PoStnina plačana v gotovini. Leto LXXIVM Ljubljana, petek 18. aprila Cena Izhaja vsak dan popoldne htvzemAl nedelje ln praznike. _ rrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din X vetji vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja meeeCnb t Jugosla-rlji Din 14-—, j» IbjsssmsI i u Din UREDNIŠTVO Of UFRAVNIflTVO LJUBLJANA« Knafljevm ulica tt» I n-n. »-a, ii-ii, u-m tn si-a Podru ln les: MARIBOR, Grajski trg: ŠL f — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St_ 26 — CE9LJE, celjsko uredništvo: 8trotismayerjeva ulica 1, telefon st~ 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon Št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRABEČ, Slomškov trg 5. — Pofttna hranilnica ▼ Ljubljani St_ 10.351. Italijanska uofska u Dalmaciji Rusko japonski interesi Poročilo italijanskega generalnega štaba ŠL J14 Italijanske motorizirane kolone s severa se bodo pri Dubrovniku združile s kolonami z juga, ki zasedajo čmogoro — Klisura v italijanski posesti — Bogat vojni plen — Nezadržno napredovanje tudi v Afriki Nekje v Italiji, 18. apr. (Štefani). Komunike št. 314. generalnega štaba italijanskih sil pravi: V Jugoslaviji napredujejo motorizirane kolone druge armade iz Splita proti Dubrovniku. Odredi mornariških čet so dovršili zasedbo dalmatinskih otokov. Druge motorizirane kolone, prodirajoče iz Albanije, so po zasedbi Bara in Ce-tinja zlomile poslednjo nasprotnikovo obrambo ter nadaljujejo pohod proti Kotorju in Dubrovniku z namenom, da se združijo s četami druge armade, ki prihajajo od severa. Grška fronta: Navzlic močnemu nasprotnikovemu odporu ter navzlic številnim oviram na cestah se naše napredovanje nadaljuje od Prespanskega jezera pa do Jadrana. Čete 11. armade so po ogorčeni borbi zasedle Klisuro, ter napredujejo zdaj dalje preko tega področja. Sovražnik je utrpel znatne izgube ter je pustil v naših rokah mnogo ujetnikov in znatno količi- no vsakovrstnega vojnega materijala. Dva britanska bombnika, ki sta poskušala preleteti albansko ozemlje, sta bila napadena od naših lovskih letal: eno letalo tipa Blenheim je bilo sestreljeno. V Pi-reju so naša letala v noči na 16. aprila izvršila močan napad na pristaniške naprave ter na ladje zasidrane v luki Torpedniško akcijo našega letala, ki je bila omenjena v včerajšnjem komunikeju, in pri kateri je bil potopljen velik parnik s 15.000 tonami, sta izvršila kapitan-pilot Buscaglio ter poročnik bojnega broda, opazovalec Castagnaccio. V Cirenaiki se nadaljuje pritisk italijansko-nemških čet pri Tobru-ku ter na področju Solluma. Zbiranje sovražnikovih vojaških oddelkov, ki so ostali odrezani v teku našega nezadržanega napredovanja, se nadaljuje na Džebelu. Vzhodna Afrika: Sovražnikove sile, ki so si prizadevale izsiliti pre- Predaja jugoslovanske vojske Vrhcvno poveljstvo nemške armade poroča, da je jugoslovanska vojska snoči prenehala z boji Berlin, 18. aprila, f. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je snoči objavilo, da je jugoslovanska vojska snoči ob 21. prenehala z boji, v kolikor ni bila poprej razo rož en a. Danes ob 12. sledi kapitulacija vse jugoslovanske vojske. Berlin, 18. aprila, f. K predaji srbske vojske poudarja nemški radio, da je poteklo komaj deset dni, odkar so se začele nemške operacije, pa je bila srbska uničena. Pokazalo se je zopet enkrat, da so vse angleške obljube varljive in da prihaja angleška pomoč vedno prepozno. Sedaj bodo skušali Angleži vreči krivdo na Srbe, češ da so začeli pogajanja z angleškim generalnim štabom prepozno. Komentarji zaključujejo, da so morale srbske matere in žene žrtvovati svoje može in sinove za Angleže. Angleški očitki jugoslovanskim generalom Rim, 18. aprila, c. »H Piccoloc poroča iz Lizbone: Maršal lord Milne, ki je v zadnji svetovni vojni poveljeval angleškim četam v Solunu, očita v *Sunday Chroniclu« ju-Eroslovenskl vojaški komandi, ker je skušala napasti ItaUjane v severni Albaniji, mesto da bi poslala vse svoje sile v Južno Srbijo in tako skušala priti v neposreden stik z grško vojsko. Lord Milne pripisuje temu pogrešku katastrofalen Izid balkanske vojne. Lord Milne ne pove, zakaj Angleži ki Grki niso takoj pod vzeli iniciative za uresničenje te življenjske zveze. Angleži znajo kritizirati dejanja drugih, sami pa ne store tega, kar očitajo drugim. Lord Milne skuša oči vidno zvaliti vso krivdo na ju-goslovenske generale, da bi opral angleško vlado. Sicer pa je bil te dni v Atenah sam general Oill, načelnik angleškega generalnega štaba, ki je takoj odšel, da se izogne odgovornosti- Zakon za zaščito hrvatske države Zagreb, 18. apr. p. Dr. Ante Paveilć je podpisal včeraj zakonsko odredbo za zaščito naroda in države, ki odreja kazni za skrivanje V3ega za življenje neogibno potrebnega blaga. Odredba določa: 1. Zabranjeno je skrivati in staviti izven prometa vse blago, neogibno potrebno za življenje, kakor tudi kupovati ln prodajati to blago. Cene blagu morajo ostati Iste, kakor so bUe 24. marca. 2. Vsak prestopek proti tej odredbi bo po zakonu za zaščito države najstrožje kaznovan, po potrebi tudi s smrtjo. 3. Minister pravosodja naj Izvede to odredbo. Bern, 18- aprila, m. Po uradnem obvestilu iz Zagreba niso vojni dogodki na Hrvatskem zahtevali nobene žrtve med tamošnjim! švicarskimi državljani. London drugi Coventry Tudi minuto noč so bile vržene kalibrov — Manjši angleški Berlin, 18. apr. p. (DNB). Preteklo noč so močne skupine nemških letal ponovno napadle angleško otočje. Bombardirana je bila neka važna luka ob južni angleški obalL Napad je bil izredno uspešen. Vržene so bile bombe vseh kalibrov. V ladjedelnicah in hangarjih so bili povzročeni veliki požari. Stockholm, 18. aprila, p. (DNB). »Nie Dagliht Allehanda« komentira nemški letalski napad na London v noči na četrtek ter pravi, da je angleška prestolnica doživela usodo Coventrvja. Berlin, 18. aprila, p. (DNB). Angleško letalstvo je v pretekli noči z manjšimi skupinami napadlo severno Nemčijo. Na nekaj naselbin je bilo vrženih nekaj zažigalnih in eksplozivnih bomb. ki pa nikjer niso povzročile velike Škode. Par angleških letal je prodrlo tudi do Berlina, Povzročene je bilo nekaj škode na stanovanjskih oKra-jtht tudi na kulturnih ustanovah. Do- napadi na severno slej je znano, da je bilo letal sestreljenih. sest angleških Bim, 18. aprila, c. »Basler Nachrichten« priobčujejo poročilo svojega londonskega dopisnika, ki pravi, da angleško levičarsko časopisje ostro napada vlado, ker prikriva resnico z napačnimi vestmi o sijajnih strateških umikih, kar pač ne more zmanjšati težav, s katerimi se mora boriti angleška vojska v Libiji ln na Balkanu. Madrid, 18. aprila, c. Ust >In£ormacio-nes< piše pod naslovom »Oood by! Good by!< (Zbogom, zbogom!) o vojnih dogodkih na Balkanu, kjer se Angleži v naglici pripravljajo za odhod. List pravi, da bo po katastrofalnem izidu balkanske akcije izginila angleška zastava z evropske celine. Tudi >Alcazar«, >Pueblo< m drugi Usti pišejo o angleškem umiku z Balkan« m pravijo, da bo ta nov poraz še poslabšal težko situacijo Angležev, ki JOi na -frontah tolčejo hod čez reko Baro v G ali a Si damu, so bile deležne silovitega protinapada ter pognane v beg, pustivši v naših rokah vse taboriščne priprave. V teku ogorčenih bojev zapadno od Dembi-Dolla severno od Gambele — smo prizadejali sovražniku hude izgube. Po zlomu grške fronte Berlin, 18. apr. f. (Štefani). Glavni štab italijanske vojske objavlja: Po zlomu grške fronte v noči od 15. na 16. aprila, nadaljuje XI. armada z nezlomljivo močjo svoje napredovanje. Obkoljene angleške čete v Berlin, 18. aprila. (DNB). V Cirenajki so pod vzele obkoljene angleške čete brezuspešen poskus, da bi s pomočjo oklopnih vozil prodrle skozi nemško italijanski obroč. Angleži so imeli pri tem poskusu znatne izgube. Kakor javlja angleška agencija Reuter, polagajo Angleži zadnji up za svojo posadko v Tobruku sedaj še na možnost, da se bo lahko posadka umaknila po morju. Seveda bo tudi v tem primeru angleška vojska izpostavljena napadom nemških letal. Potopljene angleške ladje Berlin, 18. apr. p. (DNB). Nemška letala so dosegla včeraj nove uspehe z napadi na angleške ladje. Dve nemški bombni letali sta iz višine 35 m zadeli neko 10 tisoč tonsko angleško trgovsko ladjo, ki se je takej potopila, V noči na 17. aprila so nemška letala ob južnovzhodni angleški obali potopila štiil oborožene trgovske ladje s skupno 13.000 tonami, ki so plule v konvojih. Smrt poveljnika madžar* skih padalcev Budimpešta, 18. aprila, c. V bojih s srbsko armado je umrl 441etni major Arpad Betain, poveljnik madžarskih padalcev. Ruska udeležba na budim- Moskva, 18. apr. p. (DNB). Velesejma ▼ Budimpešti, ki se prične 2. maja, se bo udeležila tudi Rusija. Razstavljene predmete bo osebno spremil v Budimpešto komisar za zunanjo trgovino Nikojan. Velik požar na Japonskem Tokio, 18. apr. c. V mestu Sin Minoto-mahl je nastal velik požar, kl je natBP osem sto hiš. Doslej je znano, da je pri požaru izgubilo življenje 50 ljudi. Japonsko prebivalstvo Tokio, 18. aprila, m. Po zadnjem uradnem ljudskem štetju 1. oktobra 1940. šteje Japonaka 106 in četrt milijona prebivalcev. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 18. aprila, p. V šahovskem turnirju je bilo snoči igrano 15. kolo, Litten-thal je premagal Bondarevskega. Partiji Smislov-Botwlnnik m Keres-Boleslavski sta bili prekinjeni. Botwinnik in Boleslavski imata boljše pozicije. Borba za Atlantik New York, 18. apr. p. (DNB). Odločitev angleške admimlitete, da bo odslej samo še vsJc mesec objavljale poduke o žrtvah pomorske vojne m ne več vsak teden kakor doslej, je vzbudfla v ameriških krofih »čudenje. V Zedinjenib državah poudarjajo, da bodo odslej nemška poročila edino merilo položaja v borbi za Atlantik. Vino iz mleka Na nekem banketu poljedelske zveze države Ohio v Clevelandu so pred kratku., servirali najlepše belo vino, sladko in dišeče, kakor le more biti polnovredno vino. Sele ob koncu gostije so prireditelji sporočili udeležencem, da to vino ni bilo pridelek iz trte, temveč stranski proizvod — mlekarske industrije, Tnomas Me Innernev, predsednik ene najvažnejših ameriških industrij za predelavo mleka,, je izjavil, da je po naključju uspelo odkriti način, po katerem se mleko lahko spreminja v vino. V nšsassa laboratoriju so sirotko obravnavali z nekimi ke-inikanjsml m tedaj so z pomočjo vretja dobfli tekočino, ki je bOa prijetnega okusa in je Imeia vsnaki popolnoma podobno Italijanski komentarji rusko japonske aevtralnostne pogodbe — Angleški poslanik v Tokiu prosi za pojasnila Rim, 18. apr. p. (DNB) V rimskih političnih krogih pripominjajo k podpisu rusko japonske nevtralnostne pogodbe, da je ta pogodba zbližala tudi Rusijo in obe državi osi. Nemško ruska ne napadalna pogodba, sklenjena leta 1939. se je kljub vsem tendencioznim tolmačenjem z raznih strani za obe državi podpisnici dobro obnesla. Nova rusko japonska pogodba upošteva na eni strani ruske interese v osrednji Aziji, na drugi strani pa japonske interese na Daljnem vzhodu. Na ta način je lahko razumeti globoko razočaranje in skrb ki jih je ta pogodba povzročila v Londonu in Washingtonu. Celo anglosaški listi so morali ugotoviti, kako prisrčno je bil japonski zunanji minister Macuoka v Moskvi sprejet. Omeniti so morali tudi dejstvo, da je Stalin sam spremil Macupko ob odhodu iz Moskve na kolodvor. V tem duhu komentirajo italijanski Listi tudi obisk angleškega poslanika v Tokiu Craigiea pri podtajniku za zunanje zadeve Ohašiju, od katerega je Craigie hotel dobiti informacije o pomenu rusko japonske pogodbe. Ohasi je v svojem odgovoru angleškemu poslaniku poudaril važnost pogodbe za Daljni vzhod in Vzhodno Azijo, kakor tudi nien učinek na trojni pakt med Nemčijo. Italijo in Japonsko. Civilni komisar na banovini Ljubljana, 18. aprila. Včeraj ob 17. je prišel Federale Gra-zrioli, civilni komisar na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, s funkcionarji in častniki svojega spremstva na bansko upravo, kjer je prevzel poverjene mu posle. Ob tej priliki se je zahvalil banu za sodelovanje z italijanskimi oblastmi v prvih dnevih zasedbe. Nato je odredil, naj se izobesijo na banovini in na vseh javnih uradih ozemlja, ki ga je zasedla italijanska vojska, do nadaljnje odredbe italijanske zastave. Med to slovesnostjo so stali na častni straži kraljevi karabinjerji. Svečanosti na italijanskem vojaškem pokopališču Ljubljana. 18. aprila. Včeraj popoldne so komandant divizije Re kot civilni komisar s kraljevim generalnim konzulom in spremstvom opravili spominsko svečanost na grobovih italijanskih oficirjev in voiakov, ki so umrli v ječah med svetovno vojno. Na pokopališču je bil postrojen bataljon vojaštva z godbo. Po predpisanih spominskih svečanostih je poveljujoči general položil na spomenik lovoriov venec v imenu divizije Re. civilni komisar Federale Grazioli je pa tudi položil venec v imenu stranke, ta čas je pa godba zaigrala piavsko himno Lepi spominski svečanosti je prisostvovalo tudi zastopstvo častnikov. Važno pojasnilo Točke 5. razglasa poveljstva XI. armadnega zbora z dne 16. aprila 1941 XIX. E. F., po kateri se mora-jo vsi moški, ki so kakor koli zapustili jugoslovansko vojaško službo in se vrnili domov, staviti na razpolago najbližji okupacijski vojaški oblasti, ni razumeti tako, da se morajo prizadeti dejansko prijaviti. O tem, ali, kako in kdaj se morajo prizadeti dejansko prijaviti ali predstaviti, izide pravočasno poseben poziv. Iz pisarne komande pehotne divizije »Re« v Ljubljani. Cene je trefea mižati če se je blago podražilo po iS« marcu Ljubljana, 18. aprila. Razglasa banske uprave, da se blago ne sme podraževatL, nekateri najbrž niso pravilno razumeli in tudi časopisje ga ni dovolj jasno komentiralo Zdaj smo prejeli s pristojnega mesta naslednje pojasnilo. 2e iz naslova razglasa banske uprave bi moralo biti v časopisju razvidno, da ni samo prepovedano vsako podra-ževanje blaga, temveč da se mora blago celo poceniti, če so cene višje kakor so bile 15. marca. To je treba izrecno naglasiti, da bodo pravilno poučeni kupovala in prodajalci Nekateri prodajalci razglasa banske uprave niso razumeli tako hote in nehote, kajti znani so primeri, da se je blago po 15 marcu, zlasti ob začetku vojne, znatno podražilo. Tako je bilo n. pr ugotovljeno, da se je podražilo suho meso od 5 do 10 din kg. sveže meso tu in tam za 5 din. še m_no£o bolj čevlji in nogavice, v nekaterih gostilnah pa tudi jedi in pijače Vse te podražitve so nezakonite. Prodajalce ponovno opozarjamo na strope kazni Kdor bo kršil te predpise, naj ve, da mu bodo oblasti l, zaplenile vse blago. 2 da ga bo doletela ostra denarna kazen ter da ga bodo zaprli in 3 da mu bodo odvzeli koncesijo Cene nadzirajo številni organi in navij alci cen naj ne mislijo, da bodo lahko skrili svoje grehe Poziv delodajalcem Zaradi občutnega zmanjšanja dohodkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev mora urad svoje zakonite dajatve članom in svoje denarne obveznosti izplačevati iz naloženih rezerv, ki pa se morejo vsak hip izčrpati, v kolikor so za urad sploh Še likvidne. Ker je s tem ogroženo izpolnjevanje namenov socialnega zavarovanja, mora Okrožni urad za zavarovanje delavcev zato storiti vse. da opravlja svoje poslovanje v redu naprej. Svojim članom bolnikom mora nujno nuditi vse zako- nite dajatve. Ako bi urad svojih zakonitih dolžnosti ne mogel izpolnjevati radi prestanka denarnih vplačil, bi bili težko prizadeti pomoči najpotrebnejši delovni ljudje. Pozivamo zaradi tega vse delodajalce OTJZD, da prispevke urada brez odloga vplačujejo. To je potrebno radi skrbstva za bolne člane, '-adi splošnega pomirjenja in poživitve gospodarske delavnosti. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Nadaljevanje rednega pouka v šolah Ljubljana, iS. aprila. Po končanem velikonočnem Šolskem odmoru se prične dne 23. aprila zopet redni pouk po dosedanjih predpisih. To velja tudi za šole, ki so že izdale letna spričevala, po tnk. odredbi IV. st. 7886/1 z dne 9. aprila, Ta spričevala naj učenci vrnejo ravnateljstvom (upravitelj-stvom). Vsi izpiti naj se izvrše v predpisanih rokih. O pričetku pouka naj ravnateljstva in upraviteljstva takoj poročajo (stanje na zavodu, posebnosti zaradi vojnih razmer). Poročila pošljejo upraviteljstva ljudskih sol okrajnim načeurtvom, ki jih zberejo In semkaj pošljejo pregledna poročila. Ravnateljstva in upraviteljstva ostalih direktno b—fci upravi. Glede ljudskih sol se določa posebej nastopno. V vseh razrediii naj se da težišče pouka i na verouk, branje, pisan je, slovnico in ra-j čunstvo, v višji ljudski soli tudi na prak-| tični pouk (gospodarstvo, kmetijstvo, higiena, ročna dela). Z učenci in učenkami, ki nameravajo vstopiti v srednjo ali meščansko solo, je treba temeljito predelati za sprejemni izpit, odnosno za IV. razred osnovne sole predpisano nčno snov Iz »love ruščine in računstva. Učencem in učenkam višje ljudske sole, ki pomagajo doma pri poljskih delih, naj se z vso uvidevnostjo opravičujejo potrebni izostanki. Oni pa, ki uživajo oI&j*aw po zadevnem normativnem razpisu, lahko ostanejo doma do konca tega šolskega leta. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, rs. aprtfe 1941. fitev. 88 Koristi uvedbe letnega časa Velik prihranek pri razsvetljavi — Rana ura zlata ura Ljubljana. IS.aprila, Z današnjim dnem je uveden tudi v na-krajih tako imenovani letni čas. Ime *da šele pol-doe. Glavni pomen uvedbe letnega časti je v tem, da se zjutraj začenja vse poslovno Življenje ©no uro prej in da se zvečer eno imo prej ustavi. Tako se na primer pisarne in trgovine odpirajo ob 8.. po starem času pa je to že ob 7. Čeprav se delovni čas ne podaljša, temveč je le preložen za uro bo4j zgodaj, bi se ljudje ne navadi'i vsta-jaiti in odhajati spat uro prej. če bi ostali pri stari delitvi časa in če bi samo preložili delovni čas. Zdi se. da bi bil učinek isti. če bi ur ne premikali in b- preložili delovni čas. vendar bi bile v začetku zmešnjave. Zato je najbolje, da ostane dnevni red nespremenjen ter da se ravnamo po umh. kakor smo vaicni: če so ure Koli zgodnje, kakor da prehitevajo za eno uro. nas to ne bo motilo tako. kakor če bi začeli delati »ob 7.« namesto ob 8. Poslovno življenje v mestih se začenja zlasti v pcfatnA mesecih mnoc*o prepozno: po srednjee\t*vpskcrn op.su ie izšlo sonce v Ljubljani 15. t. m Se ob 5.15 in računati smemo, da je svetlo že pol ure pred sornč-mm vzhcdrm. Ob koncu tee ue sme nobena publikacija razširjati I Matevž Hafner | Skofja Loka. 17 aprila V Skofji Loki je danes za vedno zatisnil oči posestnik in mesar g. Matevž Hafner. Vest o njegovi smrti je pretresla oleg svojcev mnose pok jnikove prijate je in znance tem bolj, ker prihaja tako nepričakovano. Pokojni Matevž H ifner je bi, mož. kakršnih je med nami vedno manj Znan in priljubljen je bil daleC naokrog koi vzoren gospodar, skrben družinski oče ln srčno dober človek. Cenili in spoštovali so ga vsi. ki so ga poznali Hafnerjeva r. dbina spada med najbolj znane in ugledne na vsem Gorenjskem Pokojni Matevž ie pa spadal mod njene najodličnejše člane. Svoji soprogi je bil ljubeč mož otrokom skrben, neumtno do'aven oče Pogreb vrlega moža bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti na domače pokopališče Vsi. ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najboljšem spominu, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. blagemu ookci-niku na večen mir in pokoj! Starši, pazite na otroke! Ljubljana, 18. aprila. Po deželi in po mestu je raztresenih mnogo vojaških nabojev in drugega razstreliva, ki prihaja v roke mladini. Otroci, ld najdejo naboje, se seveda igrajo z njuni, tolčejo po njih s kamni in že se zgodi nesreča. Dolžnost staršev je zdaj, da Še bolj pazijo na otroke. V bolnico so včeraj pripeljali več takih ponesrečencev. V Begunjah na Gorenjskem je 151etni čevljarjev- sin Franc Rezane na£el pod gozdom ročno granato, ki i o ie vrgel proč. Granata pa je eksplodirala in dečka skoro razmesarila. Komaj še :a so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer mu bodo skušali ohraniti življenje. V Zalo pri Ljubljani sta našla 81.?tni Anton MatjašiČ in njegov 7 let stari bratec Jože več vojaških nabojev, ki sta jih razbijala s kamni. Naboji pa so nenadoma eksplodirali in oba fantiča poškodovali po obrazi; in po rokah. V Skofji Loki je naboj razmesaril Kletnemu Marjanu MiklavČiču desno roko. V Vidmu ori Dobrepoljah se je igral z nabojem lolertrd Jože Mesojedec Naboj mu ie razmesaril obe roki. V Dravljnh se ie smukal oni dan. ko so vojaki zažigali skladišče bencina, 151etni Rudolf Lorber iz Ljubljane okrog poža-rišča. Ko je eksplodiral sod bencina, je plamen Lorber:n tako hudo obžgal. in je kma-' no prevozu v bolnico umrl. Hude opekline ie d^bil rjri gašenju požara tudi 171etnd posestnikov sin Ludvik Prežpii iz Sodražlce. Tam se ie včera* vnelo neko poslopje in ie hitel gasit tudi Preželi. Nanj pa se ie zruSilo goreče tramovje. Preželi ie sedai v bolnici in ie njegovo stanip aelo Izuserirajte v „Jutru"! — ttvahno delo na polju v okolici. Zaradi vojnih dogodkov m posledic je oilo pomladansko delo na polju prekinjeno v sploflnl zmedi samo za nekaj dni, sedaj pa je spet v polnem teku. Kmetje so povečini že preorali njive, počistili travnike, posadili cebuljček in končali pomladno setev, zdaj pa sade krompir. Zaradi pomanjkanja vprežne živine, posebno volov, so bih I pri marsikateri hiši prisiljeni vpreči v plug tudi krave, kar poprej vsaj v ljubljanski okolici ni bilo potrebno. Ljudje so se z vso vnemo lotili tudi obdelovanja vrti cev, na katerih pridno rahljajo zemljo. Povsod okrog his se trudijo, da bi pridelali vsaj zelenjavo, ki bo v pogledu prehrane posebno zalegla v poletnih mesecih. — Banovinski odbor Rdečega križa prosi vse one, ki so zeleh za poizvedbe o pogrešanih svojcih, da mu takoj sporoče, če se je kdo od pogrešanih vrnil ali pa javil, da se ne bo poizvedovanje po nepotrebnem nadaljevalo. Pri tej priliki prosi Rdeči križ prizadete svojce pogrešanih za potrpljenje, Rdeči križ se trudi na vso moč dobiti čim preje zvezo z onimi ustanovami in oblastmi, ki bi mogle dati primerna pojasnila. Čim bodo imela ta prizadevanja uspeh, bo Rdeči križ nemudoma obvestil prizadete. — Novi grobovi. V sredo je umna v Ljubljani učiteljica gdč. Ana Jak. K večnemu počitku jo polože danes popoldne ob 16. PogTeb bo iz kapele sv. Nikolaja na Zaiah k sv. Križu. V torek je nenadoma umrl v Ljubljani g. Franc Zvoljenk. Pogreb je bil včeraj ob 15. Iz kapelice sv. Jožefa na Žalah, v torek zvečer je umrla v Ljubljani ga. Jožefa Tirsek. Pogreb je bil včeraj ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Zale. Včeraj v zgodnjih jutrnjih urah je umrl v Ljubljani upokojeni železniški uradnik g. Tomaž Kopač, star 64 let. Pogreb bo jutri ob 14. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikom blag spomin, težko prizadetim svojcem naše islcreno sožalje! — Smrt blage žene. V Zalogu pri Ljubljani je po daljši bolezni preminila zasebni ca ga. Marijana Vrečar jeva, mati Jutro-vega blagajnika g. Franceta Vrečarja. Rajnka, je bila mirna Ln skromna žena ter splošno priljubljena. Bila je že vrsto let vdova in je živela pri svojem sinu, železniškem uslužbencu g. Mihi. Ker ji je mož že zelo zgodaj umrl, se je morala sama brigati za svoje štiri otroke, izmed katerih so trije še živi in preskrbljeni. Pogreb rajnke bo v soboto ob pol 16. (po novem času) iz Zaloga št. 30. na pokopališče pri D. M. v Polju. Blag ji spomin, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje! — »Christofov učni zavod«, privatno trgovsko ueilišee v Ljubljani prične do velikonočnih počitnicah v ponedeljek 21 t m zopet z rednim poukom v dnevnem m večernem tečaju. Dijaki-inje dnevnega tečaja se zberejo v šoli navedenega dna ob 9. uri dopoldne, slušatelji-ice večernega tečaja oa ob 7. uri zvečer radi objave novega umika — Ravnateljstvo. 255-n — Novi grobovL Včeraj je umrla v Ljubljani učiteljica gdč. Ana Jak. Pogreb bo jutri ob 16. z ZaL kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Nenadoma je umrl v torek v Ljubljani g Franc Zvoljenk. Pogreb bo danes ob 16. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. V torek zvečer je umrla v Ljubljani ga. Jožefa Tiršek. Pogreb bo danes ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Pokojnikom blag spomin, njihovih svojcem naše iskreno sožalje! — Še nekaj ponesrečencev. Z Blok so prepeljali v ljubljansko bolnico 261etno delavčevo Ženo Justino Pur kart, ki je stala doma pred hišo, pa jo je nekdo po nesre- či ustrelil v nogo. Delavcu Jožetu G rilu Iz Litije je eksplodirala v roki patrona in mu razmesarila obraz. — Na Brezjah se je igral s patrono 81etni posestnikov sin Avgust Kocjančič. Patrona je ekplodirala m ga poškodovala na glavi. Iz Lfubltane —Ij Pet let dela za LJubljano, pod tem naslovom je izdal tiskovni referat mestne občine v Ljubljani knjigo s pregledom o vseh akcijah in delih ki i:h ie mestrr občinski svet opravil odkar ie bi! imenovan dne 14. decembra 1935 novi občinski svet pod Dredsedstvom dr J Adlešiča S to lično opremi i eno knjižico ie žuoan voščil vsem predstavnikom nage iavnostl in uglednim meščanom srečno veliko noč 1941 —lj Dragocen°«ti so reševali Ne samo na trgovine, tudi na mestno zastavljalnico je bil zadnie dni velik naval Takoi ob izbruhu vojne so ljudie začel: reševati predvsem dragocenosti, pa tudi zastav! eno blago kolesa obleko itd ker ie bil va ie bilo v zadniih 14 dneh razmeroma malo K liko }im ie bilo do tega da rešijo svole dragocenosti lahko sodimo oribllžno oo tem. da ie v teku lanskega leta nastavilo v ljubljanski zastavljalnic M RO? stran'* za Dosotilo 3.294 610 din in resilo ?0 50Pstmnk za posojilo 3.450 f^n dip dražrv i" trlo prodanih samo 140? srtranlcarr za 283 7 >2 din. Vseca denarnega prometa oo ie bilo lani za 7 696 907 din —ij Samomori. Srxmladj. zlasti v aprilu in maiu beleži kronika navadno največ samomorov V zadnjih desetih dneh ie bilo prijavljenih oblastem v mestu devet samomorov samo v zadniih treh dneh pa so si končale življenje štiri osebe med njim: rud; očetip številnih otrok —lj Za vršilca doltnot>ti iavneg* notarJa na zavoljo smrti g. Galleta Antona, javnega notarja v Ljubljani. UBprasUjCAO not^r-flko nicale je on postavljen i ou* >j:em Notarske zbornice njegov sid 4 Cja^.e Karel, došle1 notarski e žalosti, Zalog štev. 30. k Dev. Mariji v Polju . ZALOG — VEVČE — LJUBLJANA, 17. aprila 1941. Globoko žalujoči: Francelj, Miha, Mici ter ostalo sorodstvo. m V.' MALI tJeseda 60 par, daves poseoej. hTeKiicn. izjave ueseaa L*— davek posebej. 'a pismene odgovore giede aiaiLb oglasov je creba prtJoZitj znamko. — Popustov za maje oglase oe priznamo POZOR! Veliko zalogo starih in novih čevljev ter gumi podpetrnkov ma vseh številk na zalogi Klavžer, Ljubljana. Vošnja--ra 4. 742 Beseda 50 par Davek posebej Napnamši znesek H - dir PRJEŽEN1 SIRUPE ki se nabirajo v tvojem telesu, z rednim uživanjem »A3IBK02EVE MEDICE« Pristno dobite le v MEDARN'1, Ljubljana, židovska 6. 13. T. Male oglase za sobotno številko „S!av. Naroda44 sprejema uprava do lol0. ure dopoldne POZOR! Ce telite Imeti Vase čevlje hitro in strokovno popravljene, se priporoča KLAV2ER, Voš-njakova ulica 4, Ljubljana. 742 ISCEMO Pretnarja Mir kota, ki je odšel v soboto proti Dolenjskemu po konja. Oblečen je v zelen suknjič, siv klobuk s perjem, jahalne hlače in črne Škornje. Kdor ve, kje se nahaja, naj sporoči: AL Pretnar, Zasip 21, Bled L 743 S LUZtB E beseda 50 pai Daven posebej. VqiTTian^1 /.nespM * ■ Ut USNJARSKI POMOĆNU* zmožen vsega ročnega deJa dobi službo z vso oskrbo l mene ponudbe poslati na Za-arode. usnjama. Brežice 724 MLINAR isOe zaposlitve na Dolenjskem Vojaščine pro«t. Zmožen va h popravil. KodrtĆ Artur. Novo mesto. Resljeva 7. 735 • 1» Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek H - - itn PSIČKE mladiče ilirske ovčarje ugodno prodam. Lovšin, Radomlje. 7 rierre iiaei: iN Sirota je nehote povzročila s povsem prijateljsk mi'- " rn;rravaniem 'zbniJh sestričin^1 ^eze —2e davno te nisem videla tako vesele Jeanne — je dejala s prijaznim nasmehom — Misliš? — ie odgovorila Jeanne osorno — Saj vsi vidimo da si zadnie čase nekam razdražena. — je nadalievala Hermina — in zato nas veseli. Če si ti kdai ziasni 5elo In še z nežnejšim glasom je pripomnila: — Tn kako lepo ti pristoja lasno čelo moia lena Jeanne Mlada žena ie skomignila z rameni — Če bi vedela, kako malo mi ie do teca. da vidiš na mojem čelu solnce ali dež Obraz ni vedno zrcalo duše To lahko potrdiio pesniki in romanopisci. — Ne taji, — je odgovorila Hermina — Trdno verujem, da lahko čitam na tvojem čelu tud^ nai-skrivnejše misli Prepričana sem. da te je spravilo v dobro voljo moževo pismo ki ie gotovo oreno-tovalo morje samo zato. da bi povečalo tvoio radost in lepoto. — Katero Dismo? Ali misliš nismo Rokama dp Quelerna? In Jeanne je segla v žep in vzela iz niega nis- mo, ki jo je bilo zjutraj razburilo, oe da bi hote- ;a to oriznati. — Tole nismo! — je vzldiknila. — Ah. če misliš, da sem se ga razveselila, ti moram povedati, da se temeljito motiš Takoj td dokažem, da mi ie to pismo lanski sneg Tn že ga je raztrgala na drobne koščke. — Kaj pa nočen i aš. Jeanne? — je vzkliknila 'Termina prestrašeno. — Saj sama vidiš. — ie odgovorila Jeanne, uničujem no vod svoie sreče iznebiti se hočem solne-ipga žarka na svoiem relu Iz tega lahko st>ozna£ '-ako sem se razveselila nisma svojega dragega ~:oža Zadnie besede ie izgovorila z drhtečim glasom n nervozno ie dvignila glavo v znak. da io je obšla divia ieza Prestrašena Hermina bi jo bila rada pomirila — Zaradi nedolžne opazke se razburjaš tako da se moraš maščevati temu papirju, ki ni ničesar zakrivil Zagotavliam te. da nisem imela prav nobenega namena žaliti te Bila sem srečna videč -rečno tebe. In to sem ti odkrito priznala Ooro-^ mi če ti je bilo to nepriietno. Jeza je najslabši svetovalec, ki zaduši vest in ^temni zdrava namet Jeza je bila obšla Jeanne. Napetost, ki se je bi^a nakupičila v prejšnjih mescih, ie slednjič izbruhnila Vihar ki ga je b;la hotel-1 fT°rmma nrenre-*iti. se ie zdaj razbesnil nad njima. — Ah. — je vzkliknila Jeanne. — ne delai se kakor da bi mi hotela deliti moralne nauke Tega ne prenesem Vem še predobro, koliko so vredni tvoji nasveti Iskreni so približno tako. kakor je tvoje zatrjevanje po prijateljstvu do mene Oboje kar obdrži zase. — Jeanne. — je dejala Hermina s prosečim glasom. Prebledela te in stala drhteč no vsem telesu Prehud je bil udarec ki ii ga je bila zadala Jeanne. Tudi Jeanne ie vst?la in srdito nadalievala svoie očitke Da bi zvenele njene besede še straŠ-neiše iih ^e nodkrenila z gnevom —O. nikar ne sili vame s svojimi nasveti Kar ofdi sai poznam tvoio i^ro Morda sem nagle ie-re m osorna" 6e ie že prišlo tako daleč, toda nikoli bi ne mogla skozi tri leta snovati drugemu človeku izdajstva, kakor ga znaš ti. Ah. delaš se ka-kor da bi te veselilo če me vidiš srečno To bi ublažilo očitke tvoje vesti. Hermina se ie zonet pomirila in pogledala Je-^pi naravnost v oči — O kakšnih očitkih vesti pa govoriš? In kaj ti daie pravico govoriti tako z menoj? Glas se ji je tresel, toda ne od presenečenja. fomveč od ogorčeni a Ni več govorila mehko in nonižno Rene de Mejan bi zdai ne bil spoznal ^voie neveste, drugače tako prijazne in mirne Her-mme. Toda njena rivalinja je iskala spor; poznalo se ji ie že na obrazu, da se hoče prepirati. Njen gnev je naraščal tem bolj, čim večji je bil Herminin odpor. — Da, tvoji očitki vesti, — je ponovila, — In ti zelo dobro veš, da govorim resnico. Mar ne igriS ob moji strani vloge izdajalske prijateljice? Mar nisi igrala z menoj podle komedije? Mar mi n si ugrabila moža, ki sem ga ljubila, ki ga še vodno ljubim, — da sem se morala vreči v naročje tistega, ki ga ne ljubim? Ta obtožba ie prišla tako nepričakovano, tako nenadoma da Hermina prvi hin sama ni vedela, kai naj odgovori. Jeanne je pa nadaljevala: — Saj se vendar ne boš izgovarjala, da tega nisi vedela. Saj ti je moja tajna znana že tri leta. Namesto, da bi se zavzemala zame, si delala v svojo korist. Mislila si, da se ti je ponudila ugodna prilika in željno si segla po nji. Mislila si: Jeanne se ni treba več bati Vse božie in Človeške postave govore zame in proti nji. kajti ona ima svojega moža In meni se ie posrečilo ukrasti ji srce drugega Srce ... Kar je obmolknila. Ime ji je zamrlo na ustih — Nehaj! — je vzkliknila Hermina z drhtečim glasom. — Mislim, — je nadaljevala Jeanne, — da sem povedala vse Ne vem, kaj bi še oripomnila Tedaj sem ti povedala, kaj sodim o tvojem tesnem prijateljstvu, ki si mi ga hotela vsiliti. In celo hva-Wna ti bom, če mi v bodoče prihraniš sleherni izliv svojega prijateljstva. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran H Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani