednik Giguru, f>od katerega vlado je Romunka pristala na odstop severnega dela Transilvanije Madžarski, bivši ministrski predsednik in večkratni minister Argetoianu, bivši ministrski predsednik in najbližji zaupnik kralja Karola Tatarescu, bivši večkratni minister Gemelianu, bivši večkratni minister Ralia, osebni adjutant bivšega kralja Karola general Ila-sevici (Iljasjevič) in mnogi drugi, katerih imena še niso objavljena.
Jorga med ubitimi
Berlin, 28. nov. t. Associated Press: Semkaj je prispelo poročilo, da je bil od železnih legionarjev v Romuniji ubit tudi svetovnoznani vseuči-liški profesor na univerzi v Jassyju Jorga, ki je bil predsednik romunske vlade 1. 1931 in pozneje
ne ugasnilo v njih čustvo človečnosti in plemenitosti.
Papež je svoj govor končal s prošnjo, da naj bi se med narode vrnil mir in da naj bi sam Bog govoril človeškim srcem, kakor se to tolikrat zgodi, ko nenadoma te besede razsvetlijo pamet. jKitolažijo jezo in ugasnejo željo po maščevanju. Mir med ljudmi, ki ga Bog hoče, je mrtev, naj bi ga Bog ki je premagal samo smrt, zoj>et oživil. Naj bi se vse krivice popravile, naj bi se vzjjostavilo kraljestvo jira-vice, naj bi se sj>ori pravičnosti poravnali in naj bi resničen, trajen in na pravičen red oprti mir zopet pobratil vse člane človeške onižine.
večkrat minister ter član kraljevskega sveta. Včeraj popoldne so legionarji vdrli v njegovo hišo in ga odvlekli neznanokam. Danes so našli truplo profesorja Jorge na cest-i blizu Ploestija. Bilo je vse preluknjano od revolverskih krogel.
Tudi po deželi
Potrjena so poročila, da so člani železne garde divjali tudi po romunskih podeželskih mestih, kjer da je bilo ubitih baje mnogo bivših političnih od-ličnikov, mnogo pa vrženih v zapore.
Antonescova vlada se trudi, da ohrani red
Bukarešta, 28. nov. A A. Rador: Predsedstvo vlade je objavilo tole poročilo:
V noči od 26. na 27. november so legionarji, ki so odkopavali grobove v Žilavi, vzdrli v' zapor in ustrelili več političnih kaznjencev, misleč, da so oni glavni krivci zločinov proti Codreauu in legionarjem jkx! bivšim režimom. Vodnik države, general Antonescu, romunska vlada in legio-narsko gibanje obsojajo to dejanje. General Antonescu je že v začetku postavil novo osnovo za novi režim z idejo zakonitosti in pravice, a le-gionarsko gibanje se je takisto priključilo istemu okviru zakonitega sistema. Objavljeni bodo strogi ukrejii. Legionarsko gibanje je sklenilo priključiti se v najstrožjem smislu v državni sistem z vsemi svojimi člani in prav tako tudi najstrožje kaznovati vse tiste, ki zadevnih zakonov ne sj>o-štujejo.
Vse legionarsko gibanje je danes jx>novilo vodniku države generalu Antonescu prisego zvestobe in mu zagotovilo, da ga bo neomajno in jjožrtvovalno spremljalo na poti usode naroda, ki mu jo je božja previdnost jK>delila.
Voditelj država Antonescu je danes podpisal ukaz, ki določa za krivce, ki so zagrešili atentate na osebno svobodo, kazen robije od 5 do 10 let. Ista kazen bo doletela tudi osebe, če so naredile škodo zasebnemu imetju. Za umor, izvršen po zrelem premisleku, je določena smrtna kazen.
Vso noč so križarili močni oddelki vojakov po mestu. Javne zgradbe je zasedla vojska. Po polnoči je bil ustavljen ves telefonski promet. Vse do 10 zjutraj ni nihče mogel imeti telefonskih pogovorov s tujino. Vzjx>redno s temi ukrepi je tudi legionarsko gibanje zbralo svoje oddelke in jih ima v popolni pripravljenosti. V Bukarešti vlada precejšnja nervoznost in o umoru Codreanovih morilcev nihče več ne govori, ker ga vse ljudstvo odobrava. Vsi ti ukrepi so bili izdani zato, ker še vedno obstoji možnost, da bi nekatere skupine na lastno pest obravnavale s tistimi, ki so bili proti legionarskemu gibanju. Nastopila je tudi vlada in vodstvo legionarskega gibanja. Zaradi tega mislijo, da akcij včerajšnjega dne, katerih obseg v celoti še ni znan, ni izvedla legionarska policija, temveč skupina legionarjev iz tistih vrst, med katerimi so bili tudi morilci Calinesca. Zločinci niso znani. V zvezi s to skupino je bil tudi bukareštanski policijski prefekt, jx>lkovnik Zavianu, ki je bil odstavljen s svojega mesta. Na njegovo mesto je prišel profesor Falandiea, ki je bil nekoč vzgojitelj kralja Mihaela. To svoje mesto pa je bil tedaj izgubil zavoljo tega, ker se je izrazil za legionarsko gibanje. Del osovraženih politikov prejšnjih režimov je še vedno v zajKiru zaradi osebne zaščite. Ni znano, kdo od njih je še na svobodi in kdo zaprt. Ni treba pričakovati novih posledic zadnjih dogodkov, ker obstoji med generalom Antones-com in Iloriom Siinom popolno soglasje.
Budimpešta, 28. nov. A A. MTI. Zunanji minister grof Csaky je v govoru pred zunanjima odboroma obeh zbornic govoril tudi o Jugoslaviji in izjavil:
Kar sc Jugoslavije tiče, je madžarska vlada pripravljena še bolj okrepiti razmerje do nje, če jc istih mi9li tudi Belgrad. Ni v našo korist, da bi se Jugoslavija politično in gospodarsko oslabila, kakor je tudi v korist Jugoslavije, da ima na severu močnega in lojalnega soseda. S skupnim prizadevanjem se mora obnoviti mir na razburkanem Balkanu ali pa da vsaj odstranimo z naših mej nevarne in vznemirljive tresljaje.
Odmev v Londonu
London, 28. nov. t. Reuter. V londonskih političnih krogih mnogo razpravljajo o govoru, ki ga je imel grof Csaky in v katerem je govoril o od-nošajih z Jugoslavijo, ter menijo, da ima svoj poseben pomen in svojo posebno nalogo. Državi osišča da sta preložili svoje načrte glede Bolgarije in sploh vsega jugovzhoda ter da je madžarski zunanji minister moral spregovoriti ljubeznive in pomirjevalne besede, da to dejstvo podčrta. V Londonu
Pred velikimi dogodki
Curih, 28. nov. C. NZZ. Na dan samega krvo-prelitja so vsi romunski generali poslali generalu Antonescu ostavko in se mu stavili na razpolago. Svojo odločitev so generalu razložili na ta način, da hočejo generalu Antonescu omogočiti vzf>ostavitev avtoritete v armadi, ki je zelo padla v najtežjih časih, ki jih preživlja Romunija. Zaradi togi pričakujejo velike spremembe v notranjem življenju Romunije, prav tako pa tudi v diplomaciji. Novi režim v Romuniji se želi nasloniti samo na zanesljive sile in zahteva legionarsko vodstvo. IVišlo bo brez dvoma do velikih sprememb, na katere bodo vplivali tudi zunanjepolitični pogledi. Pričakovati je, da bodo v najkrajšem času vso oblast dobili v svoje roke predstavniki legionarskega gibanja, tako v Romuniji kakor tudi v inozemstvu. Romunija se torej še enkrat nahaja pred velikimi usodepoliiinii dogodki.
V	anarhijo ...
V	Bukarešti govorijo, da bo nemška vojska vzpostavila red... ... in da bo Madžarska vzela pod zaščito tudi južno Transilvanijo
Belgrad, 28. nov. Associated Press: Poročila, ki prihajajo v Belgrad, pravijo, da se položaj v Romuniji hitro razvija v anarhijo. Vlada je očividno izgubila vso oblast in vso avtoriteto v dr. žavi. Poročila pravijo, da bo morda sestavljena generalska vlada. Popoldne so bila posvetovanja generala Antonesca z liberalnim voditeljem Jurijem Bratianom in dr. Maniuem (torej sta ta dva politika, o katerih se je trdilo, da 6la med ubitimi, še žival). Vlada se trudi, da bi zbrala okrog sebe vso podporo ljudstva, da bi mogla nastopiti proti zločincem in proh onim, ki povzročajo nerede. Toda nikakor ni jasno, če legionarji Železne garde priložnosti ne bodo izkoristili, da prevzamejo sploh vso oblast v svoje roke Mnogi od zločincev, ki so pre. Hvali kn v ječi v Žilavi, so napravili samomor in so danes pobrali njihova trupla v gozdu blizu Žilave. Število ubitih oseb še ni znano, kajti vedno prihajajo iz podeželja poročila, da so tudi tamkaj krajevni kolovodje krvavo obračunali s svojimi političnimi nasprotniki. Dane6 popoldne so našli truplo bivšega voditelja kmetske stranke, Madgeara.
V	diplomatičnih krogih v Bukarešti menijo, da je skoraj neizbežno, da bodo nemške vojaške oblasti ki so v Romuniji, nastopile, da vzpostavijo red pod svojo lastno upravo. Omenjeno je bilo celo, da bo morda Madžarska sedaj ponovila poskus, da se polasti tudi južnega dela Transilvanije, češ, da mora tamkaj braniti življenje in interese madžarske narodne manjšine. Vsekakor prihajajo za Romunijo nove, hude preizkušnje.
Obsedno stanfe
Bukarešta, 28. novembra, t. Vlada je nocoj objavila obsedno stanje za vso državo. Vso oblast je prevzelo vojaštvo.
Bukarešta, 28. novembra, m. V zvezi z ukrepi, ki jih je romunska vlada izdala zaradi ohranitve reda in miru v Iržuvi. so davi po vseh vojaških poveljstvih in vojašnicah objavili pripravno stanje. Vsa javna j>oslopja in ustanove v
Nadaljevanje na 2. strani
mnogo pišejo o opazki grofa Csakyja, da »je mnogokrat boljše, ako si prostovoljno nekoliko omejimo svojo svobodo, kakor pa da ohranimo neko teoretično neodvisnost«:. V Londonu pravijo, da je to »glas lisjaka, ki je že izgubil svoj rep«. Csakyjeva pripomba, da je »Madžarska s tem, da je pristopila k trojni zvezi, sprejela nase nekatere rizike«, je značilna, pravijo v Londonu, in odkriva poglede na misli, ki se pletejo v ozadju možganov madžarskih državnikov.
Italijanski listi o Jugoslaviji
Trst, 28. nov. b. Belgrajski dopisnik »Piccola« poroča o stališču balkanskih držav do delovanja osišča in pri tem omenja ludi Jugoslavijo. Glede naše države pravi, da z največjim zanimanjem spremlja ofenzivo osiščnih držav na diplomatskem polju. Jugoslavija predstavlja takorekoč politični sistem na Balkanu ter vedno bolj dokazuje lojalno sodelovanje z Rimom in Berlinom v namenu, da okrepi svoj diplomatski položaj napram ostalim balkanskim državam in bo prevzela v tem področju vodilno vlogo.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, deževno, megleno, topleje.
Zcmunska vremenska napoved: Pretežno oblačno in megleno vreme. Lahen dež in megle bo tu in tam. Toplota se bo lahno dvignila.
„Ni naša korist, da bi se Jugoslavija oslabila..."
Madžarski zunanji minister Gsaky o odnošajih z Jugoslavijo
Italijanski poslanik Mamelli prišel v Zagreb
Njegova izjava časnikarjem: Stiki med Italijo in Jugoslavijo so najboljši
Usodna povezanost Slovencev, Hrvatov in Srbov
V belgrajskem narodnem gledališču so prire-tiili slavnostno akademijo, ki je njen čisti dobiček bil namenjen Bitoljcem, ki so trpeli zaradi bombardiranja. Akademijo je priredilo Društvo južnih Srbijancev, ki žive v Belgradu. Predsednik tega društva g. Radoslav Dimie, ki je akademijo začel, je imel govor, kjer je med drugim dejal: »Naš nocojšnji sestanek kakor tudi veličasten odziv, ko je naš narod v razmeroma tako kratkem času prihitel na pomoč Bitolju, je najboljši dokaz, kako so vsi kraji Jugoslavije usodno povezani med seboj v dobrem in slabem... Krvavo začrtane meje Južne Srbije so svete, kakor so svete vse meje naše obširne domovine Jugoslavije. Triglav nikdar ni bil bližji Kajmakčalanu. Srbi, Hrvati in Slovenci nikdar niso bili bolj enega duha v ohranitvi miru, 6voje neodvisnosti in svojih meja.«
Ob 25 letnici albanskega umika
25-letnico albanskega umika je te dni v Belgradu obhajalo društvo nosilcev albanske 6pome«ce. Pri tej priliki je upokojeni general Milorad Majstoro-vič imel govor, kjer je med drugim dejal: »Pred 25 leti je naš narodni genij, naš viteški kralj in vrhovni poveljnik Aleksander I. s svojim načelnikom štaba Putnikom 6prejel usodni sklep za ves srbski narod in za vsa jugoslovanska plemena. Sklep je bil, da srbski narod ne more sprejeti sramotnega suženjstva. Vojska je pravilno razumela klic svojega vrhovnega poveljnika, ker je bil kost naše kosti in kri naše krvi. Zato pa 6e mi danes, hvala Bogu, tako razumemo s svojo dinastijo. Na Kajmakčalanu eno položili nove temelje naši državi Jugoslaviji«.
Dalmacija in Hrvatska v gospodarstvu
Hrvatski listi spet posvečajo mnogo pozornosti Dalmaciji in dalmatinskim razmeram. Zadnji zagrebški »Obzor« prinaša spet članek o gospodarski veljavi Dalmacije ter na koncu pravi: »Dalmacija kot celota nele ni siromašna in pasivna, marveč ima celo močan domač kapital ter cclo vrsto sposobnih trgovskih ljudi z zelo obširnimi trgovskimi zvezami, ki prehajajo celo meje Jugoslavije. Prav naš dalmatinski človek ima mnogo trgovske iniciative, k« je sicer manjka našemu živiju ponekod drugod na Hrvatskem. V okvir okrepitve hrvatskega kapitala 6pada tudi vprašanje ugodnega nalaganja kapitala hrvatskih izseljencev na Hrvatskem. Gre za zelo velike denarje, ki bi utegnili narodnemu gospodarstvu dati močan pogon. To vprašanje pomeni sicer velike težave, m pa nerešljivo. Za hrvatsko gospodarstvo pa bi mnogo pomenilo, ko bi se posrečilo en del kapitala dalmatinskih izseljencev naložiti na Hrvatskem. Spominjamo se, da nam je tudi dr. Trumbič večkiat o tem govoril ter naglašal svoje prepričanje, da bi dalmatinski izseljenci radi nalagali 6voj kapital na Hrvatskem, ko bi se uredile naše politične razmere in ko bi imeli jamstvo, da njihovo delovanje ne bo naletelo na umetne težave. Vsekakor je danes že jasno, da je z združitvijo banske in dalmatinske Hrvatske odprta pot za krepkej-šo gospodarsko povezanost teh naših dveh dežel, ea okrepitev ter osamosvojitev hrvatskega gospodarstva ter za široko podjetnost našega trgovskega sveta, s tem pa tudi za dvig življenjskega standarda naših širokih ljudskih slojev.«
To se pravi dlako cepiti
Belgrajski list »Narodna odbrana«, ki sicer večkrat pametno in odločno zastopa nacionalne težnje Jugoslovanov, je v zadnji številki prinesla članek, kjer piše med drugim: »V srbskih in hrvatskih listih večkrat beremo, da celo najvišji zastopniki ob raznih prilikah v svojih govorih večkrat mešajo pojme ter omenjajo Jugoslavijo kot domovino, ne pa kot »otadžbino« (očetnjavo) ter zamenjujejo drugo e drugo tudi tam, kjer bi to ne bilo treba in bi ne smelo biti. Narodni duh pa je vsaki izmed teh dveh besedi dal poseben pomen, ki se iz njega vidi razlika med izrazom domovina in »otadžbina«. Domovina je tisti kraj, kamor smo iz očetnjave prišli, 6e tu naselili, udomačili, tu živimo in služimo denar. Na ta kraj (domovino) nas krvno nič ne veže, niti jezik niti grobovi niti tradicija. Brez velike žalosti ga lahko zapustimo in za vedno pozabimo. Otadžbina — očetnjava pa je kraj, kjer leže grobovi naših daljnih prednikov, kraj, kjer smo se naučili materinščine, ki jo do smrti govorimo, kraj, ki ga niti e eno drugo deželo na svetu ne moremo primerjati. To je zemlja, ki za njo umiramo ter poleg prednikov počivamo. To je zemlja, ki je ne moremo in ne cmcmo nikomur odstopiti in kjer nas, razen naših potomcev, nthče ne more zamenjati.« — Prav to, kar Narodna odbrana sodi o otadžbini - očetnjavi, pravimo mi Slovenci o svoji domovini. Ne gre pa ea to, ali domovina ali otadžbina, pač pa gre za to, kako kak narod svojo domovino, ki naša očetnjava ali otadžbina ljubi in brani. Od ljudi je odvisno, ne od izrazov Če imomo Slovenci in Hrvati za svojo očetnjavo besedo domovina, je ta prav toliko vredna kakor srbska otadžbina. Menda nam Slovencem in Hrvatom Narodna odbrana s to Biološko razlago ni hotela očitati pomanjkanje domovinske ljubezni. To pa bi ne bilo več cepljenje dlake, marveč nekaj čisto drugega, če6ar bi od Narodne odbrane ne bili pričakovali.
Iz srbske pravoslavne cerkve
Od konkordatskega boja dalje se je v srbski pravoslavni cekvi čutil nekak notranji prepad. Žiški episkop dr. Nikolaj ni več prihajal na seje arhije-rejskega sabora pravoslavne cerkve. Zdaj v Belgradu spet zboruje. Kakor poroča belgrajsko »Vreme«, se dosedanjega delovanja cerkvenega sabora episkop dr. Nikolaj sicer še ne udeležuje, da pa je sporočil, da pride na zbor. Pričakujejo ga vsak dan. S tem odpade notranje trenje v srbski pravoslavni cerkvi, kar je bilo pričakovati že po tem, da sta se patriarh Gavrilo in episkop dr. Nikolaj osebno že sešla ter se dolgo prijateljsko menila. — Pač pa na zbor letos ne bo zagrebškega pravoslavnega metropotita Dositeja, ker je bolan. Dositej je celo predsednik pravoslavnega velikega cerkvenega sodišča. Bolni metropolit se je opravičil ter naprosil patriarha, da ga zastopa na zboru.
Kaj pravi »Slovenski Jug«?
Belgrajski »Slovenski Jug« prinaša oster članek zoper masone, Jude in komuniste ter pravi: »Zadnji čas je že, da bi z narodnega ozemlja Jugoslavije bilo pregnano vse, kar karkoli diši po Judih, masonih in komunistih. Preženimo jih še mi, ko jih nihče v nobeni državi več ne trpi. Upajmo, da bo tudi njihovo seme zatrto.*
Zagreb, 28 nov. b. Davi je prispel v Zagreb italijanski poslanik v Belgradu Francesco Mamelli, eden izmed najbolj uglednih predstavnikov fašistične Italije. V Zagreb je prispel s svojo soprogo. Na zagrebški postaji so ga pričakovali generalni konzul Gobbi z uradništvom generalnega konzulata in pa člani italijanske kolonije G. Mamelli je ob 10.30 obiskal z generalnim konzulom bana dr. Šu-bažiča, ob 11 pa nadškofa dr. Stepinca. Opoldne je ban dr. Šubašič v spremstvu 6vojega kabinetnega šefa vrnil poslaniku Mamelliju obisk, za njim pa mu je vrndl poslaniku Mamelliju obisk, dr. Alojzij Stepinac. Nato je Mamelli obiskal italijanski institut, ob 5 popoldne pa je bil slovesen sprejem v italijanskem generalnem konzulatu. Jutri bo poslanik Mamelli obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka. Prav tako bo jutri opoldne sprejel člane italijanske kolonije. Ob 1 bo v banskih dvorih kosilo, ki bo prirejeno na čast Mamellija.
Danes opoldne je italijanski poslanik na našem dvoru g. Mamelli sprejel predstavnike zagrebškega tiska in jim je med drugim dejal:
Za opolnomočenega ministra v Belgradu sem bil imenovan 22. marca 1940 V tem kratkem času svojega bivanja v Jugoslaviji sem se seznanil z raznimi
kraji vaše domovine in sem imel priliko spoznati čut prijateljstva, ki ga vaš narod goji do Italije. Imel sem tudi priliko spoznati vaš narod, ki govori melodiozni govor in mimogrede sem se seznanil tudi z njegovo kulturo, pesmijo, nošnjami itd. Srečen sem, da sem imel priliko spoznati tudi Zagreb kot zelo lepo in simpatično mesto.
Na vprašanje časnikarjev, ali ni indiskretno po. staviti mu vprašanje, kako se razvijajo odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, je Mamelli dejali
»Zares ni indiskretno, če mene kot diplomata vprašate o naših političnih, kulturnih in gospodarskih odnošajih, ki moram reči, da so najboljš«.« Na koncu je glede bodočih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo še dodal: »Zaradi obstoječih odnošajev je razumljivo, da tako jugoslovanska kakor tudi italijanska vlada, ki sta na tem vprašanju interesirani, krepita prijateljske vzajemne vezi.«
»Masonske lože je treba odpreti javnosti!«
Zanimiv članek hrvatskega »Zagrebačkega lista« .
Zagrebški dnevnik »Zagrebački liste prinaša v svoji številki 28. novembra daljši članek o ma-sonskih ložah ter pravi:
»Pred nekaj tedni, ko je kazalo, da bodo pri nas končno in zares obračunali z mednarodno masonerijo, smo predlagali, naj bi zaprte hrame prostozidarstva odprli občinstvu. Od vstopnine, ki bi se pri tej priliki pobirala od občinstva, bi se potem dajale podjjore lačnim in revnim. Kaj bi bilo bolj naravnega, kakor to, da bi ti siromaki občutili vsaj majhno korist od tistih, ki so ves narod zasužnjili in ga izkoriščali.
Ko smo o tem pisali, je marsikak naš bralec, celo dobro misleči, mislil, da je to kaka časnikarska neumnost, napisana zgolj zalo, da 6e napolni prostor. Toda tudi zdaj naglašamo, da je bil to naš resen predlog, ki pri njem vztrajamo ter zahtevamo, naj se vsaj v Zagrebu stoječi mason-ski hrami čim prej odpro, da postanejo pristopili občinstvu ob primerni vstopnini. Zakaj neki naj bi se tudi mi »prostaki« ne smeli malo sprehoditi j>o dvoranah, kjer so »izbranci« dolga leta krojili usodo narodom in posameznikom?? Zakaj ne bi smelo ljudstvo videti simbolov in insignij raz.nih prostozidarskih mojstrov, pomočnikov in vajencev, izmed katerih so danes nekateri že kdo ve kje, nekateri celo v Donjem Lapcu ...
Da je predlog zdrav, koristen in pravičen, naj nam pokaže nova Francija maršala Petaina. Na Francoskem so lože tudi prejiovedane, in sicer so prepovedane zares, ne le formalno in na papirju. Tam so masone izločili kakor gobavce in si zdaj odločno prizadevajo, odstraniti jih iz vseh odgovornih služb, da bi jim tako vzeli vsako mogočnost nadaljnjega delovanja v kakršnikoli obliki ter da bi se tako zdravi narodni organizem končno usposobil s polno silo kreniti na nova pota. Ta
Francija je vedno hotela pokazati svetu, da je obračun z masoni končen, resen in odločen. Zato je njihove hrame izpraznila ter v znani »Mali palači« v Parizu priredila razstavo vseh mogočih relikvij, insignij in drugih cirkusijad tri so masoni z njihovo pomočjo mamili sebe in vee svet. Pa-rižani in drugi Francozi, ki z dežele prihajajo v glavno mesto, ne zamude prilike, da si ne bi ogledali te ropotije na enem kupu ter da se ne bi čudili, kako je bilo mogoče, da je tako velik kulturni in napredni narod mogel biti dolga desetletja igračka v rokah raznih Blumov, Mandelov, Rotschiidov in vseh mogočih ter nemogočih izrod-kov, tujih plačancev in agentov zakletih sovražnikov galskega plemena ...
To, kar zmorejo Francozi, moremo tudi mi. Pri nas je te stare ropotije mnogo manj ko v Parizu. Ko pa bi se zbralo vse to na en kup, bi bilo mogoče urediti nekaj zanimivih sob. Prepričani smo, da bi obisk te razstave, oziroma ogledovanje masonskih hramov bil velikanski, prav gotovo večji kakor obisk marsikatere umetniške ali drugačne razstave. Seveda pa bi vstopnina morala biti primerna, pa bi se gotovo zhralo nekaj deset tisočev dinarjev Ta denar bi dandanes nikakor ne bil odveč, ker bi se z njim dala obrisati marsikaka solza.
Ako merodajni krogi pri nas res žele odpraviti masonstvo in vse njegove podrepnike, se ne smejo ustrašiti odločnih dejanj... To je zlasti dandanes potrebno. Treba je namreč pokazati in dokazati, da danes pri nas v banovini Hrvatski ni prav nobenega masonskega vpliva več. Treba je zapreti usta zlobnim ljudem, ki kdo ve zakaj marsikaj govoričijo ter razširjajo govorice, ki sicer vemo da niso resnične. Toda na svetu so tudi lahkoverni ljudje ...«
Davčna oprostitev zadrug, ki izpolnjujejo zakonska določila
Belgrad, 28. novembra. AA. V zadnjem času so pogosto prihajale prijave v finančno ministrstvo proti zadrugam zaradi njihovega protipravnega in protizakonitega delovanja. Finančno ministrstvo pa spričo zakona o gospodarskih zadrugah ne more preprečiti tega protizakonitega dela zadrug, ker spadajo po značaju svojega poslovanja in članstva v večini primerov pod nadzorstvo kmetijskega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo ali pa ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Da bi pa preprečilo protizakonito delo zadrug na škooo gospodarstvenikov,' je dal davčni oddelek finančnega ministrstva obširno navodilo finančnim direkcijam, davčnim upravam in organom finančne kontrole, v katerem ukazuje, da se obdavčijo zadruge, ki izvršujejo posle z ne-zadružniki. Za priznanje ugodnosti iz točke 7 čl. 76. zakona o neposrednih davkih, morajo zadruge prvenstveno izpolnjevale t>°ff0je iz § 1. zakona o gospodarskih zadrugah Pogoji,^ pod katerimi morejo zadruge iz točke 7 in 8 čl. 70.
uživati oprostitev družbenega davka, so podrobno naveoeni v pravilniku, ki je priložen zakonu o noposrednih davkih. Pristojna ravnateljstva financ so dolžna po tem takem, da pred izdajo odloka o oprostitvi zadruge davkov po točki 7 čl. 76. zakona o neposrednih davkih ri-gorozno ugotove, ali izj»olnjujejo zadruge vse v prej navedenih zakonih določene pogoje, oziroma ali se ni pregrešila zadruga gierie prepovedi poslovanja z nezadružniki. Davčna opro-stivev se lahko prizna samo tistim zadrugam, ki v celoti izpolnjujejo zakonske pogoje. Davčni oddelek finančnega ministrstva pa posebno opozarja finančne direkcije in davčne uprave, naj pri zadrugah, ki se pečajo z izvozom, zmeraj ugotove, od koga kupujejo te zadruge blago za izvoz, zlasti pa živino, drobnico itd. V kolikor bi ugotovili, da je zadruga kupila tako blago, od nezadružni.kov — pa če tudi s jx>sre-dovanjem zadružnikov — naj takoj proti zadrugi začno kazensko postopanje.
f. december na Hrvatskem
Zagreb. 28. nov. b. Ban banovine Hrvatske je izdal okrožnico za proslavo državnega praznika dne 1. decembra, ki se bo pričel najprej s službo božjo v vseh cerkvah, katerim bodo prisostvovali predstavniki oblasti. Tega dne se mora na vseh državnih, banovinskih in samoupravnih uradih razobesiti predpisane zastave. Od U do 12 bo sprejem čestitk.
Zagrebška univerza zaprta
Zagreb. 28 nov b. Zaradi incidentov, ki so se zgodili včeraj na zagrebški univerzi, je snoči univerzitetni senat soglasno sprejel predlog rektorja, da se predavanja na univrzi ukinejo do vključno 2. decembra.
Članek »Seljačkega doma«
Zagreb, 28. nov. b. »Seljački domc, glavno glasilo HSS, objavlja na prvi strani članek generalnega tajnika HSS dr. Juraja Krnjeviča o sedanjem položaju. V članku podčrtuje, da hrvatski narod ne sme dovoliti, da bi ga razvoj dogodkov našel nepripravljenega, kakor je bilo to v svetovni vojni. Največje zlo je bilo v tem, da Hrvati niso bili složni, temveč so bili razdvojeni v razne skupine in skupinice. Nato prehaja dr. Krnjevič na vprašanje sporazuma in pravi, da se danes že dobro vidi, kaj so Hrvati s sporazumom dosegli, prav tako pa dobro vidijo, kaj jim še manjka. Mnogo je še stvari, ki jih bo treba medsebojno rešiti, mnogo tega pa se dnevno rešuje. Nobenega dvoma pa ni, da smo v temeljnih vprašanjih obrambe in ohranitve svojega doma sporazumni in da ne bo nihče mogel izkoristiti svojih namenov v borbi proti Hrvatom in proti Hrvatski. To nam zagotavlja previdna in modra politika dr. Mačka.
Belgrajske novice
Belgrad, 28. nov. m. V kabinetu finančnega ministra je bila seja ekonomsko-finančnega odbora ministrov. Na sestanku so pretresali razna dnevna vprašanja iz gospodarskih resorov.
Belgrad. 28. nov. m. t. decembra bodo izročili prometu novo železniško postajo v Skoplju. Te slovesnosti se bo med drugimi udeležil tudi sam prometni minister inž. Bcsiia,
Avtonomija evangeljskih cerkva v Jugoslaviji
Na predlog ministra pravde je ministrski svet sklenil uredbo, s katero se spreminja in dopolnjuje zakon o evangeljskih krščanskih cerkvah in o re-formistični krščanski cerkvi iz leta 1930. Sprememba se glasi: »Za uradne opravke cerkvenih oblasti ter organov nemške in slovaške evangeljske krščanske cerkve in reformistiene krščanske cerkve je treba plačati le tisto takso, ki jo določi deželni zbor imenovanih cerkva, in sicer vsaka zase za svoje področje s posebnim pravilnikom. Ta pravilnik mora odobriti minister pravosodja v sporazumu s finančnim ministrom. Ta taksa se plačuje v korist imenovanih cerkva za kritje njihovih splošnih potreb.«
Osebne novice
Belgrad, 28. nov. m. Na pravni fakulteti bel-grajskega vseučilišča je bil diplomiran g. Vili Pla-tovšek, bivši predsednik Slovenskega akademskega kluba v Belgradu. Čestitamo!
Belgrad, 28. nov. m. S kr. ukazom so napredovali: v vseučiliški knjižnici v Ljubljani za knjižničarja 4-2 dr. Jože Rus, doslej knjižničar 5. skup., za pomožnega knjižničarja 4-2 dr. M elita Stele-Pivec, doslej pomožni knjižničar 5. Skup., na filozofski fakulteti za asistenta' 7. skup. dr. Gabrijel Tomažič, doslej asistent 8. pol. skup., na tehnični fakulteti za asistenta 6. pol. skup. Janko Brane, doslej asistent 7. pol. skup., za asistenta 7. skup. inž. Branko Bečič, asistent 8. skup.
Gobbels na Norveškem
Obsedno stanje v Romuniji
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bukarešti kakor tudi v večjih provincialnih me-steh so zasedle vojaške straže. Prav tako so se pojavili na ulicah močni policijski oddelki, ki neprestano krožijo s kamtjoni po mestu, tako da lahko vsak trenutek intervenirajo. P.azen tega je pravosodno ministrstvo naročilo vsem državnim tožilcem v vseh romunskih mestih, da morajo biti v permanentni pripravljenosti ter ne smejo zapuščati svoje službe.
Oblasti so izdale stroge varnostne ukrepe za varstvo sodnih palač in jetnišnic, ker predpostavljajo, da bi legionarji znova lahko poskušali napasti kake druge jetnišnice, kjer so istotako zaprte ugledne osebnosti prejšnjih režimov. Bivši predsedniki romunske vlade Tatarescu. Gigurtu in Argetoianu, ki so bili prav tako aretirani, so zaprti po naročilu podpredsednika vlade Horia Sime v notranjem ministrstvu.
Bukarešta, 28. nov. m. TCP. Nekoliko uglednih predstavnikov starih režimov, ki jih je včeraj aretirala legionarska policija, so spustili na svobodo. Njihova stanovanja so močno zastražena, da so na ta način te osebe zavarovane pred morebitnimi napadi.
Bukarešta, 28. nov. m. TCP. V soboto, 30. novembra, to je na dan obletnice pogreba Codreana in ostalih-Megionarskih voditeljev, bodo v znak žalosti prepovedane vse prireditve po vsej Romuniji.
Bukarešta, 28. nov. m. TCP. Komisija za revizijo političnih procesov za zadnjih deset let je včeraj zaslišala polkovnika Precupa, ki je bil lt'la 1938 s še nekaterimi častniki obsojen na 20 let prisilnega dela zaradi poskusa atentata na bivšega kralja Karla. Po prihodu generala Antonesca na oblast so polkovnilia Precupa spustili na svobodo.
Bukarešta, 28. nov. m. TCP. Kmetijsko ministrstvo je imenovalo posebno komisijo za pročeva-nje melioracije močvirja donavske delte.
Bukarešta, 28. nov. m. TCP. S sklepom ministrskega sveta je zaplenjeno premoženje bivšega ravnateljstva judovskih bančnih podjetij »Marma-ros Blank in Comp.c, »Tabacovici«, Rihard Sepkos, kakor tudi premoženje Aleksandra Garvina, ravnatelja judovske Industrijske banke.
Bukarešta, 28. novembra, m. (TCP.) Predsednik kasacijskega sodišča Lupti, ki je bil imenovan za predsednika preiskovalne komisije, ki je pregledovala poslovanje prejšnjih romunskih režimov, je danes opoldne ostopil s svojega položaja, očividno v znak protesta zaradi dogodkov v Žilavi.
Bukarešta, 28. novembra, m (TCP.) Prcfekt policije v Bukarešti Savoianu je bil odstavljen ter je na njegovo mesto imenovan Palangeanu, bivši adjutant kralja Mihaela za časa njegovega prestolonaslednikovanja.
Oslo, 28. nov. AA. DNB. Nemški minister dr. Gobbels je prispel danes dopoldne v Oslo, kjer bo ostal več dni. Na postaji ga je sprejel nemški komisar Terbovven in poveljnik netnškiii čet general v. Falkenhorst. Ko je obšel častno četo, je Gobbels v spremstvu generala Falkenhorsta odšel na vojaško pokopališče, kjer je položil venec na grob padlih vojakov, ki so padli x borbah na Norveškem,
Nov način prisilnega dela v Sovjetski Rusiji
Pred kratkim je vrhovni sov jet izdal posebni tukaz«, s katerim uvaja takozvane «de-love rezerve v sovjetski industriji. «Ta ukaz bi naj sovjetski industriji priskrbel dovoli kvalificiranega delavstva, to pa zaradi tega, ker to zahtevajo sedanje izredne razmere v svetu. Z istim ukazom so bile uvedene za delavsko mladino posebne šole. ki se dele v tri skupine in sicer 1. rudarske šole za delavsko mladino, ki bo delala v raznih rudnikih in sličnih podeitiih. 2. železniške šole, kjer bodo šolali mlade delavce za železniško službo in za vsa dela pri železniški industriji in 3. splošne delavske šole za tovarniško izobrazbo. V te šole bodo poklicali delavsko mladino, ki je stara 16—17 let, v tretjo skupino tudi mlajše delavce. Vrhovni sov jet ie tudi že določil, koliko mora vsaka skupina poslati takih delavskih učencev v te šole. Kolhozi morajo na vsakih 100 mladih članov poslati v šolo po dva gojenca, mestni sovjeti pa več in to po skali, ki jo bo določil vrhovni sov jet.
Sovjetska vlada misli, da bo na ta način vsako leto izšolala do 800.000 mladih delavcev, ki bodo imeli tudi nekakšno strokovno izobrazbo. Šolanje bo trajalo dve leti. mladi delavec bo pa zalo moral ostati v podjetju, kamor ga bo poslala vlada, vsaj štiri leta. Te šole in vse razporejanje delavstva po obratih bo poslej vodil Moskalov. Ko bodo ti delavci opravili to svoje šolanje, bodo morali za štiri lela na delo po podjetiih, kamor jih bo pošiljal Moskalov in sicer bodo tem prejemali plačo, ki io bo določil isti Moskalov s svojim komisarijatom.
Sovjeti ja ie več let oznanjala svelu, da je država, kjer ni več brezposelnih. Slavila se je, da je odpravila zasebno lastnino in že samo lo dejstvo bo delavstvo tako osrečilo, da se bo v Sovjetiji delavec čutil najbolj svobodnega in gospodarja države. Sedaj pa se ie zgodilo drugače. Mestno prebivalstvo se po Sovjetiji sicer veča, kar pomeni, da se industrija širi tako, da rabi večji dotok s podeželja. Toda ravno v teh časih morajo biti kmetje v Sovjetiji tako zadovoljni, da se ne selijo v mesta, če to že ni nujno. Ker se kmečki delavec več ne seli v obrate, kjer se že uvaja prisilno delo, ie sovjet sprejel ta svoj zadnji sklep, ki čisto navadno odreja »mobilizacijo« delavstva. Mladi delavec bo mobiliziran od šole naprej in poslej na delo prikovan z verigo, ki mu jo bo vezal Moskalov-Ijev komisarijat. Zaradi zahtev sovjetske vlade da nai se pospeši vojna proizvodnja ie bil v Sovjeliii odpravljen sedemurni delavnik, sedaj pa se uvaja prava mobilizacija delavstva. Delavec ni več niti najmanj svoboden v ničemer, postal je nameščenec države, ki ii mora no vsiljeni mezdi opravljati roboto. Včasih so v Sov-jetiti slavili stahanovce, sedaj so pa morali ukazati prisilno delo po prisilnem šolanju.
Po komunističnem nauku pa se bodo ti delavci v šolah poleg stroke učili tudi političnega delovanja. To stroko bodo po starih receptih v Sovjetiji poučevali policijski agenti, to je nameščenci GPU in mladi delavci po šolah v tovarnah ne bodo satno pospeševali strokovno delo, ampak hkrati tudi denuncirali in vohuni i svoje delavske tovariše. Nikjer delavec ne bo tak suženj, kakor v Sovjetiji.
Zakaj je letos manj pšenice
Belgrad, 28. nov. m. Zaradi vojne se pšenica iz čezmorskih držav ne more uvažati v evropske ter se morajo zato te same oskrbovati. Po podatkih, ki prihajajo iz vojvodinskih krajev, so letos tamkajšnji kmetovalci pridelali 50% mani ko lani. Ta pojav tolmačijo na več načinov. Mislijo pa, da je kriva slabe vegetacije ostra zima in kratka spomlad. V strokovnih krogih menijo, da je temu krivo tudi pozno pobiranje koruze, ker se je zakasnilo zaradi vremenskih razmer kakor tudi zaradi priprav raznih režimov v trgovini s pšenico. Prav tako menijo, da je tudi prisilen odkup in maksimiranje cen pšenice eden od vzrokov, če ne eden glavnih, zaradi česar je bila žetev pšenice letos manjša.
V Albaniji pričakujejo italijansko protlofenzivo
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 28. nov: AA. Štefani. Službeno ioročilo št. 174 glavnega stana oboroženih sil se
[lasi:
Včeraj so na grškem bojišču čete 11. armade in več točkah izvedle protinapade, ki so bili kronali z uspehom. Dve letalski eskadri, sestavljeni i več sto letal, sta sodelovali taktično skupaj s topenskiini silami in bombardirali poleg tega udi naslednje sovražnikove vojaške cilje: leta-išče v Kozaniju, kjer je bilo uničenih devet leni, med temi pet zažganih, letališče v Florini, [jer je bilo uničenih pet lovskih letal in bom-mrdirana železniška postaja v Florini. Vsa naša cfala so se vrnila.
Rim, 28. nov. AA. Štefani. Opaža se, da zadnje (ni grška uradna poročila ublažujejo ton in priplavajo celo »majhne uspehe«, ki jih dosegajo ita-ijanske čete pri tem, ko zadržujejo grško napredo-ran.je. Celo londonski radio s precejšnjo dozo vOde azredčuje svoje vino in priznava, da je velika iktivnost italijanskega letalstva, ko je nastopilo po 100 letal samo v enem dnevu, znatno onemogočila nanevre helenskih armad. Druga angleška agencija Exchange Telegraph« poroča iz Aten, da se Ita-ijani hrabro bore in da so se utrdili na planinah aliodno od Korče, dočim na odseku pri Argiroka-itru nudijo odpor. Ista agencija poroča, da so bile ;rške predhodnice zadržane pred Podgradcem, za [aterega je grško poročilo reklo, da se nahaja že !0 km za hrbtom grških čet.
Grška poročila
Atene, 28. nov. t. Poročilo št. 32 grškega ge-icralnega štaba se glasi:
Grške čete razvijajo svoje uspešne operacije ia albanskem ozemlju dalje. Naše letalstvo pa velikim uspehom bombardira zbiranje sovraž-lih čet, vojaške kolone, ki prihajajo na bojišče pr postojanke sovražnega topništva. — Sovraž-likovo letalstvo je na fronti močno delovalo, lombardiranih je bilo nekaj vasi v Epiru, na itoku Krfu in na Kreti. Nekaj bomb je padlo na iristanišče v Patrasu.
Delovanje angleških letal
Atene, 28. novembra, t. Poročilo angleškega le-alskega poveljstva se glasi: V torek so naši bomb-liki izvedli uspešne napade na pristanišče in ladje 1 V a 1 o n i v Albaniji, kjer je bilo eno sovražno etalo sestreljeno. Naši bombniki sodelujejo tudi pri lombardiranju italijanskih čet v Albaniji ter pro-netnih križišč v njihovem zaledju.
Zasebni Reuterjev dopisnik v Atenah poroča, la so izvidniki opazili močna zbiranja italijanskih et na severni fronti. Mnogo topništva, ki je bilo irej v utrjenih postojankah ob jugoslovanski meji, e bilo odpeljanega na odsek pri Podgradcu, ;jor Italijani očividno pripravljajo protisunek. Sre-lišče italijanskih protiofenzivnih priprav je v Mo-;ri, 10 km daleč od Podgradca. Tudi na jugu, pn irgirokastru, so italijanske čete nastopile v okrep-jenih edinicah in kažejo vedno večji odpor. Pred irgirokastrom trajajo že več kakor 24 ur srditi
Nj. Vis, kneginja Olga v prvi ženski realni ?imnaziji v Belgradu. Kneginjo je spremljal pomočnik prosvetnega ministra g. Boško Bog-danovič
boji, toda do danes dopoldne pravijo poročila, da Grki nadaljujejo svoj pritisk in italijanske okrepitve za enkrat grškega previdnega napredovanja niso mogle ustaviti. Italijanske okrepitve ne prihajajo več v Albanijo skozi Valono in Drač, marveč skozi najbolj severno luko San Giovanni di Medua, kamor prihajajo ladje s severnega dela Jadranskega morja.
Z naše meje
Belgrad, 28. nov. m. Iz Peči prihajajo zelo zanimive podrobnosti o bojih na grško-italijan-skem bojišču in o padcu mesta Podgradca. Ves dan pred zavzetjem Podgradca so se razvijali ogorčeni boji v njegovi okolici. Predvčerajšnjim so grške čete dobile povelje, da izvrše napad. Na več mestih so se vojaki borili na nož. Italijani so po hudem odporu izpraznili mesto, nakar so Grki vkorakali. Grki so takoj izmenjali oblasti ter postavili svoje uradnike. Grške čete so nadaljevale or>eracije na cesti, ki vodi iz Elbanasa v Tirano. Korakale so od pogorja Pindus proti plamimi Kamija ter ob
reki Škumbi. Včeraj je v področju reke Sumbe prišlo do zelo ogorčenih bojev. Italijani se umikajo po naprej določenem načrtu ter v nekaterih mestih dajejo odpor. Na sektorju okoli Korče so bili včeraj prav tako srditi boji. Grki so napredovali severno od Moskopolja. Od mesta Sipek a, ki ga imajo Grki v svojih rokah, ne vodi dalje nobena cesta. Zato je napredovanje tudd zelo otez-kočeno. Grške čete so se začele hitro utrjevati v zasedenih krajih. V področju planine Pindus so grške čete iz mesta Konice prešle v napad in korakajo po cesti, ki vodi v Predmeti. Tu se vodijo silno ogorčene borbe.
Afriško bojišče
Nekje v Italiji, 28 nov. t. Poročilo št 174 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah na afriškem bojišču se glasi:
V Rdečem morju je 26. t. m. zjutraj naša podmornica »Galileo Ferrari« izstrelila tri torpeda proti trem ladjam v sovražnikovem konvoju, ki je bil močno zavarovan. Tri ladje so bile zadete v trebuh in so se potopile.
London. 28 nov. t. AFI. General de Gaulle, ki se je vrnil iz srednje Afrike, je imenoval generala Cartrouxa za visokega komisarja »Svobodne Francije« na Bližnjem vzhodu, z delokrogom v Egiptu, Sudanu, Siriji, na Balkanu in v Mali Aziji.
Pomorska bitka v Sredozemlju
Angleškega poročila še ni — Italijansko poročilo priznava, da sta bili zadeti dve italijanski ladji, a tudi dveangleški, po bitki pa da so italijanski bombniki poškodovali še nadaljne tri angleške vojne ladje
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 28. nov. t. V službenem poročilu št. 174 italijanskega glavnega stana je naslednje poglavje posvečeno opisu pomorske bitke med angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami v Sredozemskem morju:
Včeraj popoldne je neki naš pomorski oddelek, ki je križaril južno od Sardinije, stopil v stik z neko angleško eskadro, ki je prihajala od zapada in katero je tvorilo več bojnih ladij, ena nosilka letal in veliko število križark. Naše ladje so stopile v borbo in z gotovostjo zadele in poškodovale križarko vrste »K e n t« in križarko vrste »B i r m i n -g h a m«. Neka sovražnikova granata je zadela eno naših križark, namreč križarko >F i u m e«, vendar pa ni eksplodirala. Eden naših rušilcev, »L a n c i e-r e«, je bil težko zadet in ga je bilo treba privleči do oporišča. Protiletalski topovi naših enot so zbili dve sovražnikovi letali. Sovražnikovo brodovje je po končanem streljanju naglo odplulo proti jugu, pa ga je okrog 20U km od Sardinije dohitelo več oddelkov naših bombnikov »Savoia 79«, v katerih spremstvu so bila tudi lovska letala. Neka nosilka letal, neka bojna ladja in neka križarka so bile zadete z bombami najtežjega kalibra. S stalnimi ogledniškimi poleti smo ugotovili, da se je ustavila neka bojna ladja, na kateri je izbruhnil požar. Prišlo je do spopadov v zraku z našimi lovskimi letali in sovražnikovimi lovci, ki so se dvignili z ladje letalonosilke. Pet sovražnikovih letal je bilo zbitih. Eno naše letalo in eno ogledniško letalo se nista vrnili domov.
Rim, 28. nov. t. Štefani objavlja daljše poročilo, v katerem navaja, da je italijansko vrhovno poveljstvo že objavilo podatke o spopadu med skupinami angleških in italijanskih vojnih ladij, medtem ko angleška admiraliteta ni vedela nič drugega povedati, kakor da njene ladje niso mogle priti v stik z italijanskimi, ki da so takoj spremenile smer. Danes angleška poročila navajajo italijansko službeno poročilo ter s tem dokazujejo, da so italijanska vojna poročila vedno točna. Angleži so šli tako daleč in so dali celo podrobnosti o ladjah, o katerih italijanska admiraliteta priznava, da so bile zadete. Ker so bili Angleži tako ljubeznivi, jim je treba uljudnost vrniti in navesti imena angleških ladij, ki so bile v tej bitki zadete. To sta: ena križarka vrste »K e n t« 10.000 ton z 8 topovi 203 mm in 6 topovi 102 mm, 20 strojnicami, 8 torpednimi cevmi in 4 letali, z oklepom 76 mm, ter križarka vrste »B i r-m i n g h a m« 10.000 ton, z oklopnim stolpom, 12 topovi 152 nun, 8 protiletalskimi topovi 102 mm, 20 strojnicami, 6 torpednimi cevmi, z oklepom 102 mm, 3 letali.
Angleži tudi nič ne poročajo o napadu italijanskih letal na skupino angleških vojnih ladij zahodno od Malte, kjer so poškodovala 3 sovražne vojne ladje.
Angleška poročila
London, 28. nov. t. Reuter. Angleška admiraliteta še vedno ni objavila podrobnosti o včerajšnjem stiku med angleškimi in italijanskimi vojnimi edinicami v Jonskem morju. Toda iz priznanja, objavljenega v italijanskem vojnem poročilu, izhaja, da so angleške ladje, ki so iskale stik z italijanskim vojnim brodovjem, z velike daljave zadele dve italijanski edinici, in sicer eno 10.000 tonsko križarko vrste »F i u m e« in en 1900 tonski rušilec vrste
Sovražnosti med Indokino in Sfamom
Vančinvej — predsednik »Japonske Kitajske republike«
Bangkok, 26. nov. AFI. Francoska letala, ki s« prišla iz Indokine. so letela nad siamskiin "jemljem in metala bombe, ki so ranile večje šte-'ilo siamskih vojakov. Siamska bombna letala so 'detcla in sovražnika pregnala ter se za bombni napad takoj maščevala.
Na reki Mekong je prišlo do krvavih prask med predstražami indokitajske in siainske vojske. Siainske čete so hotele prekoračiti reko, toda zasuli hudega sovražnega ognja svojega načeta niso izvedle.
Vančinvej ponuja mir ^ankajšek odgovarja: izdajalec... I
Tokio, 28. nov. t. Domei: Neodvisna kitajska vlada v Nankingu je danes imenovala svojega Predsednika Vančinveja za predsednika kitajske republike. Vančinvej je bil na čelu kitajske vlade v Nankingu, ki so jo ustanovili Japonci za vse ozemlje, ki so ga japonske fote na Kitajskem zasedle do marca meseca 1910 ''nponska vlada bo takoj stopila v stik s kitajsko Jlado, da bo sedaj, ko obstaja redna kitajska "jf-ava s svojim državnim poglavarjem, ž njo podpiše pakt o sodelovanju. Vančinvej bo verjetno 'udi |k)dpisal pakt o vstopu v trojno zvezo. Van-finvej je ob piiliki svojega imenovanja za pred-8°Juika kitajske republike izjavil, da je to sedaj
zadnji poziv maršalu Čankajšeku, naj opusti vojskovanje proti Japonski in naj sklene mir, ki je za obnovo Kitajske tako potreben.
Cunking, 28. nov. t. Tass: Maršal Cankajšek je v zvezi z nastopom Vančinveja kot predsednika takoimenovane kitajske republike v Nankingu izjavil, da takšne republike no pozna. Vančinvej in njegova vlada so izdajalci kitajskega naroda. ki so se pustili od Japonske za svoje izdajstvo nad lastnim narodom plačati. Kitajska se bo borila naprej in tako dolgo, dokliv bo en sam japonski vojak na kitajskem ozemlju. Takrat bo kitajski narod tudi obračunal s svojiui izdajalci v najtežji uri njegove zgodovine.
Amerika bo Kitajcem pomagala »dokler bodo v stiski«
Washington, 28. nov. AA. Reuter: Ravnatelj oddelka za posojila, Johns, je izjavil na včerajšnji konferenci s poročevalci listov: Vse, dotlej, dokler bodo Kitajci v stiski, se bomo trudili, da jim pomagamo in da bomo z njimi v prijateljskih odno-šajih. Johns je dalje dejal, da bo posojilo, ki ga Kitajska prosi v USA, sklenjeno na temelju nakupov. ki jih bo USA izvršila na kitajskem, posebno tistih kovin, ki so potrebne za narodno obrambo. Johns je dalje izjavil, da mu ni nič znanega o kakem posojilu, ki bi se naj že bilo podelilo Kitajski.
»L a n c i e r e«. Sestreljeni sta bili dve italijanski letali.	.
»Fiume« 1929-31, 10.160 ton, dolžina 182 m, širina 20 — 60 m. IIP 95.000, hitrost 32 milj, 8 topov po 203 mm, 12 topov po 100 mm, 8 torpednih cevi.
»Lanciere« 1900 ton, hitrost 39 milj, oborožen s 4 topovi po 120 nun, 6 torpednimi cevmi, najmodernejše vrste.
Pomorske bitke v Indijskem morju
Riin, 28. nov. A A. Štefani: Poročilo londonskega radia, da so angleška letala napadla v Indijskem oceanu italijanske vojne ladje in potopila neko matično ladjo za letala in nevarno poškodovala dve drugi vojni ladji, označujejo pristojni krogi v Rimu kot izmišljeno. V Indijskem oceanu ni bilo nikakršnega boja med angleškimi letali in italijanskim vojnim ladjevjem. Nasprotno, izjavljajo rimski krogi, da so angleške vojne ladje, ki so se skušale približati obali imperija, obrežni topovi in letala prisilili k umiku!
Kairo, 28. nov. t. Reuter: Poročilo angleškega vrhov, poveljstva na Bližnjem vzhodu se glasi:
Angleške patrole še nadalje vznemirjajo sovražnika v odsekih pri Galabatu in Kassali. Na drugih bojiščih se ni zgodilo nič posebnega.
Soboliev o obiskih v Sofiji
Bukarešta, 28. nov. m. Generalni tajnik sovjetskega narodnega komisarijata za zunanje zadeve Soboljev je prispel v Bukarešto, kjer se bo nadalje udeleževal sej mednarodne donavske konference. V Ruščuku je sprejel tudi časnikarje, kjer jim je dal tole izjavo:
»Na podlagi razgovorov, ki sem jih imel v bolgarski prestolnici, lahko ugotovim, da se razmere na Balkanu razbistrujejo. Prepričan sem, da tako Bolgarija kakor tudi Turčija ne želita vojne. Drugače sem pa za časa svojega kratkega bivanja v bolgarski prestolnici dobil najlepši vtis o bolgarskem narodu.«
Nazadnje je Soboljev odločno zanikal vse vesti o dozdevnih revindikacijah Sovjetske zveze za Moldavijo.
Iz Francije
Krivci poraza pridejo kmalu pred sodišče
Vichy, 27 novembra, t. I.eon Blum, Daladier in general Camelin so bili, kot je bilo že javljeno. privedeni iz gradu Chazeron v zapore v Bousserole, od koder bodo j>oklicani pred sodišče v Riomu, da se zagovarjajo zaradi zločinov, katerih so obdolženi. Bivši ministrski prec.sednik Revnaud in bivši notranji minister Mandel, ki sta bila v gradu Chazeron v »upravnem zaporu«, sta pa bila prepeljana v hišo ▼ Pellevcsin. kjer čakajo nadaljnjih ikrejMv naslednji bivši francoski državniki iu politiki: Ma-ry Dormov (Blumov notranji minister), Vincent Auriol (Blumov pravosodni in finančni minister), Moch (Blumov državni podtajnik za letalstvo in še razno drugo), Pomaret (večkratni minister ljudske fronte za gospodarske resore), Paul Luis \Veiller (plavili dobavitelj letal za francosko armado) .Grumbach, Schramck. Ray-monn Philipps, Montel, Marcel Bloch Devoitine, Jacqe« Montel, same Blumove veličine v parlamentu, industriji ali državni upravi.
Dijaški nastopi v Parizu
Pariz. 28. nov. t. AFI. V Parizu je prišlo do hujših dijaških naslonov proti nekaterim posameznim Nemcem. Slišali so se vzkliki na generala de Gaullea. Fn.ncoska policija je nastopila ob sodelovanju nemških vojaških oblasli in so bili demonstranti razgnani. Padlo je tudi nekaj strelov. Nemške vojaške oblasti so nato univerzo zaprle, večje število dijakov pa prijele in jih odpeljale proti vzhodu v koncentracijska taborišča.
Berlin, 28. novembra. AA. DNB. Kakor izve DNB namerava Nemčija poslati milijon stotov krompirja za francosko civilno prebivalstvo. Dozdaj je bilo poslanih že 60.000 slotov v Francijo.
Nemški napad na Plymouth
Nemška poročila
Berlin, 28. nov. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Daljnometni toj>ovi vojne mornarice so streljali na zbirajoče se ladje v Doveru. Neugodne vremenske razmere so omejevale delovanje letalstva. Navzlic temu so letala metala bombe v noči med 26. in 27. novembrom in včeraj na London in na Avenmouth. Eno bojno letalo je snoči v nizkem poletu napadlo neko tovarno orožja pri Berntislandu in doseglo dva uspešna zadetka na neko veliko delavnico Razen tega so bili bombardirani Grimsby, letališče Great Drelield in neko letališče pri Lincolnu. Doseženih je bilo več uspelih zadetkov.
Preteklo noč je več angleških letal z bombardiranjem poškodovano več stanovanjskih hiš v za-padni Nemčiji. Ubite so bile štiri osebe, več pa ranjenih. Zbita so bila štiri sovražnikova letala. Izgubili smo pet letal.
f 00.000 kg bomb na Plymouth
Berlin, 28. nov. AA. DNB. Delovanje nemškega letalstva je bilo včeraj omejeno zaradi neugodnih vremenskih razmer. Navzlic temu pa so močni oddelki lahkih nemških bojnih sil napadli London in poškodovali več hiš in zanetili požar. Izvedeni so bili tudi napadi na posamezna mesta in letališča v južnih grofijah. Močnejši oddelki nemškega letalstva so napadli preteklo noč luko P 1 y m o u t h , na katero je bilo vrženih več kot 100 tisoč kilogramov eksplozivnih in več tisoč za-žigalnih bomb. Ponoči so bile vremenske razmere ugodne in so bili napadi izvedeni z lahkoto. Učinek napadov je bil hud. Težko so bile poškodovane pristaniške naprave, v katerih je izbruhnilo več požarov. Nekoliko po polnoči so britanska letala letela nad zunanjim pasom porenjskega industrijskega področja Vrženih je bilo več bomb brez posebnega učinka. Porušenih je bilo nekaj stanovanjskih hiš, v katerih so stanovali industrijski delavci.
Angleška poročila
London, 28. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči je sovražnik izbral za cilj svojih napadov v glavnem neko mesto v južnozahodnem delu Anglije (Plyinouthl). Na London in na predmestja je padlo manj bomb Na splošno pa je bil sinočni napad mnogo hujši od napada v prejšnji noči. Mesto na južnozahodni strani Anglije, ki je bilo napadeno, je mnogo trpelo. Napad nanj je trajal celih 6 ur in do pol treh zjutraj sploh ni prenehal. Zažiga.ne bombe so povzročile požare. Zrušenih je nekaj stanovanjskih hiš in nekaj skladišč. Škoda je z vojaškega stališča neznatna. Nekaj bomb je padlo na londonsko okolico, nekaj pa na škotsko. Škoda nikjei ni velika. En sovražni bombnik je bil sestreljen.
Minister Woolton, napoveduje varčevanje v prehrani Anglije
London, 28. nov. t. Lord Woolton. minister za prehrano, je danes govoril na občnem zboru družbe za ohlajevalne aparate za živež ter med drugim dejal
Anglija bo morala spremeniti svoj način življenja. Angleško ljudstvo je živelo mnogo boljše, kakor si je mogel predstavljati katerikoli narod za časa vojne. Ohlajevalne ladje, ki so nam doslej dovažale razne živežne pridelke, bodo uporabljene za druge namene Ne bomo več jedli jabolk, hrušk, aprikoz. grozdja, banan Vse to za življenje ni bistveno potrebno, kadar se nahajamo v
vojni. Prav tako bo postalo potrebno, da bomo morali varčevati tudi s tistim ladijskim prostorom, v katerem smo dosedaj dobivali meso v tolikih količinah in tako poceni. Toda kljub velikim izgubam angleškega ladjevja lahko rečem, da za bodočo zimo ni treba biti nobenemu v skrbeh, v kolikor tiče prehrane. Verjetno bo treba nekatere živežne pridelke in izdelke nekoliko omejiti, toda zaenkrat še niso bili sprejeti nobeni sklepi. Vlada bo v bodoče še v veliko večji meri razvila način skupne ljudske prehrane v javnih kuhinjah, predvsem po tovarnah in po šolah. Na splošno pa se smemo pohvaliti, da smo glede prehrane zavarovani proti vsaki »bliskoviti vojni«.
Na Nemčijo
London, 28. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Angleški bombniki so ponoči osredotočili svoje napade na žeiezniške zveze čez reko Ren. Bombardirana sta bila železniška postaja in veliki železniški most v Kolnu. Nekaj bomb je padlo na most. O uspehu še ni poročil.
London, 28 nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči so skupine naših bombnikov z velikim uspehom napadle številne vojaške cilje v Nemčiji. Glavni napad je veljal vojaškim napravam in tovarnam za orožje v Kolnu, kjer so bila povzročena razdejanja. Druge 3kupine so bombardirale pristanišča Ant\verpen, Boulogne in Le Havre, kjer je bilo opaziti premikanje splavov in ribiških ladij. Pri Kolnu so letalci opazili, da so požari, ki so bili povzročeni od angleških bomb pri napadu prejšnjo noč, še vedno goreli na obeh straneh Rena, kjer je bilo zadetih od zažigalnih bomb 30 velikih skladišč.
Angleški bombniki so napadali Koln takorekoč vso noč in so povzročili veliko škodo. Na obeh straneh velikega Hohenzollernskega mostu so nastali požari. Eden je bil poldrugi kilometer dolg. Požari in eksplozije so nastale tudi na raznih drugih blagovnih železniških postajah in skladiščih v Kolnu in okolici. Ena eksplozija je trajala pol minute. Napad naših bombnikov je promet čez to glavno prometno žilo iz Nemčije v zasedene dežele hudo poškodoval.
V Londonu zanikajo, da so angleški bombniki bombardirali Marseille
London, 28. nov. t. Reuter Na merodajnih mestih še vedno proučujejo protest francoske vlade zaradi bombardiranja Marseillesa, toda že v sedanjem razvoju preiskave lahko odločno zanikajo, da hi bila letala angleškega porekla bombardirala Marseille.
Selitev Bolgarov
Sofija 28. nov. A A. fz Dobriča poročajo, da se je doslej izselilo iz severne Dobrudže 42.000 Bolgarov, in sicer izvečine » južno Dobrudžo. Bolgarska delovna služba je do danes poiskala in pripravila 6.800 stanovanj, k so jih zapustili romunski kolonisti. Ta stanovanja so na razpolago bolgajskim priseljencem. Nadaljnjih 6.000 stanovanj bo prav v kratkem pripravljenih.
-s.	-
Ankara. 28. novembra m (TCP.) V okrožjih Kars, Kanširi in Diabehiru so razpisane naknadne volitve za veliko narodno skupščino zaradi izvolitve poslancev namesto umrlih članov skupščine. Imena kandidatov republikanske stranke edinstva bodo sporočili prihodnji teden.
GjOApCrdaK&t/jO
Uredba o prometu koruze
V sredo je bila podpisana uredba o prometu s koruzo, ki je bila že dalj časa pričakovana iu ki vsebuje dve glavni določbi: cena je določena na 250 din, obenem pa se tudi za koruzo uvaja prisilni odkup.
bamo besedilo uredbe je naslednje: Cl. 1. Koruza pridelka leta 1040 iu prejšnjih let se ne more prodajati niti kupovati iznad cen po tej uredbi. Kot osnovna cena bo služila cena za 100 kg zdrave, rešetaue, rumene koruze v zrnu z največ 14% vlage franko nakladalna postaja v proizvodnem ]>odročju. Ta cena ne more biti višja od 250 din. Cena za 100 kg zdrave, rešetaue, rumeno koruze s 2ti—28% vlage ne sme biti višja kot 200 dinarjev, za vsak odstotek vlage manj se maksimalna cena povečuje za nadaljne 4 dinarje. Te cene veljajo za producente. — Za belo koruzo velja ista osnovna cena z dodatkom 5%, za činkvautiu ista cena z doplačilom 20%. — Na osnovi te cene bodo odredile splošne upravne oblasti druge stopnje po zaslišanju urada za nadzorstvo cen za svoje področje izven proizvodnega področja maksimalne paritetne cene za naravuo sušeno in umetno sušeno koruzo. V paritetno ceno pride osnovna cena in prevozni stroški ter kalo. — Trgovinski minister bo v sporazumu s hrvatskim banom odredil okraje, ki pridejo v produkcijsko področje. — Osebe, ki se bavijo s prometom koruze na debelo, morejo prira-čunavati zgornjim stroškom dokazane prevozne stroške in dodatek za režijske stroške, kalo in svoj zaslužek največ do 12 din za 100 kg. — Urad za nadzorstvo cen bo odredil višino dodatka, katerega lahko dodajo ceni na debelo trgovci na drobno za režijske stroške in zaslužek. — Maksimalne cene koruzne moke na debelo in drobno bodo odredile za svoje j)odročje po zaslišanju urada za nadzorstvo cen upravne oblasti druge stopnje.
Cl. 2. V svrho zavarovanja preskrbe prebivalstva in vojske so lahko predmet prisilnega odkupa vsi presežki koruze in koruzne moke, za kar se smatrajo naslednje količine: 1. Pri producentih, ki razpolagajo z zalogo od 100—500 kg koruze v zrnu ali koruzne moke, polovica presežka nad njih lastnimi gospodinjskimi in gospodarskimi potrebami, pri producentih, ki razpolagajo z nad 500 kg koruze v zrnu ali koruzne moke, dve tretjini presežka nad njihovimi gospodinjskimi in gospodarskimi potrebami. 2. Pri ostalih lastnikih — fizične ali pravne osebe — razen producenlov, vse količine, ki presegajo njih gospodinjsko in gospodarsko potrebo. Trgovinski minister more v sporazumu s hrvatskim banom za primer potrebe odrediti pri producentih kot presežke, ki se lahko prisilno odkupijo, tudi večje količine zalog kot so navedene.
Cl. 3. Prisilni odkup koruze v zrnu in koruzne moke bodo izvrševale splošne upravne oblasti prve stopnje na zahtevo in za račun Priv. izvozne družbe odnosno Pogoda. Te oblasti bodo izvršile v sodelovanju s Priv. izvozno družbo ter Pogodom odkup tudi na zahtevo in za račun aprovizacijskih ustanov, katerim poverijo splošne upravne oblasti druge stopnje preskrbo prebivalstva določenega področja. Podrobne odredbe,0. prisjlno.m odkupiti«,napisal s pravilnikom trgovinski minister v JpoVazulrtu z notranjim in kmetijskim ministrom, na Hrvatskem pa-hrvaški ban.. S tem pravilnikom se lahko pred-j piše tudi obveznost prijave količin koruze in koruzne moke, ki jih imajo lastniki, kakor tudi kazenske odredbe za kršitev tega predpisa.
Cl. 4. Prisilni odkup se bo izvrševal po maksimalnih cenah, predpisanih s to uredbo. Za trgovce se priračunavajo priznani stroški in zaslužek po določbah te uredbe.
Cl. 5. V svrho enakomernega oskrbovanja po-
Kruh iz bele, odnosno enotne in koruzne moke
Ban dr. Marko Natlačen je na podstavi čl. 7. Uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom izdal dne 27. novembra naslednjo odredbo:
Čl. 1. V vseh pekarnah dravske banovine se sme izdelovati iin prodajati razen ljudskega kruha tudi kruh, izdelan iz 75% krušne in 25% koruzne moke. — V času do 31. decembra ie dovoljeno izdelovati kruh tudi iz moke, ki vsebuje 75% bele ter 25% koruzne moke.
Čl. 2. Za primer jx>manjkanja krušne moke ter koruzne moke smejo pekarne v času do 31. decembra izdelovati izjemno od predpisov čl. 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom tudi kruh iz bele moke.
Čl. 3. Kruh iz krušne in koruzne moke se prodaja v komadih, težkih 1 kg, komad po 5 din. — Kruh iz bele in koruzne moke se prodaja v komadih, težkih po 8 dkg, komad po 6 din. — Beli kruh se prodaja v komadih, težkih 96 dkg (alii 48, odnosno 24 dkg) po 8 din (odnosno 4 in 2 din).
Čl. 4. Prekrški te uredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Dobava riža za potrebe Slovenije
Ljubljanska lušcilnica riža je prejela potrebne količine riža in to za tromesečje oktober, november, december, kakor je to interesente že pred ča-samo naravnost oobvestila.
Ta riž bo pričela luščilnica razpošiljati takoj, čim bo urad za kontrolo cen v Belgradu določil cene rižu.
Za tromesečje oktober, november in december je razdelitev izvršena na osnovi prodajnih statistik v&eh jugoslovanskih luščilnic za leta 1937, 1938, 1939 »n znaša za navedeno tromesečje dodeljena količina 26% letnega povprečja vsakega kupca za navedena tri leta.
Kdor misli, da je s to razdelitvijo prikrajšan, naj najkasneje do 10. decembra t. 1. sporoči »Prevodu« svojo pritožbo, v kateri naj navede:
1.)	letne količine riža, ki jih je v navedenih treh letih kupil pri jugoslovanskih luščilnicah;
2.)	letne količine riža, ki jih je v navedenih treh letih uvozil direktno iz inozemstva.
Pritožbi je priložiti seznam faktur domačih luščilnic Ln seznam carinskih deklaracij, na temelju katerih, ie bil riž uvožen. Priložiti je dalje originalne fakture in carinske deklaracije, katere se takoj po vpogledu vrnejo. Količine, kupljene pri raznih domačih trgovcih ali pa v Južni Srbiji, se ne bodo upoštevale, ker je v tem pogledu tudi v bodoče vsakdo navezan na svojega dosedanjega dobavitelja. Vsi detajlisti dobe torej riž pri svojih grosistih, kolikor ga že poprej niso prejemali direktno od luščilnic.
Prevod bo j>o pregledu osnovanosti in točnosti posameznih pritožb upošteval vse utemeljene za-Uteve in na tej osnovi bo izdeLma nova definitivna
sameznih krajev se upeljejo odpremna dovoljenja za prevoz koruze in koruzne moke iz proizvodnega področja v ostale kraje. Brez teh dovoljenj ne morejo odpremljati železnice itd. koruze in koruzne moke. Izjemo tvorijo: poštne pošiljat ve in pošiljatve vojnih oblustev. Iiavno tako ne morejo brez teh dovoljenj prevažati koruze in moke v večjih količinah nad 1000 kg niti ostale osebe ali za svoj ali za tuj račun. Odpremna dovoljenja izdaja Priv. izvozna družba odnosno Pogod na Hrvatskem.
Cl. 6. Za proizvodnjo špirita ali za kakšno drugo industrijsko ali obrtno svrho, razen za proizvodnjo koruzne moke, se ne more zdrava in za ljudsko in živinsko hrano porabna koruza porabljati brez odobrenja kmetijskega ministra odnosno hrvaškega bana za področje te banovine. — Podrobne odredbe o preskrbovanju industrijskih in obrtnih podjetij s kmetijskimi surovinami bo predpisal s pravilnikom trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in hrvaškim banom. — Organi finančne kontrole morajo takoj popisati pri vseh tovarnah špirita zaloge koruze in popise dostaviti najkasneje v roku treh dni Priv. izvozni družbi odnosno Pogodu.
Cl 7. Vsa javna in zasebna skladišča morajo proti običajni naknadi dati na razpolago Priv. izvozni družbi odnosno Pogodu svobodne prostore za shrambo koruze in moke pod pogoji, ki bodo predpisani s pravilnikom. V nasprotnem bo splošna upravna oblast prve stopnje na zahtevo omenjenih ustanov uveljavila odlok o prisilnem zakupu teh prostorov za njih ričun in bo s tem odlokom določila višino zakupnine po krajevnih razmerah. Pritožba proti temu odloku ne zadržuje izvršitve.
Cl. 8. Vsi lastniki odnosno zakupniki sušilnic za koruzo morajo proti običajni nagradi dati Priv. izvozni družbi odnosno Pogodu na razpolago svoje sušilnice in vse naprave za sušenje koruze, v kolikor jih ne izkoriščajo. V nasprotnem primeru bo upravna oblast prve stopnje postopala kot zgoraj.
Cl. 0. Trgovci, komisijonarji in ostali posredniki, ki zahtevajo višjo ceno za koruzno moko kot je maksimalna cena po tej uredbi, bodo kaznovani z zaporom do šest mesecev in denarno kaznijo do 100.000 din.
Čl. 10. Kdor brez odpremnega dovoljenja od-premlja ali sprejme na odpremo koruzo ali moko iz proizvajalnega področja v ostale kraje države, bo kaznovan z zaporom do šest mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din.
Čl. 11. Kdor brez dovoljenja pristojne oblasti porablja zdravo in za ljudsko hrano in krmo porabilo koruzo za proizvodnjo špirita ali v kakšno drugo industrijsko ali obrtno svrho razen proizvodnje moke, bo kaznovan z zaporom do šest mesecev in denarno kaznijo do 100.000 din. Z isto kaznijo bo kaznovan oni, ki koruzo pokvari v svrho, da jo porabi za industrijske ali obrtne namene.
Cl. 12. Za vsa ta dejanja odgovarjajo tudi nameščenci fizičnih ali pravnih oseb ali ustanov, katerim je pri pravnih osebah poverjeno vodstvo poslov. — Za denarno kazen odgovarja solidarno z obsojencem tudi lastnik podjetja.
Cl. 12—15. Za postopek so pristojna redna sodišča in sploh veljajo isti predpisi kot o pšenici.
Cl. 16. Finančni minister je pooblaščen dali državno garancijo do zneska 500 milijonov din za posojilo, s katerim si bo Priv. izvozna družba nabavila potrebna sredstva za izvrševanje svoje naloge. ki ji je poverjena s to uredbo.
Odredbe čl. 5. te uredbe ne veljajo za one količine koruze ali koruzne moke, ki so bile dane v odpremo do dne uveljavljenja te uredbe ali pa so tega dne na prevozu.
statistika za razdeljevanje riža v Sloveniji, veljavna za vse razdelitve od 15. decembra t. 1. dalje.
Pritožbe, ki bodo prispele po 10. decembru t. 1., se v tekoči kampanji 1940-41 ne bodo jemale v obzir.
Ponovno poudarjamo, da se bo z razpošiljanjem riža pričelo takoj, ko bo določena cena, katere pa ne določa Prevod, temveč ministrstvo za trgovino in industrijo, urad za kontrolo cen v Belgradu.
Gene riža
Iz Belgrada poročajo, da je že dokončno določena cena riža na debelo. Luščilnice riža bodo prodajale riž tujega izvora po 10.60 din za kg na debelo franko kupčeva postaja. Da pa ne bi nastala konkurenca domačemu rižu, bodo luščilnice riža prodajale inozemski riž po ceni 12 din na debelo. Razlika 1.40 din za kg bo pripadla Priv. izvozni družbi, Pogodu na Hrvatskem in Prevodu v Sloveniji. Te družbe bodo ustanovile posebne sklade v svrho pospeševanja nekaterih kmetskih panog. Razume se, da bo Prevod pobiral to razliko eamo v Sloveniji, Pogod v banovini Hrvatski, Priv. izvozna družba pa v ostalih predelih države.
Za riž iz Južne Srbije je ban vardarske banovine odredil naslednje cene: glazirani riž 12.80 din franko postaja Kočana, ostali riž pa po 12 din. To je cena za veletrgovino.
Kot pravijo v ministrstvu trgovine, cena riža na drobno v državi povprečno ne bo presegla cene 15 din za 1 kg. Nadalje poročajo iz Belgrada, da bodo v kratkem izšla navodila urada ea kontrolo cen o določitvi cen riža na drobno in o načinu prodaje riža. Delno so ta navodila že vsebovana v objavljenem razglasu banovinskega prehranjevalnega zavoda.
Pritrjevanje železnih
Navedba odobritve cen v računih
Kr. banska uprava za dravsko banovino ponovno razglaša na zahtevo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 22. t. m. št. 11.098: Proizvajalci in trgovci na veliko morajo opremiti vse račune, izdane za kontrolirane predmete, z navedbo oblasti, datumom in številko odločbe, s katero se je odobrila prodajna cena, ki je navedena v dotični fakturi.
V smislu navedenega razpisa ministrstva naj trgovci detajlisti odklanjajo prejem računov, ki ne vsebujejo teh podatkov. Vse primere, v katerih bi se proizvajalec ali veletrgovec branil dati tako opremljen račun, je nemudoma javiti pristojni upravni oblasti prve stopnje zaradi uvedbe kazenskega jx>stopanja.
Opozorilo vinogradnikom
Tako slabe vinske letine, kot je bila letos, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Če po vrsti naštejemo, so bile temu krive lanska pozna suša, nato sibirska zima, ki je itak slabo rodovitnost uničila, oziroma mnogo vinogradnikov skoraj docela opustošila ter izredno deževno poletje. Mokrota in hladni jesenski dnevi so zorenje pičle količine grozdja močno zavlekli. Listje vinske trte je pričelo predčasno rumeneti, grozdje pa gniti. Vinogradniki so bili primorani zgodaj trgati, da so rešili, kar se je rešiti dalo. Letošnja splošna trgatev bi se po naravnem razvoju vinske trte sodeč morala pričeti šele okrog 20. oktobra, toda do navedenega časa so bili vinogradi že obrani.
Spričo takega nepovoljnega razvoja vinske trte je bilo za vsakega vinogradnika jasno, da bo treba nekaj ukreniti. Niso bili namreč redki slučaji, da se je grozdje šele začetkom oktobra komaj dodobra zmehčalo, a moralo bi že za silo dozoreti. Zato je bila na posredovanje merodajnih činiteljev izdana uredba o oprostitvi državne, banovinske in občinske trošarine sladkorja za slad-kanje vinskih moštov. Izvedene analize moštov na sladkor in kislino so namreč pokazale presenetljivo rezultate. Med 10 in 15. oktobrom je znašala povprečna množina sladkorja v moštih komaj 15 do 16 stopinj po klosterneuburški moštni tehtnici in 11 do 13 promil kisline. V normalnih vinskih letinah znaša v navedenem času množina sladkorja najmanj 18 stopinj in okrog 8 do 10 promil kisline.
Na podlagi uredbe, ki je izšla v »Službenih novinah« sicer zelo pozno, se je pričelo zbiranje prošenj za breztrošarinski sladkor. Tudi pri predlaganju prošenj so se jx>javile nepredvidene zapreke, ki so vso akcijo močno zavlekle. Prve pošiljke breztrošarinskega sladkorja so začele prihajati v začetku novembra, mnogo vinogradnikov pa je dobilo sladkor šele v zadnjem času. Dasi-ravno 6e je sladkanje izvršilo zelo pozno, ko so mošti ze burno jiovreli, to ni nič nevarnega. Skrbeti pač moramo, da dodani sladkor popolnoma prevre in da ne ostane vino tudi čez zimo sladko, vsled česar bi se nam lahko spomladi pokvarilo. Potrebno je tedaj, da oslajen mošt, ki je bil poprej razsluzen ali izvira od zdravega grozdja, večkrat premešamo in skrbimo za primerno toploto v kleti, ki naj znaša okrog 15 stopinj po Celziju. Tudi z večkratnim dolivanjem segretega mošta, oziroma sedaj že vina, lahko dvignemo toploto sladkane tekočine in s tem pospešimo vretje.
Priporočljivo je tudi, da si za čim boljše pre-vretje nabavimo vzgojene vinske kvasnice, ki jih ima v zalogi Vinarski zavod v Mariboru. O vsem potrebnem, kako je postopati z letošnjimi vini, se lahko tudi poučimo iz dobrega glasila za vinarstvo in kletarstvo. Vinarsko društvo v Mariboru,' Vinarska šola, izdaja list pod imenom »Naše gorice«, pri katerem sodelujejo le priznani vinarski strokovnjaki in praktiki in kjer se najdejo zelo poučni članki. »Naše gorice« izhajajo mesečno in stanejo samo 20 din letno ter se še dobijo vse letošnje številke.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
Graščak Anton baron Codelli na Kodeljevem je prodal Nabavljalni zadrugi grafičnega delavstva
z. z o. j. v Ljubljani, »Dom grafikov«, 2 parceli štev. 179/125 in št. 179/126 k. o. Udmat v skupni izmeri 1934 kv. m za 140.000 din. Isti lastnik je dalje prodal Maksu Dežmanu in njegovi ženi Ani, Ljubljana, Privoz št. 20, parcelo št. 179/127 k. o. Udmat v izmeri 702 kv. m. za 35.000 din.
Jeras Frančiška, železničarjeva vdova, Ljub-ljana-Udmat, Pod ježami št. 1, je prodala Mariji Štrukljevi, zasebnici, Ljubljana - Kodeljevo, Povše-lova ulica št. 86, nepremičnino, parcelo št. 148/2 k. o. Udmat v izmeri 214 kv. m in pare št. 148/5 k. o. Udmat (hiša št. 1 Pod ježami) v izmeri 206 kv. m. za 86.600 din.
Babnik Filip in Ivanka, posestnika, Tomačevo št. 75, sta prodala Kralj Franči, zasebnici, Ljubljana, Šmartinska cesta št. 20, parcelo št. 693/3 njiva k. o. Brinje za 32.000 din.
Blažič Anton, posestnik, Ljubljana, Cesta v Mestni log št. 69, je prodal Dubič Tereziji, Ljubljana, Turnerjeva ulica 24, nepremičnino vi. štev. 2329 k. o. Trnovsko predm. (hiša z vrtom št.69 v Mestnem logu) za 50.000 din.
Jankovič Alojzij, posestnik v Ljubljani, Rožna ulica 21, je prodal Gjura Faniki, jx>sestnici, Ljubljana, Svetosavska ulica 12, parcelo št. 459/7 k. o. Petersko predmestje, I. del v izmeri 240 kv. m. za 25.000 din.
Oblačilne karte
Lani meseca novembra je za racioniranje prodaje in nakupa tekstilij uvedla Nemčija oblačilne karte prav posebnega sistema: na točke. Karta je vsebovala 100 točk, za katere je smel posamezni potrošnik kupiti si posamezne vrste obleke. Kasneje je bilo dodanih še nekaj desetin točk. Za Nemčijo
delov v nemški podmornici
Dve žrtvi
pokolja v Romuniji
Prof. Jorga, bivši ministrski predsednik
General Atrgesiann, bivši ministrski predsednik
je prvi uvedel karte za oblačila Češkomorav6ki pro-tektorat.
Dne 5. avgusta je bila izdana slična karta za oblačila tudi v Holandiji: »Textielkaart«. Holandiji je sledila Norveška 6 svojim sistemom kart za obleko, manufakturo in čevlje, katerega je uvedla septembra. V teku novembra pa so posamezni švicar-si kantoni začeli izdajati 6Voje oblačilne karte. Tako imajo sedaj oblačila na karte v naslednjih evropskih državah: Nemčija, Češkomoravski protekto- ; rat, Holandija. Norveška in Švica. V najkrajšem času bo uvedena oblačilna karta v Belgiji in v Franciji.
Tudi v drugih državah, kjer še karte niso uve. dene, oblastva omejujejo nakupe oblačilnih delov in oblačil in jih razdeljujejo po pravičnih načelih. V Angliji so n, pr. oblastva priporočila prebivalstvu, naj svoje nakupe oblačil omeji na najmanjšo možno mejo. Prodaja je omejena na eno tretjino normalnega obsega.
Borze
Dne 28. novembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,— Memžka marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8,77.271 din, na belgrajski borzi 6,380.000 din, od tega 35.428 v markah po novem in 266.000 mark po starem tečaju, 115.928 šv. frankov in 6.035 dolarjev. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 295.000 din.
Ljubljana — nradni tečaji:
Newyork, 100 dolarjev .... 442500—4485.00 Ženeva, 100 frankov . . . , . 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče: Newyork, 100 dolarjev . , . . 5480.00—5520.00
Ženeva, 100 frankov..... 12711.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin, 100 mark....... 1772.—
Zagreb — zasebni kliring:
Solun, 100 drahem.......41.6S-42.35
Belgrad — zasebni kliring: Solun, 100 drahem....... 41.65—42.35
Curih. Newyork 431, Pariz 9.05, Berlin 172.50 (rez. marke 54, trg. marke 38.50), Madrid 40.00, : London 16.15, Amsterdam 229.50 (nom.), Bruselj 69.25 (nom.), Milan 21.75, Kopenhagen 83.50 (nom.), Stockholm 102.75, Oslo 98,75 (nom.), Helsinglors 875, Budimpešta 84, Belgrad 10, Sofija 430, Bukarešta 225, Lisabon 17.24, Carigrad 350, Atene 300, Buenos-Aires 101.25.
Vrednostni papirji Vojna Skoda ■■
v Ljubljani 443—445 v Zagrebu 443 denar v Belgradu 444 denar
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 58 denar, vojna škoda promptna 443—445, begluške obveznice 77— 78, dalm agrarji 70—71, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 94 50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500— 6.600, Trboveljska 360—370, Kranjska industrijska družba 136 denar,
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 den., agrarji 56 den., vojna škoda promptna 443 den., begi. obveznice 77—78, dalm. agrarji 69.50—70, 6% šumske obveznice 70 do 71, 4% agrarji 52-52.50 (52), 8% Blerovo posojilo 100 den. 7% Blerovo pos. 94.50 den., 7% pos. Drž hip. banke 100.50 den.. 7% stab. posojilo 05 den. — Delnice: Trboveljska 370 do 372.50 (370), Sladk. tov. Bečkerek 700 den.
Belgrad. Državni papirji: Agrarji 58 den., vojna škoda promptna 444 den. (444), begluške obveznice 77—77.50, dalm, agrarji 70 den.. 6% šumske obveznice 69.75 den., $% Bler, posojilo 102 blago, 7% Bler. pos. 95-96 (95.50).
Zitnl tre
Novi Sad. Koruza: Ne notira. — Fii*'; bač. sre.v. beli btez vreče. 2% kasa duphkat 432.50—435. — Tendenca neizpremenjena. — Pr0" met srednii.
\
Sodobne naloge naših oblasti
Znak velike politične zavesti in visoke politične vzgoje pri vsakem narodu je, če se delovanje oblasti med ljudstvom skoraj ue čuti; vse prenaša oblast in njene odredbe s pravilnim razumevanjem in če so še razmere kolikor toliko urejene, se poseg oblasti na razmere v vsakdanjem življenju zelo nialo ali pa skoraj ne čuti. Ljudstvo se pravilno zaveda vseh svojih političnih in javnih dolžnosti ter pravic, oblasti pa tudi opažajo sproti iz dneva v dan, da gre vse življenje v redu naprej. Nikjer se ne uveljavljajo posebni izrastki, nikdo ne skuša izven zakonitih meja doseči kaj več, kakor pa mu dopušča zakon, in zločinstvo ne preseže tiste meje, ki se v sodobnih razmerah in pri sedanjem stanju civilizacije vsiljuje.
Vse to je bilo tedaj, ko so bile razmere umirjene in ko okoli nas in med nami niso krožile begajoče novice o velikih požarih, silnih razdejanjih in groznih pustošenjih, ki jih povzroča sedanja vojska. Toda takoj v začetku moramo poudariti eno: v vojskujočih se državah je oblast takoj z novimi razmerami posegla s silno strogimi zakoni in odredbami na razmere v vsakdanjem življenju. Kdor je poskušal v Franciji, Nemčiji, Italiji ter Angliji ali drugod izrabljati ali rahljati zakonito stanje, češ da vojska prinaša s seboj nemir in zbeganost, ta je bil povsod zelo strogo kaznovan. Ponekod je za take prestopke določena celo smrtna kazen. Samo v tistih državah, kjer je mir, tam se vlade ali oblasti še niso odločile za izredne ukrepe. Bilo je izdanih le nekaj najvažnejših odredb, v bistvu pa ni nobena odredba tako zelo posegla v razmere, da bi se bil način življenja ali pa razlaganje raznih pojavov popolnoma priličilo dogodkom, ki nas od časa do časa pretresajo. Toda zaenkrat bo najbrž v tem pogledu ostalo tako kot je, ker je skoraj nemogoče globlje poseči v dnevni razvoj življenja. Toda vsekakor drži, da zaradi tega vpliv oblasti nekoliko trpi. V korist vsem nam bo, če pojave takega značaja zatiramo in jih sproti izločujemo iz naše okolice ter pri tem podpiramo oblasti tako, da njene odredbe ne bodo ostale brez učinkovitosti.
Odredbe o najnižjih mezdah se cesto prezirajo
V zadnjih mesecih je bilo izdanih že nekaj najnujnejših odredb, ki naj z oblastvenim posredovanjem zaščitijo zlasti našega malega človeka, delavca, nižjega uradnika ali zasebnega nameščenca. Tem slojem je bilo z odredbo o najnižjih plačah že nekoliko pomagano v teh časih hude draginje, (ie se uredbe in pravilniki oblasti povsod pravilno in v redu izvajajo, tedaj je to marsikomu v teh prvih zimskih mesecih že občutno pomagalo.
Toda ravno v tem pogledu se dogajajo zelo žalostne potvorbe in neke vrste sleparije, ki skušajo oblast in njene odredbe izigravati. Povišanje plač pri raznih podjetjih se sedaj večinoma nadzira s tem, da se nadzira višina prijavljene plače pri raznih bolniških blagajnah in pokojninskih fondih. Pri vseh teh ustanovah so plače pravilno prijavljene, toda po raznih podjetjih se na pr. dogaja naslednje: nameščencu poreko, da ga sicer prijavljajo zaradi kontrole za višjo plačo, delati pa bo moral za staro plačo, če sploh računa na to, da bo še lahko ostal pri podjetju v službi. Kljub oblastni odredbi dela nameščenec za nižjo plačo naprej, dasi je pri nadzornih ustanovah prijavljen pravilno in sicer v višini zneska, ki je bil določen po uradnem seznamku o povišanih plačah.
Ponekod se takim načinom izigravanja oblastnih odredb niso upali vdati. Računali so pač lahko na morebitni spor z nameščencem in pa na posledice. Ko je prišla odredba o povišanju plač na dan, se je po raznih podjetjih iz ravnateljskih pisarn zaslišalo čemerno razlaganje, češ da bo treba sedaj pač polovico nameščenstva odpustiti in podobno. Kmalu nato so bile mlajše moči povabljene v rav-nateljske pisarne, kjer jim je bilo omenjeno, da morajo računati z odpustom iz službe, ker podjetje pač ne zmore izdatkov za povišane plače. Začelo se je stokanje in tarnanje in nazadnje je navadno nameščenec iz uradniškega ali stalnega mesta zdrknil na kakšno praktikatntsko mesto; bolje je biti vsaj praktikant ko pa v teh časih postavati po cestah in biti brezposeln. Ponekod v drugih državah so se temu izrabljanju oblastnih odredb izognili na ta način, da je oblast hkrati ukazala, da se zaradi povišanja plač ali mezde številčno stanje zaposlen-cev ne sme izpreminjati, prav tako pa tudi ne njihov značaj službene pogodbe.
Kakšen pa je danes položaj takih praktikantov ali pa praktikantinj po raznih podjetjih? Ponižani
so bili zato, da se je podjetje lahko izognilo določbam oblastne odredbe, poleg tega pa se boje za službe in delajo več ko pa tisti, ki so še lahko ostali v rednem službenem razmerju.
Socialne ustanove naj podpirajo oblast in ščitijo nameščenca
Del nadzorstva nad izvajanjem odredb o najnižjih mezdah opravljajo med drugim tudi razne bolniške blagajne. Njih naloga je danes še važnejša kot pa je bila doslej. Zato mora biti po teh zavodih danes načelo, da mora biti član zavarovanja povsod zaščiten in uživati vso podporo, ki mu jo dajeta zakon in pravilnik. Delovanje bolniških blagajn in njenih ustanov pa čuti član najbolj tedaj, kadar njeno pomoč dejansko potrebuje. V sedanjih časih se bodo morali člani še bolj ko kdaj poprej obračati po pomoč na bolniške blagajne. Njihovo poslovanje v sedanjih časih bo v veliki meri merilo zamero zaupanja, ki ga imajo člani v svoje socialne ustanove. V rednih razmerah se je zgodilo pogosto, da se je član v potrebi lahko obrnil na zasebnega zdravnika in si z zasebnimi sredstvi pomagal pri raznih težavah. Danes bo to moralo odpasti in bolniške blagajne se morajo danes zavedati, da tudi one s svojim delom podpirajo in dvigajo ugled oblasti in njenega delovanja v dnevnem življenju.
Kaj pa državni uradniki?
Velik del ugleda oblasti in učinkovitosti njenih odredb pa nosijo na svojih ramenih državni uradniki. Njihovo delovanje največ vpliva na potek življenja, ki se naj usmerja v skladu z odredbami in raznimi izrednimi ukrepi oblasti v teh časih. Zadovoljni in s svojim življenjskim standardom pomirjeni državni uradnik bo ostal trden in miren v vseh svojih odločitvah in pri vseh svojih dejanjih.
Cesto se lahko pač vprašamo, kako zlasti nižji in mlajši uradniki zmorejo vzdržati korak z izrednimi pojavi na trgu in po trgovinah. Draginja je
Kadar kupujete kožno kremo . .
mislite na to, da samo NI-
NEA vsebuje okrepčevalno sredstvo za kožo EUCER1T. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NIVEA prodira globoko v kožne luknjice in krepi kožno »taničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna in bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu.
zlasti naraščala od poletja naprej in tedaj so naše uradniško družine pogosto izdale vse prihranke za najnujnejšo obleko in hrano, da bo vsaj za nekaj mesecev naprej in za hude čase. Prihranki so izginili tam, kjer jih je kaj bilo, sedanje visoke cene pa pač nikomur več ne dovoljujejo, da bi si dal kaj na stran. .
Sedaj pa pridejo razni lepi družinski prazniki, pa tudi redne razmere bodo v prihodnjih zimskih mesecih pritisnile na nas vse. Nanje bi bilo treba v prvi vrsti pomisliti tako okrog novega leta in jim morebiti pomagati vsaj s kakšnimi izrednimi dodatki ali prispevkil
V takih časih se človek z večjim zaupanjem in večjim pričakovanjem obrača na oblast. Navadni ljudje bodo spoštovali in zaupali oblasti tedaj, če se bodo njene odredbe v vseh ozirih res pravilno izvajale, pravilno pa se bodo izvajale zlasti tedaj, če jih bo izvajal vesten in zadovoljen nameščenec ali uradnik.
So!a in učitelji v prejšnjem stoletju
Predsednik Slomškove družbe g. Ivan Štrukelj, banovinski šolski nadzornik v pokoju, je na proslavi 40 letnice Slomškove družbe dal izčrpno poročilo o štiridesetletnem delu Slomškove družbe in o razmerah v našem šolstvu, katere so privedle do ustanovitve Slomškove družbe pred 40 leti. Spočetka je orisal razmere v našem šolstvu v prejšnjem stoletju. Razvoj šolstva pri nas je kaj zanimiv in bo prav gotovo poučen za naše bralce.
Do leta 1869 je v tedanji Kranjski ustanavljala šole Cerkev in jih tudi vzdrževala. Bila je to takoimenovana konkordatska doba. šole so bile nastanjene v cerkvenih lokalih in mnogi duhovniki so sami učili, največ verouk in branje, pozneje pa tudi pisanje in deloma računstvo. Tedaj so si včasih pomagali tudi tako, da so naučili cerkovnika brati in pisati in so poučevanje prepuščali njemu, saj sami večinoma niso poleg vseh drugih opravkov imeli časa še za šolski pouk. Tako je počasi prihajal v šolo laiški element, ki se je razvijal v tej smeri: najprej cerkovnik, nato oiglar, potem »šomaster«, končno učenik in nazadnje učitelj. Ta razvoj, ki se je začel že v prejšnjih stoletjih, se je končal v drugi polovici 19. stoletja. Če gledamo danes nazaj, moramo priznati, da gre Cerkvi velika zasluga za ustanavljanje šol. Največji šolnik med Slovenci pa je bil škof A. M. Slomšek. On je živel in delal za ljudske šole kot nihče pred njim in ne za njim. Dokler je bilo šolstvo pod vodstvom Cerkve, so učitelji marsikdaj tožili, da je kriva (škofova) palica precej stroga. V resnici je bila svoboda tedanjih »šomastrov« omejena. Ne smemo pa prezreti, da je tedaj Cerkev storila tudi izredno veliko dobrega. Tako je n. pr. na Dolenjskem neki župnik pomagal učeniku, da je vse svoje otroke izšolal. Ali najdemo danes še kje podoben zgled ljubezni do bližnjega? V tistih časih so učili slovenske otroke sicer preprosti ljudje, ljubili pa so svoj rod in njegov napredek. Tedaj je bil postavljen temelj, iz katerega raste sedaj veličastna zgradba splošne narodne omike. Tedaj so učili otroke pač samo taki, ki jih je v ta poklic vodila ljubezen do mladine i neukega ljudstva.
Z letom 1869 je bil uveden državni šolski zakon in učitelj jo prišel ispod srebrne palice pod državni paragraf. Izprva se je čutil nekam olajšanega, kakor se čuti človek ob prelaganju bremena z ene rame na drugo. Ze tedaj se je razvil med učiteljstvom čut za organizacijo, saj je bilo v tistem letu konec marca ustanovljeno prvo učiteljsko društvo na Kranjskem. Med ustanovitelji so bili že priznani šolniki tedanje dobe in pravi borci za narodne svetinje. Bili so to: Andrej Pra-prolnik, Matej Močnik. Ivan Tomšič in drugi. Ze tedaj so ti šolniki j>oudarjali, da se mora šola truditi, da vzgoji mladino v verskem in narodnem duhu. Iz prvotnega društva je kasueje nastalo deželno slovensko učiteljsko društvo. Leta 1889 pa je bila izvedena združitev že tedaj ustanovljenih okrajnih učiteljskih društev z društvi sosednjih dežel v »Zavezo slovenskih učiteljskih drušlev.« Po tej združitvi pa so pričeli prihajati na krmila možje drugačnih načel. Slovensko učiteljstvo, ki jo bilo ob prehodu iz konkordatske dobe odločno katoliško in narodno zavedno, so po svojem »Učiteljskem tovarišu«, ki je nosil od ustanovitve leta 1860 do leta 1895 na naslovni strani sliko škofa A. M. Slomška, bolj in bolj zavajali v protiverski liberalizem in v liberalno stranko, ki so jo imenovali narodno-napredno. Tako je pisal 29. novembra leta 1874 »Slovenski Narod« v 6vojem uvodniku: Politična demoralizacija je med kranjskim učiteljstvom čedalje večja. Isti ljudje, ki so bili pred dvema letoma zato, naj se uvede hrvatski j<zik, ki so bili celo panslavisti in so celo o ruskem jeziku sprejemali resolucije, danes protestirajo v tukajšnjih nemških listih proti interpelaciji Zarnikovi. Ob volitvah leta 1878 je bilo treba »Tagblattu« samo namigniti, da ni v interesu posameznika, voliti slovensko, pa je večina učiteljstva počepala v nemški tabor. Dne 15. julija leta 1878 jih je ošteval »Narodov« dopisnik: »To so ljudje, ki niti ne znajo, kaj je prav za prav značaj. To niso nič drugega, kakor sami kruho-borci, kateri vse mogoče učinijo, da bi le kako boljšo službo pridobili.« Tako je bilo na tedanjem Kranjskem, še hujše pa je bilo v sosednjih deželah, kjer je zaman čakalo slovensko ljudstvo, da bi dobilo narodno zavedno in verno učiteljstvo. Prav povsod so bili učitelji v protikatoliških in protinarodnih strankah.
Pa ni šlo učiteljstvu tedaj samo za kruh I Co bi bil to edini razlog, bi se moralo učiteljstvo boriti proti tistim, ki so imeli v rokah vso politično moč. Tedanja katoliška narodna stranka je bila v manjšini, čeprav je imela ljudstvo za sel>oj. Krivični volilni red je bil tak, da so imela mesta predpravice pred podeželjem. Posebne predpra-vice pa so imeli veleposestniki, grajšfakj, zlasti tisti, ki so bili v deželni deski. Takih je bilo v bivši Kranjski okrog 80, pa so imeli toliko poslancev, kot 50.000 kmetskih volilcev. Zato je Bila tedaj vsa šolska uprava usmerjena proti ljudskim in verskirj težnjam. Tedanja katoliška narodna stranka je učiteljstvo svarila in ga leta 1892 tudi vabila, naj se organizira v svoji katoliški in narodni organizaciji. Tedanji liberalci pa so to povabilo prevpili. Divjanje proti katoliško mislečemu učiteljstvu se je nadaljevalo. Učiteljske organizacije pa so postajale tembolj strankarsko liberalne in čezdalje manj stanovske. Leta 1895 se je moral tudi Slomšek umaknili iz »Učiteljskega tovariša«, kjer je bil 35 let vzor učiteljstvu za vzgojno in narodno delo. Nastopile so zahteve no svobodni šoli, ki so se vedno boij uveljavljale. Tedaj pa je vstal učiteljev sin, veliki doktor Janez Evangelist Krek in pokazal, kam to votli. Ko je leta 1898 nastopil škof dr. Jeglič, je že leta 1899 povabil učitelje k duhovnim vajam Za tedanjo dobo je bilo to nekaj nezaslišanega. Kljub temu je prišlo 30 učiteljev na prve duhovne vaje. Ob drugem slovenskem katoliškem shodu 10. septembra 1900 pa je zbral učitelj Jaklič verne učitelje in z njimi oh stoletnici rojstva škofa Slomška ustanovil Slomškovo zvezo. Tako je bila ustanovljena Zveza, ki naj bi združevala slovensko učiteljstvo, ki je ostalo zvesto vzorom svojega naroda. Kolikega pomena je bila ta ustanovitev, kolikšno delo je bilo opravljeno v 40 letih od ustanovitve, pa ni treba posebej utemeljevati.
Šest milijonov stanovanj zgradili Nemci po vojski
bodo
Po končani vojni bodo postavljene nemškemu rajhu naloge, ki jih bo mogel izpohiiti le, če se bo povečalo število nemškega prebivalstva. Zato je izoal Hitler jKiseben odlok, iz katerega lahko razberemo tri glavne cilje:
1 Že zdaj je treba pripraviti vse, da se bo pomnožilo število rojstev, pri tem pa ne sme pasti nemška kulturna raven. Nova stanovanja, ki jih bodo v Nemčiji gradili, morajo biti taka, da bodo v vsakem pogledu sposobna in zdrava za družine s številnimi otroki.
2.	V novo pridobljenih krajih na zahodu in vzhodu je treba zagotoviti zadostno število stanovanj za naseljevanje Nemcev.
3.	Nova stanovanja se morajo ozirati v
Ervi vrsti za stalno na istem mestu živeče pre-ivalstvo, t j. za kmečko prebivalstvo in za manjše obrtnike. Misliti je sevedi treba tudi na take družine, ki žive v mestih in imajo možnost, oa se bodo utrdile in razvile.
Z novimi stanovanji hočejo doseči, da bi imela vsaka nemška družina vsaj 4 otroke, kakor je bilo to začasa starih Germanov, Računajo, da bodo, jx) sedanjih ra/merah sodeč, v dvajsetih letih postavili 6 milijonov takih stanovanj. V prvem povojnem letu bo dalo mnogo dela urejevanje vsemogočih razmer, znto bodo takrat zgradili samo 300.000 stanovanj, v naslednjem letu pa že vsaj 600.000
Povše Leopold:
Turinsha svetinja
(Sv. Sindon.)
I. Evangeljska poročila o sv. sin-donu in o pogrebu Gospodovem*
1.	Poročilo prvih treh evangelistov: Vsi prvi trije evangelisti (sinoptiki) nam o sv. prtu poročajo skoraj na isti način. Poglejmo! Sv. Matej nam je v 22. poglavju, 59. vrsti, zapisal: »Jožef je telo vzel, ga zavil v čisto tančico (slovenski prevod označi z besedo tančica sv. mrtvaški prt; s to besedo prevedi latinsko in grško besedo sindon!) in ga položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo.« Sv. Marko jiodobno poroča (v 15. poglavju, 46. vrsta) »in Jožef je kupil tančice in ga snel in zavil v tančico«, i« sv. Luka (v 23. poglavju, 23. vrsta): »Nato ga je snel in zavil v tančico.«
2.	Izraz »sindon«. V Novi zavezi najdemo izraz sindon, ki je grško in latinsko ime za sv. prt, še pri sv. Marku v 14, pogl., v 54. vrsti, kjer nas evangelist seznani z epizodo nekega mladeniča (ki je bit najbrž Marko sam!), ki je šel, ko so Jezusa ua Oljski gori ujeli, za njimi: »Neki mladenič pa jc šel za njimi, gornjen samo z rjuho (amietus sin-tione), pa so ga zagrabili...« Bil je pač zavit v nekako rjuho, v kakršno so se zavijali Izraelci med
* Opomba. Ravno prav, da v mesecu novembru, ki je ves posvečen spominu naših rajnih, spregovorimo nekoliko več o pogrebu našega Gospoda. Navadno gredo evangeljska razmišljanja le do križa. Tu bomo nekoliko več slišali kot navadno o pogrebu Gospodovem; in prav je tako! Pa nam vprav ta del da silno mnogo snovi za razmišljanje i<n je vreden vsaj toliko pozornosti kot drugi deli sv. pisma! Ob tem razmišljanju nekoliko pomislimo tudi na naše pogrebe; kakor je Gospod hotel, da bi bil sam lejx> jx>kopan, da bi s tem nekako posvetil naše pogrebe, tako je hotel nekako podčrtati tudi misel, da telo, ki bo vstalo, zasluži pred smrtjo tudi nekoliko pozornosfil
spanjem (še danes se Arabci tako zavijajo!) in od 1 hrupa zbujen je šel za Jezusom.
»Sindon« in »Sadin«.
Hebrejska Stara zaveza uporablja za isti pomen besedo sadin, ki ima isti pomen kot grška in latinska beseda sindon; saj ima morda z njima tudi isti izvor! (indijsko: sindliu!). Da ima res isti jx>men, se lahko prepričamo iz zgodbe o Samsonu (v knjigi Sodnikov, 14. pogl., 12—13 vrsta, kjer beremo, kako Samson zastavlja Filistejcem uganko in jim obljublja: »Ce uganko uganete, vam bom dal trideset platnenih srajc (latinsko: triginta sindones, in hebrejsko: šilsim sadinim). Tu se rabi torej hebrejska beseda sadin za platno, predelano v nekako srajco, ki so jo nosili pod vrhnjo obleko. Prav na isti izraz naletimo v knjigi Pregovorov, v 30. pogl., 24. vrsti: »Močna žena dela tanko platno (lat. sindonem) in prodaja« (hebrejsko »sadin hišatah«), — Iz vseh teh primerov vidimo, da si pod izrazom tančica, ki je prevod grške in latinske besede sindon ali hebrejske sadin, lahko mislimo v širšem pomenu večji kos platna, ki je lahko prirejen ali predelan v neko srajco »brez rokavov« (ki se nosi pod vrhnjo obleko); neizdelan, nepredelan pa se lahko rabi kot neke vrste rjuha pri spanju ali pa za mrtvaški prt. V vseh primerih imamo opraviti z nekoliko večjim kosom platna, ki je včasih predelan, včasih pa ne. Zato tudi v slovenskem prevodu ne smemo besede tančica razumeti v pomenu kot neke vrste kopreno, temveč le kot fino, tenko blago; kajti če v kateri koli slovar pogledamo, vedno nas privedeta grška beseda sindon ali hebrejska sadin (v izvirnem tekstu sv. pisma) na ta pomen.
Prevodi za besedo »sindon«.
Forcellini-Scheller Bauerjev latinsko • nemški slovar popiše pomen besede sindon »als eine Art feiner Leinvvand« (pražnje, fino platno); Mu-selin (po turškem mestu Mosul ob Tigrisu. kjer je bil prvi znan — ta ne pride pri nas vpoštevl), Nesseltueh (koprivno platno). Dr. Alb. Heumer-jev Kirchen - lat. \Vorterbuch (izšel 1926) prevaja
sindon tudi z besedo Nesseltueh; dalje ima za to besedo še pomen Leinwand, Grabtuch. — Kako pa prevajajo besedo sindon drugi svetopisemski prevodi? Italijanski ima za sindon izraz »lenzu-ole«, kar spominja na izraz v francoskem prevodu: »linceul«. Nemški prevod ima izraz »Leinvvand« (Cohanez); slovanski prevodi: starosloven-ščina: plaščanica, prav tako tudi ruski po njej. Bolgarski ima podobno» »plaščanica«, češki »ru-baš« in hrvatski >platno«. Torej čisto prav, če razumemo tudi v slovenščini tenčico kot tenko (fino) blago. To je v duhu izvirnika in vseh prevodov, kakor vidimo iz povedanega. Do sedaj smo torej razlagali iz slov. teksta evangelistov, ka k o n a j r a z u m e m o v slovenskem prevodu izraz tenčica; pa tudi značaj te tenčice, prta, smo tekom pripovedovanja spoznali. Če se sedaj ozremo Še na poročilo sv. Janeza, ne bomo sicer naleteli tu na isti izraz za sveti prt, kot aino pri prvih treh evagelistih. A spoznali bomo mnogo več: kako so Judje pokopavali svoje rajne.
3. Poročilo sv. Janeza v 19. pogl. in način pokopavanja mrličev pri Judih (Jan. 19. pogl.). Sv. Janez se spušča pri opisu Jezusovega jjogreba bolj v jKKlrobnosti in se pri tem poslužuje čisto drugih izrazov kot prvi trije evangelisti. V 19. poglavju piše v 40. vrsti: »Vzela sta torej (Jožef n Nilio.iem) Jezusovo blo in ga z dišavami vred povila s povoii, kakor imajo Judje navado pokopavati«. Evangelist se tu namesto grške besede sindon jKislužuje bolj splošnega izraza »otliA-niois«, kar poieg drugega j>onieni tudi blago iz finega (tankega) platna, (Dokler: othoniois - prt, f ovoji, v katere so zabijali mrliče).
Judovski pokop.
Toliko o povojih. Sedaj pa si oglejmo stavek: 'Kako imajo Judje navado pokopavati«. Ta stavek je Janez zato zapisal, da bi evangelist s tem označil način maziljenja, ki se ni vršil po egiptovskih navadah. Egipčani so namreč umrlim (takoj po smrti) vso glavo in vso notranjost trupla Inpolnili z dišavami (aromo: aloo in miro itd.). Judje pa so se omejili le na zunanje maziljenje; natrli so truplo z dišečimi olji in jih nato (v gro-
Ibu) še razpoložili med prst in truplo. Janezova opomba pa se tudi nekoliko sklada z ono v 19. pogl., kjer nam v 36. vrsti poudari: ^Ko so videli, da je že mrtev, mu niso kosti štrli, da se je spolnilo pismo: »Nobena kost se mu ne bo strla«. Poleg tega, da je ojiozoril tu Janez na prerokbo, je imel tudi ta in sicer prvenstveno namen s to prerokbo naznačlti, kako so proti svoji volji mu-čitelji izkazali spoštovanje Gospodovemu truplu in mu niso potrli kosti, in s to svojo obzirnostjo so izpolnili prerokbo, ki je to spoštovanje do Mesije v predpodobi velikonočnega jagnjeta nazna-Čila: zaklan bo, prehoden, a kosti mu po božji volji nc bodo etrli in s tem skrunili mrtvega trupla Maziljenca Gospodovega! — Način rabe trakov (povojev) je bil pri Judih tudi drugačen kot pri Egipčanih. Ti so kakor pripoveduje Pierret (v Dictionaire d'arch£ologie egvtižnne — 12, Pariš, 1895, str. 84) povili vsak ud posebej, nato pa še truplo: najprej samo zase. nato z rokami vred, vse s trakom v obliki spiral, ki so se razgubile v brezštevilne zavoje < PH Judih pa so ti trakovi služili v čisto druge namene. Pogostokrat ee pri nas, brez vsake podlage misli, da je bil naš Gospod povezan po rokah, trupu in nogah s pove-zami (trakovi) prepojenimi z dišavami. Tako povijanje bi imelo pomen le takrat, če bi imelo za cilj preprečiti razkroj trupla; a tu bi bilo zastonj prevezovanje in povezovanje Deli, vsebujoč dro^ liovje, ki so bolj kot roke in noge izpostavljene razpadu, naj bi ostali nedotaknjeni, vse drugo pa povito in zavarovano! Kak nesmisel! Sicer pa nikjer drugje kot v Egiptu, kjer je bilo ohranjevanje trupla v navadi (zaradi večnosti — le tako so imeli zagotovilo, da bodo deležni večnega življenja!), niso imeli prave idejne podlage trupla mumizirati, ampak le častitljivo pokopati t Tudi samo prevezovanje in povijanje gornjega dela trupla ali trupla na način, kot so to delali Egipčani. tudi ni bilo znano nikjer drugod, ker so imeli namen s pogrebom izkazati rajnemu le zadnjo čast. Zato so ga tudi zavili v prt, da ni ležal v grobu kar tako (pri je nadomestoval našo kr-
1 6to); zato so ga tudi mazilili z dišečimi olji).
1	(Dalje)
ie novica
Koledar
Petek, 29. novembra; Saturnm mučenec; Gela-zij papež. Mlaj ob 9.42, Herschel napoveduje dež, ob vzhodniku pa sneg.
Sobota, 30, novembra; Andrej (Hrabroslav),
apostol.
Novi grobovi
t Arh. Ivan Mathlan, tovarnar v Ljubljani, je včeraj mirno v Gospodu zaspal. Rajni gospod je bil v Ljubljani zelo znana osebnost, ki so ga vsi spoštovali. Se v Ivv&i Avstriji je postal dvomi dobavitelj in cesarski svetnik, sv, oče papež pa ga je imenoval za svojega komornika tn ga odlikoval z redom sv. Silvestra. Pogreb bo v soboto ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Drenikova ulica 31, na župnijsko pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Naj mu 6veti večna luči Žalujoči gospej soprogi in hčerki naše iskreno sožaljel
t V Skalah pri Velenju je umrl gospod Ivan Špeh, dolgoletni član načelstva Hranilnice in posojilnice. Pokopali so ga včeraj dopoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno 60Žaljel
t V Kranju je v 57. letu starosti umrla gospa Franja Rovšek roj. Blaj. Pokopali jo bodo v soboto ob 3 popoldne. Blag ji spomini Žalujočim naše iskre-alj
no sožalje
Osebne novice
= Poročila sta se v št. Vidu pri Grobelnem g, Anton 13 u štev c, posestnik in gostilničur iz Sv. Jurija, in gdč, Rozinka K in cel iz znane in ugledne Kinclove družine v Grobelnem. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova!
^ Poročil se bo v soboto v kapeli na Liscu g. Ferdinand Senkovič, cand. vet. v Zagrebu, z gdč, Ferdinando Jahkovič, učiteljico v Jurkloštru.
— Veliko sreče in božjega blagoslova!
*
—	Udeležite se mladinske akademije v soboto v unionski dvorani. Vstopnice in programi v pisarni ZFO, Miklošičeva 7-1.
—	Lep šopek nam je prinesel s Sv. Jošta pri Kranju prijatelj našega lista. Utrgal je lepo dišečo rdečo jagodo, šopek pomladanskega resja in tro-bentic. Tako sta se v pozni jeseni v enem šopku združila dva letna časa: poletje in pomlad.
—	Vodstvo Marijinih družb lepo prosi gg. župnike, nai ne pozabijo v nedeljo, 1. decembra priporočiti s prižnice novih velikih slik Marije Pomagaj z Brezij. Storili bodo važno in dobro delo.
—	Slabe železniške zveze Gorenjske z Ljubljano so vsem v kvar in težavo. Najvežje pa jih občutijo trgovci, ki tudi z avtomobilsko vožnjo nimajo nobenega nadomestila. Dovol jenih 25 km avto-vožnje jim ne koristi. Moralo bi biti dovoljenih do 100 km, i.a bi se mogli voziti v Ljubljano po blngo in po drugih opravkih. — Gorenjci od 5 zjutraj do 10.30 sploh nimajo nobenega vlaka v Ljubljano, odkar je bil ukinjen brzi vlak B\ Prvi vluk odhaja prezgodaj, drugi pa prepozno, ker prihaja v Ljubljano šele ob 12.13, ko so razni uradi že zaprti in potrati človek v mestu ves dan in še noč. Vsem bi bilo ustreženo, če bi osebni vlak P 911 ukinili, zato pa podaljšali osebni vlak PL957 do Ljubljane, ne da bi bilo treba v Kranju čakati dve uri. Ta vlak bi imel tudi zvezo z Bohinjem in s Planico, odhajati pa bi mogel ob 7 z Jesenic.
—	Natečaj t 6 turistično-propagandnih lepa. kov. Ministrstvo trgovine in industrije, uprava za turizem, je razpisalo natečaj za izdelavo 6 osnutkov za turistično propagandne lepake. Načrti morajo
amm Kino Kodeljevo tet. 41-64 wmm
Danes, v soboto in v ponedeljek ob 20. uri, v nedeljo ob 14 30, 17'30 in 20'30
Film o edinstvenem junaštvu zračnih armad v stilu „Robin Hooda"
Jeklena armada
George Brent, Oltvia Hariland

Sdplo Afriški
Veličastni prizori rim=ke vojske v boju z bogato Kartagino. — Isa Miranda, Anibale Minchi.
predstavljati turistični značaj in karakteristike Jugoslavije kot izrazito tujskoprometne države in sicer* 1. spi. šne karakteristike Jugoslavije kot turistične države (folklora, kulturno zgodovinski momenti itd ); 2. turistični značuj in karakteristika turističnih centrov (Belgrad, Zagreb Ljubljana); 3. turistični značaj in karakteristika planinskih mest; 4. turistični značaj In karakteristika primorskih mest;
5.	turistični značaj in karakteristika zdravdišč in
6.	karakteristike zimskošportnh centrov v zvezi z Z''mskim športom. Razpisanih je 6 prvih nagrad po din 5000 (skupno 30,000) in.6 drugih nagrad po din
1000 (skupno 6000), Načrti se morajo predložiti najkasneje do 15. ja
in industrije, upravi za turizem, Belgradi 6oba št. 2.
januarja 1941 ministrstvu trgovine
Originalni razpisi se dobijo brezplačno pri Tujsko-prometnih zvezah »Putniku« v Ljubljani in Mariboru.
— Kokoš izkljuvala otroku oko. V Križev-cih pri Ljutomeru je pred meseci kokoš s kljunom izkljuvala sedemletni deklici oko, katero so nadomestili s steklenim očesom. V očesni duplini pa se je razvil rak, ki se je razširil do možgan in je deklica te dni umrla.
Naročite »Sloveniev koledar
Do 8. decembra 1.1. le ie ias I
Naročniki „Slovenca" 10 din. Nenaročniki 28 din.
»i
dopoldne ekonomnemu odseku direkcije (Sv, Jakoba trg štev. 2-1, soba štev. 42)
—	Dve harmoniki sta bili ukradeni iz skladišča na postaji v Mariboru. Tat ie odnesel dober plen, saj sta harmoniki vredni 14,000 dinarjev. Har. moniki sta obe enaki in sicer tipe 2259 — 4 — R i«t imata po 95 melodijskih tipk v petih vrstah in 120 basov. Sta štiriglasni z registrom in imata bel napis: »Mcinel & Herold — Klingenthal«. V ohišju so vloženi kristalni kamenčki, prevleka sama je iz sivega marmoriranega pferloida, vsi gumbi pa 60 iz prave bisernice
—	Velika tatvina manuiakturnega blaga. V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v trgovino Filipa Lavriša v Sori v občini Zluiec pri Škof ji Loki. Tatovi so se lotili manufakturnega blaga in odnesli več šivanih 6ukenj, dalje precej blaga, 27 ženskih volnenih jopic, 30 različnih moških srajc, 12 parov ženskih svilenih nogavic, precej blaga za srajce, da-
I
Danes nepreklicno zadnjikrat!
KINO UNION, tel 22-21
Hotel za žene
Vsi, ki so si tilm ogledali, predvsem ženski svet, so bili zadovoljni!
Predstave danes ob 16., 19. in 21. url
1
Samo še danes veliki ekspedicijski film po znamenitem romanu E. R. Burroughsa
Tarzan v haremu
I Ljubljana, 29. novembra
Gledališče
Drama. 29. nov., peteki Krog s kredo. Premie-ra. Red Premierski. — 30. nov., sobota: Romeo in Julija. Izvan. Znižane cene od 20 din navzdol. — L dec., nedelja: ob 15 Mali lord. Mladinska predstava. Izven; ob 20 Cigani. Izven.
Opera. 29. nov., petek: ob 15 Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — 30. nov., sobota: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. — 1. dec., nedelja ob 15 Grof Luksem-burški. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Petek, 29. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7,15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: 1. december. — Razgovor dveh učencev Bežigrajske poskusne šole — 12 Naša pesem (ploščo)
KINO SLOGA, tel. 27-30
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
I
KIMA MilTIf/l Pri vPerajSnih predstavah In doilvet velik uspeh velefilm iz pisanega ameriškega m ri»IU,» življenj«. - (VIKUIA CITY) Telefon 22-41
ob 16., 19 in 21. uri
1RR0L FLVNN
MIRIAM HOPKINS
Pod zastavo svobode
I
— Uboj zaradi starega sovraštva. Na Že-
niku pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil pretekli ponedeljek ponoči ustrel jen 47 letni posestnik Alojz Doki, splošno znan kot miroljuben človek. Sum za uboj jo padel takoj na Doklovega bližnjega soseda Jurija šešerka. ki je z Do-klom živel v sovraštvu in ki se je pred nekaj leti vrnil iz Amerike. Bil je takoj aretiran in je svoj zločin priznal. Odveden je bil v zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti. Truplo pokojnega Dokla je bilo v torek obducirano in potem pokopano na pokopališču pri Sv. Juriju ob ščavnici.
spedaiitete,.Neptun" tunina
(Thunfisch) je posebna delikatesa ▼ izredno finem olju
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin
»NEPTUN« d. d. — Split
—	15 delavcev je srečno ušlo nesreči v Šenčurju pri Kranju, ko so kopali temelje za novo zgradbo tik zidu nekega hleva in se je zid kar naenkrat zrušil. V hlevu je bila kobila in ena svinja, ki sta kljub temu, da se je vdrl obok, odnesli zdravo kožo. Delavci so se pravočasno umaknili, le Janez Presek bi jo bil kmalu izkupil in je bil v nevarnosti, da se ves zid podre na njega. Tako pa hvala Bogu nesreče ni bilo pri ljudeh, ki so nezgodo plačali le s strahom. Pač pa ima večjo škodo graditelj nove hiše, ki bo moral sedaj popravljati še sosedov hlev.
—	Nabava rezervnega elektr. generatorja in bencinskega motorja. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo tezervnega elektr. generatorja 9 pogonom z bencinskim motorjem za poslopje pošte Ljubljana I. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo po ceni 50 din za komad v pisarni podpisane direkcije, (Sv. Jakoba trg št, 2-1, soba štev. 41. Obvezne ponudbe, kolkovane z 10 din, je treba predložiti do 7. decembra t, 1. do 11
Strokovno i
je naših gasilcev
Po zakonu o organizaciji gosilstva iz 1. 1933 morajo imeti vsi gasilski poslovalci predpisan izpit. V to svrho prireja Gasilska zajednica že od 1. 1937 dalje strokovno-tehnične gasilske tečaje za poveljnike, ki služijo kot predpriprava za polaganje poveljniških izpitov. Do letošnjega leta je bilo v Ljubljani 8 ter v Mariboru in Celju po 6 takih te. čajev. Tečaji so trajali začetkom po 4 dni, dočim se je naslednjega dne sestala izpitna komisija. Z letošnjim letom pa se je vsled izpopolnitve, kakor tudi vsled poglobitve predavanj, zlasti o pasivni zaščiti, tečaj podaljšal na 5 dni po 8 do 9 umih dnev-vnih predavanj, nakar je izpit šesti dan. V dneh od 18. do incl. 22. novembra t. 1 je priredita Gasilska zajednica v celoti XXI. (specielno v Ljubljani 9.) tečaj, ki 6e ga je udeležilo 37 tečajnikov, med katerimi 60 bili tudi 3 gradbeni inženirji, ki jih je mestna občina ljubljanska službeno poslala na tečaj in k izpitom. Naslednjega dne je vseh 37 tečajnikov polagalo poveljniške izpite po predpisu o 6troko<vni izobrazbi gasilskih častnikov, podčastnikov in gasilcev. Izpit je položilo 15 kandidatov k odličnim uspehom, 15 kandidatov z dobrim, dočim ima popravni izpit 7 kandidatov. Na tečaju so predavali naslednje predmete:
1.	Zgodovina gasilstva, zakon in predpisi
Dolinar Josip).
2.	Organizacija, upravno poslovanje in gasil-cka disciplina (g. Mežek Franc).
3.	Gasilska strategija in taktika (g ing. Dolenc Franc).
4.	Stavbarstvo in varnostni ukrepi proti po. žaru (g. ing. Kham Lado).
5.	Prta pomoč pri nezgodah in poškodbah z bojnimi strupi (g. dr. Mis Franta).
6.	Teorija in tehnika gašenja, dim, dušljivi plini (g ing Dolenc Franc).
7.	Obramba pred letalskimi napadi (g. ing. Dolenc Franc). — Organizacija pasivne zaščite (g, ka-p-ztan To« Franjo).
8.	Poveljevanj« in redovne vaje (g. kapetan f oš Franjo).
9.	Orodje in vaje z orodjem (gg. ing, Dolenc Franc in Zupančič Alojz).
10.	Narodna zavednost (pisatelj g. Finžgar),
11.	Tehnična pomoč pri letalskih napadih (g. ing. Dimnik Stanko).
Tečajnike, ki jih je bilo iz Ljubljane 4, iz okraja Ljubljana-okolica 8, iz okraja Krško 4, iz okraja Radovljica 5, iz okraja Kranj 9. iz okraja Litija 2, iz okraja Škofja Loka 1, iz okraja Kamnik 2, iz okraja Logatec 1 in iz okraja Kočevje 1, je pri otvoritvi pozdravil v imenu Gasilske zveze njen starešina tov. Snoj Franc. Pri polaganju izpitov si je ogledal celo poslovanje izpraševanja v imenu kr. banske uprave šef mobilizacijskega odseka g. dr. Ogrin Franc z g. Nučičem Črtomirom, referentom mobilizacijskega odseka. Prav tako je obiskal i^praševalno komisijo, odnosno gasilce v imenu g. ljubljanskega župana načelnik zaščitnega oddelka g. direktor Janfcigaj Franc. Tečajnikom pa je ob zaključku izrekel priznanje višji komisar g. Graselli Andrej, ki je obenem izrekel vodstvu zajednice, odnosno njenemu starešini zahvalo v imenu občine, da so se lahko prav s tovariškem razpoloženju z ostalimi tečajniki iz podeželja in industrijskih krajev udeleževali tečaja tudi trije mestni uslužbenci in izrazil veselje, da so mogli tudi z odličnim uspehom zaključiti svoje delo, ki so ga že prej par mesecev prakticirali pri poklicni gasilski četi v Ljubljani. Po nagovoru in primernem pouku starešine tov. dr. Kodreta kol predsednika izpitne komisije je tajnik zajednice tov. Mežek Franc tečajnikom s kratko obrazložitvijo objavil uspeh izpitov, nakar se je vodstvu tečaja, odnosno izpraševalni komisiji, zlasti pa V6em predavateljem v izklesanih besedah v imenu vseh tečajnikov zahvalil poveljnik prost. gas. čete Bled, Pogačar Viktor, z zagotovilom, da bodo po zadob-ljenih smernicah delo neomajno nadaljevali po svojih gasilskih edinicah ter 6e na la način najprimerneje oddolžili za trud predavateljev ter žrtve Gasilke zajednice.
Na ta način je Gasilska zajednica dosegla, da se je od leta 1937 dalje do današnjega dne v 21 strokovnih tečajih izobrazilo 760 gasilcev, ki jih Gasilska zajednica smratra za usposobljene samostojnega nastopa, oziroma tehničnega vodstva v četah, čim jim članstvo to zaupanje poveri.
lje klota, cajga kakor tudi več copat in samoveznic. Celotna škoda znaša okrog 15.0(K) din. Orožniki z vso vestnostjo preiskujejo tavino.
—	Nabava električnih motorjev in ventilatorjev. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo električnih motorjev in ventilatorjev za pošto Ljubljana I. Pogoji 6e lahko vpo. gledajo ali kupijo po ceni 50 d:n za komad v pisarni podpisane direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2-1 soba št. 41. Obvezne in z 10 din kolkovane ponudbe je treba predložiti do 11. decembra t. 1. do 11 dopoldne, ekonomnemu odseku direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2-1, soba štev. 42.
—	Nabava Selenovih usmerjevalcev za brzojav pošte Ljubljana I. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 16 Selenovih
usmerjevalcev za brzojav pošte Ljubljana I. Pogoji . .	"in za ko-
v Pi .	'
štev. 2-1, soba štev. 41.Obvezne, z 10 din kolko-
se lahko vpogledajo ali kupijo po ccni 60 dii mad v pisarni podpisane direkcije Sv. Jakoba trg
vane ponudbe je treba predložiti do 10. decembra t. 1. do 11 dopoldne ekonomnemu odseku direkcije, Sv. Jakoba trg štev. 2-1, 6oba štev. 42.
P& dh&ctfi
*	Sladkorja ,je dovolj, le vagonov za prevoz manjka. V Zagrebu se zadnji čas čuti pomanjkanje sladkorja po trgovinah. Sladkorja ni, čeprav je v gotovih tovarnah zagotovljena zadostna količina sladkorja. Na tržnem or.seku mestnega županstva so izjavili, da je sladkorja dovolj, samo ni dovolj razpoložljivih vagonov za prevoz sladkorja. Upajo, da bo to vprašanje rešeno v nekaj dneh in bo potem Zagreb spet preskrbljen s sladkorjem.	,
*	Sa>a je začela upadati. Sava je pri Srem-ski Mitrovici upadla za 4cm in je kazul v sredo vodostaj 720cm nad norinalo. Tudi kritični položaj pri Črni Bari je premagan, ker se je posrečilo predrti nasip spet zamašiti. Tudi nasip pri Banovem polju so zamašili. Delalo je nad tisoč ljudi, sto voz pa je vozilo weče, napolnjene s peskom. Pomagali so tudi pionirji iz Osijeka. V vasi Radovnikoviču je voda popolnoma porušila pet hiš. Če ne bo dežja, se bo voda odtekla v desetih do petnajstih dneh,
*	Spor šibeniške občine s tovarno aluminija. Te dni so se mudili v Zagrebu zastopniki šibeniške občine in imeli na banski oblasti konference z upravo tovarne aluminija zaradi povrnitve škode, ki jo je imela šibeniška občina in vas Lozovac od tovarne, šibeniška občina je zahtevala od uprave tovarne aluminija uvoznino in izvoznino za material, ki ga je tovarna uvažala in izvažala. Poleg tega vas Lozovac zahteva od uprave tovarne, da se ji prizna odškodnina za odstop zemljišča. Glene vusi Lozovca je uprava tovarne pripravijenn dati 1,200.000 dinarjev za gradnjo šole in elektrifikacijo. šibeniški občini pa je tovarna ponudila milijon dinarjev odškodnine. Zastopniki šibeniške občine pa na to niso pristali in tako spor trnja naprej.
FRANZ JOSEF
GRENCICA
"tO S. OH JJJ6S od 18-1« 1940 c
• Nafta, ki je ni nihče naročil, niti plačal.
Poročali smo, da je razburkano morje prineslo v neposredno bližino Dubrovnika ra/.nc predmete in trupla italijanskih mornarjev. Poleg tega po je morje v dubrovniško pristanišče prineslo tudi toliko nafte in goste maže, da se manjši kamni, ki so jih metali na nafto in mažo, nifO potopili. V mestnem kopališču je ogromna množina te maže in nafte, morje pa še vedno nanovo prinaša debelo plast nafte in maže. Dubrovniškn mestna občina je začela s svojimi delavci spravljati nafto in mažo iz
— 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.10 Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Smuk v Bohinju — 18 20 Obisk pri Joh. Straussu (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben) — 19 Napovedi, poročila. Objave — 19.45 Nae. ura — 19.40 UdovIČeva In Laušetova (plošče) — 20 Klavirski koncert: ga. Jadviga 6tru-kelj-Poženelova — 20.45 Koncert Rad. ork — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddih (plošče),
Drugi programi
Petek, 29. novembra: Belgrad: 20.10 Simf. konc. Zaagrebi 20 lz Gotovčevih oper. — Beromflnster:
20 Donizzetijeva opera »Lucia di Lammermoor«. — Bratislava; 20.30 Slovaški plesi. — Rudimpešta: 19.20 Godala. — Praga; 19.20 Večerni konc. — So-lijai 20.50 Wagner)eva opera »Tristan in Izolda«. — Sottcns: 19 Zabavna glasba. — Stockholm; 21 Sim. fonični koncert.
Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA. YUB (49.18 m): 19 40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 mj: 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo, dne 1. decembra ob 10 dopoldne v društveni dvorani Karunova ulica 14 proslavo Zedinjenja 8 pestrim sporedom. Udeležba na proslavi je za vse članstvo društva ln odsekov obvezna. Prijatelji so vljudno vabljeni. Vstop prost.
Kupite vstopnice in programe za sobotno mladinsko akademijo v pisarni ZFO na Miklošičevi cesti 7-L
Naše dijaštvo
Savičarkel Drevi ob pol osmih bomo imele svoj redni članski sestanek v dvorani pri Sv. Jakobu Govoril bo g. dr. Ahčin. Udeležba za vse članice obvezna!
SKAD »Danica« ima drevi ob 8 članski sestanek s predavanjem ravnatelja g. Franca Gabrov-ška, »Dobre in slabe strani kmetske zaščite.«
AKD »Veda« bo imela drevi ob 8 6Voj redni članski sestanek s predavanjem.
Akademski klub Straža ima zvečer ob 8 v Ci. rilovem domu 8, redni članski sestanek. Predaval bo prevzvlšenl g. škof. dr. Gregorij Rožman. Za člane obvezno, starešine iskreno vabljeni!
AKD Pravda ima drevi ob 8 v Akademskem domu svoj redni članski sestanek. Predaval bo g. dr. Basaj; Juristi v gospodarstvu,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta.
Predavanja
O kolesarskih stezah v mestih bo pri društvu inženirjev v Ljubljani predaval g. inž. Janez Gričar. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale slike, bo v društveni predavalnici v poslopju »Zvezda« v torek 3. decembra ob 20, Vstop imajo člani in po njih vpeljani gostje.
morja Ugotovili so, da mora biti tik pri Dubrovniku v morju 60 do 70 velikih sodov nafte, Velike plasti nafte in maže pa so še v daljni okolici Dubrovnika.
» Obsojen trgovec. Belgrajsko sodišče je obsodilo špecerijskega trgovca Vartanoviča na 15 oni zapora in 2000 din denarne kazni, ker ni hotel neki stranki prodati zavojček čaja, čeprav ga je imel v zalogi. — 20 dni zapora pa ix) obsedel in plačal 2000 din mesar Grlica, ki je meseca oktobra prodal četrt kilograma masti za 6 75 din, čeprav bi jo smel računati samo 6.25 din. ker je bila takrat maksimalna cena za mast 25 din za kg.
Srečen oče.
»Kaj želite najprej videti: ženo, dvojčka »H račun?«
I-IIIBIIAMA
ljubljanskemu prebivalstvu!
V	nedeljo 1. decembra praznujemo državni praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadžordže-vičev.
V	proslavo tega dne bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvalna opravila ter vsi državni in samoupravni uradi izobesijo državne zastave.
Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se na ta praznik kraljevine Jugoslavije udeleži cerkvenih slovesnosti in 6voje domove okrasi z državnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost in izkaže svojo državljansko zavest.
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r.
ZFO
V težkih časih nas v pričakovanju prihodnosti umirijo spomini na razne težave v preteklosti in nam dvignejo zaupanje v samega sebe. — Vklenjeni v težke verige so galjoti veslali tujcu — Benečanu brez nade na rešitev in vendar niso klonili. Čakali so trenutka boja, v katerem so potopili lastno ladjo s tlačiteljem vred. — Uprli so se naši kmetje gra-ščaku — tujcu, ki je izrabljal svojo moč za razbrzdane 9trasti, podlegli so v neenakem boju — a spomin na »staro pravdo« se je ohranil iz roda v rod. Ko je prišel čas, je 6pomin na prestano gorje združil ves narod v boju za svobodo. Preroško je tedaj vzkliknil Cankar-
»Dano je življenje našemu narodu, nihče več mu ga ne more vzeti«.
Ob spominu na našo narodno zgodovino, sončno in z oblaki zastrto, bo proslavila naša mladina letošnji praznik Zedinjenja. Akademija, ki jo pripravlja Zveza fantovskih odsekov 9 sodelovanjem Zveze dekliških krožkov, bo pokazala 6ad vestnega dela.
Autobus Liubljana-Barie-lg-ISka vas
vozi od 1. XIf. 1940 po novem voznem redu in sicer vsak dan:
odhod iz Ljubljane ob 6.00, 12.30, 18 30 odhod iz Iga ob 7.00, 13.30, 19 30 Postajališče Ljubljana Krekov trg.
J. Kraljiž, Ljubljana, Gosposvetska 1 pri ,,Figovcuu — tel. 36-98
1 Proslava 140 letnice rojstva dr. Franca Prešerna bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Spored: Dr. Itoger: »Slovo od mladostic, recitacija, 2 Roman Petrovčič j»ojo Prešernove pesmi: a) Ukazi; b) Kam?; c) Mornar. Na klavirju ga spremlja dr. Anton Dolinar, 3. Dr. Roger recitira Prešernove pesmi: a) Orgnar; b) Vrba. srečna, draga vas. 4. Dr. France Koblar: Ob 140 letnici Prešernogega rojstva (predavanje). Ko ves narod slavi našega največjega pesnika, našega oblikovalca slovenske besede, je primerno, da se cenjeno občinstvo ljubljansko v obilnem številu udeleži nocojšnjega Prosvetnega večera, Predproda vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. Sedeži 3 in 2 din.
1 Sv. maia za t g. Antona Jurca bo v nedeljo, 1. decembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
1 Mirovna dcvetdnevnica v cerkvi Srca Jezusovega V.Ljubljani, se bo opravljala v dnevih od 30. nov. do 8. dec. Ob delavnikih bo vsak dan zjutraj ob 6 sv, maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, zvečer ob pol 7 bo pa molitvena ura in blagoslov. Prvo adventno nedeljo in na praznik Brezmadežne bo mirovna pobožnost_ ob pol 8 zjutraj in ob 5 popoldne.
1 Na predvečer narodnega praznika bodo uprizorili kot predstavo izven abonmaja po znižanih cenah, Shakespearjevo delo: »Romeo in Julija«. To je tragedija dveh mladih lzudi, ki postaneta žrtvi usodnega sovraštva med njunima rodbinama. Ta igra je poetična umetnina Shakespearja, v kateri je pokazal moč ljubezni in ki se odlikuje s čudovitimi liričnimi in močnimi dramatičnimi prizori. Nov prevod je delo Otona Zupančiča. Zrežiral ga je dr. Bratko Kreft. Scensko glasbo je kompo-niral komponist dirigent D. Zebre. Načrte za in-scenacijo je napravil inž. ^rh. Franz.
1 Društvo izložbenih aranžerjev prosi člane in cenj. gg. trgovce, da za narodni praznik 1. decembra primerno okrase svoje izložbe.
1 Referat za kontrolo cen posluje od torka, dne 26. novembra v novih prostorih v Gosposki ulici 12 (Novinarski dom — stari prostori banke Slavije). Telefonska številka referata ostane 45-79.
1 Jutranje halje: Karničnik, Nebotičnik.
1 Izredna prireditev Vincencijeve konference M. O. za podpiranje siromakov bo Miklavžev večer dne 5. decembra ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani, ki bo aranžiran z nežnim čutom za otroke in odrasle. Prvovrsten, deloma umetniški program. Vstopnice so že na razpolago v pisarni »Pax et bon um« v frančiškanski pasaži, kjer dobite lahko tudi vse informacije glede Miklavževe obdaritve itd. Telefon 43-63. Cene sedežem od 12 do 4 din navzdol. Ves čisti dobiček je določen za božično obdaritev siromašnih družin v Ljubljani.
1 Društvu »Dom slepih« v Ljubljani je darovala »Krajevna zveza zavarovalnic v Sloveniji« mesto venca na krsto pokojnega Ivana Rogerja, ravnatelja zavarovalnice »Sava« v pok. 100 din. Iskrena hvala!
1 Praktično Miklavževo darilo za gospode kakor: blago za moško obleko in površnik, pidža-mo, srajco, kravato, žepne robce itd dobite po ugodnih cenah pri Goričar, Sv. Petra cesta.
1 Častniki ljubljanske posadke bodo priredili 1. decembra družabni večer v proslavo narodnega praznika Zedinjenja. Družabni večer bo v dvorani Zvezde ob 9 zvečer. Obleka za častnike: siva bluza in sive dolge hlače, za goste po volji. Posebna vabila se ne bodo dostavljala, zato se prosijo gg. rezervni častniki in vojaški uradniki ter drugi, ki imajo stalna vabila, da polnoštevilno obiščejo družabni večer.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice.
1 Čigava je svetilka in dinamo? Včeraj je ljubljanska policija prijela nekega 24 letnega brezposelnega delavca P. R. iz Šentjanža na Dolenjskem, ki se je potepal po mestu. Pri njem je bila najdena svetilka in dinamo od kolesa. Dina-mu se pozna, da je bil odlomljen od kolesa in je bil prav gotovo ukraden. Tako svetilka, ki ima dvojno žarnico, kakor dinamo, sta gladka in po-kromana. Dinamo je znamke »Impex Supra«.
Kdor ju pogreša, naj to sporoči Upravi policije v Ljubljani, soba štev. 27.
1 Ko kupujete za Miklavža in boži?, mislite tudi na novo lepo sliko Marije z Brezij. Ako jo
denete v primeren okvir, si skoro ne morete misliti lenšega daru za okras svojih stanovanj. Marije z Brezij bo vsak vesel.
1 Kako romajo ukradena kolesa. V j>olotju leta 1936. jo bi'o nekemu pazniku v Ljubljani ukradeno lejio ohranjeno kolo. Prijavil je' tatvino policiji, vendar za kolesom ni bilo sledu. Po štirih letih je kolo srečal v Ljubljani. Vozil se je z njim sluga neke tvrdke. Kolo samo je sluga kupil na račun tvrdke in sicer popolnoma pravilno z vsemi dokumenti. Pazniku je bila namreč ukradena s kolesom vred tudi prometna knjižica. Kolikor je bilo mogoče sedaj ugotoviti, je kolo v 4 letih menjalo najmanj 5 lastnikov. Takoj po tatvini pa je šlo daleč ven na deželo. Tako je večinoma usoda vseh ukradenih koles, le da oškodovani lastniki navadno nimajo take sreče, da bi kolesa po 4 letih zopet našli. Zadnje dni je ljubljanska [Kilicija zopet prejela prijavi o 2 ukradenih kolesih, ki sta bili skupaj vredni 1.600 din. Prvo je bilo ukradeno iz dvorišča, drugo pa seveda iz veže gostilne.
mi	u		fe MARIBOR
Prvi transport sezonskih delavcev
Na meji so jih pozdravili delegati izseljenskega komisariata, v Mariboru pa so bili pogoščeni
Maribor, 28. novembra.
Na mariborskem obmejnem kolodvoru je bil danes spet živahen dan. Vrnil se je prvi transport sezonskih delavcev iz Nemčije. Prihodnji trausjiort je najavljen za 6. december, potem pa bodo prihajali transporti vsak dan do božičnih praznikov ter se bo z njimi vrnilo v domovino okrog 7000 sezonskih delacev. Vsi, ki so letošnjo pomlad šli v Nemčijo na sezonsko delo, se letos ne bodo vrnili domov. Mnogi so izjavili, da bodo ostali v Nemčiji tudi preko zime, ker se jim nudi priložnost zaslužka pri raznih zemeljskih delih, ki se v Nemčiji izvajajo. Večina sezoncev pa si je vendar zaželela domačega ognjišča in počitka po trdem, napornem delu v tujini.
Današnji prvi transport sezoncev bi moral priti že zjutraj ob 8., vlak pa je imel tolikšno zamudo, da je prišel šele okrog poldneva. V transportu je bilo okrog 400 ljudi. Letos so bili na sezonskem delu v Nemčiji poleg Prekmurcev, ki so tudi še letos tvorili glavni kontingent, tudi delavci iz drugih pasivnih krajev v naši državi, predvsem iz Like in iz hrvaškega in dalmatinskega Zagorja. V današnjem prvem transportu so bili zastopani sezonci iz vseh teh pokrajin. Domovina jim je pri prihodu priredila topel sprejem. Na meji jih je pozdravil šef naše izseljenske službe, načelnik ministrstva za socialno politiko dr. Aranicky iz Belgrada v družbi uradnih organov imenovanega ministrstva ter banovine. — V Mariboru pa jim je izseljenski komisariat pripravil pogostitev. Vsak je dobil štruco kruha ter porcijo guljaža. Kruh sicer letos ni bil bel, kakor
lani, temveč enoten, vendar so se ga sezonci silno razveselili. Postopek pri prehodu meje je bil kar najbolj enostaven. Vršil se je v obmejnem kolodvoru ter je obstajal najprej iz carinskega pregleda, potem iz policijskega pregleda, nato zamenjave denarja pri »Putniku«, iz prejema objave za nadaljevanje potovanja po naši državi od strani predstavnika tukajšnje Borze dela, nazadnje pa je predstavnik izseljenskega komisariala potrdil to ohjavo s svojim žigom. Bilo je najavljeno, da sezonci ne bodo smeli več prinašati s seboj nemškega denarja v iznosu 10 mark, temveč samo čeke. Toda vprašanje teh čekov še do sedaj ni rešeno ter so delavci v današnjem transportu prinesli s seboj namesto čekov marke, katere jim je zamenjal »Put-nik«. Brezcarinskega uvoza raznih predmetov do vrednosti 2000 din, ki je bil prejšnja leta dovoljen ter so izseljenci nosili s seboj kolesa, šivalne in pisalne stroje itd., pa letos finančno ministrstvo ni dovolilo.
Poročevalec »Slovenca« je imel priložnost raz-govarjati se s šefom naše izseljenske službe, načelnikom dr. Aranickym. Z rezultatom letošnjega sezonskega dela je g. šef zelo zadovoljen. Nemške oblasti so šle našim izseljenskim oblastim zelo na roko ter se je vprašanje naših sezoncev zelo obzirno obravnavalo. Naši sezonski delavci so letos v Nemčiji lepo zaslužili. Je veliko primerov, da so pošiljali v domovino mesečno po 1000 in še več dinarjev. Poleg tega pa so na primer samo v mursko-soboškem okraju prinesli s seboj iz Nemčije okrog 200.000 mark — nad 2 milijona din.
m Vsem mariborskim društvom. Odslej je treba vse notice v »Slovencu«, ki se nanašajo na prireditve, plačati. Zato naj društva vse slične objave izročijo v upravi naše podružnice, kjer naj za notice poravnajo tudi predpisano pristojbino. — Uredništvo samo sličnih objav več ne sprejema.
m Iz policijske službe. Od predstojništva mestne policije v Mariboru sta premeščena k policijskemu komisariatu na Jesenicah policijska stražnika Grašič Ferdinand in Lipovec Ignac, z Jesenic pa sta premeščena v Maribor policijska stražnika Alegro in Robič.
m Ljudska univerza. Drevi bo predaval v Ljudski univerzi prosvetni referent Viktor Pirnat o Malti. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike.
m Prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo opozarja, da se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, izkazati s pred- 1 pisanim izvoznim potrdilom. Ta potrdila izdajajo ' občinski uradi tiste občine, v kateri so bila drevesca posekana, ter je za potrdilo predpisan poseben obrazec.
Udeležite se telovadne akademije Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov v proslavo 22-letnice kraljevine Jugoslavije, jutri, dne 30. novembra ob 20 zvečer v Nar. gledališču. Vstopnice v Cirilo vi na Aleksandrovi cesti!
ge.
m Ovce iz Črne gore v Nemčijo. Čez Maribor gre sedaj živahen izvoz ovc iz Črne gore in južne Srbije v Nemčijo. Dnevno gredo po trije do štirje vagoni ovc, včeraj pa je štel transport celo osem vagonov, v katerih je bilo okoli 1200 komadov živali. Ovce so precej drage ter se plačuje kilogram žive teže po 15—16 din.
111 V zadnjem trenutku ga je potegnil s pro-Policijski stražnik je na železniškem prelazu na Tržaški cesti opazoval nekega moškega, kako se je plazil malo višje nad križiščem na železniško progo ter se vlegel na tire. V tistem trenutku je že prihajal vlak, ki bi bil moža gotovo do smrti povozil, da ni stražnik naglo skočil na progo ter ga s silo zvlekel s tirov, potem pa ga je spravil v policijski zapor. Bil je to 42 letni Javornik Martin iz Sv. Lovrenca pri Teharju, ki je izjavil, da je hotel v smrt zaradi bolezni in bede.
m Trije požari. Na Pesnici je zgorela hiša in hlev posestnika Avgusta Vavbna ter znaša škoda
Jirakova razstava v „Satonu Kos"
Olja akad. slikarja prof Karla Jiraka bodo razstavljena do vštetega 4. decembra. Posebno pozornost vzbujajo motivi iz Slovenskih goric. Ogled razstavljenih del slovenski javnosti najtopleje priporočamo.
K. J Irak; Mariborska stolnici
25.000 din. Požar je nastal zaradi neprevidnosti. Gospodinja je zakurila zvečer v štedilniku ter pri-, stavila večerjo, nato pa je z možem odšla k sosedu, l|jer sta se zadržala pol ure. Ko sta se vračala, sta videla, da jima gori hiša. — Pri Sv. Miklavžu je> zgorelo ostrešje na skednju in hlevu posestnika Antona Čavnikarja ter je ogenj uničil tudi vso zalogo krme in slame. Škoda se ceni na 40.000 din. Požar je nastal najbrž zaradi slabega dimnika na svinjski kuhinji. — V Meži je nastal požar na hišici delavca Lovrenca Arla ter mu jo uničil. Škode je 16.000 din. Tudi tu je bil vzrok požara slab dimnik, od katerega se je vnel strešni tram.
m Valterju Ilalbiirthu so včeraj vrnili zaplenjeno zalogo usnja. Velika afera z zaplenitvijo usnja v skladiščih opuščene Halbitrthove tovarne v Mariboru se je včeraj končala. Na podlagi izreka mariborskega okrožnega sodišča je bilo Ilalbfirthu vrnjeno zaplenjeno usnje ter se je ta akt včeraj popoldne izvršil. Vrata na skladiščih, ki so bila zapečatena ter zastražena po policijski straži, so se zopet odpečatila ter je lastnik dobil ključe nazaj in s tem vred tudi vso zalogo. Valter Halbarth se po zadnji razpravi — o kateri smo sporočali, sploh ni vrnil nazaj v Stari trg ob Kolpi, kjer bi moral po nalogu upravnih oblasti preživeti 6 mesecev prisilnega bivanja, temveč je ostal v nekakem »domačem zaporu« na svojem krasnem vinogradnem posestvu v Krčevini tik mestnega parka pod nekakim nadzorstvom okraj, načelstva za Maribor desni breg.
ni Mariborska tatinska družba pred sodniki. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila včeraj razprava proti treni obtožencem iz Maribora, ki so prišli na zatožno klop zaradi tatvin. Glavni obtoženec je bil 33 letni 1110-hanik Kari Rober, ki je ukradel v Mariboru dve kolesi ter pet ležalnih stolov. Obsojen je bi! na eno leto in deset mesecev robije ter na izgon iz Maribora. — Drugi osumljenec, 41 letni trgovski potnik Friderik Mavric iz Maribora, je bil obtožen, da je Roberju preskrbel prometno knjižico, glasečo se ua tuje ime. da je lahko eno kolo prodal, drugo pa mu je skrival v svojem stanovauju. Dobil je dva meseca strogega zapora in 300 din denarne kazui. Tretji obtoženec, stariuar Edvard Semec iz Maribora, je bil pogojno obsojen na 14 dni zapora, ker je kupil ukradene ležalne stole od Roberja.
111 Otrok — ubijalec. V sredo v dopoldanskih urah se je v Leskovcu pri Ptuju dogodil neverjeten slučaj. Otroci so se Da poti iz šole proti domu nekaj sprli in iz tega sj>ora je med njimi nastal pretep, ki je zahteval življenje devetletne učenke Terezije Vidovič. V pretepu jo je eden od otrok s tako silo udaril s peresnico po glavi, da je pri priči obležala mrtva.
111 Strogo obsojen tat in nasilnež. Mariborski sodniki so včeraj imeli opravka z Martinom Toma-žičem, delavcem od Sv. Miklavža. Obtožili so ga, da je skupaj z Vinkom Lašičem izvršil eno tatvino vina in jabolčnika, drugo pa poizkušal izvršiti, pa je bil prepoden. Poleg tega |e bil obložen, da je v nekem vinotoču v jezi potegnil samokres in iz njega ustro-lil Franca Kolariča ter ga zadel v levo bedro. Sodniki so ga za ta dejanja ostro obsodili. Naložili so mu eno leto in štiri mesece robije. Poleg tega je izgubil častne pravice za dobo treh let.
Gledališče
Petek, 29. novembra: Ob pol 15. »Cyrano de Ber-
gerac«. Dijaška predstava.
Razstava prekmurskih umetnikov
Sobota, 217. nov.
V Soboti bo v nedeljo dojx)ldno ob 11 odprta razstava prekmurskih umetnikov. Razstavili bodo trije zastopniki m 1 a d o prekmurske (»ovojne generacije, slikarja Kari Jakob in Albin Sagadin ter kipar Fr. Kuhar. Razstava jo prirejena poti pokroviteljstvom Prekmurskega muzejskega društva, odprta pa bo od 1. do 16. decembra 1940.
Slikarja Karla Jakoba, profesorja risanja na soboški gimnaziji, poznamo že iz mnogih razstav. Slika pokrajinske motive, iz katerih dihajo prelestne lepote toliko zanimivo deželo kneza Koclja, pa tudi v jjortretih jo močan. Njegov najznačilnejši in najlepši portret je pač slika matere, ki je bila v reprodukciji objavljena ze v več časopisih. Na razstavi bo predočil 20 svojih najboljših del. Isto število slik bo razstavil tudi Albin Sagadin. Po večini bodo to pokrajinski motivi, v katerih je verno zajel življenje v prekmurski vasi v različnih letnih dobah.
Kipar Franc Kuhar bo razstavil 8 svojih del, ki jih je dovršil to leto. V reliefu »Sezonci« je verno predočil našo prekmursko bol, s kipom >Kmet< pa je prikazal prekmurskega kmečkega gospodarja, Razstavil bo tudi kip Matere Božje, ki ga je dovršil za Črensovsko pokopališče. Kip je lepo delo mladega umetnika in bo v kras črensovski fari. Z glorijadc meri v višini 2.8111 in je napravljen iz umetnega kamna. Obraz Madone jo jiodoben obrazom trpečih slovenskih žena iz panonske nižine in je tako veličasten v svoji do-brotljivosti in milini, da vzbuja spoštovanje. Noga drobi kači glavo, a nežna roka je izprožena, kakor da vabi k sebi vse ponižane in tolažbo potrebne.
Za razstavo vlada v prekmurskih krogih veliko zanimanje, saj bo to prva skupna samostojna razstava domačih umetnikov. Ob otvoritvi bo govoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Franc Ši-janec iz Celja.
Kr. Kuhar: Madona za pokopališče v Cronšovcili
CELJE
Ptuj
Skupno proslavo zedinjenja bodo priredila letos vsa katoliška društva v Ptuju. Po sv. maši, ki bo ob 8 v minoritski cerkvi, se bo vršila v društveni dvorani proslava praznika Zedinjenja s slavnostnim govorom, deklamacijami, ter simbolično sliko in pevskimi točkami, Udeležba je obvezna za vse članice iu člane.
c Slavnostno akademijo v proslavo praznika Zedinjenja priredi jutri v soboto ob 8 zvečer Katoliško društvo v veliki dvorani Ljudske posojilnice s prav lepim in bogalim sporedom, pri katerem bodo sodelovali Fantovski odsek Celje I., Dekliški krožek,, vojaška godba 39. pp., pevsko društvo Celjski zvon pod vodstvom dirigenta g. prof. Knapa Antona in Gledališke družine, ki bo uprizorila Lovrenčičevo sliko »Vstajenje«. Slavnostni govor bo imel diplom, fil. g. Šertel. Vse občinstvo vabimo, da ii preskrbi vstopnice že v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
e Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov, podružnica v Celju, vabi vse rezervne častnike, da se ftolnoštevilno udeleže službe božje na dan proslave 1. decembra v uniformi ali v civilu z znakom.
c Pododbor Združenja rezervnih častnikov in
bojevnikov v Celju je poslal županu mesta Bitolj za bitol.jske žrtve 500 din.
c Celjski šahovski klub bo igral drevi svoj glavni brzoturnir za mesec november. Prijavo 6e sprejemajo do 8 zvečer v klubovi sobi.
c V sredo zvečer je odigralo drugo moštvo CŠK brzoturnir za mesec november. Prvo in drugo mesto si delita Pleterski in Latinovič z 8 točkami in 10 možnih. Sledi Lečnik Otmar s 7 točkami. Vsi so sprejeli lepe spominske nagrade.
c Ponovna razprava o dogodku v Hrastniku. Vrhovno sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo okrožnega sodišča v Celju proti prokuristu Ze-linki Emanuelu iz Hrastnika zaradi dogodka z delavcem pred tovarno Gačnikom Vilkom in vrnilo zadevo v ponovno razpravo okrožnemu sodišču v Celju. Razprava bo predvidoma prihodnji mesec.
c Drevi ob pol 7 bo vaja v zatemnitvi mesta, c Andrejev sejem bo jutri v soboto v Celju. Sejem ho kramarski in živinski.
c f Mravljak Neža. V Zagradu 9 pri Celju jo umrla 78 letna zasebnica Mravljak Neža. Naj počiva v miru I
Rajhenburg
V ljubljanski radio-postaji bodo nastojiili naši pevci in igralci v soboto, 30, novembra od r>ol9 do 10 zvečer. Naslov oc.daji jo »Potovanje od Rajhenburga do Podsrede«. Rokopis je napisal g. Davorin Petančič, ki bo tudi predaval. Opozarjamo vse lastnike radio aparatov pri nas in tudi drugod, na to zanimivo oddajo.
Zvočni kino Rajhenburg predvaja v soboto ob 8 in v nedeljo ob 3 j>opoldne ter ob 7 zvečer krasen film »V deželi brez zakona«.
Senovo pri Rajhenburgu
Že v aprilu je bil tu ustanovljen krajevni odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok, v katerem so: predsednica ga. Zavrl Vida, pod-predsedmea gdč. Radej Tončka, tajnica ga. Ku-ščan Milica, numestnica gcč. Žugič Pepca. bla-gajničarka ga. Supan Lla, namestnica gdč. Pc-trič Minka. Odborniki: ga. Vczovišek Emica, g. inž. Dular Alojz, g. Fabjančič Avgust, g. ka-teliet Videčnik Vilko, g. Radi Ivan, g, Omorzu Alojz. — Svoj poslovni prostor ima v meščanski šoli. Glavni namen Unije je skrbeti za mladinsko zaščito. Ker v kraju ni nobenega humanitarnega društva, si je krajevni odl>or nadel nalogo, da bo vsaj najbednejše učence preskrbel / obutvijo in obleko ter jim tako omogočil obisk šole. Kljub pičlim dohodkom, ki jih je krajevni odbor dobil z dvema nabiralnima akcijama ter prireditvijo v proslavo materinskega dne, je oobor preskrl>el 17 najrevnejšim učenecm obleke in čevlje. Iz sredstev dveh iger, ki jih bo odbor priredil, želi v zimskih mesecih na jodda! jene j šini učcncein nuditi mleka. Ker so socialne in higienske razmere zlasti v tukajšnjih kečarskih družinah zc!o slabe, bi bilo potrebno še mnogo požrtvovalnega dela in sredstev, da bi se te ncprilike vsaj delno omilile.
KULTURNI OBZORNIK
Nekaj novih mladinskih knjig
1.	Sonja Sever: Pravljice
Sonjo Severjevo poznamo že del j časa: pisala je in piše pravljice v »Mladiko« in »Vrlec« (letošnjo uvodno povest) in še kani. Samostojno pa ji je Mohorjeva družba izdala lepe pravljice Palček Čevljarček, ki so dosegle velik uspeli pri mladini kakor pri odraslih. Sonjo Severjevo odlikuje čudovita fantazija ter ljubezen k resničnim pravljičnim motivom, ki so s-icer romantični, toda še vedno najpriljubljenejši predmet mladini dušam. Tudi te Pravljice, ki jih je izdala za Miklavža Jugoslovanska knjigarna, so pognale iz istih pravljičnih osnov ter bi jih najprimerneje krstil po prvi pravljici Čudežni zaliv. Ta knjiga je čudežni zaliv, kamor so pribežale ladjice domišljije, napolnjene s pravljičnim blagom pripovedovalcev vseh dob in krajev: s čudežnimi princesami in kraljeviči, zmaji in škrati, martinčki, ptički enonogi, čarodej ni' rože, bele miši in razne živali, ki pa se potem spreminjajo po volji pripovedovalce in po želji bralcev v razne oblike, ali pa skrbe, da dobri ljudje pridejo srečno iz zagat usode. lako vile rešujejo zakleto morje (Čudežni zaliv) ler tolažijo mater mrtvega otroka, ki se potem spremeni v vladarja morja, človeška mati, ki ga je vzgojila, pa dobi bogato darilo in srečo. Zlati ključek je lepa vzgojna misel, kako z delom tudi ubožec pride do svoje sreče in do rajske lepote, kjer ni socialnih razlik. Orad martinčkov je zgodba o hudobnem graščaku, ki so mu Turki razbili grad, ženo pa zasužnjili, sin pa je zasužnjeno mater rešil ter si zaslužil zaklad, ki so ga čuvali martinčki. Zgodba o enonogem ptičku je zgodba o zvesti ljubezni, prenesena v živalski svet. Carodejni cvet pa je prelepa zgodba o dveh sestrah, katerih ena — zlobna — vrže lepšo v prepad ter ji vzame moža. Tudi prava žena se ne ubije, temveč živi nekje daleč, daleč, kamor njena hčerka najde samo s pomočjo čudežnega cveta. Ko se vrneta na grad, zavlada seveda veliko veselje, zlobna Jelisava pa se je sama vrgla v prepad. Princesa Ida pa je zgodba o princesi-cirkuški igralki, ki mora glumiti z. belimi mišmi, ki ji pokažejo pot v gozd, kjer reši princa in najde starše. Zadnja pravljica pa je basen o velikem sodniku, ko se živali pritožujejo pred sovo — najmodrejšo živaljo, pa jim saloinonsko razsoja, da so zlovoljne s svojo usodo.
To so pravljice Sonje Severjeve. Prava njihova vrednost pa je v izredno tekočem jeziku, v bogati domišljiji, ki je neizčrpna, ter v pristno pravljičnem svetu, kamor Severjeva s (ako toploto in dobro mislijo vodi svoje malčke. Severjeva postaja naša najboljša mladinska pisateljica ter bo mladinska literatura lahko dobila od nje še mnogo dobrega in lepega.
2.	Viktor Pirnat: Kresna noč na Kukovi gori
2. Viktor Pirnat: Kresna noč na Kukovi gori
Drugačnega značaja pa je Pirnatova pravljična knjiga. Ce so motivi Sonjinih pravljic vzeti
iz mednarodnega življenja, ne poznajo ne določenih mej ne sveta, vse je čisti pravljični svet, pa je Pirnat svojo povest prenesel na določen prostor
—	na Gorjance ter napisal lep slavospev gorjan-skemu narodopisju. In prav te vrste pravljični motivi so za našo šolsko mladino izredno potrebni. Z velikim uspehom je uporabil Kunčič gorenjske pravljične motive v svoji igri »Triglavsi<a roža«, pa tudi v svojih bajkah izpod Triglava, prav tako pa je po zgledu na starega Trdino Pirnat, ta naš poznavalec dolenjske folklore in romantične zgodovine, s svojo mladinsko povestico zajel na široko in globoko dolenjsko basniško in pravljično gradivo. Kukova gora — so Gorjanci, kakor se imenujejo »na licu mesta«, Pirnat vzame dva otroka
—	Toleka in Špelco — ter jima da na kresno noč zaiti na Kukovo goro. Tedaj pa zažive vsi Gorjanci: živali, drevje, cvetje, povodni možje, velikani, škratje, potopijena ljudstva, plesalci žumbe-račkih plesov, čarovnice, pa tudi svetniki iz bližnjih cerkva sv. Miklavža, sv. Feliksa in sv. Ilije, ter pridejo med svoje ljudi. Tako doživita ta dva otroka pod Hudo pečjo čarovniško pojedino, nato divji lov gorjansikh živali, ob zakletem jezeru doživljajo kaznovane prednike, pri Krvavem kamnu pa tudi začarane plesalce, ki so prelili bratsko kri med Slovenci in Zumberčani, čemur se mora zadostiti. V cvetniku ju obiščeta svetnika sv. Ilija in sv. Miklavž, ki ju pripeljeta zopet nazaj domov v ranem jutru. Tako je Pirnat s svojo pravljično in bajno povestico predočil naši mladini pravljični svet naših Gorjancev, kakor je zamikal že davno Trdino, prav tako nazorno in v živahni obliki, pa še s to prednostjo, da ne moralizira in ne jemlje vere v njih resničnost. To je velika domoznan-stvena vrednost te narodopisne zgodbe, ki jo bodo vesele predvsem ljudske šole, budeče zanimanje za narodno blago ter narodno izročilo. Človek v tej zgodbi zaživi s svojstvenim svetom, ki ga resnično odmakne od sveta in hrupa sedanjega vrveža, ter mu da doživeti lepoto bajnega sveta in pravljičnih bitij. Sam se je izjavil o nagibu svojega dela »Odmaknjen od gorjanskih host in sotesk sem iz notranje potrebe, da znova zaživim z bajnimi gor-janslcimii bitji, ki so mi iz mladosti ostala ljuba in draga, napisal to Kresno noč na Kukovi gori. Spremljala me je pri delu tiha želja, da bi te dragocene spomine preproste ljudske duše, ki je s svojim neizčrpnim bogastvom navdušila že Janeza Trdino, ohranil kasnejšim rodovom ter približal lepoto in vrednost domače slovenske zemlje mladini! (Naša knjiga.)
Ali ni to velika in lepa naloga? In Pirnat jo je s svojo mladinsko knjigo tudi lepo rešil, za kar mu bodo hvaležni tako mladi bralci, pa tudi starejši, ki bodo uživali to slovensko folkloro.
Obe knjigi je ilustrirala mehko in nežno ga. Marija Vogelnikova, ki se je uveljavila že s slikanico »Marjetica in povodnji mož« ter obeta, da bo dvignila ilustrativno plat slovenske mladinske knjige na tako visoko stopnjo, kakor smo jo videli na bolgarski razstavi.	t. d.
Ob koncertu ljubljanske filharmonije
Na novinarskem koncertu 1. decembra bo natopila zopet Ljubljanska filharmonija z izbranim slovanskim in slovenskim programom. Izvajala bo Čajkovskega in Dvoraka, izmed slovenskih avtorjev pa Arniča in Škerjanca Obema slovenskima skladateljema bo izvajala prvič njihove najnovejše skladbe, tako Arniču njegovo simfonijo Zapeljivec, ki je dobila letos I. banovinsko nagrado za glasbo, Škerjancu pa koereograisko simfonijo Ma-renka, ki jo je konec oktobra zložil na besedilo Cankarjeve novele Spomladi. Tako bo ta večer gotovo po zaslugi Ljubljanske filhormonije izredno zanimiv in pomemben večer.
Kakor smo že poročali o obeh slovenskih skladbah, tako sem se za inforacito o Ljubljanski filharmoniji obrnil na sedanjega predesednika gospoda Vilka Ukmarja, direktorja državne Opere, ki mu je radevolje dal za naš list o razvoju in delu LF Ukole:
»Ko se je konec preteklega stoletja osamosvojila in razrasla samostojna slovenska glasbena kultura, se je na tem domačem kulturnem polju najprej in najbolj razvila vokalna glasba, ki si je našla zavetja v nešteto domačih pevskih zborih ter se v njih zavetju razrasla do tolikšne popolnosti, da jo je z zavzetjem priznale žp tudi tujina. Pač pa je bila neprimerno bolj skromna na tleh slovenske glasbene kulture simfonična umetnost, ki si tu nikakor ni mogla najti primerne podlage za svojo rast.
Slovensko simfonično glasbo je po nastanku Slovenske filharmonije ob prevesju v naše stoletje dvignil in v pričetkih razvil Vaclav Talich ter s svojo veliko osebnostjo dosegel, da se je pričela slovenska simfonična glasba že lepo razvijati. S Talichovim slovesom od nas pa je zadremala v rasti tudi ta plemenita veja glasbene umetnosti in se ni več dolgo predramila. Samo sporadično se je v Ljubljani ogrelo simfonično življenje tu in tam — najsibo v okviru redkih koncertov, ki jih je prirejal operni orkester, ali pa v okviru vojaške-
Rektor Anton Trost,
mojster-pianist, ki bo nastopil na Novinarskem koncertu 1. decembra kot solist v Čajkovskega klanski simfoniji.
ga orkestra, ob katerem se je za domače simfonično umetnost najbolj zavzemal dr. Josip Čerin,
Po tridesetih letih našega stoletja, pa se je pričelo med slovenskimi godbeniki postopoma širiti in dvigati hrepenenje po ustanovitvi velikega in stalnega simfoničnega ansambla, ki naj bi redno gojil simfonično glasbeno umetnost To stremljenje je postopoma raslo in ko je kmalu nato združene ljubljanske orkestralne skupine zbral in umetniško izgladil ter dvignil na posebnem koncertu gost Vaclav Talich do presenetljzivega umetniškega uspeha, je bila s tem predrta zadnja ovira velikemu stremljenju in leto 1934 je dalo. Slovencem »Ljubljansko filharmonijo«, ki ji je stopil na čelo kot predsednik dirigent Anton Neffat. Novo simfonično združenje se je z vso vnemo posvetilo svojemu umetniškemu poslanstvu in z velikimi žrtvami, ki so bile potrebne — saj je tvoril jedro fil-harmoničnega orkestra operni orkester, ki je že v svojem službenem delu zelo obremenjen — je prirejalo koncert za koncertom, od katerih je bil vsak za Ljubljano svojevrsten dogodek.
Posebni dogodki so bili ti koncerti predvsem tudi zato, ker je vabila Filharmonija za te koncerte v goste ponajveč pomembne tuje dirigente (Vaclav Talich, Rhene-Batcn, Louis Siegel. Scher-chen), ki so prinašali k nam s svojo umetnostjo tudi značaj velike svetske tradicije in s tem opla-jali našo reproduktivno umetniško delo za pravo rast. Sodelovali pa so tudi domači dirigenti (Neffat, Štritof, Polič, Švara, Šijanec, Baranovič, Mata-čič) in doprinašali svoje skrbno delo za razvoj domače simfonične glasbe. Tako je postala tekon1 let filharmonična glasbo z ljubljansko glasbeno javnost že dobra in nad vse priljubljena znanka, ki je vedno prinašala s seboj radost, zadovoljstvo in uteho in je bil zato V6ak njen nastop v javnosti deležen posebnega veselja in tudi prisrčnega sprejema, posebno še. ker je izvajal tudi veliko slovenskih skladb naših umetnikov (Arniča, Lajovica, Osterca, Bravničarja, Škerjanca) ter s tem dvigal slovensko simfonično umetnost.
Ljubljanska filharmonija se danes postopoma vse lepše razvija in upamo, da se bo še bolj raz-rastla, ko bo prišla pomoč od merodajnih strani. Drugod imajo Filharmonije, ki predstavljajo najvišji glasbeni korpus za izvajanje simfoničnih del, velike podpore od vseh ustanov, ki jim je mar razvoj domače umetnosti. Tudi pri nas gremo boljši bodočnosti nasproti, saj je g. ban dr. Natlačen, katerega ljubezen do vseh umetnosti je znana, že obljubil pomoč, kakor tudi g. župan dr. Adlešič. Le na ta način bo mogla LF rasti iz leta v leto ter izpolniti naloge, ki jo čakajo. Saj je znano, da smo Slovenci izredno glasbeno nadarjeni ter za glasbo vneti kot malokateri narod. Z dobro Filharmonijo bo nam lahko ustvariti iz Ljubljane res pravo glasbeno na najvišji stopnji stoječe mesto ter se z glasbeno kulturo postaviti pred vsem svetom. V to sem prepričan, in k temu teži vsa naša delavnost. In prav Filharmonija ima tu največjo nalogo in upam, da jo bo častno rešila.
td
*
Beograjsko »Umetniško gledališče« pripravlja štiri premiere, in sicer Goldonijevega »Lažnjivca«, Schillerjeve »Razbojnike«, »Pregnane« Pavla Še-
beščena in pa komedijo češkega pisatelja Vahka.
•
V nedeljo 10. t. m so v Belgradu odprli tradicionalno jesensko umetniško razstavo, na kateri razstavljajo samo v prestolnici živeči umetniki. Letos se oglaša precej novih doslej še neznanih imen. Razstavljenih je čez dvesto del devetdesetih umetnikov
Železnice v novi Albaniji
Velike težave dela fašistični vladi v Albaniji vprašanje železnic. Poročevalski urad Agit prinaša vest, da so že zagotovljeni načrti za omogoči te v hitrega prevoza iz krajev, kjer se nahajajo rudniki ter iz drugih gospodarskih središč proti morju. Prav tako bo zvezana Albanija z železniško mrežo z drugimi državami na Balkanskem polotoku. Zaenkrat imajo v načrtu zgraditi železnico, ki bi šla od pristanšiča Drač nekaj časa ob jadranski obali, nato pa bi zavila v dolino reke Skumbini mimo več važnejših krajev, kot je na primer Elbasan. Ta proga bi bila dolga 81 km in bi veljala 200 milijonov lir. Za zvezo z ostalimi balkanskimi državami naj bi skrbela proga, ki bi šla zopet iz Drača skozi Tirano in v dolino reke Devoli do Korče, nato pa skozi Korčo in Florino v Grčijo.
Značilnost nove
rimske podzemeljske železnice
V Rimu se že pripravljajo na svetovno razstavo. V ta namen nameravajo zgraditi tudi podzemeljsko železnico, ki bo vezala novi kolodvor Termini s prostori, kjer bo svetovna razstava. Proga bo dvotirna, tračnice bodo imele navaden obseg. Nova rimska podzemeljska železnica bo vozila na električni pogon. Največja hitrost, ki jo bo mogoče doseči, bo 100 km na uro. Proga bo dolga 11.300 metrov. Sest kilometrov bo tekla pod zemljo. Vlak bo vozil v eno smer 13 minut, v ta čas je vštet tudi postančk na petih postajah. Vlak do odhajal vsake tri minute in bo lahko odpeljal enkrat 1300 potnikov. Kadar bo mnogo ljudi, bo lahko vozil tudi vsaki dve minuti. Na ta način bo lahko v eni uri prepeljal 39.000 ljudi v obeh smereh.
Za Sueški prekop so se bili tudi v svetovni vojni
Danes ni več nobenega dvoma, da bo Gra-zianijeva armada napadla Sueški prekop od zahoda, od vzhoda pa bo pritisnila via Turčija nemška armada. Nekaj podobnega je poskusila že
Tudi v londonski borzi se vadijo Angleži v streljanja za primer, če bi Nemci vdrli v Anglijo
1. 1915 nemško-turška armada. Štirideset tisoč mož pod poveljstvom generala Kressa in Džemal paše je krenilo proti prekopu, toda brez uspeha. Napadalci so bili od suhih in od morskih sil neusmiljeno odbiti. Res pa je, da jih je bilo mnogo manj in da je bila takrat Italija na strani zaveznikov.
Italijanski pisalni stroji
V proizvodnji pisalnih strojev je Italija na tretjem mestu na svetu. Največja italijanska tovarna pisalnih strojev ima trenutno zaposlenih 40 inženirjev in 40000 delavcev ter 1200 drugih nameščencev, ki so razdeljeni na štiri firme po tujih državah. Ta tovarna ima že 22 podružnic ter okoli 200 obratov. V zadnjem času so postavili v Italiji še štiri druge tovarne za pisalne stroje. V teh tovarnah izdelajo na leto 60.000 pisalnih strojev. Ker so ti stroji zelo dobri, je narastel izvoz od leta 1933. do 1937. za 242%. Lansko leto je bilo v drugih državah prodanih 13.500 italijanskih pisalnih strojev v vrednosti 12 milijonov lir.
S I> O M T
Trinajsto kolo slovenske nogometne lige
V	nedeljo se bo zavrtelo trinajsto ali predzadnje kolo Slov. nogometne lige. Samo eno, štirinajsto, kolo bo ostalo in ena razveljavljena tekma — Mars : Kranj, ki pa jo bosta kluba morala odigrati. Zveza je sklenila, naj se po možnosti, če vreme ne bo nagajalo (sneg) vse tekme odigrajo še letos, da jih ne bo treba odkladati tja v februar, odnosno marec, ko so pri nas igrišča večinoma neprimerna za igro vsako leto bolj kakor pa v jeseni, ko snega običajno dolgo časa ni.
V	trinajstem kolu se bodo srečali naslednji klubi:
v Mariboru: Železničar : Amater, na Jesenicah: Bratstvo : Kranj, v Ljubljani: Mars : Maribor, v Celju: Ljubljana : Olimp.
Poziv vsem članom SK Planine
Včeraj smo objavili poziv atleta Kiena, danes pa smo prejeli naslednjo izjavo SK Planine:
Na praznik Zedinjenja v nedeljo, dne 1. decembra t. I. vabimo vse člane, da 6e udeleže cerkvene slovesnosti v stolnici ob 10. uri.
Posebej pa sporočamo članom atletske sekcije, da se atleti ne morejo udeležiti teka Zedinjenja, ki ga prireja SK »Primorje«, ker isti ni član Slovenske lahkoatletske zveze.
Naj nikogar ne moti apel v dnevnem časopisu, ki na posebno svojsten način vabi atlete, da se udeleže te prireditve. Podpisniku tega apela oz. onemu, ki se je sposodil njegovo ime pa povemo, da je v Sloveniji samo en tabor delovnih slovenskih lahkoatletskih klubov oz. atletov, ki so se že zedinili za novo vodstvo in zvezo, v kateri so ti klubi včlanjeni in t. j. Slovenska lahkoatletska zveza v Ljubljani. V tej zvezi pa vlada enakost, red in disciplina, radi tega ne moremo startati na prireditvi, ki jo prireja še divji klub, ki nima toliko čuta skupnosti, da bi se včlanil v S. L. A. Z., pač pa se po mnenju pisca, ki se pod svojem propagandnim člankom za to prireditev podpisal S. Kien, smatra za »Tabor atletov« zase.
Kadar ho pa S. K. Primorje pristopilo v Slovensko lahkoatletsko zvezo, za kar je 1. december posebno lepa prilika, pa bomo radi nastopili na vseh prireditvah, ki jih bo priredil ta klub in se ne bo nikomur treba truditi in porabiti toliko nacionalne barve za vabilo na svojo prireditev kot sedaj, ko skuš? na ta način privabiti atlete k sodelovanju.
Toliko v vednost.
Ljubljana, dne 28. decembra 1940.
S. K. »Planina«.
Revijalno delo za letošnji zimski šport in zimsko športni promet v Sloveniji
Iz držav, ki so dozdaj dajale vsako zimo Sloveniji največ inozemskih gostov, v prvi vrsti smučarjev, letos radi vladajočih razmer ni pričakovati skora; nobenih gostov, razen posameznih izjem, pa čeprav bi bila propagandna v tej smeri še tako obsežna in temeljita.
To dejstvo pa narekuje nujno potrebo, da se zasnuje in izvrši podvojena propaganda za zimski šport in turizem, pa tudi za zimska zdravilišča v Sloveniji in v ostalih delih naše države. Le tako bo potem pričakovati, da se dotok domačih zimskih gostov v Sloveniji tudi v letošnji zimski sezoni vzdrži vsaj na dosedanji višini, če ga radi razmer res ni mogoče dvigniti.
Izključno temu namenu bo služila letošnja božična številka ilustrirane mariborske tujskopro-metne revije »Jugoslovanski biseri«, pri katerem sodelujeta razen drugih tudi Tujskoprometna zveza »Putnik« v Ljubljani in Mariboru.
Ta zimsko športna številka bo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku pisana obsegala naslednje, primerne z učinkovitimi slikami opremljene članke:
I. Zima v Sloveniji, Podravje (Pohorje, Koroški kot, Maribor), Ljubljana in njena okolica po zimi; zimski spor' po Goienjskem in Dolenjskem Slov. Zasavje v snegu in soncu. Smuški tereni v Savinjskih Alpah.
I. Zimsko bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini. Dobrna je tudi po zimi odprta. Mesto in radiotherma Laško v zimskem sijaju.
I. Ob novih mostih čez Savinjo in Muro. Kolektivna prospekta Pohorja in Prekmurja. Album Ljubljane.
IV. Stvarni informativno propagandni podatki zimsko-športnih krajev in podjetij v Sloveniji.
Taka bo vsebina te zimskošportne publikacije v besedi in sliki resnično pokazala, kaj zmore vsa Slovenija v zimski tujskoprometni sezoni in bo tako stalne vrednote.
Zainteresirani krogi naj svoje informativno propagandne podatke ali spise z eventualnimi klišeji pošljejo do dne 8. decembra t. 1. na uredništvo »Jugoslov. biserov«, Maribor, Smetanova ulica 34.
Avstrijsko nogometno prvenstvo
Preteklo nedeljo je bila na Dunaju odigrana ena sama tekma za prvenstvo Ostmarke. Dunajski Wacker je v sijajni igri zmagal nad ASK Lin-zem z 9:1 ter tako prišel na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Stanje na tabeli avstrijskega nogometnega prvenstva je zdaj naslednje:
1.	Avstrija 8 17 : 8 11 točk
2.	Wacker 8 22 : 16 10
3.	Admira 7 27 : 18 9
4.	FC Wien 8 14 : 13 9
5.	Fac	6 20 : 19 7
6.	Vienna 7 19 : 12 7
7.	Rapid	4 11 : 5 5
8.	GrazerSK 7 14 : 23 5
9.	Sportklub, 4 točke,
10. ASK Linz, 1 točka
Na listi strelcev vodi znani Hahnemann z 11 goli, dalje pa pridejo Fischer, Kucharski z 8 goli, Dosial, Hartl, Riersch s 7 goli, Zischek s 6 goli, po 5 golov pa so zabili Jellinek, Lamat, Reiter-mayer, Schilling itd.
Nekaj športnih novic v kratkem
Iz Združenih ameriških držav je prišlo sporočilo, da se je Bob Pastor, katerega je premagal Billy Conn. popolnoma umaknil iz aktivnega boksarskega športa.
Abe Simon je premagal Finca Barlunda v desetih kolih po točkah.
V Budimpešti je bil meddržavni telovadni dvoboj v ženski atletiki. Madžarske zastopnice so zmagale nad Italijankami s 170.35 proti 167.45 točkami.
Hermesovi motoristi za bitoljske žrtve
Sočutje do bližnjega je vzbudilo tudi pri Her-mežanih zamisel, kako pomagati svojemu bližnjemu v sili in nesreči Da b« se Hermesova moto-6ekcija mogla šteti med one številne dobrotnike, ki so Bi-toljčanom priskočili na pomoč, se je njen odbor odločil, da bo priredil dne 8 decembra t, 1. veliko medklubsko motociklistično dirko na svojem novem stadionu v Šiški, katere čisti dobiček se bo razdelil za bitoljske žrtve, delno pa za zimsko pomoč ljubljanskim revežem. Ljubljančanom se bo torej v kratkem času nudila letos že drugič prilika, da bodo lahko prisostvovali napetim vožnjam naših najboljših dirkališčnih mojstrov. Verjetno je, da ho razen udeležbe naših znanih dirkališčnih vozačev kakor: Puhar, Kavčič, Jakopič, Pogačnik, Glebov, Cerič, Trampuš, Metz in drugi, prišlo tudi do za-grizeie in ogorčene borbe zlasti še med Staričem ifi Babičem. ki sta si pri zadnjih nadvse drznih vožnjah delila zmage.
Vesti šoortnih zvez. klubov in društev
Z bor lahkoatletskih sodnikov (stuibeno). Na sestanku lahkoatletskih sodnikov v ponedeljek 25. t. m. so bili za <Tek zedinjenja« v nedeljo dopoldne doiočejii naslednji sodniki: vrhovni sodnik Winiliseh, vodja tekmovanja Safošnik, starter inž. Griinfeld, časo. merilci: Gorjanc, Megušar, Zupančič, Stropnik; sodnika na cilju: prof. Zorga in Hvale; sodniki in reditelji na progi: 1. Kongresni trg—Gradišče: Putinja in dr. Bradač: 2. Erjavčeva—Bleiweisova: inž. Prašnikar; 3. Erjavčova — Aleksandrova: Zorg* in Hvale; 4. Pošta: Gaberšek in Mikuš II; 5 Ajdovščina: .lurca I.; <>• Tyrševa—Tavčarjeva: Sancin Gvido in Gnidovec; 7. Tavčarjeva—Miklošičeva: Savnik in Glavnik; 8. Tavčarjeva— Komenskega: Kohai; 9. Kotnenskega—Reslje-va: Rogt: lfl. Kopitarjeva—Krekov trg: Gojkovič in Trtnik: 11 Vodnikov trg—štndentuvska: Potak Bojan; 12. Grad- Pretnar in .lurca II; 13 Vozna^Kariovška: Vahtar II in Fahjan- 14. Privoz—Pruie: inž. Marek; 15 Krakovski nasip—Zoisova: Oiniperman: lfi. Zoisova —Vegova- Zupančič Cvetko; 17. fromostovje: Boltav-7,ar in dr Nagv; IS. Magistrat: Skaza; lfl. Sv. ,Jakoba trg: Zupančič Zdravko in Cimperman. — Opo7,nr.|am<> imenovane, da bo start in cilj <Teka zedinjen.la« letos pred kraljevini spomenikom v Zvozili In ne kot do sedaj pred Narodnim domom. Ker je začetek teka oh 10 dopoldne je ltotrehno, Ia an "si sodniki na svojih mestih vsaj četrt ure pre<i pričetkom teka. Prosimo vse, da storijo svojo dolžnost, ker bi sii-er njihovo nesodelo-vanje povzročilo neregnla.ren ootek tekmovanja.
SK Planina — lahkoatlrtika 'ckcija Naprošamo gg. Mevlja, Makovec, Zupančič. Mer»ln, Itns, Sknšek. da se gotovo udeleže sestanka danes ob 19.,10 v Rokodelskem domu. — Načelnik.
Ljubljanska sinckngporlna r>'.itzve:a — Ljubljana Se.ia upravnega odhora bo danes (petek) oh 20 v pisarni .TZSS na Tyrševi cesti ln/IV. Seje se bodo udeležili tudi delegati klubov, zato je udriežba odbornikov strogo obvezna
Zračna vojska nad Akropolo
Tisoč otokov, tisoč letalskih oporišč — Gospodar Egejskega morja in Grčije — gospodar bližnjega Vzhoda — Boj za vrata v Jadran
Otranto in romunski petrolejski vrelci
Napad na Egipt z morske strani? Izključitev črnega morja z zaporo Dardanel? Sprememba dosedanjih odnošajev ob vhodu v Jadransko morje? Splošni napad na suhozemsko pot v Indijo, ki se začne v Palestini in Siriji, tam, kjer se po Pipe-line izteka perzijski in iraški petrolej na obale Sredozemskega morja? Na katero koli teh vojaških podvzetij se ozremo, povsod naletimo na jsti vojaško zelo važen pogoj: obvladanje Grčije, njenih čl enovitih obal ter številnih otokov in oto-iičev.
Vojaški pomen grške celine in otokov
Te izkušnje niso šele danes spoznali. Angleži so že mislili na to, ko so zasedli' otok Ciper, Italijani takrat, ko so zasadili italijansko zastavo na Dodekanez in ko so skušali leta 1925. priti v posest otoka Krta, Francozi im Rusi so prav dobro poznali pomen Grčije in grškega prostora, ko so leta 1827. pri Navarinu uničili turško brodovje. To sedaj dobro vesta Graziani in Wawetl, ki sta prenesla odločilno borbo za nadoblast nad vzhodnim delom Sredozemlja na grška tla. Grčija nima zemeljskih zakladov, niti ni važna v jpoljedelskem ali industrijskem pogledu, saj je po poljedelstvu in industriji med najrevnejšimi državami v Evropi. Italijanske alpinske čete ter mornarji angleške »Royal Navy« in piloti kraljevskih letalskih sil, ki pomagajo mali Grčiji, se ne bore za grška naravna bogastva, temveč za Grčijo kot vojaško silno važno oporišče, kot nenadomest-no izhodišče za suhozemske, jamarske in zračne sile, ki lahko s tega prostora odločilno vplivajo na nadaljnji potek vojne.
Angleži so dobro vedeli, zakaj so spomladi leta 1939. po zlomu Češkoslovaške priklenili Grčijo nase in ji dali zaščito: vedeli so, da lahko od tod nadzirajo Balkan, Črno morje, Prednji Vzhod in sploh vse Sredozemlje vzhodno od Sicilije. In ko je izgubljala Anglija na evropski celini postojanko za postojanko, je ze s tem narastel pomen Grčije. Iz istih razlogov je bilo pričakovati napad osiščnih sil na te postojanke, ki je bil že od spopadov na albansko-grški meji (Albanec Hodža) le še vprašanje časa.
»Sive eminence« Winstona Churchilla
Mnogi se sprašujejo, kako je mogel Churchill sprejeti za Chamberlainoni veliko breme ministrskega predsednika in še predsedstvo konservativne stranke. Spretnost Churchillova je v tem, da si je znal najti sodelavce, ki so dovolj sposobni, da 11111 lahko bistveno olajšajo njegovo delo. Tri Churchillove «sive eminence« so: Frederick Alerander Lindemann, velik ve-Sclarijanec, ki često do štirih zjutraj dela v • svojem laboratoriju. Lindemann je Churchillov ' vojaški svetovalec. On je spoznal skrivnost magnetnih min, prvi se je zavzemal za balonske zapore, sedaj pa baje dela načrte za zračno armado, ki bi jo bilo mogoče voditi s pomočjo radija.
Major Dcmond Falkiner Morton. Churchillov svetovalec v pogledu vojne industrije, je bil v svetovni vojni adjutant maršala Haigsa. Leta 1936. je postal ravnatelj urada za prekomorsko trgovino. Ustanovil je posebno gospodarsko «Se-cret Service« in velja za glavnega stratega blokade.
Brendori Bracken je parlamentarni osebni Churchillov ta jnik. Bracken je rdečelas, nenavadno temperamenten tridesetletnik. Preden je postal Churchillova desna roka, je bil v ure.d-ništvu lista »Finacial News«. Brackena splošno imenujejo »Churchillov prestolonaslednik« in pravijo, da še ima veliko politično bodočnost ored seboj.
Švicarji slave obletnico zmage pri Morgartenu
Te dni je v Švici mnogo proslav v spomin tiste bitke, ki je bila temelj švicarske svobode. Letos je poteklo 500 let od bitke pri Morgartenu, kjer so švicarski kantoni Uri, Schwyz in Unter-walden sklenili večno zvezo in premagali viteško vojsko Leopolda Avstrijskega. Kmalu so se pridružili tem trem še drugi kantoni. Novo zvezo so imenovali jx> kantonu Schwyz. To ime ima še danes lepa alpska dežela Švica, ki si je znala do danes ohraniti svojo svobodo.
V	Budimpešti so začeli preganjati
»preroke«
V	Budimpešti je policija dognala, da je v medu nad 20 ljudi, ki izvablja od someščanov denar na ta način, da jim »prerokuje« usodo, srečo ali nesrečo. Vsi ti ljudje dobro žive in imajo več dohodkov kot ministri. Zato jih je policija začela preganjati.
Neka »dama« je imela svoje občinstvo med boljšo budimpeštansko družbo Bila je strokovna moč za »usodo in bodočnost«. Občinstvo je sprejemala v neki gostilni, kjer je imela posebno spre-jemnico in čakalnico. Zaslužila je po lastnem priznanju 25.000 din mesečno. Njena stroka je bila astronomija. Ne samo, da je od tega sama dobro živela, temveč je imela dva tajnika in štiri tipka-rice. Občinstvo je sprejemala v neki rdeči staro-
Odkar je na albansko-grški meji padel prvi strel, lahko Angleži prevažajo svoje čete v Grčijo, lahko angleške vojne ladje čakajo v grških pristaniščih. Kreta, Krf in Salamina so sedaj an-: gleška letalska oporišča. Skratka, z vstopom Grčije v vojno so se angleške postojanke na južnem Balkanu utrdile, angleške vojaške sile so dobile nove postojanke in možnost za nov razmah v neposredni sovražnikovi bližini.
Ce govorimo stvarneje, imajo sedaj Angleži na razpolago vso Grčijo za svoje izhodišče kakor koli že in jo bodo imeli tako dolgo, dokler jih ne bodo mogli od tod pregnati Italijani ali njihovi zavezniki. Na vsej zahodni grški obali od Krfa se sedaj lahko vsidrajo Angleži in skušajo Italijanom zapreti vhod v Jadransko morje. Iz Krfa, Kefalomje in Patrasa ni več daleč Bari, Brindisi in Tarent, tri italijanska pristanišča, ki varujejo vhod v Jadran.
V sedanjem položaju zaenkrat ni treba razpravljati o možnosti, da lahko gospodar Grčije zapre Dardanele in z njim Črno morje. Trda, mnogo jasnejša stvarnost je Damoklejev meč, ki visi nad romunskimi petrolejskimi vrelci. Angleži so doslej bombardirali samo tiste rafinerije, tovarne sintetičnih olj in bencinskih skladišč, ki se nahajajo v Nemčiji. Vrelci dragocene in za nadaljevanje vojne neobhodno jx>trebne tekočine so ostali doslej nedotaknjeni. Z izjemo italijanskega letalstva, ki je napadlo petrolejske vrelce v Bahr-eimu, doslej še nihče ni napadel petrolejskih vrelcev. Toda Romunija ni daleč od Grčije in dragocena tekočina, prihajajoča iz romunske zemlje, je v nejjosredni nevarnosti pred presenečenjem iz zraka. Brez dvoma so Nemci na to mislili in so romunske petrolejske vrelce dobro zavarovali. Vemo pa, da je v sedanjih letalskih vojnah obramba mnogo slabša od napada.
Mogoče imajo prav tisti, ki trde, da je od bojev v Grčiji odvisen splošen izid sedanje vojne: vojaški pomen te državice je velik, vhod v Jadransko morje, romunski petrolej, vse to lahko močno vpliva na boje za Egipt in za po-t na Daljni Vzhod.
grški halji, na obrazu pa je imela masko. Tej dami je konkurirala neka mlada Rusinja kot »hiro-mant z magičnimi očmi«. Preden je spustila stranke v svoje »svetišče«, so morali jx>l ure prečepeti v neki mračni sobi. Pri njej so našli denarja in dragocenosti v vrednosti j>ol milijona dinarjev. Tudi pri nas se v sedanjih negotovih časih pojavljajo taki »preroki«, ki bi radi izrabili sedanji ugodni čas in ljudsko lahkovernost. Sami sebi pa ne vedo nič »prerokovati«.
Ameriška bela knjiga
Washington. Reuter. Ameriški kongres je pooblastil posebni odbor za pobijanje neameriških podjetij. Ta odbor je bil pod predsedstvom Dyesa in je sedaj objavil »Belo knjigo«, v kateri je točno in odkrito povedano, kako je vodila neka evropska velesila v USA dobro preračunano gospodarsko politiko, ki je hotela v doglednem času prodreti globoko v gospodarsko strukturo Zedinjenih držav in Južne Amerike.
Bela knjiga označuje nadalje časnikarsko agencijo »Transocean« za propagandno središče dr. Man-freda Zappa. Agencija »Transocean« je po pisanju Bele knjige najvažnejše narodnosocialistično propagandno središče v Guatemali, Mehiki, Kubi, Ekvadorju, Argentiniji in Braziliji.
Berlin, ag. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da je odveč vsak komentar k tako imenovanemu Dyesovemu odboru v USA in k temu, kar je objavljeno v Beli knjigi. Ta bela knjiga trdi, da si je nemška vlada poleg propagande in vojaške špionaže že več let prizadevala z daljnovidno politiko prodreti v gospodarsko strukturo Severne, Srednje in Južne Amerike, čeprav zatrjujejo, da material tega odbora nima popolne dokazne moči.
Motorni čoln s krili
V ameriški zvezni državi Oregan so baje zelo dobro uspeli poskusi z novo vrsto motornih čolnov, ki imajo krila in dosežejo veliko brzino. Pri hitrosti 83 kilometrov se čoln dvigne v zrak, vendar ne popolnoma, marveč samo toliko, da je čoln v zraku nad vodno gladino, vijak pa ostane v vodi. Isto&sno se na vsaki strani čolna odpro tri krila, ki opravljajo isto nalogo kot pri letanju. Čoln je tedaj podoben velikemu galebu, letečemu nad vodno gladino. Motor v takem čolnu razvija silo 55 konjskih sil. Največja hitrost, ki je potem čoln doseže, je 130 km. Pri manjši brzini, ko je čoln v vodi, uporablja čolnar podvodno krmilo, ko pa se čoln dvigne, ga vodi z zračnim krmilom. Konstrukter tega najhitrejšega čolna, v katerem se ljudje dobro počutijo, se piše Victor Strode.
Gibraltarska ožina je široka samo 14 km
Gibraltarska ožina je dolga 60 kilometrov. Tam, kjer se Evropa najbolj približa Afriki, t. j. na najjužnejši točki Evrope, meri širina gibral-tarskega preliva 14 kilometrov. Morje je tam globoko 300 metrov. Skozi gibraltarsko ožino se prelivata dva morska toka. Prvi je površinski tok iz Atlantskega oceana v Sredozemlje, drugi, globinski tok pa gre v obratni smeri.
Romunski državni poglavar Antonesca na sprejemu pri vodji rajha Hitlerja.
Po slovenski domovini
Cerklje pri Kranju
Proslava zedinjenja bo v nedeljo ob 3 jx>-poldne v Ljudskem domu.
Knjižnica Prosvetnega društva zopet redno posluje ob nedeljah in pruznikih od 1—2 |>o-poldne
Fantovski sestanki so se pričeli. Vrše sc ob četrtkih zvečer ob 8.
Radeče pri Zidanem mostu
Osebna vest. Z Zidanega mostu je premeščen na železniško jx>stajo na Jesenice g. Mre-žar Maks. Z njegovim odhodom izgubi naše prosvetno društvo, FO 111 cerkveni pevski zbor enega svojih najagilnejših članov. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo sreče.
K poročilu o vojaškem pregledu konj, voz in opreme 3. decembra t. I., o čemer je »Slovenec« žo poročal in po njem tudi drugo časo-. pisje, dodajamo na osnovi nadaljne obvestitve lž celjskega vojaškega urada, da se vrši pregled ob 8 dopoldne in sicer ne samo za občino Radeče, ampak tuoi za občini St. Jurij pod Kumom in za Loko pri Zidanem mostu. Vsako nošenje alkoholnih pijač za osebno ujKirnbo kakor tudi vsako točenje od strani gostilničarjev konjevodcem in voznikom je na ta dan strogo prepovedano.
Sv. Lenart v Slov. goricah
Te dni je obhajala srebrno poroko daleč naokrog znana in spoštovana zakonska dvojica g. dr. rCramberger Ludvik in njegova soproga Elizabeta. Pomenljiva slovesnost se je vršila prav tiho, v domačem krogu šesterih otrok in nekaj najožjih sorodnikov. Jubilanta nameno-rrta nista hotela obhajati svojega jubileja pred javnostjo, marveč pred Bogom in v svoji družini S orila sta to pred Bogom, ki jima je dal ta lepi jubilej dočakati v krogu šesterih, čilih in zdravih otrok; pri Bogu, pri katerem se je pred 25 leti združilo sreoi vojne vihre dvoje ljubečih se, neskvarjenih src za skupno življenjsko pot, ix>dporo, razumevanje in srečno, blagoslovljeno zakonsko življenje. Ganljivo je bilo videti na tn slovesni jubilejni dan, ko je vsa družina jx>lnoštevilno zbrana klečala pri obhajilni mizi. da se znova posveti Njemu, ki jo je dni, vodil in ohranil do tega slovesnega dne. Srebrnoporočenca sta nadalje želela obhajati to pomenljivo obletnico v krogu družine, med otroci, ki so gotovo najlepši dar božji za 25 letnico poroke. Vsi so že odšli od (loma v mesta, študirat, v službe; vsi so aktivni sotrudniki in zavedni odborniki katoliških organizacij. Nobeden se ni skvaril, ker jih povsod spremlja duh staršev in njih molitev. Za ta slovesni dan so vsi prihiteli domov, bogato obloženi z darili, njih srca j>a so prekipevala v iskrenih otroških čestitkah in zalivali. Jubilantoma. ki jima je dolga doba skrbi in žrtev za številno družino res že osrebrila lase, so se lesketale oči v solzah veselja in globokega zadoščenja. Kdo ne pozna družine dr. Kramber-gerjeve? Saj slovi daleč naokoli kot najlepši primer vzornega, srečnega eružinskega življenja. Čeprav sta jubilanta srebrno poroko obhajala skrito, so vendar za to zvedeli širni prijatelji in znanci, jima čestitali od blizu in daleč in se z njima tega dne radovali. Gosjiorla dr. Krambergerja jx>znajo vse Slovenske gorice kot nadvse vestnega zdravnika, ki je tako v neurju, temni noči vsak trenutek pripravljen, hiteti bolnikom po blatnih cestah na pomoč. Vse ga pozna kot moža globoke in neomajne vere, kot načelnega in zaslužnega delavca v katoliški prosvrti. Dr. Krambergerjevo hišo še posebno poznajo y>ojx>tniki in reveži kot neizčrpen vir dobrih del usmiljenja in pomoči. Vsi vedo, da je jx>sebno dobra gospa. Edino tisti jih moroa niso razumeli ali jih ne razumejo, ki jih vodi v življenju in delil zgolj strast in maščevalnost, zakaj ta dva temna madeža nista nikdar v življenju pačila dobrotnih in dobrohotnih src dragih iubilantov. — Naj bi ju božja jirevidnost, ki ju je od vojne po-
roke tako skrbno vodila v mirnejše čase, tudi od druge vojne — srebrne poroke vodila tako nju kot vso družino v novi svetni mir do zlate jx>roke in božje zarje.
Slovenska Bistrica
Predavanje uaiv. prof. dr. Vebra. Pretekli pe-je na povabilo narodno-obrambnega odseka tukajšnjega Prosvetnega društva predaval v Slomško-
,V tovarni za letal«
Angleški bombnik pred vzletom
vem domu univerzitetni prolesor g. dr. France Veber o temi "Problem malega naroda«. V po-zdravnem nagovoru se je ravnatelj tukajšnje meščanske šole g. Jože Rupnik spomnil predavateljeve 50 letnice, ki ne pomeni kulturnega jubileja samo za ljubljansko univerzo; znanstveno delo g. Vebra zna ceniti poleg mednarodnega znanstvenega sveta še tudi slovensko podeželje. G. predavatelj je na izredno zanimiv način analiziral vprašanje upravičenosti obstoja malega naroda zlasti z ozirom na čas, v katerem živimo. Uvodoma je podal bistvene razlike med strukturo malega in velikega naroda. Na podlagi teh razlik je izvajal, da mal narod ne samo da ima pravico do lastne eksistence, marveč da je kot tak celo poklican, da vrši v mednarodnem življenju še neke posebne, občekoristne funkcije, ki jih velik narod že zaradi drugačne psihološke strukture ne more opravljati. Tem nalogam pa je mali narod dorastel le tedaj, ako se jih tudi sam zaveda in se primerno usposablja zanje in ako si je svest nekih gotovih moralnih kvalitet, ki so mu v to svrho potrebne. G. predavatelj je bil ob sklepu predavanja deležen obilega priznanja za užitek, ki ga je pripravil številnim poslušalcem s svojimi duhovitimi in prepričevalnimi izvajanji.
Mežica
Akademija. V nedeljo, dne 8. decembra na praznik Brezmadežne bo pri g. Toffu akademija Fantovskega odseka in Dekliškega krožku, združena s proslavo Brezmadežne. Pred akademijo bomo predvajali pri slovenski zvočni film »Mladinski dnevi v Ljubljani 1938.<
Iz Julijske Krajine
Žahnice so dobile novega župnika. Lani okrog novega lela ob zmedah glasovanja za Nemčijo je zapustil Zabnice dotedanji večletni župnik gospod Rafko Premrl, ki službuje zdaj v Poljanah v reški škofiji, kjer poučuje tudi v škofijskem semenišču. Župnijo in višarsko pot je od takrat upravljal sosedni župnik iz Ovčje vasi. Pred par dnevi je bil pa umeščen za žabniško župnijo novi župnik gosp. Jožef Simiz (Šimac), dozdaj vikar v Platiščih pri Tipani v Slov. Benečiji, doma iz Prosnita. Tako so dobile Žabnice s prelepimi in priljubljenimi Vi-šarjami zopet lastnega dušnega pastirja.
Snirfna kosa. V četrtek, 21. nov. so v Kron-bergu pri Gorici pokopali gospo Uršulo Komel, ženo daleč okrog znanega gostilničarja Franca Komela, ki ima svojo restavracijo v bližini župne cerkve. Pokojnica je dosegla lepo starost in jo podlegla težki obolelosti srca. Bila je pridna, skrbna in delavna gospodinja, ki je znala dobro postreči svojim gostom, ki so se od blizu in daleč radi zatekali v postrežljivo hišo. Naj zavedni naši ženi sveti večna luč, njenemu možu in žalujočim ostalim pa iskreno sožalje.
V Vatikanskem mestu varčujejo 1 živili. Iz Vatikanskega mesta poročajo: Kakor povsod drugod v svetu, moramo tudi pri nas varčevati z živili. Od 20. novembra naprej dobi vsak vatikanski državljan 300 gramov kruha na dan in 2 kilogram testenin na mesec. Kruh je bel, pravijo pa, da bomo od 1. decembra dalje imeli 40% močno mešanico
Kanal ob Soči. Neprestano deževje, ki nas tare zadnje čase, povzroča, da naša Soča večkrat narase. Najbolj hudo je bilo ob koncu prejšnjega tedna, ko je radi neprestanih nalivov Soča stalno naraščala in je grozila splošna povodenj. V noči od 17. na 18. november se je Soča tako dvignila, da je narasla preko znane »lune« v našem mostu. Na desnem bregu so valovi dosegli Gorjupovo in Bavdaževo dvorišče in vdrli v klet vinskega trgovca Cosulicha. Slednjemu so odnesli več sodov, ki so bili že pripravljeni za nakup brica, prvemu so razkojjali igrišče za krogle, drugeiTiu prizadeli pa škodo na dvorišču, vsi trije imajo okrog 40 tisoč lir škode. Ker imamo nad nami na ižči dva orjaška jeza, prvega pri Škalabonu, drugega v Podselih, nas povodnji vedno močno plašijo. Kaj bi _se zgodilo z nami, če bi oba jeza popusiila? V našo veliko tolažbo smo se pa že jronovno prepričali, da oba jeza dobro delujeta in smo lahko mirni.
Mrtveca so našli. V petek, 22. novembra so našli idrijski rudarji, ko so v zgodnjih jutranjih urah šli v jamo na delo v bližini mosta, ki pelje k rudniku, mrtvo moško truplo. 0 žalostni najdbi so obvestili orožnike, ki so prišli takoj na kraj nesreče. V mrtvecu so sjioznali 68 letnega Leopolda Vončino Z Vojrkega. Ugotovili so, da je nenadno starčevo smrt povzročila nesreča.
Nesreča 1 vojno Kronatn. V skladišču starega železa in vojnih ostankov v ulici Fajti v Gorici sta si dva delavca dala opravka z vojno granato. Pri nevarnem poslu se je, kot že neštetokrat, pripetila nesreča. Granata je nenadoma eksplodirala in oba delavca ranila jx> rokah. Pripeljati so ju morali v javno bolnišnico.
Ceste na severni meji propadajo
Odsek državne ceste med Mariborom in Fra-mom je včasih vdljal za vzor najlepše ceste v celi naši državi. Ta odsek se sedaj modernizira te rse pripravlja z veliko naglico cestišče za napravo betonske ceste. Toda s tem še ne bo veliko storjenega za cestno omrežje v severnem delu Slovenije. Medtem, ko se na eni strani popravlja in modernizira nekaj kilometrov ceste, propadajo na drugi strani desetino in desetine kilometrov ter se nahajajo danes v takem stanju, da je to nemogoče popisati. Potrebno si je samo ogledati dve izredno važni prometni žili, ki vezeta Maribor z njegovim glavnim zaledjem — cesto, ki pelje iz Maribora v Slovenske gorice in Prekmurje ter cesto Maribor-Ptuj. Slovenjegraška cesta je med Mariborom in Sv. Lenartom danes še slabša, kakor je bil prosluli kos državne ceste Maribor-Fra>n pred pričetkom popravil. Kotanja pri kotanji, nekatere globoke že tako, da se vgrezne noga do kolpna. Zlasti sedaj, ko je zaradi dežja cesta razmehčana, trpi na takem cestišču vsako vozilo, posebno pa še kmečka vprež-na živina. Pešci obupani tekajo s ceste na močvirne travnike, kadar se pojavi na njej avtmobil, da se rešijo pred blatnim tušem, ki obdaja vozilo kakor kakšon škropilnik. Poškodbe na vozilih, zlasti polomljena peresa na avtomobilih so na dnevnem redu. Prav nič boljša ni cesta Ma-ribor-Ptuj, ker pa imajo avtomobilisti vsaj to srečo, da teče od Maribora preko Dupleka in Vurberga vzporedna cesta, ki je začasno še nekoliko boljša od glavne, ki pa tudi ne bo več dolgo vzdržala takega prometa.
Zakaj so te ceste tako naglo propadle? Saj je Se do nedavnega cesta skozi Slovenske gorice veljala za eno najlepše vzdrževanih na meji. Prvič je promet zadnje leto na njih ogromno narasel. Zlasti težki promet, ki je za ceste največji sovražnik. Ogromni tovorni avtomobili z večtonskim tovorom drvijo po njih z veliko naglico ter cestišče kar razdirajo. Tudi naraščajoči aviobusni promet prispeva svoje k propadanju cest. Zaradi številnih vpoklicev ljudi in vprežne živine je zastalo delo v gramoznicah ter ni bilo mogoče pravočasno pripraviti dovoljnih količin gramoza. Neprestano deževje je zalilo številne gramozne jame, ki so se izpremenile v ribnike ter začasno ne morejo več služiti za pridobivanje gramoza. Povrhu vsega pa se jo zaradi zvišanih mezd in podraženja vprege ter drugih okoliščin podražil prav znatno tudi gramoz, tako da ga s sredstvi, ki so predvidena po proračunu za gramozanje, ni mogoče nabaviti v zadovoljujoči količini. Kljub temu je cestna uprava pripravila zlasti za cesto Maribor-Št. Lenart toliko gramoza, da bo mogoče to nabolj razorano cestišče primerno urediti. Poleg tega je važno tudi, da je dobil tehnični oddelek za državne ceste v Mariboru na razpolago dva težita parna valjarja, katera pa mora seveda zaenkrat še uporabljati pri delih za novo cesto Maribor-Fram. Valjarji pa so na cestah, na katerih je velik tovorni avtopromet, nujno potrebni, ker navadno krpanje lukenj prav nič ne izda.
Razpis
Občina Zdole, okraj Brežice, razpisuje pogodbeno mesto
občinskega tajnika
Kvalifikacija 4 razredi srednje šole, plača po dogovoru, najmanj 500 din. Kavcija 5000 din v gotovini ali poroštvu. Prednost imajo samski.
Prošnje je vlagati v 30 dneh po objavi v »Službenem listu« pri tej ohčinL Uprava občine Zdole, dne 26. novembra 1940.
Mali oglasi
V malih oglasih velja maka Danit I din; tenltovanjukt
•glaal t din Debelo tlakane naalovoe beted* to računajo
------ - - -a1|
Jelo takoj i
reklamnega enačaja t« računa ennknlonaka, t mm vltoka
dvojno. Najmanjši metek ta oiall ogla* U din. • Mal •rlaal ae plačujejo takoj pri naročila. • Pri oglatih
oatltna »rutica po I din - Za plamen« odgovora gleda malih oglato* treba prlloiltl aoamko.
€t rt ov* •
Službe ucejo
Gospa
srednjih let, šivilja, 8 perfektnlm znanjem nemščino, želi službo kot gospodinja. - Naslov : Dež-man, Zagorje ob Savi 64.
I
Kupimo!
Prešano slamo kupim
Ponudbe - franko vagon na Josip Herlah, Laško.
Srebro, drage Kamne
lo vsakovrstno
zlato kupuje
po najvlijU) eenah Jos. Eberle, Ljubljana TyrSeva 2
(DalaAa hotela _Hlon"v
Par briljantnih uhanov
večje kamne, kupim. — Lahko tudi večji prsten sollter. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Samo od zasebnika« št. 18277.
Kupimo:
Zvišali smo ceno stari gumi, železu, kovinam, ntklju. Najboljše plača: »Metalta« - Gosposvetska cesta 16.
Kupim Leico
dobro ohranjeno, novejši model. Ponudbe z navedbo cene in optike upravi »Slovenca« pod »Lelca« št. 1S291.

Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
4-
Vdana v Voljo božjo nas je za vedno zapustila v 57. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, naša dobra soproga, mama in stara mama, gospa
Franja Rovsek
roj. Blaj
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 3 popoldne, iz hiše žalosti v Kranju, Cojzova 4, na farno pokopališče.
V Kranju, dne 28. novembra 1940. Rodbine Rovšck, dr. Štular in ostalo sorodstvo
m
m
»KREKOff perilo najlepše darilo!
Miklavž kupuje srajco za gospode, deške srajco, damsko perilo - še vedno po Izredno nizkih cenah pri
»KREKO«
Tavčarjeva 3, Tyrševa 31
Otroški Kotiček
Sveža jajca
debela, komad 1.60 din -krompir - najceneje dobavi Rlgler, Pragersko.
koks, drva nudi I. Pogačnik
LJubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 Postreiba brezhibna
Kupujte pri naših inserentihl
l
Automofor
i
Tovorni avto
znamke M. A. N. Diesel, nosilnost 5—6 ton, v dobrem stanju In z dobrimi gumami naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 18266.
Stanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam takoj. Vič 169.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam gospodu, čeva 9.
Jegll-
Prazno sobo
takoj oddam solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 182S0.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan
Mihčeve čudovite dogodivščine
(167) Drugi dan pride kralj koi navadno k svojemu pisalniku. Pogleda to in ono, odpre predal, tedaj pa prestrašen skoči pokonci. Predal je bil prazen. Važne listine so izginile.
(168) Takoj pokliče svojega tajnika in mu pove, kaj se je zgodilo. Mihec vidi, kako je kralj razkačen in da kaže na uro, Pa ne, da bi njega sumili tatvinel
»REALITETA«
zavod za nakup tn prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Dvonadstropna hiša« št. 759.
Novejšo hišo
trlstanovanjsko, z velikim vrtom - prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Periferija« št. 18279
Hiša
10 štirisobnih stanovanj z vsem konfortom ln dvo stanovanji brez konforta, sončna stran, pogled na splitsko luko, ugodno naprodaj. - Informacije: J. Missia, Split, Tartaglina ul. 19-1.
Dobra investicija!
V Zagrebu Je naprodaj -direktno, brez posredovanja - še nekaj stavblšč za 3—4-nadstropne hiše na oglu Medjimurske in Grahorove ceste pri kolodvoru Sava. Kdor kupi ves kompleks, mu ostane industrijski tir, Idealen za večja skladišča (drva, premog itd.). - Informacije : Boškovičeva 15 — pritličje, desno, vsak dan razen nedelje. Tel. 36-44
Parcele pri remizi
takoj prodam. - Ponudbe pošljite upravi »SI.« pod »Zdrav teren« št. 18023.
Večstanovanjska hiša
novejša, v bližini Ljubljane, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17806.	(p
»SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesla št. 5
HRANILNICA IN POSOJILNICA V SKALAH naznanja prežalostno vest, da je danes ob 16 po dolgi, mučni bolezni v Gospodu zaspal njen dolgoletni član načelstva, gospod
ŠPEH IVAN
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 28. novembra 1940 ob desetih dopoldne, iz hiše žalosti.
Blag mn spomin! Skale pri Velenju, dne 26. novembra 1940.
NACEIiSTVO

4-
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes po daljši bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno in Bogu vdano umrl naš ljubi mož in dobri oče, gospod
arh. Ivan Mathian
komornik Nj. Sv. papeža, cesar, svetnik, tovarnar itd.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 30. novembra 1940 ob 14.30, iz hiše žalosti Drenikova ulica 31, na pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
V	Ljubljani, dne 28. novembra 1940.
Ela, soproga; Anitta pl. Gorup, hčerka in ostalo sorodstvo
Alphonse Dandets	1G4
Jakec
Prevedel Fišer Frane
Vstopila sta v eno tistih delavskih hiš, ki imajo tisoč oken in so preprežene z dolgimi hodniki in v katerih imajo revni ljudje svoja ognjišča .. Odpirala so se vrata in videlo se je v zadimljene sobe in slišal krik otrok. Bila je ura obeoa. Med potjo je Jakec videl ljudi, ki so sedeli ob mizah, razsvetljenih z eno samo svečo in slišal ropotanje okornih posod.
»Dober tek, prijatelj,« je dejal Belizar.
»Dober večer, hvala lepa,« so odgovarjali veseli glasovi polnih ust. Drugod pa je bilo bolj žalostno. Nič ognja, nič svetlobe. Žene z otroki so čakale na očeta, tla jim bo v ponedeljek prinesel, kar mu je ostalo od sobotne plače
Belizarjeva soba je bila v šestem nadstropju, prav na koncu hodnika jakec je ogledoval uboga delavska stanovanja, stisnjena kot celice v panju in njegov prijatelj je bil naseljen prav na vrhu. In ta ubogi Belizar je bil videti zelo ponosen na svoje stanovanje.
»Videli boste Jakec, kako lepo sem se nastanil, koliko prostora imam... Samo toliko počakajte, da malčka izročim gospe Webrovi.«
Pri sosednjih vratih je pon slamnjačo našel ključ, odprl vrata, kot človek, ki dobro
rizna hišne navade in šel naravnost k peči, jer se je od opoldne parila juha. Nato je prižgal svečo, posadil malčka na stol, ga privezal, postavil k mizi in mu dal v roke dva pokrova, da se bo z njima zabaval.
»Zdaj pa brž pojdiva,« je dejal, »Gospa
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: lože
Webrova se bo vsak trenutek vrnila in rado- I veden sem, kaj bo dejala, ko bo zagledala I njegove nove čevlje... To se bo začudila... I Saj si ne more misliti, odkod bi prišli, nima jiojma ... Toliko l judi je v hiši in vsi jo imajo tako radi... Oh! To se bova smejala!«
Že vnaprej se je smejal. Nato je odprl vrata svoje sobe, lii je bila dolg podstrešen prostor. Kupi čepic in klobukov so govorili o poklicu stanovalca, prazne stene so pričale o njegovi revščini.
»Ah, Belizar, tako... ne stanujete več pri svojih starših?«
»Ne,« je odgovoril Belizar in se praskal po glavi kot običajno, kadar je bil v zadregi. »Saj veste! Če je družina preštevilna pride večkrat do nesoglasij. Gospa NVebrova je dejala, (,a ni prav, ker delam jaz za vse in si sebi ničesar ne privoščim. Svetovala mi je, naj živim sam. In res: od takrat dvojno zaslužim, podpiram svoje starše in že prihranke intam. Tn vse to se imam zahvaliti gospe Webrovi, da veste. — Ra umna ženska je.«
Med govorjenjem je Belizar prižgal luč, pospravil svojo robo in pričel nato pripravljati večerjo: imenitno krompirjevo salato s prekajenim slanikom. Iz omare je potegnil dva prilx>ra, eden je bil kositrast, drugi lesen, šop redkciv, kruha, vina in vse to razporedil na umazani mizi.
»Tako, sediva k večerji,« je dejal zmagoslavno in pokazal na mizo, kjer je namesto prta bil pogrnjen časopisni papir in puščal svoje »razne novice« na Jnkčevem krožniku in svoj »politični pregled« na redkvicah in kruhu. »No, to se severi a ne da primerjati z gnatjo,
Iki ste mi jo tnkrat ponudili, tam na deželi... Moj Bog, kako je biln dobra tista gnjat!.,. Še nikdar nisem take jedel,«
Kramarii
Tudi krompirjeva salata je bila odlična in Jakec je, ne da bi se laskal, to rad priznal. Ko je Belizar videl, kakšen tek ima njegov prijatelj, je držal ponosno glavo pokonci in z vso vnemo izvrševal dolžnosti domačega gospodarja. Vsak trenutek je vstajal od mize in nadzoroval vodo, ki je vrela na žerjavici ali pa mlel kavo mea svojimi krivimi nogami.
»Poslušajte no, Belizar... zdaj ste vendar na nogah. To je že pravo gospodinjstvo.«
»Toda je precej stvari tukaj, ki niso moje. Gospa Webrova mi jih j>osoja, češ, da...«
»Kaj, Belizar?«
»Češ, da se bova itak poročila,« je pogumno odgovoril krošnjar in na licih sta se mu pokazali dve veliki rdeči progi.
Ko je videl, da se Jakec ne misli norčevati iz njega, je nadaljeval:
»Da se bova jioročila, sva sklenila že zdavnaj; prav srečen sem, niti najmanj nisem pričakoval, da bi se gospa Webrova hotela vdru-gič poročiti. Bila je tako nesrečna s svojim prvim možem... Lump je bil pijanec, veono jo je pretepal, kadar se je napil... Prav gotovo ni greh rešiti tako lepo žensko iz njegovih rok. Saj jo boste kmalu videli, vsak trenutek bo tu... Tako pogumna je in dobra... Ah, povem vam, nikdar je ne bom tepel in če bi me ona hotela, bom prav rad držal...«
»In kdaj se mislita vzeti?« je vprašal Jakec.
»Oh, jaz bi imel najrajši takoj, toda gospa Webrova je bolj premišljena, pravi, da bi z ozirom na draginjo sama ne zmogla gospodinjstva; hoče, da bi imela še enega prijatelja.«
»Prijatelja?«
»Hudič ... seveda. V predmestjih, kjer je revšččina, je večkrat tako Poišče se neoženjen ali pa vdovec in potem vodijo skupno gospodinjstvo. Stanujejo in oblačijo se vsi na skup-
ne stroške. Pomislite, koliko se prištedi! Kadar je jedi za dva, je tudi za tri. . Najtežje pa je najti dobrega, resnega in delavnega prijatelja, ki v hiši ni v spotiko.«
»No, Belizar — kaj pa jaz? Ali sem dovolj resen? Ali bi vam bil po godu?«
»Ali res, Jakec? Vi' bi hoteli? Že eno uro mislim na to, pa se vas nisem upal vprašati.«
»Zakaj?«
»Hudič, poslušajte vendar ... Tako slabo je pri nas... Skromno živimo... Kar mi navadno jemo, to bi morda 'adostovalo mehaniku, ki zasluži šest, sedem frankov dnevno.«
»Ne. ne Belizar. Kar vi jeste, bo zame že dobro. Štediti moram in pameten moram biti, ker tudi jaz mislim na ženitev.«
»Res?... Na kakšen način?... Saj ne zaslužite •..« je krošnjar presenečen odgovoril.
Jakec se je pričel smejati in povedal Beli-zarju. da utegne biti njegova poroka šele čez štiri leta in seveda pod pogojem, če bo do takrat pridno delal,
»Dobro, torej sva sklenila. Vi boste pravi, pameten in soliden prijatelj... Kakšno srečo sem imel, da sem vas srečali In če ne bi čevljev kupoval malčku... Pst.. Pazite... Gospa VVebrova se vrača. To se bova smejala.«
Močan, hiter, korenjaški moški korak J*1 odmeval po stopnicah in hodniku Malček ga je najbrž tudi slišal, ker je pričel blejati kot teliček in tolči s pokrovi, da je bilo ioj.
»Sem že tu, sem ?e tu, dragec... Nikar nc jokaj, nikar ne jokaj, dušica,« je vpila razna-šalka kruha in že na hoc,uiku tolažila svojega otroka »Poslušajte,« je prav tiho dejal Belizar.
Odprla so se vrata, nekdo je zavpil in
I nato živo in mladostno nasmejal. Belizarjcv obraz se je spet razlezel v tisoč zadovoljnih gubic.
Ilrerlnik! Viktnr Ceni1,iS
Izdajatelj: inž. Jože Sodja