hOl 0020° PPL.ionSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini /-> 1« Abb. postale 1 gruppo ( jt'n«l «-.>U lil* Leto XXXV. Št. 84 (10.303) TRST, sobota, 14. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRED URADNIM ZAČETKOM VOLILNE KAMPANJE Glavna skrb vodstev strank je sestava kandidatnih list KPI se posvetuje s sekcijami - «Deset zapovedi» kandidatov KD PSI bo predstavila na svojih listah vidne kulturne osebnosti RIM — Stranke se z veliko vne- j Signorileja, Zagarija, Strehlerja, A-mo pripravljajo na volilno kampa- jella, tudi bivšega predsednika be-njo. Začelo se je vzvratno štetje in neške bienale Carla Ripo di Meana, sedaj je prvo vprašanje na vrsti sestava kandidatnih list. Vsaka stranka skuša, poleg znanih vsedržavnih Političnih volitev, pridobiti na svoje liste vidne osebnosti, ki so priljubljene določenim slojem prebivalstva. Komunisti ohranjajo svojo tradicijo in v posameznih pokrajinah o-pravljajo posvetovanja v sekcijah, izbirajo kandidature, ki jih nato potrdijo deželni komiteji, ratificira pa (po predhodnem sporazumu v vodstvu) centralni komite KPI. Za to Potrebujejo vsaj dva tedna, kar pomeni, da bodo komunistične liste znane šele konec meseca. Gotovo Pa je, da se bo KPI tudi tokrat držala načela, da v primeru razpusta Parlamenta bistveno ne spreminja svojih parlamentarnih skupin. Kvečjemu bo za KPI zanimiva sestava evropske parlamentarne skupine. Demokristjani imajo s kandidaturami mnogo dela, še posebej zaradi notranje organizacije, ki sloni na strujah. Zanimiv pa je predlog Gra-nellija tajniku KD Zaccagniniju, naj ni tokrat »moralizirali* volilno kampanjo KD. Znano je namreč, da posamezni kandidati iz svojega žepa Plačujejo volilno kampanjo. Pri tem trosijo ogromno denarja in ne izbirajo polemičnih sredstev. Granelli zato predlaga, naj bi vodstvo KD osvojilo nekakih «deset zapovedi* za kandidate v volilni kampanji. Določili naj bi, koliko osebnega denarja lahko potroši vsak kandidat, predvsem pa to, da se med seboj ne smejo napadati. Vsaj preveč ne. Socialisti so se za volitve pripravljali že dalj časa. vsaj za evropske. Zato se že govori o prvih kandidaturah, čeprav je jasno, da jih še mora ratificirati centralni komite PSI. V glavnem bo PSI kandidirala, poleg večine sedanjih poslancev in senatorjev, tudi «vidne osebnosti* iz pokolenja mlajših kadrov, ki so se uveljavili pod Craxijerim vodstvom. Tako bo kandidiral Clau-dio Martelli, ki pri PSI odgovarja za občila in je zadnje čase bil v o-spredju ostrih polemik. Zatem Luigi Covatta, Lelio Lagorio, Pariš del-1’Unto, nekateri župani in vidne o-sebnosti s področja kulture in gledališča. Naj omenimo samo igralko Ottavio Piccolo, režiserja Giorgia Strehlerja, milanskega pisatelja Ca-stellaneto in v Trstu, Fulvia To-mizzo. Za evropski parlament pa bo PSI najbrž kandidirala, poleg Craxija, sindikalista Didoja jn češkoslovaškega begunca Jirija Pelikana. Radikalci medtem delajo volilno kampanjo «po svoje*. Pannella je volilno kampanjo pravzaprav začel na svojstven način. Domala vsem strankam je ponudil zavezništvo in ga vsebinsko utemeljil, da bi zabrenkal na občutljive strune volivcev tiste politične stranke. Ko pa ta vabila zavrnejo, obtožuje stranke, da so izdale volivce V ospredju Pannellove ofenzive so socialisti. Ko je vodstvo PSI zavrnilo predlog o zavezništvu in skupnih listah je Pannella z dolgo izjavo obtožil Craxija, da .je prikril socialističnim volivcem «dogovor z demokristjani* o združitvi evropskih in političnih volitev Predvsem pa obtožuje PSI. da ie ^dokončno pokopala linijo alternative* in da se pripravlja na prihodnjo zakonodajno dobo s «hlapčevsko ponižnostjo*. Po prvih psovkah je Pannella nasul socialističnim volivcem tudi soli na rane. Tako jih obtožuje, da so «klo-nili pred izsiljevanjem komunista Lame*, Pannella računa najbrž tudi na to, da bi izzval med socialističnimi voditelji polemiko o umestnosti skupnih list z radikalci. Dobro ve namreč, da so povezavi najostreje nasprotovali pristaši Lombardijeve levice, Signorile in De Michelis, medtem ko je Craxijev sodelavec Lan-dolfi sprva že sprejel predlog in sedaj razmišlja vsaj o delnih povezavah. Govori se, na primer, o skupni listi na Tridentinskem. P. P. PO PODATKIH POSEBNEGA ODSEKA KPI Od januarja do marca 79 kar 859 atentatov in terorističnih napadov V istem obdobju 15 smrtnih žrtev in 82 ranjenih oseb RIM — Obračun atentatov in nasilnih dejanj sploh v prvem trimesečju letošnjega leta je brez dvoma presenetljivo krvav: po podatkih, ki jih je zbral odsek za državna vprašanja KPI, je bilo v Italiji od januarja do marca 859 atentatov in nasilnih dejanj na osebe in nepremičnine, medtem ko jih je bilo v istem obdobju lani 822. Iz statistike je razvidno, da je bilo letos več atentatov na osebe in nepremičnine, medtem ko je število nasilnih dejanj u-padlo. Januarja letos so zabeležili 368 atentatov (januarja lani 239) in 46 nasilnih dejanj (lani 100), februarja letos 239 atentatov (lani 177) in 31 nasilnih dejanj (lani 99), marca letos 154 atentatov (lani 117) in 21 nasilnih dejanj, lani marca 90. V prvem trimesečju 1979 je bilo 15 smrtnih žrtev, od katerih 10 iz zasede: 5 jih je bilo januarja, 4 februarja, 6 pa marca meseca. Od teh je Rim imel 3 mrtve, Turin 4, Milan 2, po 1 pa Genova, Benetke, Paler- PREISKAVA 0 DEJAVNOSTI «AVTONOMIST0V» ŠE VEDNO ZAVITA V TAJNOST Tudi časnikar Nico tri osumi j en sodelovanja pri pokola v UL Fani V kratkem baje val novih aretacij v krogih «delavske avtono* mije» - Prof. Negrija bodo danes odpeljali na zaslišanje v Rim PADOVA — Medtem ko se je napetost v Padovi polegla in so se policisti, ki so te dni bojno opremljeni zastražili središče mesta, u-maknili. sc preiskava v krogih «de-lavske avtonomije* nadaljuje. Vče- raj ponoči naj bi age*jtufta£tpy,skfc .aretacij med pripadniki »delavske ga Digosa, vest niso še uradno potr- avtonomije*. dili, izvedli nove aretacije. Vse ka že pa, da so te zadnje aretacije tesno povezane z eksplozijo v Thienu pri Vicenzi, kjer so v sredo popoldne izgubili življenje trije »avtonomisti* med pripravljanjem peklenskega stroja. Tudi preiskovalni sodnik dr. Calogero naj bi včeraj zaključil zaslišanje dvajseterice aretiranih «avtonomistov» v Padovi in drugih severnoitalijanskih mestih, a tudi o tem še enkrat ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Res je, da se je tudi včeraj načelnik padovskega državnega pravdništva dr. Fais ponovno srečal z novinarji, a kaj bistve- no novega tudi tokrat ni povedal. »Držimo jih tesno v pesteh,* je dejal Fais, «drugega pa vam res ne morem povedati, saj smo s protiteroristično akcijo šele na pol poti.* Pričakovati je torej v kratkem nov val ll,l'iiiiliimili,,,m,,,nnmimim,,mn,,,,,,ni,,,,,,!,,,,,,,!',,,u,iinimiHMimmimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V SREDIŠČU GENOVE VDOR V URAD POSLANKE INES BOFFARDIJEVE ®ve dekleti in fant so zvezali njeno tajnico, vse razmetali in pomazali zidove z gesli in simboli Rdečih brigad GENOVA — Trj osebe, fant in ?ve dekleti, so včeraj popoldne ma-pred 17. uro vdrle v urad poslanke in podtajnice pri predseduj vlade Ines Boffardijeve v Ul. “KV. aprila v Genovi, zvezali nje-?? tajnico in jo zaklenili v strani-ce ter razmetali urad in pomazali zidova z raznimi napisi ter s sim-*50« rdečih brigad. Do dogodka je prišlo ob 16.45. Kot kasneje povedala tajnica Boffar-‘jeve, 214etna Mariangela Parodi, 2? v urad vstopile tri osebe: 20 do Z“ let stara dolgolasa plavolaska, rilav t°liko staro dekle s črnimi kocastimi lasmi in mladenič, ki ga ^ajnica ni znala opisati. Oboroženi "O bilj z dvema samokresoma. Takoj j. , ^li tajnici, nai se ne boji, ji ne bodo naredili ničesar. Na-|^.?o jo zvezali in jo zaprli v strani ure kasneje je neznanec te-pOmrai v uredništvo dnevnika H j^F°lo XIX in dejal «Tukaj rdeče i„,lg®de. Danes popoldne smo pre-Borr v°l*lnl urad poslanke Ines hi-' srdijeve in smo zaprli v stra-ojeno tajnico. Pojdite jo o-čii-T°d't' Poslali bomo pisano poro-lici; ^e* V JUGOSLAVIJI ZASKRBLJA TRŽAŠKE TRGOVCE Strah pred skrčenjem števila jugoslovanskih kupcev Varčevanje .je lepa čednost. Potrata pa grda reč. Posebno še, ko doseže tako stopnjo, da spravi v škripce državno plačilno bilanco. Tega se predobro zavedajo v naši matični domovini. In res je zvezni izvršni svet odredil stroge omejitvene ukrepe v cestnem prometu. Po prvomajskem delavskem prazniku ne bodo smeli vozniki več tako prešerno potiskati desne spodnje okončine na vplinjač, sicer jim bo huda predla: 1.000 dinarjev kazni pri priči. Na avtocestah bodo lahko poganjali svoje štirikolesne konjičke največ do 100. na drugih prometnicah pa do 80 kilometrov na uro. Ne samo. Mimo gornjega, kar bo nedvomno zredčilo primere krvoprelitja na asfaltu, ki zadobi-va vse zaskrbljivejši obseg, je bila uvedena tudi prepoved o vožnji potniških vozil s sodo registrsko NA KULTURNEM IN TURISTIČNEM PODROČJU ZA GLOBLJE SODELOVANJE MED TRSTOM IN SLOVENIJO Živahna propagandna dejavnost tržaške letoviščarske ustanove v Salzburgu in na Dunaju ter v Ljubljani Tržaška avtonomna letoviščarska ustanova si prizadeva, da bi na tujem čimbolj razširila kulturne in turistične zanimivosti naše pokrajine. V tem smislu je zadnje čase priredila več manifestacij v Avstriji in Jugoslaviji. Konec marca je na primer prof. Bruno Maier v Salzburgu seznanil krajevno javnost z življenjem in delom tržaškega pisatelja Itala Sve-va. Hkrati so zastopniki letoviščarske ustanove pojasnili tamkajšnjim potovalnim uradom značilnosti »tedna avstrijskega turista*, ki bo pri nas od 27. maja do 3. junija. S to pobudo so bili seznanjeni dan nato tudi Dunajčani. Pred dnevi pa se je ustanova prvič v samostojni obliki udeležila ljubljanskega sejma «Alpe-Adria*, kjer je uredila lasten razstavno-propagandni stand in poskrbela za avdiovizivni prikaz teme »Trst je mesto za vsako sezono* v slovenščini. Delegacija upravnega sveta s predsednikom Giorgijem na čelu se je zatem razgovarjala s slovenskimi turističnimi delavci in predstavniki oblasti o možnosti poglobitve sodelovanja na kulturno-turi-stičnem področju med Trstom in Slovenijo. Dne 30. aprila, in sicer v okviru dneva Furlanije - Julijske krajine na graškem velesejmu pa se bosta predsednik tržaške trgovinske zbornice Modiano in deželni odbornik za turizem Bomben sestala s krajevnimi časnikarji. «Tajna» skupščina «avtonomov» Včeraj popoldan je bila v študentskem domu v Trstu skupščina tržaških »avtonomov*. šli smo, da bi poslušali, pa nismo ničesar slišali, ker smo več ali manj morali iz dvorane. Na skupščini se je zbralo nekaj nad štirideset mlajših moških in žensk, čakamo na pričetek skupščine, nekdo z veliko ihto sname s številko vsako prvo soboto in nedeljo v mesecu in vsak ponedeljek, medtem ko bo za avtomobile z lihim številom na evidenčni tablici \ taka omejitev veljala zadnjo soboto in nedeljo v mesecu ter vsak četrtek. Odločitev zveznega izvršnega sveta. ki je brez dvoma razburila najbolj strastne ljubitelje sedečega brzenja (saj še ne vedo, da si bodo slednjič lahko pošteno odpočili živčni sistem in postali kot pešci ali koristniki javnoprevoznih sredstev družabnejši), pa je neprijetno iznenadila tržaške male trgovce. Pravzaprav jih je kar precej zaskrbela, posebno še, kolikor zadeva prepoved vožnje ob sobotah, ko dosežejo trume jugoslovanskih kupcev pri nas višek. Pred kratkim smo gostov z onstran meje našteli v enem samem dnevu kar sto tisoč. To niso mačje solze, posebno če upoštevamo, da zapuste naši jugoslovanski bratje v senci helebarde in melone letno okrog pet sto milijard lir v dinarjih in tujih dragocenih valutah. Ni naključje, da se naše mesto ponaša z več kot tridesetimi milijarderji, med katerimi so si mnogi nagrmadili velikansko bogastvo prav po zaslugi «Balkancev». Tržaški prodajalci so prestrašeni, boje se, da se bodo vrste Jugoslovanov od maja naprej (omejitveni ukrepi bodo veljali do konca tekočega leta) zredčile, kupčije pa ustrezno zmanjšale. Kako bo v resnici, seveda še ni dano vedeti, izrazimo pa lahko že sedaj pobožno željo: da bi morebiten osip v dotoku kupcev iz sosedne države odprl oči tistim trgovcem, ki z ene strani bogatijo na račun jugoslovanskih množic, z druge pa podpirajo lažnoekološko kampanjo preti »balkanskim umazancem*. Jože Petrovčič je v ljubljanskem «Delu» označil varčevanje z gorivom kot naftni post. Ne bo napak, ko bi se tudi tržaški gospodje te sorte nekaj časa postili, (dg) • Center za prosti čas prireja danes ob 18. uri v župnišču sv. Petra in Pavla (Ul. Cologna 52) predstavo «Kdo je, ki kar naprej plačuje*. Gre za skupinsko delo, ki je nastalo po poletnem srečanju tržaških in florentinskih mladincev v okolici Siene. Ponovitev bo v ponedeljek v Miljah. USPCŠNA AKCIJA ACMOV LCTIČEOA ODDELKA GOLJUFIJA ZA 100 MILIJONOV LIR SE JE (NA SREČO) SLABft KONČALA Skupina goljufov se je hotela okoristiti z ukradenimi in ponarejenimi čeki stene letak ZKMI in ga razstrže, po dejanju se zdi še kar zadovoljen. Skupščina prične z desetminutnim molkom. Led prebije mladenič, ki pove, da noče besedičenj, treba se je le odločiti, kaj narediti, da bi izkazali protest proti aretacijam v Padovi. Ponovno molk. V sobo pride mladenič, ki je po vsej verjetnosti vratar doma ali pa hišnik. Zapodijo ga iz dvorane. Mlad pripadnik «avtonomije» pove, da morajo iz dvorane vsi, ki nimajo kaj opraviti s prisotnimi. Skratka, kdor ni z »avtonomijo*, mora iz dvorane. Čez nekaj časa se poziv ponovi. Ne počutimo se najbolj lagodno, nismo člani avtonomije, zato čutimo kot dolžnost, da zapustimo dvorano. Takšna stališča nam niso prav nič simpatična, študentski domovi pa niti niso najbolj primerni prostor za »tajne* sestanke (konec koncev niso zasebna stanovanja). Agenti letečega oddelka tržaške in beneške kvesture so v četrtek po bliskoviti akciji aretirali pet oseb, ki so z ukradenimi in ponarejenimi čeki ogoljufali za 100 milijonov lir eno izmed agencij Tržaške hranilnice. V Trstu so aretirali 47-letnega Giuliana Paganel-lija iz Ul. Parini 8, 39-letnega Ser gia Fontanota iz Tržiča in 28-letne-ga Giampiera Lapillija iz Ul. Man-tegna 6, v Benetkah pa 65-letno Giu-seppino Sartori iz Rima in 60-let-nega Marcella Cipollonija prav tako iz Rima. *.........m...m.iiiiiiiiiii.....n...........milili.um,.. Z razstave v Kraški hiši Predsinočnjim so v Kraški hiši odprli razstavo Spacalovih grafik in s tem je tudi stekla nova umetniška sezona zadruge »Naš Kras*. Na sliki prizor z otvoritvene slovesnosti lllllllll•llllllllllllllllllllllllll|llllllllllllllllllllll|||||||l■|||||||||||||l|lllllllllllllllll||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||l||ll||||n||||M||||||ll||||||||||||n|,|,||||||,|,|,||||,|||||m||,||||t|,||||||||||||||||||||||||||| Glasbena matica - vsak tretji dan prireditev Glasbena matica v Trstu praznuje letos dvojni jubilej: 70-letnico ustanovitve in 35-letnico obnovitve delovanja. V vseh teh povojnih letih je na stotine in stotine gojencev sledilo pouku njenih pedagogov. Nekateri gojenci so pouk kmalu opustili, drugi pa so pri svojem študiju vztrajali in tudi želi zaslužen uspeh. Glasbena matica se tako lahko ponaša, da so si v njenih učilnicah »napravili kosti* izvajalci kot so Aleksander Vodopivec, Boris Švara. Žarko Hrvatič in nazadnje črt Siškovič. V razgovoru z ravnateljem Sve tom Grgičem pa se nismo omejili le na te že uveljavljene glasbene osebnosti, temveč smo poskusili iz luščiti bistven aspekt naše glasbene šole — množičnost. »Glasbena matica deluje na Tr žaškem, Goriškem in, v zadnjih dveh letih, tudi v videmski pokrajini*, je dejal Grgič. »Na Tržaškem, poleg centra v Ul. Ruggero Manna, imamo podružnice še v Skednju, Boljuncu, Bazovici, na Proseku in v Nabrežini. Na Goriškem sta podružnici v mestu in So-vodnjah; lani smo odprli podružnico v Petjagu pri špetru Slove nov, letos pa v Ukvah.* Koliko gojencev sledi pouku vaših pedagogov? »Individualnemu pouku sledi več kot 450 gojencev, in sicer 320 na Tržaškem, 81 na Goriškem, 20 v Petjagu in celo 30 v Ukvah, tem pa moramo dodati še tiste, ki so se vpisali za zborovsko petje. Skup no imamo torej več kot 650 gojencev.* Kako je sestavljen pedagoški kader? »Večina pedagogov je izšla iz vrst same Glasbene matice, kar je tudi ena izmed njenih velikih zaslug.* Vsako leto priredite vrsto glasbenih prireditev... »Seveda. Poleg abonmajskih koncertov in raznih gostovanj, priredimo po naših podružnicah ob koncu šolskega leta vrsto zaključnih nastopov, katerih se udeležijo domala vsi naši gojenci, od najmlajših do veteranov. Na teh nastopih pokažejo, kaj so se naučili med šolskim letom.* Koliko glasbenih prireditev pripravite skupno v enem šolskem letu? «Zelo veliko. Sedaj se suče ta številka že okrog 100 prireditev letno.* Letos imajo te prireditve še poseben pomen. «Da, letos proslavljamo 70-letnico ustanovitve, zato bo na vseh koncertih in drugih naših glasbenih prireditvah poudarek prav na tem visokem jubileju.* Imate v načrtih kakšno posebno prireditev? »Nekaj že, a je še prezgodaj, da bi o tem sedaj govorili.* Z ravnateljem Grgičem se nismo mogli izogniti največjega problema, ki sedaj obremenjuje delovanje Glasbene matice — publicizacije. Slovenska javnost že dobro ve, da se Glasbena matica bori za podržavljanje, da bi dobila finančna sredstva, ki so nujno potrebna za njeno nadaljnje uspešno delovanje. Učenje nad 600 gojencev in ena prireditev vsake tri dni zahtevajo velike organizacijske in finančne napore, a v Rimu se za vse te na pore sploh ne zmenijo, (šč) Glavni protagonist goljufije (čeprav ni rečeno, da je s tem tudi glavni krivec) .je bil Paganelli. Slednji, ki ima v mestu trgovino z vinom, je imel odprt tekoči račun v agenciji št. 4 Tržaške hranilnice v Ul. Ginnastica. V banki ni imel vložene velike vsote denarja, dobro pa je poznal ravnatelja hranilnice. Pred desetimi dnevi je prejela banka vloženih na njegov tekoči račun več čekov za približno 100 milijonov lir, ki naj bi jih odposlal neki milanski kreditni zavod. Paganelli je ravnatelju izjavil, da gre za dediščino, v naslednjih dneh pa je večkrat dvignil iz tekočega računa velike vsote denarja in ravnatelja zagotavljal, da mu denar služi za dobičkonosno kupčijo, ki bi jo moral izpeljati v Lombardiji. Ravnatelj ni podvomil v njegove besede vse do četrtka, ko je Paganelli hotel dvigniti iz tekočega računa še 40 milijonov lir. Takrat je zasumil, da nekaj ni v redu. Paganelliju je izročil le 15 milijonov lir, rekoč, da trenutno nima drugega denarja na razpolago, zagotovil; pa mu je, da bo lahko preostalo vsoto prejel po 14. uri. Takoj nato je ravnatelj obvestil policijo in potem, ko je preveril, da so bili čeki. ki so bili naslovljeni na tekoči račun Paganellija, ukradeni in ponarejeni, je stekla akcija agentov letečega oddelka, ki je privedla do aretacije petih zlikovcev. Paganellija so aretirali, ko je prišel iskat šc preostali denar v banko, pri sebi pa je imel še 6 milijonov lir. 12 milijonov lir so našli pri Sartorijevi, 4 pri Lapil-liju in približno 10 pri Fontanotu. Nakana, ki si jo je izmislila skupina nepridipravov, je bila takoj pojasnjena. Hoteli so izkoristiti čas deset do petnajstih dni. ki ponavadi poteče predno banke preverijo veljavnost čekov, da bi vnovčili čeke, ki so biti ukradeni neki poštni pošiljki januarja lani. Vsa goljufija pa naj bi zrasla na »zelniku* priletne rimske »grofice* Sar-torijeve, ki naj bi bila — tako nam je zagotovil vodja letečega oddelka dr. Petrosino — že vešča takih in podobnih podvigov. Dr. Petrosino nam je tudi izjavil, da so tokrat polovili tolpo goljufov v zadnjem trenutku, predno se je razbežala. Člani tolpe so obtoženi goljufije z obtežilnimi okoliščinami, poneverbe, združevanja v zločinske namene in sprejemanja ukradenega blaga. Za te prekrške predvideva zakon dve leti zapora. «Po vsej verjetnosti pa bodo ostali v zaporu le kakih šest mesecev,* .je dodal načelnik letečega oddelka in takole končal: »če drugega ne, smo vsaj rešili 100 milijonov lir.* Sinoči so po nalogu tržaškega letečega oddelka v Milanu aretirali še eno osebo, ki naj bi bila vple tena v goljufijo na račun Tržaške hranilnice, (šč) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI Danes, 14. aprila, ob 19.30 IpV tj. GLASBENA Mi vir Sezona 1978/79 Deveti abonmajski koncert V sredo, 18. aprila, v Kulturnem domu v Trstu Koncert ob 70-Ietnici ustanovitve Glasbene matice KOMORNI ZBOR IN ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent JANKO BAN SOLISTI: MAJDA HERCOG, sopran ALENKA DERNAČ-BUNTA, alt JURIJ REJA, tenor JOŽE STABEJ, bas Spored obsega skladbe J. Gallusa, J. K. Dolarja, I. Poša, G. Plavca. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja letovanje za otroke v Zg. Gorjah in Savudriji. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/m od 9. do 12. ure, tel. 744-249. Prosveta V prosvetnem domu na Opčinah ?o razstavljene partizanske grafike. Razstava, ki sta jo priredila PD Tabor in openska sekcija VZPI-ANPI, bo odprta do vključno ponedeljka, 16- aprila, po sledečem urniku: ob delavnikih od 17. do 19. ure, v nedeljo in ponedeljek pa od 10. do 12. in od IT do 20. rre. Razstave V Slovenskem klubu, Ul. sv. Kranjska 20, I. nadstr. razstavlja svoje novejše risbe Ivo Petkovšek. Urnik: od 8. do 12.30 in od 14. do 19. ure V galeriji Kulturnega doma v Trstu, mi. Petronio 4 razstavlja- (lože Ciuha 31 grafičnih listov. Izleti Planinska sekcija Sloga vabi na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, na izlet na Slavnik. Zbirališče ob 9. uri v Skadanščini (desno od ceste Kozina-Reka). SPDT prireja 16. aprila tradicionalni velikonočni izlet. Zbirališče bo ob 7.30 pred glavno avtobusno postajo, cilj izleta pa je Slavnik. Hoje od Skadanščine je približno 2 uri. Vabljeni vsi, posebno družine. Združenje Union priredi 16. aprila izlet v San Candido, v primeru slabega vremena pa v Jesolo. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10 30 do 12. ure. Razna obvestila SPDT prireja v fojerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa Jake čopa pod naslovom «Raj pod Triglavom*. Otvoritev razstave bo ob Prisotnosti avtorja v petek, 20. t.m., ®b 18. uri, trajala pa bo vsak dan bo torka, 24. aprila. Vabljeni vsi! PD Rdeča zvezda in ŠK Kras Prirejata na velikonočni ponedeljek ‘16. 4. 1979) s pričetkom ob 15. uri Pa dvorišču gostilne Grilanc v Sa-ležu, ples z ansamblom L. Furlan. “ tem želita društvi obuditi stari Vaški običaj. Poskrbljeno bo za pi-lačo m jedačo. Vabljeni! Odbor Sindikata slovenske šole je P.redjl za svoje člane vstop v grosistično trgovino Ingros v Trstu, v 01. Macelli 3. Kogar zanima, naj Se zglasi v tajništvu Sindikata Maja srečanje prekomorcev pri Biogradu na moru Po programu dela za leto 1979 domicilnih odborov 1. in 2. prekomorske brigade, bodo postavili spominsko obeležje (ploščo) v uvali -portiču vasi Drage pri Biogradu na moru. V omenjeni uvali se je namreč dne 10. januarja 1944 izkrcalo več kot 1700 borcev prve in druge prekomorske brigade NOV Jugoslavije na svojem borbenem potovanju iz otoka Visa na Drvar, takratni sedež vrhovnega štaba NOV Jugoslavije. Spominsko obeležje bodo odkri-Dreživeli borci 1. in 2. prekomorske brigade v znak hvaležnosti ljudem tede kraia. ki so vsestransko pomagali in aktivno sodelovali pri izkrce-vanju tako velikega števila partizanov, kljub temu, da so bile sovražnikove postojanke vse naokrog. Spominsko obeležje bodo odkrili 20. maja 1979 ob 15. uri v uvali vasi Drage pri Biogradu na moru. Govoril bo narodni heroj Jugoslavije Stane Bobnar, vojni politični Gledališča VERDI Danes, ob 18. uri peta predstava opere «Mazepa» P I. Čajkovskega. Abonma red S. # * * V petek, 27. aprila, se prične simfonična sezona «Pomlad 1979». Prvi koncert bo vodil Lorenzo Ricci, kot solista pa bosta nastopila violinist Uto Ughi in sopranistka Gloria Pau-lizza. AVDITORIJ Danes, ob 20.30 bo Teatro Stabi-le uprizoril «Staromodno komedijo* Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št 5. ROSSETTI Od 17. aprila dalje bo Teatro Sta-bile uprizoril Goldonijevo komedijo «La donna di garbo» ob 25. obletnici delovanja. Odrezek št. 8. komisar 1. in 2. prekomorske brigade. Pri kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole iz Pakoštanov in godba na pihala iz Biograda, kakor tudi nekateri borci, takratni člani kulturnih skupin v 1. in 2, prekomorski brigadi. S tem v zvezi SLAVNIK iz Kopra organizira dvodnevni avtobusni izlet v Drage in obisk Biograda na moru ter Zadra. Avtobus bo peljal na relaciji: Nova Gorica - Ajdovščina -Postojna - Ilirska Bistrica - Rupa in Koper - Kozina - Rupa in naprej do Biograda na moru. Odhod avtobusov iz Nove Gorice in Kopra bo dne 20. maja 1979 (nedelja) ob 6. uri zjutraj. Kosilo bo v Biogradu na moru. Popoldne ob 15. uri se bodo izletniki udeležili zborovanja borcev L in 2. prekomorske brigade in tamkaišnjega prebivalstva. Na zborovanje bodo prišli tudi nekdanji borci omenjenih brigad iz Dalmacije in Črne gore. Po zborovanju pa bo organizirano tovariško srečanje v vasi Drage. Za prevoze z avtobusi, kosili (20. I in 21. maja), prenočišče v hotelu v Biogradu na moru ter zajtrk (21.5.), bo vsak posameznik prispeval 780 dinarjev. Nosilci partizanske spomenice 1941 skupaj 430 dinarjev (imajo brezplačno vožnjo) in vojaški vojni invalidi 517,5 dinarjev (imajo 75 od sto popusta pri prevozu). Prijave in vplačila sprejema SLAVNIK Koper do vključno 10. maja 1979. Potrebne informacije lahko dobite tudi na sedežih občinskih odborov ZZB NOV vseh primorskih občin in pri vodji izrednih prevozov SLAVNIK tovarišici Ivici Zupanc tel. 066/22-660). Zaželjeno je, da bi se odkritja spominskega obeležja in tovariškega srečanja v Drage pri Biogradu na moru udeležilo čim večje število borcev ter svojcev padlih in po vojni umrlih borcev, kakor tudi drugih udeležencev NOB. ALBERT KLUN Kino La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 «Una calibro 20 per lo specialista*. Režija Michael Cimi-no. Clint Eastvvood. Ariston 16.00 «Lo specchio* Andreja Tarkovskega. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 «Giallo napoletano*. M. Mastroianni, O. Muti, R. Pozzet-to. M. Piccoli. Barvni film. Eden 16.00-18.00-20.00—22.15 «11 te-stimone*. A. Sordi, F. Noiret. Barvni film, Grattacielo 16.30 «L’Umanoide». Fan tastični film Excelsior 16.00 cCalifornia suite». ®e MaHIiau, Bill Crosby, Michael Caine. Fenlce 15.-3A—22.00 «11 cacciatore*. "RdtteTfDčf t4inr“Prfepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 15.30 «Peter Pan». Sledi «11 cavallo tatuato*. Walt Disney. Mignon 16.00 «Le sette citta di Atlantide*. Barvni film. Eilodrammatico 15.15—22.00 «La con-tessa, la contessina e la camerie-ra». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristailo 16.00 «Taverna Paradiso*. Silvester Stallone. Barvni film. Moderno 16.30—19.00—21.30 «Super-man*. Marlon Brando. Barvni film. Aurora 16.3" «11 gatto e il canarino*. Barvni film. Capitol 16.30—19.00—21.30 «Super-man*. Marlon Brando. Barvni film. Vittorio Venelo 16.00—21.30 «Dove vai in vacanza*. Bar mi film. Volta Milje 17.00 «Forza dieci da Navarrone*. Barvni film. Opozorilo delodajalcem Skrbstveni zavod INPS javlja, da je bil podaljšan od 31. marca do 30. junija rok, v katerem morajo delodajalci predložiti tej ustanovi letno prijavo zaposlenih delovnih moči. Prijava mora biti izpolnjena na o-brazcu 01/M, ki mora vsebovati tudi skupek plač, katere je zaposleni prejel v teku leta 1978. Ravno tako konec junija zapade rok, v katerem morajo delodajalci izročiti kopijo omenjenega obrazca uslužbencem. Kdor se ne bo ravnal po tem navodilu, bo podvržen upravnim sankcijam in denarni kazni. Župan občine Devin-Nabrežina obvešča, da so v smislu 69. člena DPR št. 600 z dne 29.9.1973, depo-zitirani za dobo enega leta na občinskem sedežu imenski seznami davkoplačevalcev s fiskalnim domicilom v občini Devin-Nabrežina, ki so predložili davčno prijavo za leto 1976 z navedbo celotnega prijavljenega dohodka. Seznam obsega tudi dohodke oseb, ki vodijo trgovska podjetja, obrtniške in poklicne dejavnosti. Vsakdo si lahko na občini ogleda zgoraj omenjene sezname v uradnih urah (9 - 11.30) soba št. 3. Livio bo danes v šempolaju odprl novo gostilno. Vabljeni Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 14. aprila VALERIJA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob o.49. — Dolžina dneva 13.38. — Lu-na vzide ob 20.55 in zatone ob 6.38 Jutri, NEDELJA, 15. aprila VELIKA NOČ ^reme včeraj: na j višja tempera-ura 21,3 stopinje, najnižja 13,7 stopnje, ob 13. uri 21,3 stopinje, zračni n;ta 1015,7 mb pada, vlaga 22-odstot-n. nebo jasno, veter 18 km/h se-crozahodnik, morje malo razgibano, e,nperatura morja 12,5 stopinje. • Finančno ministrstvo sporoča davčnim zavezancem, da lahko pri izpopolnitvi obrazca 101 za prijavo dohodkov uporabijo začasni davčni kodeks, če dokončnega še niso prejeli. Tega morajo vsekakor zaprositi najpozneje v teku 6 mecesev po datumu določitve začasnega kodeksa. Mali oglasi IN SMRTI se je v Trstu ROJSTVA Dne 13. aprila se je v Trstu ro-'■<> 8 otrok, j mrlo pa je 12 oseb RODILI SO SE: Micbela Urbas, •'ancesco Farne, Fabio D'Aurizio, peline Bali, Chiara Radesi-', Gaia Keggiu. , 1/MRLI SO: 61-letni Carlo Misgur, .“.letni Carmelo Sanfilippo, 74-letm J5!°yanni Dose, 87-letna Elisabetta p!v»ak vd. Bonelli, 40 letna Aliče 'orentin por. Mrvos, 73 letna M iria l^ntelj vd. Zerial, 86 letna Maria ^Rian pur. Ruzzer, 85-letna Anna Ieicich vd. Lonza, De Toni Franceschin, 75-letna Lui-gia Lena por. Schvvetzer, 73-letna Scccorsa Stocola vd. de Dominicis, 93-letna Giovanna Bernes vd. An tonazzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30) Trg Garibaldi 5, Ul Diaz 2, Ul. Snncini 179. Ul Revnltella 41 (od 8 30 do 13. hi od 16. do 20 30) Trg S Giovanni 5, Čampo S Gia como 1 NOČNA Sl IJŽMA I FKARN (od 20 30 dalje) Trg S, Giovanni 5, Čampo S. Qia-como 1. OSMICA v Križu — Rudolf Košuta, Križ 44 toči belo in črno vino pridelano iz svojih obalnih vinogradov. OSMICA — Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kapljico. PRODAM dva nova šotora za štiri osebe češkoslovaške izdelave. Naslov: Milan Modrijan — Tržaška 30 — 66230 Postojna. V ŠTANDREŽU prodajam enostano-vanjsko hišo. Načrt za dograditev hiše je . e odobren. Prostor v pritličju je pripraven za skladišče ali obrtno delavnico. Telefonirati na štev. 89-479, ODDAM v najem majhen vinograd nad Grljanom lahko dosegljiv z vozilom. Ponudbe pod šifro — Vinograd. ZA 60.000 lir mesečno oddam pošteni osebi v najem opremljeno sobo s kopalnico in telefonom. (Predmestje). Ponudbe pod šifro — Soba. ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana. UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje • Altura. Tel.: 227372 KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumi jasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem. V DOLINI na št. 320 dam v najem dobro vpeljan frizersk; salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na Številko 228213. PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Tele fonirati v jutranjih urah na šte vi'ko 200407. 56-letni Osvaldo JUKKROX «AMI» v dobrem stanju POKRAJINSKI KONGRES ARCI-UISP 450 (M)0 lir, proda j bar »Canari nn» na Opčinah. PRODAM dnbro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20. uri PRODAJAM zvočniku Whaffrdale glendale 3XP v zelo dobrem sta nju. Telefonirati 794672 int. 23 v večernih urah (po možnosti četrtek ali petek). ZDRAVSTVENA DF: "RNA SLUŽBA Nočna služb; za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7 ure: telef. štev. 732 627 LEKARN«7 V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgonik: tel 22.8 596: Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Žavtje; tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. iz Koludrovice je toči pristno črno RIHARD ŽIVEC odprl osmico; in belo vino. K1)PTM raMjeno žensk. kolo, tele fon 2'3<'34 ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali) Tel. 825049 MLAD zdravnik išče v najem pro store primerna za ambulanto. Ro jan Greta Barkovlje Tel. 416615 ODBOR ljudskega ooma iz Križa išče nm-caa naieinnika -a gostilno UGODNE PRILOŽNOSTI Carli pro da 850 '68; 127 '72'73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72: 124 '68; 125 '68' 71 72. A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 70: 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7. Zavarovati slovensko skupnost pred napadi šovinističnih sil Delegati so sklenili večje napore vlagati za avtonomnega in enotnega demokratičnega Demokratično združevanje italijanskih kulturnih in športnih društev je v teh dneh dobilo novega zagona. V ljudskem domu v Gradišču se je namreč zbralo na prvem pokrajinskem kongresu veliko število predstavnikov dveh organizacij, ARCI in UISP, ki združujeta okoli 1.409 v 23 krožkih vpisanih članov. Mauri-zio Villani je v uvodnem poročilu navedel doslej izvedene r-Obude, o-pisal je organizacijsko strukturo ter zlasti poudaril lepe možnosti, ki jih ima za svoj nadaljnji razvoj enotna in avtonomna organizacija demokratičnega združevanja kulturnih in športnih dejavnosti. Na kongresu je bil navzoč tudi predstavnik iz Nove Gorice Markovič, ki je poudaril velik pomen sodelovanja iia tem sektorju za boljše medsebojno poznavanje in razumevanje. Odnos do slovenske narodnostne skupnosti je prišel de izraza v večjem Številu posegov, še najbolj poglobljeno stališče pa so pokazati delegati iz Krmir.a, ki so v ciklo-stiliranem tekstu s stališča kulturnih 'vrednot m človečnosti opozorili na dolžnosti, ki jih ima družba glede spoštovanja našega narodnega ponosa, poznavanja naše kulturne zgodovine in sedanje ustvarjalnosti. Poudarili so nadalje obvezo, da je potrebno braniti našo skupnost pred napadi šovinističnih sil. Nekateri razpravljavci so osvetlili deželno zakonodajo na področju upravljanja kulturnih in športnih društev ter se zavzeli za sprejem zakona o ustanavljanju večnamenskih kulturnih središč, ki naj predstavljajo nosilno ogrodje tovrstne dejavnosti. Beseda je nadalje tekla o zakonu 382, ki urejuje prenos pristojnosti od države na dežele ter bodo o tem vprašanju sklicali tiskovno konferenco. Delegati so ugotovili pomembnost sredstev obveščanja za večjo aktivnost ter so ustanovili zvezo za demokratične radijske postaje. Hkrati so spoznali važnost boja za varstvo narave in so zato ustanovili zvezo za okolje, ki bo svoje cilje o-predelila na sestanku sklicanem z konec tega meseca. Delegati ARCI - UISP se zavedajo, da svojega delovanja ne bodo mogli uspešno opravljati, če ne bodo poznali položaja na področju organiziranega kulturnega in športnega udejstvovanja. Zaradi tega bodo izvedli štetje kulturnih in športnih društev; V tem pogledu pričakujejo posebna zadoščenje prav v Tržiču, kjer deluje večje število tovar-' niških krožkov. Po prvih sodbah deluje na področju dežele okoli 60 gledaliških in glasbenih skupin, s katerimi bi se morali povezati ter jih vključiti v organizacijsko strukturo z imenom CPS (Centro programma-ziane spettaeoli). Udeleženci kongresa, povečini mladi in zagnani ljubitelji kultumopro-svetnih in športnih dejavnosti ter politično angažirani v levičarskih strankah, so pokazali, da imajo veliko volje »pokriti* sektor, ki ga doslej levica v naši pokrajini ni dovolj upoštevala pri oblikovanju svoje strateške politike. vanih svobodnih poklicev. Osnova torej, ki naj bi služila za preprečevanje izkoriščanja in zlorabe ter preprečevanja dela na črno. O tem smo obširno poročali že pred meseci, vprašanje pa je te dni vnovič aktualno in to, kakor trdijo sindikati, predvsem po zaslugi samih avtonomnih delavcev. Z namenom, da se na tem področju skuša doseči nekoliko reda, je pokrajinska federacija CGIL - CISL - UIL s posredovanjem pokrajinskega urada za delo sklicala sestanek, na katerem bi se pogovorili o izvajanju vsedržavne kolektivne pogodbe. Velika večina predstavnikov neposredno zainteresiranih kategorij, kakor izhaja iz tiskovnega poročila sindikalne federacije, se povabilu ni odzvala, tisti redki, ki so prišli na pogovor pa si niso upali načeti razprave tudi v imenu drugih. Stvar je tako obtičala na mrtvi točki. Zdi se skoraj neverjetno, nadaljuje tiskovno poročilo/ kako si določene osebe, ki bi morale biti za vzgled glede spoštovanja zakonov in družbenih pravil, ki uravnavajo vsakdanje življenje, lhstijo pravico zapirati se v privilegirano kasto, kateri naj bi bilo vse dovoljeno, čeprav protizakonito. Čas je, zaključuje tiskovno poročilo pokrajinske sindikalne federacije, da pristojne oblasti kaj ukrenejo glede tega vprašanja. S svoje strani je sindikalna federacija sklenila zaprositi za poseg goriškega prefekta. Na Tržiškem in v Gradežu skupaj 54.463 volivcev Manj kakor dva meseca nas ločita od parlamentarnih volitev. Volilna kampanja še ni preglasna, zato pa se je že začelo ugotavljanje volivcev in ugibanje, kako bodo glasovali. Na tržiškem območju (vključno z Gradežem) je po zadnjih podatkih 54.463 volilnih upravičencev. Od tega je moških volivcev 25.737, žensk pa 28.726. Volili bodo v 93 vodilnih sedežih. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO '17. f^VETW;ZVEZ0Tr lit w ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Slavvomir Mrožek GRBAVEC (Garbns) Igra v dveh dejanjih Prevod NIKOLAJ JEŽ Scena SVETA JOVANOVIČ Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba DARIJAN BOŽIČ Jezikovno vodstvo JANKO MODER Dramaturg MOJCA KREFT Režija MILE KORUN V sredo, 18. aprila, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma) Postavitev »KRALJA NA BETAJNOVI*, s katerim Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Kulturnem domt: v Trstu, ni mogoča v Gorici iz tehničnih razlogov. Abonente prosimo za razumevanje. Predstavnikov samostojnih poklicev ni bilo na razgovor s sindikati Ob koncu lanskega leta je bil na vsedržavni ravni končno le sklenjen sporazum, ki ureja delovna razmerja uslužbencev v uradih tako imeno- MtiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiniMiiiiHiiHmiiiiiHmmMHHmiiMummHHMiiMMtmiimunniiHummunuHimiiiin OB UPI UDCICŽB! KRAJANOV OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ZA ZAŠČITO ŠTANDREŽA Družbene sile morajo podpreti naša prizadevanja za ohranitev narodnostnih značilnosti Na občnem zboru združenja za zaščito Štandreža, Jci mu je predsedoval predsednik Viljem Zavadlav, so razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih te skupnosti, Predsednik je uvodoma pozdravil lepo število navzočih, ki so se zbrali v prostorih prosvetnega društva «Oton Župančič*, potem pa je opisal prizadevanja organizacije pri ohranjevanju socialno gospodarske strukture tega kraja. Tajnik združena Damjan Paulin je govoril o najpomembnejših pobudah združenja pri občini, pokrajini in državni ustanovi za ceste ANAS. Opisal je posege, s katerimi se je združenje vključilo v spreminjanje splošnega regulacijskega na črta. S tem v zvezi je navedel u-govore glede lokacije suhozemske-ga terminala, industrijske cone ter nekaterih magistralnih cest v Štan-drežu. Združenje namreč zahteva, da se suhozemski terminal prenese na letališče, industrijska cona pa na desni breg Soče. K besedi sta se priglasila še Du šen Brajnik, ki je govoril o finančnih zadevah združenju, ter Walter Reščič, ki je osvetlil bodoče delovanje združenja ter akcije, ki jih pri zavarovanju narodnostnih značilnosti vodi rajonska skupščina. Občni zbor je izzvenel v zahtevo, da .je potrebno okoli vprašanj, ki so danes aktualna tako za Štandrež kot za vso našo narodnostno in tudi za širšo skupnost, doseči čim- bolj široko podporo družbenih sil, ki razumejo našo skrb in podpirajo našo akcijo za zavarovanje in za razvoj naše skupnosti na tem, tako izpostavljenem območju. Prevažala sta vino v pletenkah in brez ustreznih listin Sme zasebnik prevažati vino v pletenkah za svojo porabo brez u-streznih spremnih listin? Odgovor je vsekakor zapleten, spričo obilice, večkrat ceio nasprotujočih si predpisov. Te dni sta se pred trtiškim okrajnim sodnikom znašla 58-letni Ermenegildo De Rota iz Ulice Ga lilei 6 v Trstu in 57-letni Stellio Ju-govac. Ulica S. Giacomo in Monte 2 v Trstu. Bila sta, vsak s svojim vozilom namreč, na izletu v Furla niji, nazaj grede pa sta natovorila še po pletenko vina. Blizu Tržiča sta naletela na obhodnico finančne straže, ki je ugotovila, da sta kr šila predpise, ki ureja :o prevoz vi na ter seveda odmerila precejšnjo denarno kazen. Tako De Rota. kakor Jugovac kazni nista p!".čaja in tako sta se znašla pred sodnikom, ki je De Roti celo zvšal denarno kazen od 150 na 200 tisoč lir, med tem ko je Jugovaca oprostil, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. NOVOST NA LETOŠNJEM ESP0MEGU DEL RA1STA VNIH PROSTOROV BODO NAMENILI KOŠARKI Odlična priložnost za pripravo na 21. evropsko prvenstvo organizacijo združevanja Koliko je volivcev v posameznih občinah? V Tržiču jih imajo zabeleženih 24.406 (43 volilnih sedežev), v Ronkah 8.051 (13), v Gradežu 7755 (13), v Škocjanu 4.101 (8), Šta-rancanu 3877 (8), Foljanu 2.165 (3), Turjak 1.744 (3), špeter ob Soči 1332 (3) in Doberdob 1.032 (2). Do volitev se število upravičencev najbrž ne bo bistveno spremenilo, saj so v tako kratkem roku možni le manjši odkloni. Edo Billa na čelu sindikala FILZIAT-CGIL Na zadnji seji vodstva sindikata FILZIAT - CGIL so sprejeli odstop dosedanjega tajnika Luciana Pinija, ki odhaja na drugo dolžnost ter na njegovo mesto izvolili Eda Billo, kot člana tajništva pa Adriana Foschia-na in Franca Flebusa. Billa se je rodil pred 28 leti ,▼ kraju San Vito al Torre. Sindikalno dejavnost je začel v tržiški ladjedelnici, kjer je bil leta 1976 izvoljen v tovarniški svet, nato v vodstvo sindikata FIOM - CGIL, lani pa še v vodilne organe delavske zbornice. imuniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiMiiiiMiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiii PRI IZDAJANJU DOVOLJENJ ZA ŠOLSKE IZLETE ČEMU RAZLIČNI MERILI ZA GORICO IN TRST? Ob letošnjem sejmu ESPOMEGO, ki ga bodo uradno odprli 28. aprila, bodo veliko pozornosti namenih tudi športu, oziroma specifični zvrsti te dejavnosti, ki navdušuje zlasti veliko mladih Goričanov, to je košarki. Košarki bo namenjen poseben prostor na razstavišču in to v vidu priprav na 21. evropsko prvenstvo, pod pokroviteljstvom Sis-port - Fiata, ki bo potekalo tudi v Gorici od 9. do 11. junija letos. Razstavni prostor bodo opremili z uradnimi lepaki mednarodne športne prireditve, z velikanskimi fotografijami o košarki ter z drugim reklamnim materialom. Obiskovalcem bodo nudili tudi pojasnila o poteku prvenstva, razdeljevali bodo posebne nalepke ter spored predvidenih mednarodnih tekem. Na letošnji prireditvi ESPOMEGO pa se bo prvič z lastnim razstavnim prostorom predstavil tudi kon- OBČINA SOVODNJE OB SOČI vabi vse občane, zlasti pa starše in mladino na uprizoritev igre « TO N Č E K » v izvedbi učencev in dijakov iz pobratene občine Škofje Loke danes, .ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. zorcij za goriško industrijsko cono. Menda je to prvi korak odpiranja gospodarstvenikom iz drugih pokrajin, ki bodo v prihodnjih dneh iz takšnih ali drugačnih razlogov o-biskali Gorico. Iz Iržiške bolnišnice Dobra dva tedna se bo moral zdraviti v tržiški bolnišnici 80-letni Andrej Jarc - Telarjev iz Doberdoba. Resno se je poškodoval pri padcu s kolesom blizu doma. Zdravniki so ugotovili, da je možakar zadobil pretres možganov, deloma pa je izgubil tudi spomin. Goriška srednja šola se je morala za dovoljenje spet obrniti na Rim Dijaki tretjih razredov nižje srednje šole «Ivan Trinko*, skupno okoli 40 oseb, bodo odšli 23. in 24. aprila, kot gostje sekretariata za prosveto SR Slovenije, na izlet v Slovenijo. Ustavili se bodo na Vrhniki, Cankarjevem rostnem kraju, si ogledali tehnični muzej v Ljubljani, vzpostavili stik s celodnevno osemletno šolo «Simon Jenko* v kraju Predoslje pri Kranju, naslednji dan pa se bodo popeljali v gorenjski kot ter si ogledali njegove turistične zanimivosti. Gre za enega prvih izletov slovenskih dijakov iz Goriške, takšnega, kakršnih »so y okviru »meddržavnih dogovorov" že velfko priredili na Tržaškem. Pri tem moramo omeniti neko nadrobnost, ki kaže na dvojno mero, kar zadeva izdajanje dovoljenj. Medtem ko je za izstavljanje dovoljenj za takšne izlete na Tržaškem pristojen deželni šolski skrbnik, morajo slovenske šole na Goriškem za prav takšne izlete vprašati dovoljenje v Rim, ki je, kot se ve, daleč v vsakem pogledu. Za tovrstne probleme v Trstu se ravnajo po memorandumu, na Goriškem pa po pravilu, da gre za šole neke druge vrste, za katere memorandum ne velja. In vendar delujejo šole v o-beh pokrajinah na podlagi istega šolskega zakona. Od osimskega sporazuma dalje bi moralo za vse slovenske šole v Italiji veljati isto merilo. O zadevah, ki se jih tičejo, bi morale odločati iste oblasti. Pa žal ni tako. Italijanska oblast trmasto vztraja pri ločevanju Slovencev na kategorije na podlagi pokrajin, samo da bi, kjer se le da, omejevala pravice Slovencev, jih ločevala ter jim poskušala omejevati razvoj. Do kdaj še? Kako bo z avtobusi jutri in v ponedeljek Ob velikonočnih praznikih bo kajpak tudi nekaj sprememb v voznem redu avtobusov, tako v mestnem prometu, kakor tudi na medkrajevnih progah. Goriško mestno podjetje sporoča, da bodo jutri avtobusi vozili ob u-poštevanju prazničnega voznega reda, z opoldanskim premorom približno od 12.30 do 14.30. To velja za vse proge, razen za št. 6, (za pokopališče), kjer bo veljal sledeči urnik. Odhodi izpred glavne pošte ob 10., 11., 12.. 15. in 16.05, odhodi izored pokopališča pa ob 10.20. 11.40, 12.20, 15.20 in 16.35. V ponedeljek bodo avtobusi mestnega podjetja vozili po običajnem prazničnem redu. Precej omejene bodo jutri in v oonedebek avtobusne povezave med Gorico in drugim: kraii, za kar skrbi pokrajinsko prevozno podjetje. Jutri bodo vozili samo avtobusi na nro-rah Gorica Gradež. Gorica -Gradišče - Tržič in Gradež - Trst. V ponedeljek velja praznični vozni red. Na pobudo galerije Spazzapan Ciklus predavanj o sodobni umetnosti Že nekaj let je opaziti, kako se Gradišče, s prirejanjem najrazličnejših kulturnih manifestacij, skuša otresti izoliranosti, v kateri je vse do nedavna živelo. V tem pogledu ima pomembno mesto deželna galerija sodobne umetnosti «Lui-gi Spazzapan*. Lani v poletnih mesecih je priredila zanimivo razstavo risb in slik Pier Paola Pasoli-nija, v prihodnjih mesecih pa se bo na pobudo te ustanove zvrstil ciklus predavanj o sodobni umetnosti Skupaj je na sporedu sedem predavanj, od katerih bo prvo že 19. aprila, zadnje pa bo 8. junija letos. na sporedu • Tudi goriško društvo GMG se bo v ponedeljek udeležilo pohoda, ki ga pripravlja goriška hranilnica in posojilnica. Začetek manifestacije je napovedan za 10.30 iz občinskega stadiona na Rojcah. Izleti Zenski iniciativni odbor za Goriško organizira tudi letos 25. aprila celodnevni izlet z ogledom delovnih obratov. Tokrat sta na vrsti tovarna sadnih sokov FRUCTAL in tekstilna v Ajdovščini. Po kosilu in pglgdu stalne razstave pohištva v gradu ZEMONO e.; bomo odpeljali na družabno srečanje z vaščani krajevne skupnosti Štanjel. Poskrbljeno bo tudi za zabavo. Izleta se lahko udeležijo vsi, ki jih gornji program zanima. Vpisovanje bo do 18. t.m. Prijave sprejemajo: Pev-ma - Osla v je - Štmaver: Štefanija Bensa; Podgora; Alma Markovič (trgovina v Ul. IV novembre); Štandrež: Maks Nanut (market); So-vodnje: pekarna in gostilna Tomšič; Vrh: Marjeta Černič (trgovina jestvin); Poljane: Natalija Juren (trgovina jestvin); Dol: Slavica Vižintin pri Devetakih; Doberdob: v trgovini pri Mili; Šte ver jan: Majda Stanič in Darinka Miklus. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na prvi pomladanski piknik, ki bo v ponedeljek, 16. aprila pri jamarskem domu na Vrhu. Srečanje se bo začelo okrog 10. ure. Udeleženci pa imajo tudi možnost, predvsem tisti, ki radi hodijo, da se na Vrh odpravijo peš in sicer od gostilne «Pri Tinkotu*. Zbirališče ob 9. uri na prostoru pred gostilno, oziroma četrt ure prej na Travniku v Gorici. Bevčar in Klanjšček razstavljata v galeriji II Torchio Drevi bodo v goriški galeriji U Torchio odprli razstavo dveh mladih slovenskih slikarjev. Vladimira Klanjščka in Silvana Bevčar ja. Medtem ko ima Klanjšček za seboj le precej izkušenj, je Silvan Bevčar šele na začetku svoje ustvarjalne poti. Ob priložnosti razstave, ki bo odprta do 30. aprila, so natisnili tudi ličen katalog v slovenščini in italijanščini, v katerem je za prikaz obeh slikarjev poskrbel profesor Milko Rener. Razstavo bodo odprli drevi ob 19.30. Prireditve V organizaciji krožka »Micron C>, bosta drevi, ob 21. uri nastopila v mali dvorani Ginnastica Goriziana Antonio Petrocelli in Roberto San-nini. Prvi bo podal monolog Trapico di Matera, drugi pa Io e Maja-kowskij. Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so v četrtek zvečer odprli razstavo skulptur Dragice Čadeževe. Odprta bo do 29. aprila. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «Filo da torce-re». C. Eastwood in S. Locke. VERDI 17.00-22.00 «L'umanoide». R. Kiel in C. Clery. VITTORIA 17.30-22.00 »Sergente Petters* Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »Superman* PRINCIPE 17.30-22.00 «11 paradiso puo attendere* Nova Gorica in okolica SOČA — Nova Gorica: 18.00 «Sne-guljčica in sedem palčkov* — risanka in ob 20. uri «Charl- 5ton». Ital. film. SVOBODA — Šempeter: 16.00 »Ta čudežni svet divjine* — ameriški film in ob 18.00 in 20.00 »Vohun, ki me je ljubil* — ameriški film. DESKLE: 19.30 «Rdečilo za ustnice*. Ameriški film. OEZURNA I.FKAHNA V GORICI Danes v.3 dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči jc v Tržiču dežurna ickarna Alla Salute, Ul. Callisto Cosulich 117, tel 72481. RESOLUCIJA SKUPŠČINE SEKCIJE KPI SPAZZAPAN RAZVITI PROIZVODNE IN ČLOVEŠKE SPOSOBNOSTI Pripombe na račun KD, ki vidi razvoj Posočja le v prometu Na seji skupščine sekcije KPI v severnem delu mesta (sekcija A-Spazzapan) so sprejeli resolucijo, v kateri zavračajo stališče KD o delnem izboljšanju italijanskega gospodarskega položaja. Morda nismo tik pred infarktom, toda kriza se nadaljuje. Dovolj je, da pogledamo, kakšno je stanje v tekstilni tovarni v Podgori, v ladjedelnici Italcantieri in v obratih skupine Maraldi. Kriza se nadaljuje zaradi inflacije, navijanja cen. Rahlo izboljšanje so zabeležki v severni in srednji I-taliii, kar je povzročilo še večji prepad med severom in jugom ter je še zaostrilo vprašanje juga. V letu 1979 se je število brezposelnih mladincev še povečalo ter z 'aša 110.000. Žensko delovno silo pošiljajo na cesto, kar spravlja pod vprašaj emancipacijo in osvoboditev ženske. Država se je v javnem sektorju še bolj zadolžila ter bodo primanjkljaj pokrili z inflacijo in tiskanjem novega denarja. K vsemu temu je potrebno dodati goriško gospodarsko krizo. V ladjedelnici ne sprejemajo več na delo, primanikuiejo naročila, vsedržavni ladjedelniški načrt predvideva zmanišanje števila delovnih mest za 9.000. S svoiimi težavnimi vprašanji se soočajo tudi druga velika podjetja. Kaj storiti, da se stvari izboljšajo, se sprašujejo komunisti sekcije Spazzapan. ter odgovarjajo, da je potrebno ..vrednotiti majhna podietja, uporabljati zakone, ki govorijo o načrtovanju in ki jih KD potiska ob rob. Tudi zakon q »zelenem načrtu* se ne izvaja. Skupno z delavskim gibanjem je potrebno razviti proizvodni in javni sektor. Gospodarskega dviga ne bo mogoče doseči brez reforme države. Krščanska demokracija se zapira v pokrajinske meje in ne daje jasnega odgovora, kakšno bodočnost načrtovati goriškim tovarnam. Svojo vizijo razvoja oslanja na promet in vse, kar je povezano z njim. Potrebno je razviti blagovno menjavo in proizvodnjo, razviti je potrebno vse možnosti, ki jih dovoljuje Osimo, nj pa mogoče sprejeti politike, ki predstavlja konec glavnih goriških industrijskih obratov. Sekcija zaključuje svoje stališče s pozivom na boj za ohranitev delovnih mest, hkrati pa zahtevajo tehnološki napredek in spremembo proizvodne usmeritve. Uporabiti je potrebno velik zaklad, ki ga predstavljajo goriški delavci in visoko specializirana mlada delovna sila. Tatovi obiskali vilo v Angorisu »Kvalificirani* tatovi so obiskali znano kmetijsko posestvo Angoris pri Krminu ter odnesli, oziroma odpeljali lepo zbirko dragocenih predmetov, od starinskih podob, pohištva do zelo redkih okrasnih predmetov. Vrednost ukradenega blaga naj bi znašala okrog 60 milijonov lir. Preiskavo vodijo orožniki iz Gradišča, skupaj z goriškim poveljstvom. UGOTOVITVE PROF. CECILIE ASSANTI NA NEDAVNEM FRED AVAN JU Dosežki ženske v delovni zakonodaji V' Se veliko truda bo treba, da se zapolni razlika med obljubami in stvarnostjo Šele ko so začeli žensko upoštevati kot samostojno osebo in ne več v funkciji «njenih številnih prirojenih obveznostih, je tudi v italijanski zakonodaji prišlo do bistvenih sprememb v odnosu do ženske. Tako je odločno in nedvoumno zatrdila univerzitetna profesorica in komunistična svetovalka v tržaškem občinskem svetu Cecilia As-santi kot uvod v svoje nedavno predavanje v krožku «Che Guevara* o ♦Dosežkih žensk v zakonodaji o delu*. Uvodni misli je predavateljica dodala še eno nesporno ugotovitev in sicer, da je odprtost italijanskega zakonodajalca do žensk vedno sovpadala s splošnim ' trenutnim de-mokratičnejšim razpoloženjem, do katerega je prišlo zaradi močnega pritiska vsega naprednega gibanja. «Brez podpore levih sil in v prvi vrsti delavskega gibanja*, je zatrdila Assantijeva, «bi ženske težnje in zahteve ostale še dolgo le želje, pa čeprav lik ženske kot samostojne osebe s pravicami in dolžnostmi, ki so enake ostalim državljanom, izhaja iz najpomembnejšega italijanskega zakonodajnega dokumenta — iz ustave.* Dolgo let pa so ustavna načela ostala le pisana, a ne spoštovane besede, podobno kot se je dogodilo še v številnih drugih primerih. Treba je bilo čakati več kot 20 let po vstopu v veljavo italijanske u-stave in seveda ne prekrižanih rok, da je prišlo do zakonov, ki so na različnih področjih v vsaj, nekoliko organski povezavi, pozitivno posegli v tako imenovano žensko problematiko. Še najlažje so se zakonski predpisi uveljavljali na področju dela in zaposlovanja, zaradi področja samega, ki ga ni tako težko opredeliti kot druge, ki so v tesnejši povezavi z moralno in splošno vzgojo, in predvsem zaradi manjšega odpora vladajočega razreda in splošnega javnega mnenja do tega vprašanja, ki pa je bistvenega pomena za dosego ženske enakopravnosti. Vendar pa je še leta 1958 izglasovan zakon o »domačem delu* o-stro ločeval med ženskami in moškimi »značilnimi opravili*: moške je namreč opisoval kot «domače učitelje*, medtem ko so bile ženske lahko le «dame — spremljevalke*. Že nekaj let kasneje, točneje od leta 1963, se je v državi začelo množično in odločno zavzemanje, da bi odpravili tista določila in tudi predpise, ki so v nasprotju z ustavo močno omejevali pravice delavk, ki so se poročile ali postale matere. Končno je leta 1971, se pravi dejansko malo tega — je brez ironije podčrtala predavateljica —. italijanski parlament izglasoval zakon o »položaju delavke - matere*. Še posebno pomembno pa je, da je v besedilu in predvsem pri njegovi interpretaciji prevladalo mnenje, da ni vloga ženske v družini bistvena sama po sebi. Najpodrobneje je Assantijeva obravnavala temeljni zakon o »enakopravnosti*. oziroma njegove u-činke v dobrem letu veljavnosti. Ob tem pa je še omenila, da sta zakona iz istega leta in sicer zakona o »zaposlovanju mladine* in o »industrijski preosnovi* velikega pomena za žensko, ker upoštevata načelo o »pozitivni diskrimi-nanti», se pravi, da vsebujeta predpise, ki naj bi pospeševali zaposlovanje žensk. Dve dejstvi je Assantijeva predvsem upoštevala pri ocenjevanju zakona o »enakopravnosti na delu*: odnos zakona do ustave in presojo trenutne stvarnosti. Veliko negativnih plati vsebuje, po mnenju predavateljice, ker v prvi vrsti ni odpravil zaprek do polnega vključevanja ženske v proizvodnjo, kajti ne urejuje ne vprašanja družbenih služnosti ne strokovnega u-sposabljanja žensk. Med pozitivne je profesorica u-vrstila predvsem drugačno gledanje na pravice - dolžnosti mater in očetov, precej točno navajanje vseh različnih faz zaposlovanja, pa čeprav je to še zelo deljeno na področja. Nadalje ima zakon pravilen odnos do različnih masovnih gibanj: v bistvu prišteva tudi ženske v delovni razred in jih ne ločuje v »žensko maso*. In, končno, predvideva precej težke kazni za kršilce ter prepušča parlamentu pravico - dolžnost, da preverja izvajanje zakona. Težko je presoditi, v kakšni meri je do sedaj navedeni zakon pospeševal zaposlovanje žensk, kajti upoštevati je treba najprej težak gospodarski položaj v državi, ki je v prvi vrsti prizadel žensko delovno silo, in pa dejstvo, da so na voljo edinole podatki javnih ustanov, medtem ko jih zasebni sektor ne daje. Prav delitev na javni in zasebni sektor pa še zlasti oškoduje žensko, ki je dejansko zaščitena le v javnih podjetjih in ustanovah. Vsekakor je veliko več truda treba vložiti v boj, da se težko pridobljeni zakoni izvajajo v skladu z ženskimi zahtevami in pričakovanji, kakor v načelno priznanje neke pravice, je ob koncu ugotovila Cecilia Assanti. Z njenim zaključkom, predvsem pa z ugotovitvama, da ženska zmeraj plačuje višji davek in da bo potrebno še veliko truda, in enotnega boja vseh žensk in naprednih sil, da se bo zapolnil razpon med izraženimi načeli in vsakodnevno stvarnostjo, pa so soglašale vse ženske, ki so za Assantijevo posegle v razpravo. (bp) Bogato arheološko odkritje MOSKVA — V Afganistanu so na grobišču, kjer so pokopavali člane kraljevske družine v prvem stoletju našega štetja in sicer na grobišču pod goro Tillia-Tape blizu mesta Šibargan, kakih 80 km južno od meje s sovjetskim Uzbekistanom, odkrili velikanske zaklade, nič manj kod kakih 20 tisoč kosov zlatih okrasov, med katerimi so posamezni kosi, ki tehtajo tudi en kilogram. Vest o senzacionalnem arheološkem odkritju, ki ga smatrajo za enakega odkritju Tutankhamonovega groba, so sporočili sovjetski člani odprave, ki že 10 let dela na tem področju skupno z drugimi raziskovalci, ki iščejo ostanke stare afganistanske civilizacije. V intervjuju, ki ga je dal agenciji »Novosti* načelnik sovjetske skupine Viktor Sarianidi, je rekel, da posebno nekateri arheološki kosi presenečajo, ker so jih odkrili povsem po naključju, saj nekropola ni kazala nikakršnega zunanjega znaka. Računajo, da so v davni preteklosti to bogastvo skrili sem v vsej naglici v strahu pred roparji. Patronat KZ - INAC svetuje Kmetje, obrtniki ter trgovci naj izberejo novega zdravnika Vpr.: rSem upokojenec pri kmečki blagajni in kot tak imam brezplačno zdravniško nego. Na začetku tega leta sem redno podaljšal svojo izkaznico za leto 1979 in tako mislim, da je moj položaj popolnoma v redu. Pred nekaj dnevi pa sem po televiziji zvedel, da bodo stopile v veljavo neke spremembe. Ker nisem prav razumel, za kaj pravzaprav gre, vas lepo prosim, da mi to pojasnite in mi poveste, če se ta stvar tiče tudi mene, ki sem že upokojen. Zahvaljujem se vam za odgovor. P. P. Prav gotovo se v vašem pismu nanašate na ustanovitev združenih osnovnih upravnih struktur (SAUB), ki bodo delovale na sedežih bolniške blagajne INAM. In to ne bo veljalo le za podrejene delavce, kot doslej, temveč za zavarovance vseh vrst in stopenj. Da bo celotna zadeva jasnejša, bom skušal v nekaj splošnih obrisih dati okvirno razlago. Zakon štev. 349 z dne 29. 6. 1977 predvideva postopno uvajanje zdravstvene reforme, ki naj bi združila »pod isto streho* vse zavarovance in celo tiste, ki sicer niso zaposleni, ki pa vendarle potrebujejo zdravstveno oskrbo. Ustanovitev enotnega zdravstvenega režima bo nedvomno predstavljala velik ko- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dve otroški prireditvi: ena v Gropadi, druga v Mačkoljah V nedeljo popoldne so v Mačkoljah imeli prireditev v okviru »leta otroka*. Domači otroci so skušali prikazati svoje življenje ter življenje mUijonov otrok, ki v svetu umirajo od lakote. Na koncu je nastopil tudi domači otroški pevski zbor «Slovenski šopek*. Naslednjega dne, v ponedeljek zvečer pa so otroci slovenske šole »Karel Destovnik - Kajuh* pripravili v Gropadi v šoli igrico, v kateri so skušali prikazati neutemeljenost strahu. Pri tem so jim pomagali socialna delavka Sonja Bais, učiteljica Savica Grgič ter psihologinja Zdenka Štrajn .................................mitu umit im im umi.................................................................................................................................... NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Utrditev ital. lire in angleškega funta Pretekli teden je potekal v glavnem v znamenju zmernega padanja trdnih valut ter v krepitvi valut onih držav, ki nudijo trenutno razmeroma visoke obresti. Tako je prišlo do zmernega porasta italijanske lire ter britanskega funta, nekoliko pa sta se razvrednotila zahodnonemška marka in švicarski frank. Dolar, ki ostaja še vedno osnovna valuta pri mednarodnem obračunavanju, se je tudi utrdil. Vzroka za ta pojav bi lahko bila dva in sicer povpraševanje po dolarjih po zadnjih povišanjih cene petroleja ter razmeroma visoke obresti, ki jih nudijo ameriške banke. Na splošno pa so bile ta teden kupčije na svetovnih tržiščih manjše in sicer zaradi bližnjih velikonočnih praznikov. Italijanska lira se je spet nekoliko ovrednotila nasproti ostalim valutam in sicer za 0,25 odstotka. V evropskem denarnem sistemu zaseda lira prvo mesto, razlika med vstoppima cenama lire in belgijskega franka, ki je zadnji v tej valutni skupini, pa znaša dobre tri odstotke. Čeprav nudijo italijanske banke ter zakladne zadolžnice razmeroma visoke obresti, ni prišlo do večjega priliva tujih kapitalov, ker vladajo v I-taliji precejšnje omejitve pri uvozu in izvozu valut. Tako se je špekulativni kapital zatekel v glavnem v Veliko Britanijo in na Dansko, kjer nudijo razmeroma visoke o-bresti, ni pa tam prehudih omejitev s prometom tujih valut. Nemška marka in švicarski frank sta se nekoliko razvrednotila in sicer za 0.6—0,7 odstotka. Gre za razmeroma trdi valuti, ki pa nista trenutno zelo aktualni, ker nudita ti državi prenizke obresti na kapital Tako nagrajujejo švicarske banke kapital z 2odstotnimi obrestmi, nemške pa s 3-odstotnimi. Angleški funt se je spet učvrstil in sicer za cel odstotek. Vzroka za ta pojav sta ugodna obrestna mera ter govorice o bogatih ležiščih nafte v Severnem morju. Slabše je stanje z irskim funtom, ki se je ta teden razvrednotil za približno l odstotek ter se na tak način precej oddaljil od britanskega funta. Kot znano, spada irski funt v evropski denarni sistem in se njegova vrednost ne more povečati za več kot 2,5 odstotka v primeri z vstopno ceno. Avstrijski šiling velja sicer za trdno valuto, v bistvu pa je vezan na nemško marko in sledi vselej tudi njenemu nihanju. Tako se je ta teden tudi avstrijska valuta razvrednotila za dobro polovico odstotka. Zlato ni bilo ta teden za operaterje kdove kako zanimivo in se je njegova cena sukala okrog 240 dolarjev za unčo ali 6.500 lir za gram. (srs) VZHODNOEVROPSKE VALUTE V V TRSTU 13. 4. 1979 Sovjetski rubelj Poljski zlot Češka krona Madžarski forint Romunski l-j Bolgarski lev Turška Ura II S 1 1 II 12. 4. 1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 6375 6175 ZLATO London (unča) dol. 233 233,75 SREBRO Milan (kg) 201000 205000 PLATINA Milan (g) 10150 10150 Ženska in njena stvarnost Slovenska ženska je pri nas kar dvakrat diskriminirana Prvič je zapostavljena kot ženska nasploh, drugič pa še kot Slovenka Slovenske ženske v naši deželi so dvakrat diskriminirane: kot pripadnice narodnostne skupnosti, ki ji niso priznane tiste pravice, ki bi ji omogočale polno rast in razvoj, ter kot ženske, ki si- z o-stalimi ženskami v Italiji z veliko težavo pridobivajo pravico do tistih svoboščin, ki jim jih določa italijanska ustava. Ugotovitev prav zares ni nova, postavili pa smo jo tokrat za uvod naše rubrike, ker jo je v svojem posegu na nedeljskem občnem zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze še enkrat odločno ponovila tržaška pokrajinska tajnica Zveze žensk Italije Ester Pacor. Italijanska ustava torej dvakrat zapoveduje, da so tudi Slovenke popolnoma enakopravni državljani in obakrat italijanski zakoni rušijo tovrstna zagotovila. Zato sodimo, da je popolnoma naravna in obvezujoča nuja po čimvečjem združevanju tako v sami narodnostni skupnosti, kakor tudi med ženskami, da bi dejansko prisilili italijanskega zakonodajalca. da z besedo in dejanjem uresniči ustavna načela. NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Ameriški dolar Kanadski dolar Nemška marka Holandski florint Belgijski frank Danska krona Švedska krona Norveška krona Francoski frank Italijanska lira Angleški funt Irski funt Švicarski 'Tank Avstrijski šiling Japonski jen Avstralski dolar Španska peseta Portugalski ^skvido Jug. dinar mali ■ veliki Grška drahma Trst Celovec Ziirich Beograd 12. 4. 12. 4. 12. 4. 14. 4 840,50 13,70 1,73 18,30 670 — 11,80 1,51 15,56 435.— 724,5 90,70 969,64 403.— 671,5 84,10 895,40 26 GO 44,90 5,65 59,81 150.— 259,- 32,75 347,32 185.— 310.— 39,30 417,14 155 — 265.— 33,60 356,02 192,50 315,9 39,75 420,35 — 1,64 2,055 2,19 1765 — 28,76 3,65 38,43 1650.— — — — 480.— 80,2 — 1066,02 60,25 — 12,38 131,69 3,50 — M- — 860.— — 1,93 19,92 12,- 19,8 2.45 — 17,25 26,5 3,70 — 40,- 65,— 8,35 — 40,- 64,- 8,35 — 23,75 35,- — — Očitno pa je paša presoja, presoja oseb, ki so kar za dve stopnički pod ostalimi italijanskimi državljani, zmotna, če so ob naših zahtevah tako številne sile, predvsem pa tako hrupne, zagnale tak vik in krik. Reakcija desničarskih sil, tistih, ki so v zadnjih mesecih sprožile tako ostro protislovensko gonjo, je bila vsaj do določene meje predvidena. Bolj neobičajni so bili nekateri »desničarski sopotniki* v tej »križarski vojni za italijanstvo Trsta in njegove okolice*, nas ženske pa je predvsem močno zbodlo dejstvo, da so vanjo posegle še desničarske ženske organizacije, ki- se že dolgo niso v ničemer izpostavile. Tik pred občnim zborom SKGZ pa so članice fašistične zveze ANDIT po cele dneve neutrudno in kričavo pozivale k podpisu peticije proti predlogom o «dvojezič-nosti*. kakor so reakcionarni krogi reduktivno označili razne predloge o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Tako so nas, slovenske ženske, zagovornice prevlade italijanskega jezika in kulture nad »siromašnim, kmečkim izročilom prebivalcev tržaških kraških obronkov* in torej kot zagovornice pravice o prevladi močnejšega nad šibkejšim, dvakrat prizadele ter obenem, če bi bilo še potrebno, ponovno pokazale pravi, nezakriti obraz »fašističnih načel*. Kljub svoji »dvakratni zapostavi ljenosti* in zato večji ogroženosti pa je iz nedavnega občnega zbora kaj malo odjeknilo o položaju slovenske ženske v Furlaniji-Julijski krajini in tudi o teži in vlogi ženske v okviru same krovne organizacije in njenih članic. Prav gotovo je v trenutku, ko se bije odločilen boj za globalno zaščito celotne skupnosti, težko v skupnosti sami »sestavljati vrednostne lestvice zapostavljenosti*, vendar bi več posluha tako za splošno ženska vprašanja kakor za soecifična vprašanja, ki zadevajo Slovenke v naši deželi, prav gotovo ne škodili skupnim zavzemanjem in težnjam. Nekaj misli je tako nanizala predstavnica ZŽI • UDI, ki je še edina izključno ženska organiza- rak naprej, saj bodo tako vsi zavarovani proti boleznim, ne da bi več obstajale med raznimi delovnimi ali socialnimi kategorijami kakršne koli razlike. V tej perspektivi bodo tudi ukinili bolniške blagajne. Do tega pa ne more priti kar čez noč. Zato je trenutno v teku prva faza tega «prenosa»: kmetje, obrtniki in trgovci morajo obvezno najkasneje do konca meseca maja stopiti na teritorialno pristojni sedež INAM (kjer sedaj 0-bratujejo enote SAUB), da si izberejo zdravnika za splošno zdravniško in pediatrično oskrbo. V Trstu obratujejo štiri taki sedeži SAUB: 1. Ul. Farneto 3 — za zavarovance iz Trsta, Devina - Nabrežine. Repentabra in Zgonika: 2. Ul. Nordio 15 — le za Trst; 3. Ul. Puccini 50 — za zavarovance iz Trsta in Doline: 4. Ul. Battisti v Miljah — le za občino Milje. Kot ste lahko razumeli, morate tudi vi kot kmečki upokojenec iti na pristojni sedež INAM in izbrati enega izmed zdravnikov, ki ima še razpoložljivih mest. Vsak konvencionirani zdravnik bo lahko imel v oskrbi 1.500 zavarovancev, le v posebnih primerih največ 1.800. S seboj vzemite zdravniško izkaznico C.D pens 2, izbrali pa boste tistega zdravnika, ki ordinira v bližini vašega doma ali v katerega imate največje zaupanje. Zdravila boste morali še naprej plačevati, za povrnitev stroškov pa boste pobotnice zaenkrat še vedno oddajali v uradih kmečke bolniške blagajne. Ta navodila veljajo tako za u-pokojence kot aktivne enote — samostojne delavce pri kmečkem, o-brtniškem in trgovskem zavarovanju. Priporočamo, da zainteresirani čimprej opravijo to formalnost, ker je sedaj na začetku večja izbira zdravnikov. Zavarovanci INAM pa avtomatično ohranijo dosedanje stanje in jim ni treba storiti ničesar, razen seveda če hočejo zamenjati zdravnika. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.20 - 11.20 Milan: Otvoritev 57. milanskega mednarodnega velesejma 12.30 Rubens 1577 - 1640 13.25 Vremenska napoved 13.30 Dnevnik 17.00 Sobotni spored 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo — Polčas nogometne tekme B lige 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Nabožna oddaja 19.00 Sobotni spored, 2. del 19.20 VESOLJE 1999 »Vega* 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.35 Eduardo De Filippo: «11 sindaco del rione Sani-ta», 3 dejanja Ob koncu: Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 «Blansk .-jeva dekleta* TV film Eden za vse... vsi za An-thonyja 13.(K) Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 O potrošniških problemih 14.00 ODPRTA ŠOLA O šolskih problemih 14.30 Dnevi. Evrope 15.00 L’Aqiii!a: rugby ITALIJA - POLJSKA 17.00 «Oče*. l»oljski film 17.30 Izžrebanje loterije 17.35 Oddaja c športu 17.50 Mozart: MAŠA 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo — Polčas nogometne tekme A lige Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.35 «Mesija», film 22.05 Da, ne, zakaj? Ob koncu: Dnevnik - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Ljudje in zemlja 9.05 Zgodbe o Prismukih 9.15 Glasbena pravljica Desnica, levica in klavir 9.35 Čarobno sedlo 10.05 Mali svet 10.35 Sociologija družine 11.05 J. Janieki: POTA POLJSKE 12.30 «625» 15.20 Poročila 15.25 Nogomet: PARTIZAN - RADNIČKI 17.20 »Tako se snema film o Ro-zmarinah*, mladinski film 18.45 Naš kraj 18.55 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Ungri - Amigo «Pet letnih časov*, TV nad. 21.10 «Zares čuden par*, film 22.55 TV dnevnik Koper 15.25 Nogomet 19.30 Otroški kotiček Matematika, dok. oddaja 19.50 STIČIŠČE 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 «Poizkus nezvestobe*, film 22.05 Kakšen bo jutri? Drugačno mesto, dok. Zagreb 17.45 Naše leto. naš studio 18.45 TV žehtnik 20.00 «Dvanajst jeznih mož», film ŠVICA 18.10 »Skrivnostni svet plazilcev* dokum. 20.45 «Jakob in Jožef*, film TRST A 7.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Orkester pripoveduje: 9.05 Umetnost fuge; 10.00 Z naših koncertnih o-drov; 11.00 čas in družba; 11.35 Domači solisti z orkestrom; 13.15 I Pa se sliš’, slovenske ljudske pes-I mi; 14.10 Dva kraja v šestih slikah; 14.30 Operne uverture in zbori; 15.35 Izvedbe na plošči in na traku; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 16.40 Skladbe za harfo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Inri», radijska priredba; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 79'; 14.05 Kriv ali nedolžen; 14.35 Glasba za mladino; 17.35 Stadio-quiz, spored s Pipom Baudom; 19.50 Zdravnik, dober večer; 21.05 Zakaj ne?, glasbeni spored; 21.45 Jazz. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Od česa živijo ljudje; 10.12 La corrida, preizkušajo se začetniki; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradi-mento; 13.40 Romanca; 15.45 Veliki variete; 17.50 Simfonični koncert; 19.50 Glasovi spiritualsov. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.0, 18.00. 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; Plošče; 9.15 Poje grupa Pariš Connection; 9.32 Lucianov; dopisni- Londonski Soho bodo «očistili» LONDON — V preteklih dneh se je v Londonu začela nova kampanja za «očiščenje» četrti Soho, ki je znana kot središče pornografije britanskega glavnega mesta. V tem delu velikega, Londona je zelo veliko trgovin, y katerih prodajajo knjige, filme, plošče s pornografsko vsebino. Tu je veliko klubov in nočnih lokalov, kjer poznajo tako imenovano popolno slačenje. Tu je veliko kopališč posebno še savn, kjer so gostom na voljo vljudne in izbrane »maserke*, ki seveda ooravljajo vsemogoče službe in usluge. Poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki londonske občinske u-prave in policije ter tako imenovane «riružbe*. bo skušal «očistiti» ta del mesta ali vsaj zavreti cvetočo trgovino s pornografskim blagom. Za to bodo uporabili «vsa sredstva*, začenši z odvzemom licenc posameznim trgovinam, pa do dajanja privilegijev tistim podjetjem, ki bi bila pripravljena zamenjati sedanja podjetja, seveda z zamenjavo »artikla*. ki; 10.00 Z nami.je....; laia.Poje .kak° ™ P°l?'45,/tTu' Gionni Dorelli; 10.40 Glasba in na- nstlcra napotki; 11.03 Felix Men-sveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Poslušajipo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Orkester; 14.45 Kim parade; 15.45 Orkester Bor-ghesi; 16.05 Poslušam, poslušaš; 15.45 Plošče; 17.00 S polnimi jadri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Domač' viže in napevi; 19.33 Glasbepi vve-ekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Za dobro jutro; 10.00 Posebna oddaja dnevnika 1; 11.30 Glasbeni spored z Milvo; 12.30 Ev-rop, Evropa!; 13.35 Tutto Brasile delssohn: Sonata v F-duru za violino in klavir; 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.40 Mi pojemo; 1210 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes ob 13; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevcem Darujem Maršanom; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence. cija, ki pri nas vključuje slovenske in italijanske napredne žen- j ske. Poudarjati to značilnost Zve- , ze, kot je storila pokrajinska tajnica, je v tem trenutku še zlasti pomembno, ko ženske v naši deželi tako ostro delijo glede na spol in narodnostno pripadnost kot že dolgo ne. Prav tako je važno, da se še nadalje Zveza zavzema za enotno nastopanje in boj italijanskih in slovenskih žensk, predvsem zato, da bodo zakonske pridobitve v naši deželi tako v skladu s splošnimi zahtevam; vseh žensk kot tudj potreb slovenskega dela. Drugi del navedene ugotovitve prevečkrat tudi pri demokratičnih silah ostane na papirju, zaradi težav pri izvedbi tako pravilnega načela, večkrat pa tudi zaradi premajhnega neposrednega zavzemanja prizadetih Slovencev ali Slovenk. Prečesto je namreč rezultat velikih potegovanj in borb dokaj pičel, razočaranja pa so tolikanj večja. Pripomba leti še zlasti na vseobsegajočo «žensko problematiko*, uresničevanje katere zahteva neprestanega napora in naprezanja. O vseli najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo žensko kot tako, predvsem pa kot predstavnico širšega demokratičnega gibanja, poziva ZŽI na razpravo prav na dan, ko demokratična Italija slavi eno izmed najpomembnejših zmag — 25. april, dan vstaje. Na tržaškem Trgu Goldoni se bodo tako od 10. ure zjutraj pa do osme zvečer zvrstile okrogle mize. razni predstave in prosti pomenki. v nekoliko manjšem obsegu pe bodo predstavnice Zveze pobudo izvedle večer prej v Miljah, naslednji dan pa v Nabrežini. (bp) Pogovori o davkih OSNOVNE PRIPRAVE ZA DAVČNO PRIJAVO BERITE REVIJO Menimo, da za dobršen del prijaviteljev ne bo posebnih problemov. Žal pa se bodo morali zlasti avtonomni delavci kot so kmetje in trgovci še vedno zatekati k svojim stanovskim organizacijam. Kmečka zveza in deželno gospodarsko združenje bosta tudi letos uvedla že vpeljano pomoč svojim članom ob prijavnem opravilu. Že takoj in brez čakanja na zadnje dni ali zadnje ure pa naj prizadeti pripravijo vse potrebno za hitro in brezhibno prijavo. V tem pogledu bomo opozorili na nekatere nujne podrobne zadeve. Prva neobhodna operacija mora biti pridobitev davčne številke (codice fiscale). Čeprav je finančna uprava razdelila med davkoplačevalce ogromno število davčnih oznak, je še vedno neverjetno veliko število prijaviteljev, ki šele v zadnjem trenutku utegnejo pridobiti navedeni pa čeprav začasni podatek. Vsem zatorej svetujemo, naj ne čakajo zadnjega trenutka in naj takoj zahtevajo na okrajnih uradih svojo davčno številko. Kaže, da bodo spregledali opustitev davčnih številk ali oznak v prejšnjih prijavah, da pa bodo strogo kaznovali bodoče opustitve, saj je davčna številka bistve ni element pri ugotavljanju dohodnin s pomočjo centralnega davčnega anagrafa. Pripominjamo, da je davčna številka potrebna tudi za prijave z obrazci 101, kar je važno zlasti za upokojence, ki jim zavarovalni zavod INPS ne izdaja sedaj omenjenega dokumenta z davčno številko. Vsem. ki v prejšnjih prijavah iso točno sledili katastralnim pori tkom zemljiškega in zgradarin-katastra, priporočamo, da v oj položaj ponovno pregledajo, s tem, da zahtevajo od za to poklicanih uradov osnovne podatke, ki bodo služili za prijave v okvirih A) in B). Prizadeti, ki imajo od dohodka odtegljive postavke, naj zberejo vso potrebno dokumentacijo. Odtegljive postavke se nanašajo med drugim na davščino ILOR. Veljal bo predvsem samoobdavče-valni list za ILOR, ki so jim ga lani izdali na bančnih okencih. Potrebno je oskrbeti potrdilo o vplačanih obrestih na hipotekarna posojila med letom 1978. Prav tako so zavarovalnice dolžne izdajati ustrezna potrdila za vplačane zavarovalnine, ki se nanašajo na nezgodna in življenjska zavarovanja. Ni potrebno posebej poudarjati, da obvezna zavarovanja za krivdo povzročeno tretjim nimajo pri tem nobenega ' opravka, ker niso odtegljive postavke. Odteglji-vi so zneski, ki jih je lani davkoplačevalec vplačal za obvezno in neobvezno socialno zavarovanje. Prav tako lahko prizadeti od tegnejo od svojega lanskega dohodka šolske stroške (takse in pristojbine) za osebe, ki so jim bile v breme. Letošnje davčne prijave bodo začeli pobirati v torek, 2. maja. Do tega datuma sta potemtakem še dva tedna. Finančna uprava zagotavlja, da bodo v najkrajšem času na raznolago potrebni obrazci 740 z zadevnimi običajnimi pojasnili. Kot je vsem znano, bo v največji uporabi osnovni obrazec, ki bo omogočal prijavo zemljiških dohodkov v okviru A) ter osta lih nepremičninskih dohodnin od zgradb (v okviru B). nadalje delovnih in pokojninskih prejemkov (v okviru C) in odpravnin (v ok viru D). Prijava je enotna tako za davek na dohodke fizičnih oseb (IRPEF), kakor za davščine v korist krajevnih ustanov (ILOR). Avtonomni delavci bodo svoje prijave nanizali na ločenih polah E (profesionalno delo) ter na obrazcih, ki so jih poimenovali s črkami F in G. Za druge raznovrstne prihodke sp predvideni še obrazci od I do L. Potrebni obrazci bodo na razpolago že v glavnem pri uradih občinskih uprav. Le nekatere obrazce manjše uporabe kot je na primer pola L bodo razdeljevali na okrajnih davčnih uradih (v naših krajih v Trstu. Gorici, Tržiču, Krminu, Čedadu in Tolmeču). Formularji bodo brezplačni. Kdor Pa si jih bo nabavil v trafikah, bo moral za osnovno prijavo odšteti 250 lir, za vsako dodatno polo pa 100 lir. Zaradi inflacije so cene poskočile od 100 lir ob prvi prijavi na 250 lir, kot je bilo pravkar omenjeno. Vsekakor bo operacija razdeljevanja pa tudi pobiranja stekla hitreje kot prejšnja leta za davkoplačevalca z manjšimi zamudami, saj bo na primer v občini Trst na razpolago občanom kar 12 izpostav. Osebje davčnih uradov je novemu načinu razdeljevanja (kakor tudi pobiranja) močno nasprotovalo, češ da so odvzeli davkoplačevalcu zaščito uradne taino-sti, v resnici pa zato. ker je bila slabo plačanemu osebju odvzeta priložnost učinkovitega stavkovnega gibanja predvsem v fazi pobiranja finančnih prijavnih obrazcev. Zamisel vseh teh novosti Prihaja od bivšega doslej po vojni najsposobnejšega finančnega ministra Visentinija, ki v sedanji vladi zavzema mesto ministra za proračun, ki ie bilo prvotno namenjeno umrlemu republikanskemu nrvaku La Malfi. Peta letošnja davčna prijava po reformi bo stekla potemtakem po vsej verjetnosti v ureienejših posoiih. Letos bo veljala tudi sa-moobdavčitev IRPEF in ILOR. Id jo je prav tako uvedel pravkar omenjeni minister. ST. OBLAK NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI VEČ ZANIMIVIH TEKEM V Turinu bodo varovanci trenerja Radiče ja igrali z Milanom - V Milanu pa se bo Inter spoprijel z Juventusom - Zanimivo tudi na dnu lestvice V italijanski A ligi bodo dane; o-dijrali 11. povratno kolo. Današnji obračun bo izredno zanimiv in ni rečeno, da tudi odločujoč glede osvojitve državnega naslova. Osrednje zanimivosti bosta v Turinu in Milanu, kjer se bosta spoprijela Torino in vodeči Milan ter Inter in Juventus. Pred tem izredno zanimivim mestnim obračunom je na boljšem Milan, ki je zbral, če seveda seštejemo točke Milana in In terja, 68 točk, pred Turinom, saj so jih izbojevali lanski prvaki Ju-ventusa in Torina samo tri manj. V slučaju, da bi Milan ostal v Turinu praznih rok in Inter sredi Milana prav tako, se bi ta prestižna lestvica povsem spremenila. To so seveda samo zanimivi računi. Pet tekem pred koncem prvenstva ima Milan dve točki prednosti pred Perugio in tri pred današnjim nasprotnikom Torinom. Domačini so Pred tem izredno važnim nastopom nekoliko v prednosti, ker seveda i grajo doma. Po drugi strani pa je Potrebno poudariti, da bo Milan vstopil na igrišče z najmočnejšo postavo, verjetno tudi Bet, domačini pa ne morejo tokrat računati na pomoč Pulicija. V prvem delu prvenstva je Milan doma zmagal z 1:0. Če so gostje današnjega srečanja zadnje čase v rahli krizi, pa moramo poudariti, da igra Torino vse bolje. Ne glede na to pa je možen katerikoli izid. Milančani se bi seveda verjetno zadovoljili tudi z delitvijo izkupička, kar pa ne bi mogli trditi za varovance trenerja Radiceja. Zaostanek lanskega prvaka Ju-yentusa in Interja pa je zaenkrat štirih točk. Ob ugodnih razpletih pa niti ti dve enajsterici nista še povsem izločeni iz bitke za največji naslov. Milančani letos po tradiciji doma zapravljajo že skoraj gotove zmage. Ali bo tudi tokrat tako? Pr-yi neposredni obračun v Turinu se je končal brez zmagovalca pri stanju 1:1. Med drugimi bodo še zanimive tekme za spodnji del lestvice. Vrsti Bologne že močno teče voda v grlo, toda Lazo bo izredno težko ugnati. Brezkompromisen boj bo tudi v Avellinu. V nevarnih vodah plava tudi Roma. Puške v koruzo ni še slej ko prej vrgla niti Perugia, ki bo gostila Napoli, saj zaostaja za Milanom samo za dve točki. Pred velikonočnimi prazniki bodo Prišli nogometni privrženci resnično na svoj račun. v v sm . -. aOa ■' e ; - Poraz Jugoslavije V drugem kolu mladinskega nogometnega turnirja za trofejo «Mesta Videm* so dosegli naslednje izide: SKUPINA A: Italija A - Švica 4:0, Madžarska - ZRN 3:2. LESTVICA: Italija in Madžarska 4, Švica in ZRN 0. SKUPINA B: Škotska - Italija B 2:0, ČSSR - Jugoslavija 2:0. . LESTVICA: škotska 4, Italija B 'n ČSSR 2, Jugoslavija 0. kolesarstvo Grajzer poškodovan C AN TU’ — V tretji etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke «Settimana bergamasca* je osvojil prvo mesto Giorgio Zanotti. Trideset metrov pred ciljem je prišlo do padca in med ostalimi se je pri tem poškodoval tudi Jugoslovan F. Grajzer, ki so ga odpeljali v bolnišnico. AVTOMOBILIZEM Safari raliy NAIROBI — Po prvi etapi avtomobilskega safari rallyja je vrstni red naslednji: 1. Makinen - Todt (peugeot) 118’ 2. Mikkola - Hertz (mercedes) po 3’ 3. Metha - Doughty (datsun) 11’ 4. Munari - Maiga (fiat 131) 29’ 5. Cowan - Syez (mercedes) 39’ TENIS V MONTE CARLU V polfinalu najboljši MONTE CARLO — Gerulaitis, A-lexander, Pecci in Borg so polfinalisti mednarodnega teniškega turnirja v Monte Carlu. Američan Gerulaitis je s 6:0, 6:3 premagal Mehikanca Ramireza, Avstralec Alexan- der s 6:3, 5:7, 6:4 Romuna Nastase-ja, Pecci (Paragvaj) s 6:0 in 7:6 Francoza Noaha, Šved Bjom Borg pa s 4:6, 6:2, 6:1 Argentinca Clerca. TULSA (Oklahoma) — V drugem kolu turnirja za Grand Prix v tem kraju je včeraj Jimmy Connors brez borbe premagal Sadrija. Ostala izida: Gorman - Edmondson 6:1, 6:2 IVilkinson - Marks 6:1, 6:2 HOKEJ NA LEDU SP V A SKUPINI Sovjeti favoriti MOSKVA — Danes se bo začelo svetovno prvenstvo v jakostni A skupini v hokeju na ledu. Brez dvoma bo tudi to SP v znamenju dvoboja med SZ in ČSSR. Sovjeti, ki so svetovni prvaki, so doslej osvojili 15 prvih mest na SP, medtem ko so bili Čehoslovaki «le» petkrat uspešni. Na tem svetovnem prvenstvu bodo nastopale naslednje reprezentance: SZ, ČSSR, Švedska, ZRN, Poljska, Kanada, ZDA in Finska. Kontovelovi kadeti na gostovanju v BiH V sodelovanju ZSŠDI in SOFK iz Bosne in Hercegovine in z zanimanjem ŠD Kontovel je te dni kadetska ekipa Kontovela na gostovanju v Tuzli. Kontovelsko moštvo, v katerem sicer nastopa več igralcev openskega Poleta, se bo v Tuzli mu- dilo te dni kot gost tamkajšnjega kluba Sloboda. Opravilo pa bo več treningov pod vodstvom znanega domačega trenerja in odigralo s Slo-bodo tri prijateljska srečanja. To je seveda povsem hvalevredna pobuda, ki pripomore k večstran- skemu napredovanju. V prvi vrsti se bodo tu utrdili prijateljski stiki med našim zamejskim društvom in z društvom iz matične domovine. Za naše košarkarje pa je to gostovanje gotovo enkratno doživetje, (is) (Na sliki: Kontovelovi kadeti.) DOMAČI ŠPORT DAM ES SOBOTA, 14. aprila 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Ribiškem naselju San Marco - Breg • * * 15.30 v Nabrežini Aurisina - Zarja * « • 20.00 na Proseku Gaja - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Foglianu Fogliano - Sovodnje KADETI 16.15 v Dolini Breg - San Marco NAJMLAJŠI 15.00 v Križu Vesna - San Nazario 15.00 v Dolini Breg - Fortitudo • • • 16.15 v Križu Kras - Zaule « • • 15.00 na Proseku Primorje - Primorec CICIBANI 15.00 v Tržiču Italcantieri - Mladost KOŠARKA KADETI 16.30 v Trstu, «1. maj» Bor - Ferroviario NOGOMET, V DRUGI AMATERSKI LIGI DREVI NA PROSEKU GAJA - PRIMORJE MLADIM KONTOVELKAM PRVO MESTO V ostalih tekmah bodo naše enajsterice pred dokaj težko nalogo Zaradi velikonočnih praznikov bodo skoraj vse tekme desetega povratnega kola na Tržaškem odigrali že danes. Jutri bodo namreč odigrali le tekme Campanelle - Giariz-zole, Libertas - Sovrana in Rosan-dra - Primorec. GAJA — PRIMORJE Čeprav gostuje Gaja, bodo ta derbi odigrali na Proseku in sicer drevi ob 20. uri. Kljub temu da je Gaja že obsojena na izpad, bo derbi zanimiv. Primorje namreč v letošnjem prvenstvu na Proseku ni še zmagalo in zaradi tega «rdeče-rume-ni» odločno startajo na prvi uspeh doma, s katerim bi si izboljšali položaj na lestvici in verjetno predčasno zagotovili obstanek v ligi. Gaja, ki pa nima teh problemov, bo lahko igrala bolj • umirjeno in prav zaradi tega bi lahko Primorju prekrižala račune. Izid tega srečanja bo -veljal- tudi za pokal Primorskega dnevnika. Na lestvici trenutno vodi Zarja z dvema točkama prednosti nad Primorcem in Primorjem, ki bi v primeri zmage lahko dohitela Zarjo na vrhu lestvice in bi zato bilo za določitev zmagovalca odločilno zadnje kolo, ko bosta na sporedu zadnja dva derbija Breg - Zarja in Primorje - Primorec. S. MARCO — BREG Brežani bodo gostovali pri ekipi S. Marca, ki je po dobrem startu nekoliko popustila in zaradi tega ni še popolnoma na varnem. Zato je povsem razumljivo, da naloga Brega ne bo lahka, saj domačini odločno jurišajo na ves izkupiček. Po- ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Ne le formalnost Borovci bodo drevi igrali proti Moglianu Venetu za Zmago, čeprav so ze drugoligaši - Kras v Gradišču Na naših odbojkarskih igriščih bo j® konec tedna manj živahno kot o-“‘čajno. Igra se samo v C ligi, gle-na dejstvo, da je Sloga preložila ?.v°je zadnje srečanje, bodo zavihte-** Poslednjo bojno sekiro samo od-“ojkarji Krasa, Bora in 01ympie iz Gorice Odbojkarji Bora se bodo poslovili letošnjega izredno uspešnega prvenstva pred domačimi gledalci s •®kmo z drugo ekipo na razpredel- z Mogli anom Venetom. Ne gle-j*® na izid tega zadnjega srečanja Jnajo naši fantje matematično go-°vo zagotovljeno prvo mesto in s ®h) napredovanje v B ligo. Toda j® ne pomeni, da bodo odšli v are-zaradi gole formalnosti, ker ima-i? s tem nasprotnikom odprt račun. Račani so prav z Moglianom Ve-i°m izgubili eno od dveh tekem j. letošnjem prvenstvu. Poudariti veli®’ da so borovci nastopili brez rivdija Veljaka in tako imajo dre-j.. enkratno možnost, da se oddol-Jo in se poslovijo od prvenstva z nvigo, ki bo za igralce še eno za-sčenje in za g'edalce dober šport-' Užitek. Morala naših fantov je , vsem upravičeno izredno visoka, i®r je tudi najboljši porok za uspe-®n nastop. ^Pniki Krasa se bodo podali tj" kraisi izlet v Gradišče, kjer se j/uo spoprijeij z domačo Torriano. br ./odbojkarje iz zgoniško-repenta-ske 0beine pa bo predzadnji pr-^.nstveni nastop, ker bodo prihod-ln° ,sred° odigra’! še zaostalo tekmo hia va s Scatohficiom 4 S iz Vid-ri , Krašovci s Torriano res ne bo-imeli težkega dela, ker že izid km/*-? srečanja v Nabrežini se je oh=Ca' s 3:0 v njihovo korist. Ža ® zastopnika pa je ta tekma le a formalnost, saj bo Kras igral 'i.gi tudi prihodnje leto, Tor-togaS Pa '7K"bda status tretje- ri Ugi tudi prihodnje leto, Tor-' ?aš Pa je izgubila status tretje- ^atošnje prvenstvo za goriško O- lympio se ni pričelo pod srečno zvezdo. Goričani so po trinajstih odigranih tekmah še vedno zadnji in povrhu kot edini brez točk. Slej ko prej pa se njihova vrsta neuspehov ne bo prekinila v Fiume Venetu v neposrednem obračunu z Apies. To pa še toliko bolj, ker nasprotniki igrajo doma s podvojeno močjo. Pred tednom so le-ti pospravili dve prestižni točki kar sredi Benetk. G. F. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel A — Sloga A 1:3 (16:18, 16:14, 10:15, 8:15) KONTOVEL: Vesna in Viviana Daneu, Čmjava, Cibic, Nadja in Carmen Menegatti, Grižani, černoli, Štoka, Husu. SLOGA: Repina, Čok, Gulič, Milič, Sosič, Križmančič, Guštin, Grgič. V slovenskem derbiju tretje ženske divizije med Kontovelom in Slogo so ostale domačinke zopet praznik rok, čeprav Kontovelke n:so o-svojile še nobene tekme in so igrale doslej dokaj klavrno, smo opazili v tem zadnjem srečanju dokajšen napredek. Tekma je bila namreč izenačena in borbena, kljub temu pa je ekipa Sloge pokazala nekoliko boljšo odbojko in zato tudi zasluženo slavila končno zma&o. H. L, Kontovel B — La Prevldente 0:3 (2:15, 2:15, 7:15) KONTOVEL: Ban, Starc, R. Daneu, Regent, Menegatti, Štoka, D. Daneu, Fabian. Tudi druga postava Kontovela je izgubila srečanje in sicer proti starejšim in bolj izkušenim igralkam ekipe La Previdente. Naše igralke so pokazale malo odbojkarskega znanja, obenem pa zvrhano mero požrtvovalnosti in navdušenja. H. L. zabiti sicer ne smemo, da so Brežani v povratnem delu prvenstva dobesedno presenetili, če upoštevamo, da so izgubili le z ekipo Giarizzole in da so v devetih odigranih tekmah osvojili kar 13 točk. AURISINA — ZARJA Težka naloga pa tokrat čaka bazoviško Zarjo, ki gre v goste Auri-sini, kateri preti nevarnost izpada. Domačini so torej v nevarnih vodah in zaradi tega merijo le na zmago, saj bi le z zmago imela Aurisina še možnosti obstanka v ligi. Vendar tudi Zarja ne sme izgubiti, kajti s tem bi se Bazovci znašli v nevarnih vodah. Skratka, v Nabrežini se obeta res oster boj za točke, posebno ker je v prvem delu prvenstva Aurisina v Bazovici presenetila Zarjo, ki se za ta poraz želi oddolžiti. Vsekakor bi bila danes točka za Ba-zovce zlata vredna. ROSANDRA - PRIMOREC Tudi Trebence čaka naporen nastop. V goste gredo namreč enajsterici, ki jih je že premagala v prvem delu prvenstva, to je k Ro-sandri, ki res nima problemov na lestvici. Prav zaredi tega bo morda naloga Primorca olajšana. Vsekakor Trebenci v zadnjih nastopih niso prav navdušili. Nogometaši Primorca so predvsem odpovedali v napadu, saj so v zadnjih petih nastopih dosegli en sam gol. Na srečo pa se je v teh nastopih dobro izkazala o-bramba, saj je Primorec dobil le dva gola (Zaule - Breg). JUVENTINA - MORARO Se bo uspešna vrsta nastopov Ju-ventine nadaljevala tudi jutri? Ju-ventina ima še možnost obstanka v ligi. Seveda po treh zaporednih zmagah je morala v taboru Juventine zelo visoka in to je zelo pomembno, navijačem pa daje upanje, da bo Juventina premagala Moraro in končno po toliko nedeljah zasledovanja dohitela Malisano, ki ne bi smela odnesti točke v Staranzanu. 3. AMATERSKA LIGA Tokrat ne bodo stopili na igrišče nogometaši v 3. AL na Tržaškem, njihovi kolegi na Goriškem pa bodo opravili svojo »dolžnost*, saj bodo že danes Sovodnje igrale v Foglianu. Če bodo varovanci trenerja Val-leja igrali kot v nedeljski tekmi z Marianom, pa jim gotovo ne bi smela uiti vsaj točka. Za današnjo tekmo ne bo razpoložljiv odlični branilec Kovic zaradi poškodbe. Mladost bo odigrala svoje prvenstveno srečanje jutri pred domačim občinstvom. Po polovičnem uspehu v nedeljo v Gorici z Azzurro bodo Doberdobci jutri jurišali na zmago. NAMIZNI TENIS DRŽ. MLADINSKO PRVENSTVO Danes v Latini start za naraščajnice in mladinke V Latini bo danes na sporedu drugi tekmovalni dan vsedržavnega mladinskega Drvenstva, na katerem nastoca kar 12 slovenskih igralk in igralcev. Podelili bodo pet naslovov v kategoriji dečkov in deklic, v tekmovalno areno pa bodo prvič stopile tudi naraščajnice in mladinke. Nastop na tako zahtevnem tekmovanju je za mlade in še neizkušene igralke prava loterija, tako da je težko napovedovati večje ali manjše uspehe. Vsekakor pa velja ugoto vitev, da so Krasova dekleta zelo dobro pripravljena in je zato pričako vati, da bo vsaj kateri uspelo prebiti se do četrtfinala, kar bi objektivno predstavljalo že lep uspeh v tako ostri in kakovostni konkurenci. Na panirju imata največje izglede za visoko uvrstitev sestri Dolink, pa tudi ostale njihove soigralke ne zaostajajo veliko. SPORED 8.00: mešane i.araščajniške dvojice — nastopa par S. Doljak -Bitežnik (Kras) 9.40: ženske naraščajniške dvojice - — nastopa par S. Doljak - Gu- štin (Kras) 10.40: naraščajnice posamezno — nastopata Sonja Doljak in Katja Guštin 13.20: naraščajniki posamezno — nastopa tudi Jan Bitežnik 15.00: finalna srečanja v kategoriji dečkov in deklic, 18.?0: mešane mladinske dvojice — nastopajo tudi V. Doljak - Sal-tarini, Purič, Traine, Sedmak - Cecchini, Rebula - Bortolot-ti, Škrk - Bonadei in Furlan -r Barelli 20.20: ženske mladinske dvojice — nastopajo tudi V. Doljak -: Purič, ^edmak - Furlan, A. Rebula - Škrk —bs— »PROPAGANDA« Bor B — Servolana 26:73 m:'2) BOR B: Krevatin 6, Barbiero 4, Rjdes 4, Šik 2, Brandolin 6 (0:3), Cej, Kovačič 2 (0:2), Lozej 2, Dario in Marino Sedevčič. Druga Borova postava je v tekmi s Servolano prikazala nekoliko boljšo igro, čeorav je tudi toki at visoko izgubila. Treba oa je povedati, da to ekipo sestavljajo izključno -začetniki in igralci minibaskeia, ki si bodo letos nabirali za bodoča prvenstva predvsem izkušnje. Tokrat so vsi «plavi» zadovoljili, najbolje pa sta zaigrala Barbiero in Kovačič. Cancia ŽENSKI ODBOJKARSKI TURNIR V OKVIRU 20-LETNICE SZ ROR V finalu so premagale nabrežinski Sokol - Udeleženke pokazale zadovoljivo tehnično znanje - Nastopilo je kar šest ekip Včeraj popoldne se je v okviru letošnje 2(/letnice ŠZ Bor končal turnir za naše najmlajše odbojkarice. V dveh dneh so odigrali kar devet tekem. Drugi dan sp odigrali tri srečanja za končni vrstni red. Skupno je nastopilo nekaj več kot 60 najmlajših odbojkaric od naših petih društev na Tržaškem, ki seveda gojijo žensko odbojko. Glede naraščaja se res ne moremo pritoževati. Skoraj vse igralke -r seveda moramo upoštevati starost — so pokazale še kar dobro tehnično pripravo, kar pomeni, da se pri naših društvih dela dobro. Vse pa je odvisno, če bedo ta mlada dekleta tudi v naprej še bolj p:5za nagrajevanje. Za prvo mesto je Kcn-tovel dobil pokal, katerega je izročil član odbora šZ"Bor"in-predsed-nik organizacijskega pdbora za letošnjo proslavo 20-letnice inž. Bogdan Petelin. Druga in tretjeuvršče-na ekipa pa sta dobili nalepko za letošnje slavje pri Boru. Posamezne ekipe so nastopile, v nas’ec’njih postavah: SLCGA A: Jerič, Leve, I. in T. Grgič, Ruzzier, Križmančič, Adam, Kocjančič in Drnovšek. SOKOL: Drašček, Caharija, N. in S. Milič, Gruden, Purič, Gulič, Per-tot in Legiša. BREG: Žerjal, Ota, Salvi, Kerin, Zobec, Canciani, Maver, Smotlak in Maver. ..................................... PRVENSTVO »ZINI & ROSENWASSER» Naši v glavnem zadovoljila Letošnji obračun: Kontovel 9., Bor 10., Breg 12., Polet 15. in Sokol 19. Sklepna prireditev prvenstva v minibasketu «Zini & Rosenvvasser* v Skednju je zelo dobro uspela. Poleg bogatega nagrajevanja so odigrali tudi tekmo, in to med ekipama, ki so ju sestavljali vsi najboljši igralci nastopajočih moštev. Slovenske barve pa so zastopali naslednji košarkarji: Starc (Kontovel)., Feri (Polet), Della Schiava (Sokol) in Krapež (Bor). Na tem prazniku minibasketa sta bila tudi oba ameriška igralca Hurlinghama Lau-rel in Boston, tako da je bilo doživetje mladih košarkarjev res e-dinstveno. Letošnje prvenstvo »Zini & Ro-senwasser* je osvojila Micolova e-kipa Interja 1904, ki je bila v skupini za najvišja mesta boljša od CAMB A, Servolane in Visintinija. Za nas je bila seveda najzanimivejša tretja skupina (od 9. do 12. mesta), v kateri so igrale kar tri naše peterke. Kontovelci so osvojili deveto mesto pred borovci, ki so eno tekmo izgubili (s Kontovelom). V tem finalnem delu so nekoliko popustili Brežani, ki so se tako morali zadovoljiti z dvanajstim mestom. Poletovci so nastopali v četrti finalni skupini, v kateri so osvojili tretje mesto. Nabrežinski Sokol pa se je v zadnji skupini moral z eno samo zmago sprijazniti s tretjim mestom. V glavnem so torej naše ekipe izpolnile pričakovanja. Nekatera moštva bi lahko sicer osvojila višja mesta, vseeno pa mislimo, da je bilo za naša društva v tem prvenstvu prvo pravilo to, dg se nudi naj mlajšim možnost igranja. KONČNA LESTVICA 1. Inter 1904 2. CAMB A 3. Servolana 4. Visintini 5. Inter Milje B 6 Don Bosco A 7 Ferroviario 8. Libertas A 9. Kontovel 10. Bor 11. CAMB B 12. Breg 13. SABA 14. Inter 1904 B 15. Polet 16. Libertas B 17. Ginnastica Triestina 18. Inter Milje A 19. Sokol 20. Don Bosco B Max PRVENSTVO »COCA-COLA« Breg — CAMB A 33:115 BREG: Kozlovič 1 (1:2), Stefančič 2 (2:2), Korošec 22, Jerman (0:2), Vodopivec 2, Furlan, Žerjal 4, Bandi 2, Kofol, Prašelj. Moštvo CAMB A je bilo premočno za naše, sicer požrtvovalne košarkarje in visok poraz je bil neizbežen. Daleč najboljši v Bregovih vrstah je bil Fabriaio Korošec, ki je bil zelo uspešen kot strelec, saj je dosegel kar 22 točk. H. Maver Kontovel — Servolana 50:77 (22:36) KONTOVEL: Starc 20, Ivo Grilanc 12, Piras, Milič 8, Pertot, Škabar 2, Terčič, Brischia 8, Bogateč, S. Grilanc, Daneu. SODNIKA: Perini in Zigato. V prvi tekmi za prvenstvo »Coca-Cola* so Kontovelci izgubili. Igrali so proti močnemu nasprotniku, ki se je zelo dobro odrezal tudi v ravnokar zaključnem prvenstvu »Zini & Rosenwasser*. Naši so zadovoljili le v prvih desetih minutah igre, ko so bili povsem erakovredni gostom. .V tem uvodnem delu sta posebno zadovoljila Brischia in Grilanc. T kon ca srečanja so Kontovelci popustili, Servolana pa je povsem zasluženo osvojila tekmo. luga, Ferfolja, Pahor, Ferluga, Gui dici, Gombač in Fischer. KONTOVEL: Starc, Ban, Menegatti, Cibic, Štoka, Regent, Menegatti in Fabian. G. F. KOLESARSTVO Kju i>0 1*0.« > .iivA Adriini predstavniki na štirih frontah Velikonočni prazniki bodo poleg ostalega prometa natrpani tudi s kolesarskimi dirkami. Od danes pa do ponedeljka bo v Furlaniji - Ju-lijt':i krajini deset dirk, na štirih izmed teh na bodo nastopili tudi kolesarji lonjerskega društva Adria, in sicer v konkurenci amaterjev, ju-niorjev in cikloamateijev. Amaterji bodo dirkali danes pope' \ie ob 14. uri v Porde"onu na diriri za «Trofeo Tricolore*. katere se udeležujejo vsi najboljši kolesarji severne Italije. Proga bo dolga 14t> kilometrov, brez večjih napornih točk. V tem tekmovanju bosta dirkala tudi Petelin in Godnič, v i-skanju kondicije za poletne nastope. Med juniorji bo Sandro Čok dirkal jutri popoldne s startc.n ob 15. uri v kraju Coderno di Sedegliano na 98 km dolgi krožni dirki na pro gi, ki jo bo Loba prevoziti sedemkrat. V ponedeljek pa bo lonjerski vozač dirkal v Bannii na krožni stezi, dolgi 10 kilometrov, ki jo bo tre! prevoziti osemkrat. Start bo ob 14.30 obe dirk' pa bosia dobra preizkušnja za mladega lonjerskega vozača, ki cilja na visoke uvrstitve v letošnji sezoni. Upajmo, da mu bo namera uspela, kljub temu da se mora sam boriti proti številčno močnejšim homogenim ekipam. Cikloamaterji pa bodo v ponedeljek, s startom ob 14. uri, dirkali v Trstu in sicer na krožni progi pri Domju. Proga bo dolga okrog petdeset kilometrov, nastopali pa bodo skupaj s kolesarji, včlanjenimi v UDACE. Za Adrio bodo verjetno nastopili Marušič, ki je že dirkal v nedeljo, Macarol, Ferluga in Bo nanno ter Poropat. R. Pečar 1. ŽENSKA DIVIZIJA Podvig Kontovelk Kontovel — Llb. Krmin 3:0 (15:13, 15:12, 15:6) KONTOVEL: Ban, Denis in Mari-za Daneu, Čmjava, Rupel, Prašelj, Štoka, Cibic, Malalan, Malalan. .Nepremagljivost Kiminčank je padla. Po 16 zmagah so namreč prvič okusile grenkobo poraza. Proti brezhibni igri, ki jo je predvajala konto-velska šesterica. Tekma je bila na dokaj visoki ravni predvsem v pr vem setu. Kontovelke so začele z vso paro, povedle so takoj na 6:1, nato 13:6. Tedaj so Krminčanke odlično reagirale in stanje izenačile na 13:13. V teh trenutkih smo bili priča vrhunski odbojki. Kontovelke pa so bile vseeno pr sebnejše in zasluženo osvoiile prvi set. V ostalih dveh setih je ritem tekme opešal. Gostujoča ekipa je tedaj izgubila del svoje agresivnosti, ki jo odlikuje že skozi vso prvenstvo. S tem pa je postala l.aloga Kontovelk znatno lažja. Po tekmi pa smo zbrali ša nekaj mnenj nekaterih odbojkarskih izvedencev, ki so z zanimanjem sledili temu srečanju: Giani Furlanič: «Zelo dobra igra obeh centrov, to je Jane Ban in Denis Daneu, ki nimata praktično konkurence v tej ligi. Sprejem servisa šepa, ostalo pa deluje dokaj dobro.* Trener gostujoče ekipe Massimo Poccar: »Naša ekipa je zašla v teh zadnjih srečanjih v lažjo krizo. Treba pa je tudi priznati, da smo imeli na nasprotni strani mreže odličnega nasprotnika.* Damjan Pertot: «Slaba igra, ker so igralke preveč statične, kljub temu zaslužena zmaga Kontovelk. Sodnik pa je s svojim pregostim žvižganjem pokvaril igro.* Edi Vodopivec: «Zelo dober napad.* Marjan Nabergoj: «Tekma na visoki ravni. Čestitke trenerju.* H. L Breg — S. Luigi 0:3 (13:15 3:15; 12:15) BREG: Trenta, Slavec, Stepančič, Olenik, Žerjal, Kofol, Premolin. Po tem porazu proti ekipi S. Luigi lahko rečemo, da Brežanke nimajo sreče v tem delu prvenstva, saj so premagale le ekipo iz Spllimberga. Že zadnjič proti Julii in prav tako tokrat, niso znale obdržati mirnih živcev in izkoristiti nasprotnikove napake. Tokrat so zaigrale dobro v napa du, pomanjkljiv pa je bil sprejem in zgrešile so precej servisov. Čeprav so zaigrale dobro v prvem in zadnjem setu, so jih nasprotnice premagale z minimalno razliko. MRS Hrast — Donatello 3:2 (10, 11, -5, -8, 13) HRAST: Franka, Marija in Suzi Jarc, Lucia, Anita in Loredana Marušič, Luisa in Silvana Gergolet. Odbojkaricam Hrasta iz Doberdoba je uspelo v četrtek iztrgati solidni šesterki Donatella zmago, kar jim daje gotovo novega zanosa v boju pred izpadom. Varovanke trenerja Gergoleta so tokrat pokazale, kar znajo le v prvih dveh setih, ki so ju tudi brez večjih težav zaključile v svojo korist. V zadnjem, odločilnem setu so nasprotnice že vodile s 5:0, pri tem rezultatu so se odbojkarice Hrasta le «zbudile» ter zaigrale odločneje in si tudi zagotovile zlata vredni točki. NARAŠČAJNIKI 16.00 v Skednju Servolana - Polet ODBOJKA MOŠKA C LiGA 18.00 v Gradišču. Torriana - Kras « * * 20.30 v Trstu, «1. maj* Bor - Mogliano Veneto « « « 21.00 v Fiume Venetu Apies - 01ympia IJAMIŽNI TENIS DRŽ. MLADINSKO PRVENSTVO 8.00 v Latini Nastopata Kras in Mladina KAJUHOV MEMORIAL 10.00 v Ljubljani Nastopata ZSŠDI in Mladina KOLESARSTVO AMATERJI TROFEO TRICOLORE 14.00 v Pordenonu Nastopa tudi Adria JUNIORJI 15.00 v Coderno di Sedegliano Nastopa tudi Adria JUTRI NEDELJA, 15. aprila 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Dolini Rosandra - Primorec # * « 15.30 v Štandrežu Juventina - Moraro 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu Mladost - San Lorenzo ZAČETNIKI 10.00 v Doberdobu Mladost - Monfalcone POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 16. aprila 1979 KOLESARSTVO CIKLOAMATERJI 14.00 pri Domju Nastopa tudi Adria JUNIORJI 14.30 v Bannii Nastopa tudi Adria NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.00 v Sovodnjah Scvodnje - Cormonese KOŠARKA Borovi kadeti gostje Pagnossina Pagnossin — Bor 120:94 (49:39) BOR: Pegan 10, Ražem 8, Canciani 20, Štavar 8, Lokar 21, Bajc 2, Švara 13, Kosovel 2, Gerdol 4, Škrlj 2, Cattaruzzi 4. V ponedeljek so v goriški športni palači odigrali prijateljsko tekmo med kadeti Pagnossina in Bora. Tekma je bila zanimiva in borovci so bili močnim nasprotnikom enakovredni dobršen del tekme. T-ener Pegan je poslal na igrišče vse razpoložljive igralce in vsi so v večji meri zadovoljili. V tej tekmi je dobro zaigral Dario Švara, pomembno pa je, da je Bor navezal pri:ateliske stike s tem go-riškim društvom. Bor - Chiadino>70:83 (36:4D) BOR: Škrlj 2, Kosovel 2 (2:3), Pegan 27 (3:10), Ražem 6, Canciani 24 (0:2), Štavar 3 (1:3), Lokar 6, Cattaruzzi (0:3), Gerdol 2. PON: Ražem. Borovci so doma izgubili s skromnim Chiadinom in so sedaj na zadnjem mestu lestvice, skupaj s svojim zadnjim nasprotnikom. »Plavi* so zagrešili mnogo metov in so v vsej tekmi ulovili samo štiri odbite žoge. Treba je povedati, da je sodnik nedvomno prispeval k neuspehu Peganove vrste. Dosodil je našim fantom celo vrsto napak, obenem pa puščal grobo igro nasprotnikov. Vse to pa ni nikakor opravičilo za kočljiv poraz borovcev. Cancia NARAŠČAJNIKI 62:74 Polet — Inter 1904 (27:44) POLET: Hrovatin 7 (1:7), Kralj, Taučer 4, Vremec 11 (1:3), Malalan, Kalc 40 (2:7). V zaostali tekmi prvenstva naraščajnikov je Polet zopet ostal praznih rok, pa čeprav gre poudariti, da je v tem srečanju s prikazano igro zadovoljil. Žal, pa so naši košarkarji dokaj slabo igrali v prvem polčasu in zaman je bila njihova dobra igra v nadaljevanju. V drugem polčasu se je še posebno razigral center Kalc, ki je v 13 minutah igre dosegel kar 26 točk. Škoda, da je tedaj naše moštvo ostalo brez Branka Hrovatina (pet osebnih napak), saj je tedaj z delnim izidom 21:2 skoraj ujelo nasprotnika. V poslednjih minutah pa je našim %n-tom zmanjkalo moči in poraz j" bil neizbežen. Naj omenimo še, da je po daljšem premoru (zaradi hude poškodbe zapestja) zopet zaigral Vremec. Sergij Tavčar 1. DIVIZIJA Servclana — Bor A 103:55 (40:22) BOP. A: Pegan 2, Sestan 6, S. Pertot 4 (2:6), Siega 6, štokelj, L. Pertot 6, Perko 10 (4:9), Oblak 6 (2:2), Trevisan 15 (3:6). V tretjem kolu prvenstva prve divizije je Borova A ekipa, ki jo sestavljajo pretežno veterani, doživela svoj doslej najhujši poraz. Borovci so nastopili brez nekaterih standardnih igralcev, kar se je na igrišču krepko poznalo. Kljub Trevisanu, ki je tokrat okrepil Borovo veteransko vrsto, je bil namreč doprinos zunanjih igralcev le preskromen, da bi se lahko kosali z Gimono in tova- , riši. Marko Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecch! 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. aprila 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Izdal, lizTT ^Snlh‘f Odgovorni urednik Gorazd vesel m tiska^ ^irst Hojnikov fieg1 Oglasi 400 lir za 'M UST «0SSERVATORE RQMAN0» 0 VELIKONOČNI MANIFESTACIJI Vatikansko glasilo odobrava cilje «laične procesije» proti lakoti Odbor za življenje, mir in razorožitev je sprejel tudi Ingrao preko svojih podpornih ustanov in misijonov bori proti lakoti in zaostalosti širom sveta ter še posebno skrb posveča prav deci. Skratka, «pogumna in človekoljubna gesta Marca Pannelle*, piše vatikansko glasilo, «ne žali krščanske vesti, prav nasprotno». Tudi pobuda o «laični procesiji* uživa podporo vatikanskih krogov, saj s tem laiki s svojim romanjem priznavajo papežu «da je najvišja verska in moralna oblast*. Na koncu je vatikansko glasilo dodalo še krajši polemični odstavek, v katerem poziva «odbor za življenje, mir in razorožitev*, naj ne skrbi samo za lačne, pač pa tudi za «še nerojene otroke*, skratka, naj se bori proti splavu. Člane odbora za življenje, mir in razorožitev je medtem sprejel predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao. Prihodnje dni jih bo sprejel tudi Panfani. Obema bodo člani odbora obrazložili namene tega boja, ki terja od italijanskih državnih o-blasti, naj se doma in v svetu konkretno zavzamejo za boj proti lakoti. Predlog o «laični procesiji* na velikonočno nedeljo so medtem podprle tudi nekatere vidne osebnosti iz drugih držav. Med njimi so Wil!y Brandt, Mario Soares in Francois Mitterrand. (sts) lili llllll I lili lllll lili lllllllllllll lllllllll IIP 'ItllUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili IIIII lili II lllllllllllllllHItlllHllIUinilllllllllllll llllll llllllllllllllllllllllllllllllliltlllllHIIIIIIIIlllll V DVEH DNEH KAR ENAJST SMRTNIH ŽRTEV ASFALTA RIM — Vatikan odobrava «laično procesijo*, ki po za veliko noč pripravlja «odbor za življenje, mir in razorožitev*. To še posebej poudarja glasilo «Osservatore romano* v nepodpisanem kurzivu, kar pomeni, da je z njim seznanjen tudi sam papež in da se s tem strinja. «Odbor za življenje, mir in razorožitev* je nastal pred nekaj meseci, na pobudo skupine laičnih predstavnikov, ki so sicer različnih političnih idej (od Pannelle do Ter-racinija. od Trombadorija do Bozzi-ja in Mancinija), vendar menijo, da javno mnenje ne sme stati križem rok, ko pa bo letos, kakor druga leta, umrlo v svetu zaradi lakote najmanj 17 milijonov nedoraslih o-trok. Posebno še zato, ker je letošnje «leto otroka*. Odbor je predlagal, naj bi vse bogate države pospešile ukrepe za razorožitev in tako prihranjen denar porabile za pomoč lačnim v svetu. Da bi opozoril javno mnenje v Italiji na ta problem je Marco Pannella pričel pred mesecem dni gladovno stavko, ki jo je prekinil predvčerajšnjim. V okviru mobilizacije javnega mnenja je «odbor» predlagal «laič-no procesijo*, ki naj bi na veliko noč šla po rimskih ulicah do K viri -nala, na, kratek razgovor s predsednikom republike Pertinijem, nato pa do Trga sv. Petra, kjer je v nedeljo opoldne predviden velikonočni govor papeža Janeza Pavla n. Najbrž so pobudniki «laične procesije* nameravali opozoriti tudi cerkev da se mora kot moralna in tudi sicer bogata sila v še večji meri zavzemati za boj proti lakoti. Na to pa «Osservatore romano* odgovarja neoporečno in predvsem u-gotavlja, da se v Vatikanu «popolno-ma strinjajo* s cilji Marca Pannelle in odbora za življenje, mir in razorožitev. Predvsem podpirajo zamisel, naj bi države odmaknile prihranke zaradi postopne razorožitve za boj proti lakoti. Pravzaprav, poudarja glasilo katoliške cerkve, je to zamisel prvi uradno sprožil pokojni papež Pavel VI. v svojem govoru v Indiji, pred več kot desetimi leti, pozneje pa zabeležil v encikliki «Populorum progressio*. Poleg tega, poudarja «Osservatore romano*, ni tajnost, da se cerkev §IIMIIlilllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIU»*llllllinillllHlllltUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIMHIIIMIIIIIII Sovjetski vesoljski neuspeh BLISKOVIT NAPAD V SREDIŠČU LUSAKE Redne rodezijske čete porušile Nkomovo hišo To je bil prvi poseg rodezijske vojske na zambijskih tleh - Zaenkrat število mrtvih še ni znano TRŽAŠKI DNEVNIK LUSAKA — Glavni štab rodezijskega nacionalističnega leaderja Joshue Nkoma je od včeraj le kup razvalin. To je posledica napada rodezijskih komandosov, ki so proti Nkomovi rezidenci odvrgli več za-žigalnih bomb in tudi streljali. Zaenkrat se še ne ve, kje so rodezijski vojaki stopili na zambijska tla in koliko ljudi je bilo žrtev nepričakovanega napada v Lusaki. Po zadnjih vesteh pa je vsekakor očitno, da so se rodezijski vojaki poslu-žili motornih vozil, ki so primerna za vsak tip terena in lahkega strelnega orožja s katerim so napadli, kot rečeno, Nkomovo bivališče. Na- Neprevidnost šoferjev botrovala petim hudim prometnim nesrečam Na avtocesti Avellino-Neapelj trije mrtvi v skrotovičeni kabini dostavnega avta AVELLINO — Pet mrtvih v dveh dneh na avtocesti A 16 med Avelli-nom in Neapljem. Vsekakor strahoten rekord, ki ga je treba pripisati delno vremenskim razmeram, a v največji meri nepazljivosti šoferjev. Prvi dve smrtni žrtvi in eno ranjeno osebo so zabeležili predvčerajšnjim pri km 107 v višini Vallate, kjer je prišlo do bočnega trčenja med tovornjakom in osebnim avtom. Iz skrotovičenega fiata 127 so že mrtva potegnili 29-letnega gasilskega častnika, ki je bil v službi v Anconi, Vincenza Taranta in njegovo 27-let-no sestrično Anno D'Emilio, medtem ko je bila častnikova 65-letna mati Amalia Campanella le ranjena. Huje se je pripetilo včeraj zjutraj pri km 19, ko je bil na področju močan naliv. Morda prav zaradi slabe vidljivosti je poltovornjak z vso silo treščil v zadnji del pred njim vozečega tovornjaka. Obračun je bil tragičen: v popolnoma stisnjeni kabini so bili šofer in oba potnika na mestu mrtvi. Agentom prometne policije se je posrečilo i-dentificirati samo šoferja, 23-letne-ga Franca Delli Santija iz Ternija, medtem ko se je identifikacija drugih dveh, predvsem, ker sta ostala ujetnika skrotovičene pločevine in nista imeli pri sebi nobenih dokumentov, precej zavlekla. Kasneje so ju Identificirali za 36-letnega Giu-seppa Capogrossa in 24-letnega Do-menica Capogrossa, oba iz Tranija. Dva mrtva, oče in sin, tudi v prometni nesreči pri Fombiu (Milan). 57-letni Carlo Corbellini in njegov 27-letni sin Carlo Felice sta se peljala s fiatom 850, ko se je vanju zaletel tovornjak, katerega šofer je izgubil oblast nad volanom. Oba so odpeljali v bolnišnico v Piacenzo, kjer pa sta podlegla hudim poškodbam. Pri Campobassu sta dve vozili čelno trčili. V silovitem trčenju med motornim trokolesom in osebnim avtom, ki ga je vozilo 21-letno dekle, je bil 66-letni Michele D’Agostino iz Vairana Scala (Caserta) na mestu mrtev, njegov sopotnik, 33-letni Guerrino Cimorelli, pa je podlegel ranam v bolnišnici V Venafru. Dve žrtvi tudi na tiberinski cesti. V trenutku, ko je tovornjak z betonskim mešalcem zapeljal nedaleč od Torrite Tiberine s stranske na glavno cesto, se je vanj z vso silo zaletel in se zagozdil med kolesa fiat 600, v katerem sta bUa 56-letni Amaranto Moretti in 29-letni Mario Mancini. Gasilci so le s težavo potegnili trupli obeh iz razbitin avta. Požar v švedski jedrski elektrarni STOCKH.OL.M — Jedrska elektrarna »Barsebaeck 1» pri Malmo-ju (južna Švedska) ne bo obratovala več mesecev zaradi včerajšnjega požara v nekem generatorju. Takoj so se sprožile samodejne varnostne naprave, ki so ustavile generator in sam jedrski reaktor. Požar je povzročila mehanska okvara in so ga pogasili v kratkem času, kljub temu pa je materialna škoda ogromna. FARIMONT (Severna Carolina) — Pet otrok starih od treh mesecev do petih let so umrli v požaru njihove hiše, potem ko se je vnela motorna kosilnica, ki jo je njihov oče popravljal v hiši. Ministrstvo za šolstvo podpira pobude SVP BuCEN — Nezaslišno pobudo bo-censkega šolskega skrbnika, ki je prepovedal sodelovanje in izmenjavo študentov med dvema višješolskima zavodoma z italijanskim in nemškim jezikom, je podprlo tudi italijansko ministrstvo za šolstvo. Šolsko sodelovanje med obema narodnostnima skupnostima je torej prepovedano, ker tako hoče južnotirolska ljudska stranka (SVP), italijanski osrednji organi pa se klanjajo njeni volji. PARIZ — Po podatkih študijskega in informativnega instituta proti alkoholizmu, naj bi v Franciji zaradi alkoholizma letno umrlo nad 40 tisoč oseb. Največ smrti zaradi alkohola je v Bretanji. cionalističnega prvaka pa v trenutku napada ni bilo v hiši. Iz zaenkrat še nepopolnih vesti je tudi razvidno, da so Rcdezijci poškodovali uradno rezidenco zambijskega predsednika republike Kennetha Kaunde. Zambijski vojaški glasnik je dejal, da je napad trajal približno dvajset minut in obenem povabil prebivalstvo naj bo mimo in naj ne dela panike. Ob tem je pristavil, da je bil cilj rodezijskega napada «center za osvoboditev*, to je poslopje v središču Lusake, kjer imajo svoje urade številna južnoafriška osvobodilna gibanja. To je bil tudi prvi napad rednih rodezijskih čet proti zambijski prestolnici, ki je samo 96 kilometrov oddaljena od meje z Rodezijo. Nekateri očividci so videli goreti tudi neko oklopno vozilo z barvami zambijske vojske, poleg tega pa so bili člani neke družine, ki so bežali s kraja dogodka z avtomobilom, pobiti, avtomobil pa sežgan. Tudi rodezijsko vojaško poveljstvo v Salisburyju je včeraj potrdilo, da so rodezijske čete napadle objekte nacionalističnega gibanja Joshue Nkoma v Lusaki. V kratkem uradnem sporočilu je rečeno, da je bil včerajšnji bliskoviti napad le zaključek številnih letalskih operacij, ki so jih Rodezijci izvedli v prejšnjih dneh proti terorističnim bazam v Sovjetski kozmonavt Nikolaj Rukavišnik in njegov kopilot, Bolgar Georgij Ivanov po predčasnem pristanku vesoljske ladje sojuz 33 (Telefoto ANSA-UPI) „.„1,1,11,1.„„„„„„„„„„„„...milili...................................■nniiimt VINCENZO SCOTTI OBTOŽEN IZSILJEVANJA S SPOLNOSTJO Ljubezenska avantura» ministra za delo RIM — Angleži so sc i a «ljubezen-ike škandale*, v katere so bili 'pleteni nekateri njihovi ministri s ajnicami vred, še kar privadili. I-alijani so navajeni na druge vrste kandalov. Od škandala o gradnji imskega letališča Fiumicino in v aterega sta bila vpletena Andre-itti in Zaccagnini pa do škandala o adevi »Lockheed* so res imeli ča-a na pretek, da so se na «državne atvine* privadili. Od včeraj pa imajo tudi Italijani voj «ljubezenski škandal* s spol-lim ozadjem1 in v katerega je vple-en »lep minister angelskega obra-a», demokristjan Vincenzo Scotti, talijanski minister za delo se je es znašel v pravi zagati, saj ga e dr. Jasmine Aprile de Puoti ob-ožda »zlorabljanja svoje ministrske unkcije in izsiljevanja s spolnostjo*, /se kaže torej, da ne bo za mini-tra se kar tako enostavno, škan-lal je pač škandal in minister se es nima česa braniti. Dejstva so taka: dr. Jasmine De ’uol je namreč dalj časa vodila iskovni urad ministrstva za delo. I-alijanski časopisi so takrat o pu-»licistkj obširno pisali in jo še prav posebno hvalili, saj je izkazala izredne sposobnosti. Jasmine je namreč izredno aktivna in angažirana ženska, ki že dalj časa opravlja tudi funkcijo glavnega tajnika »Združenja evropskih feministk*. Vsem se je torej imenitno zdelo, da je taka ženska na čelu tiskovnega urada ministrstva za delo. Kaže pa tudi, da se ni s tako odločitvijo kdovekako strinjal minister Scotti, saj ni nikoli tajnici uradno priznal te' funkcije. Tudi dekret o uradnem imenova nju Jasmine De Puoti jene za na čelnika tiskovnega urada je ostal zaprašen v nekem predalu. Minister naj bi namreč zahteval, po pričevanju publicistke, »nekaj izvenslužbe-nih uslug* v zameno za imenovanje. «Vedno sem se temu upirala, je dejala Jasmine D*- Puoti in zaradi tega sem bila tudi prisiljena odpovedati službo. Izsiljeval me je s tako grobo paternalistično strategijo, s tako, ki priznava žensko le kot predmet strasti in poželenja.* Ministra pa publicistka ni prijavila sodstvu, pač pa nekaterim ženskim organizacijam, združenju rimskih novinark, radikalcema Emmi Bonino in Marcu Pannelli. »Zave- dam se, je še dejala Jasmine, da ima minister Scotti oblast v svojih rokah in da bi si bila na sodišču neenaka. Resnica pa mora le priti na dan.* Jasmine se je torej skušala ogniti razsodbi na sodišču, minister pa je, kot kaže, drugačnega mnenja, saj je meni nič tebi nič včeraj prijavil publicistko rimskemu sodišču. «Vse kar je izjavila gospodična Gelsominu De Puoti, bivša sodelavka tiskovnega urada ministrstva za delo, je brez vsakršne osnove in torej neresnično,* je razložil v tiskovnem poročilu minister Scotti. «Svojo čast in ugled bom branil na sodišču.* Italijanski »ljubezenski škandal* je torej v polnem teku, kot je tudi v polnem teku predvolilna kampani-ja v Italiji. Minister Scotti ne bo torej v teh dneh branil samo svojega ugleda, pač pa tudi glasove, ki naj bi ga na volitvah potrdili za ministra, (ap) RIM — Včeraj so izgnali iz Italije pomožnega vojaškega atašeja majorja. Karla Kluza, ki je delal v o-kviru češkoslovaškega veleposlaniš- tva v Rimu. Češki državljan in član diplomatskega korpusa je obtožen vohunstva. Vest je potrdilo tudi italijansko zunanje ministrstvo, ki je označilo Kluza za »nezaželeno osebo* in so ga »povabili naj zapusti Italijo, ker je prekršil mednarodna načela o diplomatskih odnosih*. Tudi češkoslovaško veleposlaništvo v Rimu je potrdilo, da se je Kluz že vrnil v domovino. Politična represija v Iraku RIM — Po pozivu londonske «Am-nesty International* se je tudi rimska sekcija iraške komunistične partije zavzela za življenje smrtnih obsojencev. Tokrat pa bagdadske o-blasti strežejo po življenju 27 oseb, ki so obtožene politične dejavnosti v armadi in priprav za državni u-dar. KP Iraka pripominja, da se v zaporih nahaja nad 15 tisoč Iračanov, ki so krivi le, da ne pripa cjajo vladni stranki BAAS. Nove usmrtitve šahovih sodelavcev TEHERAN — V Iranu so včeraj usmrtili še pet osebnosti bivšega šahovega režima. Islamska revolucionarna sodišča hočejo čimprej opraviti z vsemi, ki so se v preteklosti pregrešili nad »ljudstvom in islamom*, prvič so tudi dovolila prisotnost tujih časnikarjev, da bi odpravila sum svetovne javnosti o preuranjenih in neopravičljivih obsodbah. Razne vlade in vidne osebnosti so se že zavzele za usodo obtožencev in poudarjajo, da smrtne obsodbe mečejo slabo luč na iransko o-miko in tisočletno kulturo. Verski voditelji pa se za take pritiske ne zmenijo in pripominjajo, da je po prevzemu oblasti padlo le malo glav prejšnjega režima, manj kot v drugih revolucijah po svetu. Politični opazovalci skušajo sedaj analizirati pomen teh smrtnih obsodb. Vsi so pričakovali pokolov prve dni po zmagi revolucije, teh pa ni bilo, nova oblast obračunava s ša-hovimi privrženci na podlagi koranskega zakonika, kar izključuje tezo o šibkosti revolucionarnih sil in poudarja verjetnost verske fanatične doslednosti. Zambiji*. V poročilu pa ni podrobnosti o zadnji vojaški akciji. Naslednji vojaški komunike v Salbburyju pa pripominja, da so rodezijske čete uničile tudi trajekt, ki povezuje Zambijo in Botsvano z morjem. To je zelo hud udarec za obe državi, predvsem za Botsvano, kajti trajekt je bil edini povezovalni člen z morjem. (mč) Tatovi v vili poveljnika italijanske varnostne službe ALGHERO — Tatovi res nimajo več spoštovanja do nikogar, če so si predsincčnjim upali vdreti v vilo generala Santovita, poveljnika državne varnostne službe. F«*, delu jih je zmotil nočni čuvaj, ki občasno nadzoruje generalovo počit-, niško hišo v letoviščarskem kraju Tramariglio, da so morali prekiniti svoj posel. Po prvih ugotovitvah niso izmaknili ničesar. VIDEM — V kraju San Pelagio di Tricesimo so med gradnjo železniškega nadvoza okrili dve grobnici iz rimskih časov. Kot je običajno za take primere v Italiji so najdbišče takoj obkolili karabinjerji, ki budno pazijo, da se ne bi «zasebni arheologi* okoristili. Rop v Vidmu VIDEM — Dva mladeniča z zakrinkanima obrazoma in z orožjem •v roki sta včeraj vdrla v agencijo denarnega zavoda «Banca del F nuli* v Pagnaccu, videmsko predmestje. Roparja sta z lombardskim naglasom ukazala petim uslužbencem in štirim strankam, naj se ne ganejo in izpraznila blagajno. Oba sta nato zbežala iz poslopja, kjer ju je čakal pajdaš v avtu tipa ritmo. Plen drznih rojarjev naj bi po prvih u-gotovitvah znašal 13 milijonov lir. LONDON — Tudi v’ torek ne bo izšel londonski Times, kljub temu da so založniki že napovedali ponovno izhajanje časopisa, sai so se pretrgala pogajanja z najvažnejšo sindikalno organizacijo tiskarjev, ki ne sprejemajo uvedbe nove kom pjuterske tehnologije^ Z OBČNEGA ZBORA ZADRUŽNEGA KRAŠKEGA HLEVA Za pospeševanje zadružništva je potrebna koordinacija zadrug Daljše poročilo o sedanjem položaju ter o problemih in načrtih zadruge je podal predsednik Mirko Radovič V torek zvečer so se zadružniki -kraškega hleva iz Praprota sestali na izrednem in rednem občnem zboru. Predsednik zadruge Mirko Radovič je z zadovoljstvom ugotovil, da občni zbor poteka v prostorih zadružnega kraškega hleva, kar pomeni, da je celoten objekt skoraj dokončno dograjen. Kot je znano, je hlev začel z delovanjem v decembru prejšnjega leta in prav sile razmer, oziroma novo nastali položaj je zato narekoval spremembe v statutu, kar so zadružniki opravili na izrednem občnem zboru. V rednem delu občnega zbora je predsednik podal poročilo upravnega odbora, poudaril je važnost hleva za razvoj živinoreje na celotnem področju kraške planote in dodal, da je odvisno od uspešnega delovanja hleva, če bo pristop do živinorejske problematike od strani ostalih kmetovalcev in pristojnih oblasti drugačen kot doslej. V tem o-kviru je pohvalil pomoč, ki jo nudi zadrugi Kmečka zveza in v okviru omenjene organizacije Zadružna zveza SR Slovenije, kot tudi druge ustanove v matični domovini. V nadaljevanju je dodal, da je tudi ER SA pristopila k reševanju problemov hleva z bolj racionalnimi pogledi in v tem duhu je zaželel še plodnejše sodelovanje, tako z omenjeno ustanovo, kot tudi z pokrajinskim kmetijskim nadzomištvom iz Trsta. Predsednik je tudi obsodil birokratske ovire, ki jih obsegajo ziasti nesprejemljive vinkulativne norme novega deželnega urbanističnega načrta, ki ne dovoljuje milio-racije pašnikov okrog hleva. To je nedopustno, kajti prav pašniki so bistvene važnosti za donosno poslovanje hleva. V upanju, da se ta problem čimprej ugodno reši, tako za zadružni hlev, kot tudi za vinkulirane površine na kraški pla- noti, poziva vse odgovorne, da sel zavzemajo za tako važen problem. V diskusiji je po pozdravu tajnika Kmečke zveze Bukavca, prišla do izraza zaskrbljenost zadružnikov glede finančnih težav, v katerih se nahaja zadruga. Te težave bodo pogojevale delovanje tudi v prihodnje, če ne bodo čimprej poskrbeli za nakup novih glav živine. Po lanskoletni decembrski vselitvi 28 junic in poznejši vselitvi živine posameznih članov zadruge, deluje hlev še vedno le s 30 odstotno zmogljivostjo. Ta podatek zgovorno dokazuje, da bo eden glavnih problemov novega odbora poiskati razpoložljiva denarna sredstva za nakup večjega števila glav živine. Člani zadruge so se enoglasno izrekli za pristop v pripravljalni koordinacijski odbor, ki bo imel nalogo ustanoviti konzorcij, ki naj bi združeval zadruge v tržaški pokrajini. Do izraza je prišla nujnost koordinacije zadrug in skupnega nastopanja za pospeševanje zadružništva in kmetijstva v naših krajih. Prejšnji odbor je bil soglasno potrjen in mu je bila poverjena naloga, da bo tudi v bodoče vodil delovanje zadruge s še večjo odgovornostjo in požrtvovalnostjo. Boris Štrekelj •iiiiiHUHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiHHiiiiiHiitimiMMiiiiiiiiiiiiHiimnmmmiiiiiimimiHHiiiiiMiiiimiiiiinmul ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE V TEH KRAJIH Združenje rejcev odigrava nadvse pomembno vlogo V četrtek, 5. t.m., je pokrajinsko Združenje rejcev sklicalo občni zbor. Nekaj dni pozneje smo se zato sestali z direktorjem združenja Marijem Gregoričem in imeli z njim kratek pogovor. Koliko članov šteje trenutno vaše 7Hrn$Pii ip*> Včlanjenih je približno 200 rejcev, to pomeni dobra polovica rejcev iz naše pokrajine. Velika večina so to Slovenci. Katera je pravzaprav naloga tega združenja? Razen običajnega uradniškega poslovanja nudimo svojim članom še posebne usluge, kot npr. kontrolo kakovosti mleka, na željo izdajamo rodovniška potrdila itd. Če krava zboli in je gospodar primoran, da iiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiimiimuiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiliiliiiuiuuiiiiiiliiiii NA ZADNJI SEJI NA PROSEKU Tudi zahodnokraški rajonski svet podprl zahtevo po globalni zaščiti Soglasno izražena podpora zahtevi domačinov, da se proseška šola poimenuje po Ivanu Regenlu «Rajonski svet za zahodni Kras se pridružuje naporom vseh slovenskih organizacij in demokratičnih sil, ki se borijo, da se slovenski narodnostni skupnosti v Italiji zagotovijo polne pravice na celotnem narodnostno mešanem ozemlju. Nedavni občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze in na njem izražene zahteve o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji potrjujeta načela, ki jih bo morala italijanska država spoštovati pri ureditvi jezika, šole, kulture, prostora in gospodarstva ter vseh drugih, še nerešenih vprašanj. E-n- tnost vseh slovenskih in itahjan-skih demokratičnih komponent, je v tem zgodovinskem trenutku nujen dejavnik, da se Slovencem v I-taliji zagotovijo polne pravice, o-bema narodoma pa napredek in u-stvarjalno sožitje*. Tako se glasi besedilo osnutka resolucije glede globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji, ki sta ga svetovalca Sandor Tence in Ka-tjuša Tretjak na zadnji seji predložila predsedniku Slavoljubu Štoki, ki ga je dal na glasovanje. Po krajši razpravi je bil osnutek soglasno sprejet, kar pomeni, da so zanj glasovali tudi vsi prisotni krščansko - demokratski svetovalci. Podobno odprtost do naših problemov so svetovalci KD dokazali tudi med razpravo o poimenovanju osnovne šole na Proseku. Združenje staršev s Proseka je namreč zaprosilo tudi rajonski svet za pismeno podporo v zvezi s predlogom o poimenovanju šole po domačinu I. Regentu. Kot znano prošnja je že pri pristojnemu ministrstvu v Rimu, sedaj pa potrebuje podporo in solidarnost vseh demokratičnih sil. Dalje se je na seji razpravljalo o rednem vzdrževanju občinskih stavb, ki so na področju rajona. Občinska uprava je za vzdrževanje vseh teh nepremičnin že nakazala 350 milijonov lir za zadnjih 6 mesecev tega leta. Gre za vzdrževanje proseških in kriških osnovnih in nižjih srednjih šol, za rekreatorij, za občinski delegaciji v Križu in na Proseku, za javno kopalnico v Križu (za javno kopalnico na Kon-tovelu dodeljuje sam občinski proračun 5.700 000 lir), ter za vrtce bivšega ONAIRC, ki, čeprav pod državno upravo, skrbi za njihovo vzdrževanje in refekcijo občina. Govor je bil tudi o proračunu za leto 1979 pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT. Dokončno izpopolnjeno mnenje, ki ga bodo poslali občini, kot to sama zahteva, bodo svetovalci sestavili šele prihodnji teden med zasedanjem komisije za promet in javne storitve, (kt) Deželni svet Furlaniie - Julijske kraiine se sestane v sredo. 18. t.m. ob 9.30, Poleg razprave o zakonskih osnutkih in odgovorov na interpelacije predvideva dnevni red tudi glasovanje o stavki svetovalke Gruber Bencove (LpT), ki misli kandidirati na parlamentarnih volitvah. uiiiiiiiiiiiiiHirii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiii,||lll|||||,|lllll|,lllll|l,lllll)lll|llllu|l|lllllll||ii Štandrež postal naenkrat Staranzano jo zakolje, mu država podeli poleg običajne odškodnine še posebno nagrado, ker je njegova živina selekcionirana. Prav pred kratkim se je zgodilo, da so odkrili nekaj tuberkuloznih krav, ki so jih morali zaklati. Že dolgo vrsto let nismo zabeležili primerov okuženja (bruceloza, tuberkuloza), prav zaradi tega, ker so krave v naši pokrajini pod strogo zdravniško kontrolo. Kakšna je bila proizvodnja mleka v letu 1978? Letos so nam krave dale okoli 38 stotov mleka, to se pravi približno toliko kot lani. Povečal pa se je odstotek tolšče v mleku, ki je dosegel 3,9 odstotkov. Število vpisanih krav se je rahlo znižalo od 712 na 697, število vsega goveda vpisanega v rodovniško knjigo pa je rahlo naraslo: od 115 na 135. Ali ste letos poskusili kaj novega, da bi povečali proizvodnjo mleka, in obenem izboljšali njegove kakovost? Prav letos smo se odločili, da z analiziranjem krme ugotovimo, katera krma je najprimernejša za naše krave. Skupaj z ostalimi združenji v deželi Furlaniji - Julijski krajini in pod vodstvom univerze iz Portici smo izdelali točen načrt. Poleg orne; njene analize načrt predvideva tudi preverjenje, teže živine in proučitev podnebnih razmer, ki vplivajo na rast in proizvodnost goveda. Že več let se ukvarjamo s progenostestira-njem, to pomeni, da hočemo dobiti vrsto bikov, katerih potomci bi podedovali vse najboljše lastnosti in na ta način izboljšali značilnosti pasme. Kaj je bilo še novega v tem letu? Dogradili so zadružni hlev v Praprotu, v katerem je trenutno nekaj več kot 40 krav, pozneje pa bomo v njem redili kar 200 glav, 100 krav in ravno toliko volov namenjenih za klanje. V Repentabrti in pri Dolini so začeli z gradnio zadružnih mlekarn in zadrugo «Dolga Krona*. Poprečno koliko glav imajo v hlevu vaši rejci? Večinoma imajo po štiri ali pet glav. Malo je takih, ki imajo od 15 do 20 krav. To pa zato, ker se ljudje ne bavijo več izključno z živinorejo, marveč je to le njihov drugi poklic. (lap) V sredo seja deželnega sveta Mladina misitjin st it suh m > < / v* iii ‘j To, kar vidite na sliki, je fotografski posnetek pisemske ovojnice. Pa ne morda kuverte, ki bi vsebovala kakšne tajne dokumente top-secret, kot bi lahko mislili glede na slikovitost raznih pečatov, prepoznavnega znaka, znamke in nalepke. To jo preprosto pismo, ki ga je športno društvo- Mladina iz Križa naslovilo na športno društvo Juventina v Standrežu. Pismonoša ali kak drug poštni uslužbenec pa ga ni posredo\al naslovljencu, temveč poslal v Štarancan (Staranzano). čemu? žgolj, ker mu je slovenski naziv goriške občine neznan? Tega ni verjeti, saj stoji pred z velikimi črkami natipkano ter še podčrtano besedo štandrež tudi poštna številka: 34070. Ta pa neizpodbitno odgovarja omenjenemu kraju. V štarancanu, kjer pač vedo, da tam Juventine ni, so nismo seveda vrnili pošiljatelju. Romalo je torej nazaj v Križ, od koder so nam ga poslali v objavo*