Uhaja vsak dan raaan sobot, nedelj In praznikov. PROSVETA — : 1 >887 South Lawndale Ave. Iasoad dafljr ezeapt Saturdej* Sondaja and Holidajs. * mM ju m ^^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Offloa of Publioatkn: 1887 South Lavndale An Tslsphona, Rookwell 4804 Cena lista J* $6.00 at Cfcloafo. ttar Ji Um Act oi 1 isis. CHICAGO 23. ILU PETEK. 7. JULIJA (JULY 7). 1944 SubscrlpUon $6.00 YsarU STEV.—NUMBER 132 AccspUaoa for aiailtng at special rata of posta«« provldad tbr in tactlon 1103, Act of Oct 3, 1917, autborlssd on Jun« 4, 1018. ■ i i ■■ i i ■ i . * I l" I London jo glavna tarča nemških "letečih" bomb! Nemške bombe ubile 2752 Londončanov in ranile 8000 oseb.—Ruti zasedli dve železniški križišči v prodiram ju proti Vilni. Ostanki nemških divizij na vzhodni strami Minska uničeni. Sovjetske oklopne, topniške in pehotne kolone se vale proti Vzhodni Prusiji.—Ameriške čete udrle v La Haye du Puis po presekanju glavne železniške proge in ceste. Novi bomb* m napadi na nemška mesta in nacijske b*ze v okupiranih državarii.—Ameriške čete se bližajo italijanski luki.—Podmornice potopile 26 japonskih parnikov London. 7. jul.—Premier Win-ston Churchill je včeraj v svojem govoru pred parlamentom razkril, da so nemški "leteči bombni roboti" ubili v Londonu 2752 oseb, osem tisoč pa toliko ranili, da se morajo zdraviti v bolhišnicah. Povedal je, da je London glavna tarča nemških letečih bomb. S tem Je bila dvignjena cenzura in svet je izvedel, da je London z vsemi predmestji vred tista "južna Anglija," kamor padajo leteče bombe, odkar so jih Nemci pričeli spuščati s francoskega obrežja takoj po zavezniški invaziji Francije. Churchill je dejal, da so žrtve tega bombardiranja večje v Londonu kot pa je bilo ubitih angleških vojakov v Franciji v prvih petnajstih dnevih invazije. Zelo je pohvalil Američane, ki pomagajo na vsej črti pri rešelval- nem delu. Po njegovi izjavi spuste Nem- na severni obali Vipurskega za ci vsakih 24 ur sto do sto petdeset letečih bomb. Veliko število teh "robotov" Je prestreženih ln zbitih na tla ali v morje še predno dosežejo svoj cilj, je dejal glavne železnice, ki vodi v Varšavo. Kowel leži 175 milj južnovzhodno od Varšave. Berlin je tudi priznal umik nemških vojaških formacij z ozemlja na južni strani Minska. Moskovska radiopostaja je oddala poročilo iz Stogkholma, Švedska, da se je Hitler odločil za vržen je vseh rezervnih divizij v borbo na vzhodni fronti, da ustavi prodiranje rdečih armad. Samo 25 milj dolg pas ozemlja ob meji stare Poljske je še v nemških rokah. Izgleda, da bodo Rusi kmalu počistili tudi to ozemlje. Sovjetske čete so dosegle nove uspehe tudi na Finskem. Moskva je naznanila okupacijo Salmija, strategičnega mesta na severovzhodni atrani Ladoškega jezera, in 50 drugih naselbin/Rusi zdaj prodirajo proti Sortavali. Nove rueke čete so se izkrcale liva in ustanovila mostišča ozadju finskih bojnih črt. Cherbourg, Francija. 6. jul.— Ameriške čete so udrle v La Haye du Puits po okupaciji že- Churchill. Dostavil je, da so postaje na severnem Nemci do včeraj pognali 2750 bronku megta Prej ^ prege-teh letečih bomb proti Angliji. | ^ giftvne železniške proge in Churchill je priznal resnost j cegte na vzhodni in zapadni tega bombnega napada s tem 8trani mesta, tajnim nemškim orožjem, proti kateremu mora Anglija uposle-vati veliko število bojnih letal. Toda je dostavil, da to ne bo motilo vojaških oj>eracij v Franciji, kajti te so glavne in obramba Londona je na drugem mestu. Dejal je, da je Anglija od svojih špionov prvič izvedela zgodaj lani, da Nemčija pripravlja to tajno orožje. Takoj je pričela pošiljati svoje bombnike na mesta in kraje, kjer so vojaške oblasti slutile, da Nemčija izdeluje to tajno orožje. V enem takih napadov je bilo ubitih več nacijskih znanstvenikov, ki so delali na tem tajnem orožju. Na tarče, od kjer Nemci spuščajo leteče bombe, so angleški in ameriški letalci zmetali že okrog 50.000 ton bomb. London. 6. jul. —Rusi so v prodiranju proti Vilni zasedli dve važni železniški križišči ns črti od Minska, glavnega mesta Bele Rusije." To sta Molodoczno, 40 milj severozapadno od Minska, in Smorgonie, 21 milj za-padno na isti železnici. Okupacija Molodoczna je sledila ljutim bitkam na cestah te-«a mesta, kjer se odpira pod proti Rigi, prestolnici Latvije. Druge ruske kolone so v akciji na dveh drugih frontah. Prve so dospele na ozemlje, ki je oddaljeno samo 30 milj od Vilne Tretja maka armada, ki prodira proti Vilni, je zasedla čez tristo vasi in naselbin. Izolirani ostanki nemških d i vizij na vzhodni strani Minska so bili uničeni. Ruske kolone se bližajo tudi meji Litve in Ba ranowiczu, stara Poljska. Sov jetski letalci so bombardirali železniške postaje in druge na prave v Baranowiczu, Vilni ln Udi. Sovjetske oklopne. topniške ln pehotne kolone se val« proti meji Vzhodne Prusije. Berlin priznal umik nemških čet iz Kowela, stara Poljaka, ob progi Ljute bitke divjajo v gozdu pri Mont Castru, tri milje vzhodno od La Haye dii Puitsa. Ameriške čete so zasedle St. Nicho-las de Pierre in Neufmesnil. Bitke divjajo tudi na dvajset milj dolgi fronti, ki se razteza od Ca-rentana do obrežja. Uradni komunike pravi, da so ameriške čete zasedle 17 vasi v zadnjih 24 urah. Število Nemcev, katere so zavezniki ujeli v zadnjih štirih tednih v Normandiji, je narastlo na 50,000. London. 6. jul. — Ameriški letalci so spet metali bombe na Pas deCalais, Francija, nemška mesta v Porurju in nacijska oporišča v Belgiji in Holandiji. Drugi roji ameriških letal so se dvignili z baz v Italiji in bomba-dirali Budimpešto, glavno mesto Ogrske, rumunska oljna polja in Toulon, veliko morna-rično bazo v južni Franciji. Rim. 6. jul.—Glavni zavezniški stan poroča, da so ameriške čete dosjpele na ozemlje, ki je oddaljeno samo trinajst milj od Leghorna, pristaniščnega mesta ob zapadni italijanski obali. Vsa znamenja kažejo, da se bodo rszvile ostre bitke za posest tega mesU. Nemci drže trdnjav sko črto pred Leghornom. Oddelki osme britske armade so okupirali Castlgllone in Fio-rentlno na centralni fronti ter se približali Arezzu, kjer se odpira pot proti Florencl. Francoske čete so v akciji na severni strani Slene, mesU, ki so ga zasedle zadnji pondeljek- Zavesnišld stan. Nova Gvineja. 8. Jul—Ameriške čete ao okupirale letališče pri Kornasore-nu, otok Noemfoor, poroča glavni stan genera. Douglaaa Mac-Arthurja Samo eno letališče na tem otoku Je ie v Japonskih rokah. Weahlngton. D. C, 6. Jul — Mornarični tajnik Forreetal po- Ogenj zajel rudarje v premogovniku Rešilni oddelki na delu Bellaire. O* 6. jul.—Člani rešilnih oddelkov so delali vso noč, da zaduše ogenj, ki je nastal v premogovniku Powhatan Coal Mining Co. Najmanj 50 rudarjev Je zajetih v premogovniku. Ogenj ie nastal včeraj popoldne. Dasi je Adolph Pacifico, podpredsednik rudarske unije, ki je prišel na pozorišče, izrazil dvom, da bi katerega izmed zajetih rudarjev prinesli živega na površje, so uradniki kompanije izjavili, da rešilna dela napredujejo in da bodo rudarji rešeni. Premogovnik, največji v državi Ohio, leži dvanajst milj južno od Bellaira. Ogenj je nastal, ko je padla plast kamenja na električne žice. Čehi razkrili masakre zidov Nemci poklali 1,750,-000 Židov v dveh letih 6. jul,—Čehoslo vaška u bežna vlada je dobila deta j Hrane podatke in informacije o masa kru židov v nemških taboriščih na Poljskem. Poslala je noto v Ameriki z apelom, naj naslovi svarilo Hitlerjevi vladi, ki je odgovorna za masna klanja židov. Note s slično vsebino bodo poslane sovjetski Rusiji, Veliki Britaniji in osmim ubežnim vladam, ki imajo svoje sedeže v Londonu. Note uključujejo uradno spomenico z detajli o nacijski brutalnosti. Ta trdi med drugim, da so naciji poklali od 1*500,000 do 1,750,000 židov v dveh letih od aprila 1. 1042. Spomenica bazira na podatkih, ki sta jih zbrala dva jetnika, ki sta (pobegnila iz taborišč v Birkenauju in Oswie-cimu, provinca Krakov. Jetnika sta poročala, da devet desetin izmed onih, ki so poslani v taborišče, Nemci pobijejo, ko stopijo iz vlakov. V mnogih slučajih jih odvedejo v zaprte prostore, kjer jih umore s strupenim plinom. Spomenica vsebuje tudi seznam imen nekaterih nacijev, ki so odgovorni za smrti židov v taboriščih. Drugo poročilo o nacijski bru-talnoetl vsebuje členek v Izvest-jah, glasilu sovjetske vlade. Avtor članka je M. P. Ponomaren-ko, predsednik vlade beloruske sovjetske republike. Naciji so poklali aamo v Minsku 120,000 ljudi, 56,000 v Gomelu in 35,000 v Bobrujsku Ko je rdeča armada zasedla slednje mesto, je bil ujet general Heman, poveljnik nemške vojaške posadke. Ponomarenko pravi, da so Nemci poklali vse prebivalce Žloblna pred rusko okupacijo te-gs mesta. Jeklarski stavkat ji ss vrnili na delo Wsukegan. III., 6. Jul. — Dvesto delavcev, članov jeklarske unije CIO, ki so zastavkali proti American Steel * Wire Co , se je vrnflo na delo. Stavka Je bila oklicena v znak protesta proti priganještvu. za podržavljene angleških industrij Lastniki premogovnikov pritiskajo na vlado za subvencije ZADEVA JPRIDE PRED PARLAMENT London. S. JuL—Izjava predstavnikov premogovne Industrije, da ne morejo svišatl plač rudarjem na podlagi bdloka, ki ga je podal posebni vladni tribunal zadnji mesec, je ponovno potisnila na površje vpnišunje podr-Žavljenja premogovnikov, javnih naprav in železnic. Predstavniki so poudarili, da ne morejo zvišati plač, kar bl povečalo stroške za več milijonov dplarjev letno, brez vladnih subvencij. Podržavljenje ne samo premogovne, temveč tudi drugih industrij, določa program delavske stranke. Nadomestke volitve so demonstrirale, da je ljudstvo za podržavljenje. Celo v okrajih, ki so jih smatrali za trdnjave konservativcev, so zmagali proti-vladni kandidatje. 1 Delavski minister Ernest Be-vin Je bil glavni zagovornik podržavljenje industrij, preden je postal član Churehillovega kabineta. On je nedavno izjavil, da namerava ostati v uradu le nekaj mesecev. Ako bodo laboriti Izkoristili priliko, ki je prišla, ko so se predstevniki premogovne industrije izrekli proti zvišanju plač, bo zadeva priftla pred parlament. Spor je prisilil v&fttb v priznanje, da ao rudarske mezde nezadostne. Lastniki premogovnikov zahtevajo od vlade subvencije v obliki zvišanja cen, čeprav so bile zvišane prejšnji mesec za 00 centov na tono. Ob izbruhu vojne so bile cene premoga od devet do enajst dolarjev tona, sedaj pa so dvanajst do štirinajst dolarjev. Deklaracija, katero je objavila Zveza lastnikov premogovnikov, pravi, da denarja ni v industriji in da ta komaj krije svoje obligacije od tedna do tedna. Stališče, ki so ga zavzeli, bo nedvomno povečalo agitacijo za podržavljenje premogovne in drugih industrij. roča, de to smerlške in britske potopile 2« Japonskih ledij ln parnikov »v zadnjih tednih. Med temi sta bila dva rulike ln ene krlžerkk. De Gaulle na poti v Washington Razgovori z Roose-veltom in Hullom VVaahlngton. D. C„ 6. jul. — Tu je bilo naznanjeno, da bo general Charles de Gaulle, predsednik francoskega narodnega odbora, danes prišel v VVashlngton. Iz Alžira, kjer je sedež odbora, je odletel včeraj. Henri Hoppenat, načelnik francoske dlplomstlčne misije v VVashingtonu, bo Nprejel ln pozdravil generala, De Gaulle bo njegov gost na benketu. General bo najbrže stanoval v hiši Blair, ki je uradna rezidenca odličnih tujih gostov, ki pridejo v VVashlngton Pričakuje se, da bo De Gaulla imel važne razgovore s predsednikom Roo-seveltom, državnim tajnikom Hullom in drugimi visokimi ameriškimi uradniki. Možnost je, da se bodo nenašeli na vprašanje ameriškega priznanja De Gaullovega odbor« kot provlzo-rlčne vlade franco»ke republike Hull je dejal, da bodo razgovo-irl splošnega značaja ln da vprašanje priznanja De Gaullovega odbora ne pride v ospredje De Gaulle bo ostal v VVashingtonu le nekaj dni, nakar bo obiskal New York in Kanado V Ai-žir ae bo vrnil pred 14. julijem, praznikom padca Bastilje, ki Je zanetil iskro revolucije v Fran- Domače vesti . Oblaki Chicago,—Gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete je obiskala Rose Jenko iz Milwaukeeja, Wis. Pionir umrl Jol let, IU.—Tu jc umrl pionir Mihael Uršlč, star 75 let in doma iz Krke pri Stični na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1889. Zapušča ženo, enega sina in pet hčera. • Nov grob v Ponnl Manor, Pa. —V bolnišnici v Greensburgu je 22. maja umrl John Umek, star 66 let ln član društva 78 SNPJ. Predsednik društva je bil sedem let, kakor tudi ustanovitelj društva bivše SSPZ. Doma je bil iz vasi Veliki Cerovcc, (ara Stopiče pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred 50 leti. Zapušča ženo. Goehhels skuša zakriti poraze Feldmaršal Rundstedt dobil i visoko odlikovanje Bern. ftvlca. 6. jul. — Goebbel-sova . propagandna mašlna ae trudi v naporih, -katerih cilj je zakritje porazov in strahovitih udarcev, katere dobivajo nem* Ške armade na vzhodnih frontah. V Bern dosj^elo poročilo pravi, da je feldmaršal Kari Gerd von Rundstedt dobil viteški križec s hrastovimi listi v znak priznanja zaslug v bitkah z zavezniško silo v zapadni Evropi * , Očitno je, da skuša Goebbels uveriti nemško ljudstvo, da ie ni vse lgubljeno. Odlikovanja generalov so eno izmed sredstev, ki jih uporablja v propagandi. Goebbels ne more več trditi, da se umiki nemških armad na vzhodu vrie. po načrtih in da so fronte elastične. Od padca Vitebska in Minska so Rusi okupirali ozemlje v dolžini 250 milj in širini 150 milj. Armada generala Ernsta Bushs Je bila zdrobljena v bitkah z Rusi v zadnjih dveh tednih. Sovjetska bliskovita vojna se nadaljuje. Ko bosta padla Brest-LItovsk ln Vllna, strste-gičnl mesti, kar je cilj sovjetska ofenzive, se bo odločila usoda Vzhodne Prusije. Zunanji opazovalci In vojaški veščaki v Švici so uverjeni, da ne bo Hitlerjeva sila ustavila prodiranja rdečih armad proti Varšavi in Berlinu. Znamenjs nadaljnjih uspehov ruskega orožja vidijo v hitrem rušenju nemških trdnjavskih točk. Goebbels zdaj tolaži Nemce, da bo nemška sila, ko porazi zaveznike v zapadni Evropi, vržena v borbo proti ruskim arma-dam na vzhodu. • Irski list kritizira rsstrikcije Dublln, Irska, fl Jul.-Llst Irlsh Preas je napadel brltake avtoritete zaradi uveljavljenja re« strikclj plovbe parnikov med Irsko In Lizbono, Portugslska. "Restrikclje bodo imele resne posledice na naše gospodarstvo," pravi Ust. "Irska je dobivala material, ki ga potrebujejo njene industrije, iz Amerike preko Lizbone, Ta je bil razložen v portugalski lukl In potem naložen na Irske parnike, ki ao ga dovažali v irska pristanišča." Nemški general se ubil V Rusiji Ismdon, 6. Jul.--General Hans liube, poveljnik nemške armade v Rusiji, ae je ubil v letalski nesreči, poroča radio Berlin. Poročilo ne omenja drugih deta J lev. Poljski narodni svet priznan Klofuta ubežni vladi v Londonu Moekva. 6. jul.—Zveza poljskih rodoljubov je priznala poljski narodni svet, katerega so nedavno ustanovili v Varšavi reprezentance vseh liberalnih strank, kot podlago, na kateri bo formirana začaana poljska vlada. Priznanje sveta je naznanil general Zigmund Berling, vrhovni poveljnik poljske oborožene sile v Rusiji, V soglasju z zaključkom eksekutivnega odbora Zveze poljskih rodoljubov. To se smatra za udarec poljski ubežni vludi v Londonu. Predstavniki poljskega narodnega sveta so nedavno dospeli v Rusijo v svrho Študije sovjetsko-poljskih odnoiajev in razgovorov z Berlingom in drugimi Ustniki poljske armade. Opazovalci trdijo, da so razpravljali tudi o izravnavi poljskih problemov. Deklaracija Zveze poljskih rodoljubov se glaal: "Zveza poljskih rodoljubov priznava poljakl narodni svet kot pravo predstavništvo našega ljudstva v veri, da so ga ustanovili najzvesteJŠI elementjej Ta bo zbral pod svojo zastavo vse Poljake in jih mobiliziral za borbo proti sovražniku na strani sli Sovjetske unije, Velike Britanije ln Amerike, ki bo vodila v poraz nacijske Nemčije." cljl pred več ko sto leti, kateri Je sledila ustanovitev prve fren-republike Razvoj industrij t . ii Sibiriji Moskva obdržala finančno kontrolo London. 0. jul.—Sovjetska Rusija je določila velike vsote denarja sa razvoj Industrij v Sibiriji In pokrajinah Uralskega gorovja. To dejstvo razkriva pravkar objavljeni proračun. Dasi je Moskva podelila avtonomijo v zunanjih zadevah šest-, najstlm republikam, se nI odpovedala finančni kontroli. Vsi državni dohodki se stekajo v federalno blagajno in nobena izmed republik nima separatnih skladov. Denar dobivajo iz federalne blagajne. Značilno je, da republike, ki meje na zunanje države, dobe več denarja lz federalne blagajne nego druge v okviru Sovjetske unije. Ta se trošl za propagando. Moskva kaže v zkdnjem /•asu nekakšno sovraštvo nspram Kitajski. Doznava se, da kitajske misije, ki so odpotovale z zdravili Iz Teherana, Perzija, proti Cung-kingu, niso smele prestopiti meje. Te so bile potem razpušče-ne. Moskva je zavrnila protest kitajske vlade zaradi bombardiranja Hinklanga, mongolske province, Iz zraka Izjavila je, da so bombe metali letalci Zunanje Mongolije in da bi morala Kitajska nasloviti protest vladi te republike, Tito naznanil vsliks nsmšks izgube London, 6. Jul. — Glavni stan maršala Tita, poveljnika Jugoslovanske osvobodilne armade, poroča, da so Nemci utl peli velike Izgube v bitkah s partizani v zapadni Bosni ln Hsndžaku. Ljute bitke divjajo v več sektorjih fronte. Meja med Alisrijo in Marokom odprta Alžlr, 6 Jul,—Francoski odbor za narodno osvoboditev Je naznanil odprtje meje med Alžerl Jo ln špensklm Marokom, ki Je bila zaprta od 11. junije. Komunikacijske zveze so btle vzpostavljene zaeno z odprtjem meje. RUMUNSKE UPRAVE V OKUPIRANIH POKRAJINAH Kutke vojaike avtoriteti te ne vmeiavajo v krajevne zadeve ODREDBA KOMI. SARJA MOLOTOVA SE IZVAJA Nekje v RumunUi, 8. jul.— (Poroča Henry C. Cassidy)— Zdaj se lahko reče brez vsakega pretiravanja, da se Rusi, ki so udrll v rumunske pokrajine, strogo drže stališča nevmeiave-nja v krajevne afere. Po treh mesecih, odkar je rdeča armada stopila na rumunako ozemlje, so dobili poročevalci aa-vezniških listov dovoljenje sa pregled položaja v okupiranih krajih. Nihče Jih ne ovira pri tem ln lahko govore svobodno o prebivalci, Poročevalci ameriikih, angleških in drugih llatov ao ae prepričali, da se ruske vojaške avtoritete ne vmešavajo v politično, ekonomsko in socialno življenje prebivalcev rumunakih pokrajin. Nacijska propagande straši ljudstva v vzhodni Evropi z boljševizmom ln je deloma uspela. Mnogo Rumuncev je pobegnilo ls krajev, preden ao tja doapele sovjetske čete. Ugotovili smo, da je bila bojaaen teh brez podlage. Poveljniki ruako okupacijske sile skrbe le za vzdrževanje reda, vernosti In zdravje vojakov. Rumunskl zakoni, med temi oni, ki so naperjeni proti Židom, nlao bili razveljavljeni. Krajevne oblasti vrše svoje funkcije prav tako kot so jih pred ruako okupacijo. Celo zakon, a katerim je rumunska vlada razpustila komunistično stranko, je ie v veljavi. Staliiče sovjetskih vojaikih avtoritet Je v soglasju a deklaracijo, katero Je podal zunanji komisar Molotov 2. aprila, ko ao prve ruske čete prekoračile mejo in udrle na rumunako ozemlje, "da cilj sovjetske vlade ni anek-Mija rumunskega ozemlja ali odprava obstoječega socialnega sistema v Rumunlji," Koplje te deklaracije v rumunakem Jeziku so bile razpečsne med prebivalce v okupiranih pokrajinah. Najbolj draatična ruska odredba je, da morajo biti prebivalci v okupiranih pokrajlnan v svojih hišah od devete ure zvečer do pete ure zjutraj. Komisar za isšhs pokrajine imenovan Umdon, 0. jul.—čehoslovaška ubežna vlada Je Imenovala Františka Nemcu, ministra ae obnovo, za komisarja čeških pokrajin po osvoboditvi, za |x>močnilui pa generala Rudolfa Vieeta, notranjega ministra. Nemec ln Vleat bosta odpotovala v Rusijo, kakor hitro bodo rdeče ermede vkorakale v češke kraje. Z njima vred bo odpotovalo pet političnih svetovalcev, V njihovo območje bo spadalo uatenevljenja civilnih admtnlatracij v osvobojenih pokrajlnh na podlagi če-hoslovašalh zakonov, Bivši francoski ministsr pobegnil Curlh, ftvlca, 6. jul. — Geor-ges Bonnet, bivši zunanji minister, je pobegnil lz Francije, ee glasi poročilo lz zanesljivih virov. On Je bil zunanji minister v vladi premierja Edouarde Da-ladlerja, ki je sodelovale pri sklenitvi sramotne kupčije a Hitlerjem v M ona kovu I. 1938. Daladier ln brtteki premier Chamberlaln sta Ukrat prodala čehoslovakijo nemškemu diktatorju. PROSVETA AN AIRPLANE ENGINE kuro* •p its owo wngbc ia gMofe* Domača fronta (Office of War Information, Washington, D. C.) CENE ZA VOJAŠKA VOZILA Najvišje cene bodo postavljene za 450 modelov že rabljenih vojaških vozil, na Isti način kot so postavljene cene za obrabljena trgovska vozila, so rekli pri uradu za upravo cen. Med ta vojaška vozila so u-ključeni posebno zgrajeni kam-joni (trucks), "trailerji", izvid-na vozila' kot "jeeps," "station wagons" in še mnogo drugih vrst, ki bodo sedaj spadali med trgovska vozila. MLADINA SE ODZIVLJA Pq poročilu zveznega poljedelskega departmenta se odzivajo prostovoljci za poletno delo na farmah. Toplo vreme, ki je predčasno nastopilo1 v zgornji polovici države New York, je povzročilo, da so mladina, žene in otroci začeli nabirati zgodaj zoreče jagode. V Delawaru je 125 dečkov in deklic bilo izpuščenih izmenjalno za dobo dveh tednov iz šole, za rezanje špargljev. Skupina šolarjev naredi svoje delo in se vrne v razrede na koncu leta, medtem ko izme-njalne skupine začno poljsko delo. Mladeniči in dekleta V nekaterih južnih državah — samo v Alabami jih je osem sto -4 delajo pri nabiranju krompirja) Cilj za mladeniče in dekleta pod 18 je bil postavljen od "Ex* tension Servica" poljedelskega departmenta na 1,200,000 za le-tos, kar pomeni 300,000 narastk^ čez lansko mladinsko armado. * IZDELOVALCI ALKOHOLA Donald M. Nelson, predsednik odbora za vojno produkcijo, obr vešča vse izdelovalce alkohol da njihovo delo ne bo potrebn za izdelovanje industrijskega alj kohola med avgustom. Vrnili se bodo k produkciji industrijskega alkohola v septembru. Okoli 20,000,000 galon indus* trijskega alkohola manj bo treba za izdelovanje gumija, kot pa so računali za 1944. * BENCIN ZA CIVILISTE : jHarold L. Ickes, upravitelj za g^šolin, je oznanil, da bo 1,250,- r^OOO sodov bencina na dan na razpolago za civilno uporabo v tretji četrti 1944. To je 7,000 sodov manj dnevno od druge četrti in predstavlja sezonsko zmanjšanje v farmskih potrebah za bencin. * DOHODNINSKA IZPLAČILA Dohodninska izplačila posameznikom so dosegla $12,900,000 v marcu 1944, poročajo iz trgovinskega oddelka depardtment of Commerce, medtem ko so bila v februarju 1944 le $12,100,000. Denar v prometu je dosegel novo številko $21,040,000,000 ob koncu marca, kot poročajo iz Federal Reserve Boarda. PETO VOJNO POSOJILO Pes "Lady," ki je vodil slepega 20-letnega Georga Andersona, mladeniča iz Cascado Countyja, je pomagal pri prodajanju bon-dov za peto vojno posojilo. Pri obhodu osemnajstih domov je pa dosegel obljubo za 22 bon-dov, ki so znašali skupno $3,850. V Pine Bluffu, Ark., je neki črnec, nameščenec v orožarni, stopil k stojnici za bonde, izvle- kel iz svojega žepa papirnato vrečo ni izpraznil $5,000 na mizo. "Za bonde," je dual. "Kako vam je ime?" je vprašala prodajalka. "Kar Sam," je ta odgovoril. 24 dečkov in deklic, noben čez starost petih let, so dosegli, da je njihov okraj nakupil največ bondov v enem samem večeru. Svojim staršem so prodali za $8,300 bondov, da so pobili kvoto $7,500. " Donaldson, Pa., se maščuje za enega svojih sinov, kapitana Paula Bernda, ki je japonski \\> jetnik. Maščuje se s tem, da je več kot podvojil kvoto $12,000 bondov petega vojnega posojila. ♦ ČAS LADIJ V LUKAH SKRAJ&AN Uprava za pomorski prevoz je razkrila, da je mesec pred invazijo zelo narastla potreba za ladje in tovorni prostor za pre- peljavo dobav vojaških ali, kl so bile na tem, da uderejo na Francosko. Naraščujoča Števila tankov, zrakoplovov, pušk, m u n i c i j e, bencina, kurilnega olja, hrane, na ducate PT ladij in izkrcalnih ladij, 210-tonskih "tugs" in na tisoče drugih stvari, ki so morale biti prepeljane na ladjah tja, kamor so bile potrebovane. Vsi so pomagali pri skrajšavi časa ladij v luki, to je od prihoda do odhoda, s tem, da se skrajša čas za nalaganje, odlaganje in popravila. Uradniki PSA, sodelujoči z ladijskimi operatorji, morskim personalom, in pa tisti, ki popravljajo, so skrajšali ta čas bivanja ladje v luki v treh mesecih pred invazijo, da so zvišali takorekoč število ladij na 123 vsak mesec. To je pomenilo pri-hrano 3,700 ladijskih dni na mesec ob času, ko ni smela biti niti ena minuta izgubljena v prepe-ljavi dobrin preko oceana. Zanimivosti kampanje petega vojnega posojila Office of War Infdhmation, AVashington, D. C. Največji vojni bond, ki je dolg 20 čevljev in visok 40 čevljev in je natančna replika 100-dolar-skega bonda, je bil razstavljen v detroitskem Grand Cirkus Parku za izpodbudo petega vojnega posojila. Motoristi v približno ducatu mestih v West Virginiji so jezno godrnjali, ko so našli zadaj na avtomobilih rdeče listke. Zelo so se oddahnili, ko so brali listke ter izvedeli, da namesto na sodišče za prekršitev voznil navodil, so samo naprošeni, da naj gredo na najbližjo stojnico in takoj kupijo bonde za peto vojno posojilo. To stvar je izvedel Bratovski policijski red kot svoj prispevek v kampanji za peto vojno posojilo. Mary Williams, zamorska tovarniška delavka v Chicagu, je kupila bandov za $2,000 od $3,-201, ki ji jih je dala Illinois In-dustrial C&mmission za izgubo roke medtem, ko je rešila sodelavca gotove smrti v stroju. Pri rešitvi je bila Maryna roka strta tako, da so jo morali odrezati. Sam Robin, star 42 let, ki prebiva v Hinds County Homu v Mississippiju, je kupil 25-dolar-ski bond s 1,875 penijev, ki so mu jih obiskovalci vrgli zadnjih 12 let. Sam je v premikajočem se stolu od svojega 10. leta. Nima nobenega premoženja niti dohodka. Danes so mu obiskovalci dali dodatnih 200 penijev, ko so izvedeli, da hoče kupiti nov bond. Napredujoč pokop Hitlerja in Toja se vrši v Allegheny Coun-tyju, kjer imajo načrt za prese-go svoje kvote, ki je $3,000,000 v petem vojnem posojilu. Ena glavnih ulic v Cumberlandu, glavnem mestu okraja, jc bila zaprta in označena kot kvotni center. Na enem koncu sto dva groba z napisom "Hitler in Tojo", na drugem Ita dve črni smrekovi rak vi, ki vsebujeta njihove ostanke. Ob istem času, ko poročajo o prodaji bor^Jov, premikajo krste proti grobovom, ka- WHERE THEFUEl GOES It takes 12,500 galtans of f^g; line to tirala one pllot.V I "Kaj storiti z Italijo?" Piše A. J. v Batovicl (Se nadaljuje ) Toda na stran vse te spomine, Albanci v preseki London. (ONA) -- Po poročilu, ki je dospelo sem, so morali člani albanske vlade prisiljeno služiti lutkovski vladi v Tirani. Mnogi teh članov so goreči pro-tifašisti. Po padcu Italije je nastalo v Albaniji neke vrste medvladje, ko so iskreni patrioti prevzeli oblast, pričakujoč zavezniško izkrcanje vsak trenotek. Ko in vazije ni bilo in ko so sledili temu nemški protiukrepi in so u-spostavili nemške oblasti v vseh glavnih pristaniščih, so Nemci opazili, da hoče nova vlada od stopiti. A Nemci so zajeli člane vlade in jih prisilili, da so ostali na mestih ln podprli pretvaro, da se oni ne umešavajo v albansko neodvisnost. Očividno je bila svoboda vlade omejena od takrat naprej, in Nemci so izdajali dekrete in zakone "v imenu vlade" — kakor na primer obvestilo Švici, da je Albanija še vedno nevtralna. A končno se je vendar izvedelo o nejevoljnem razpoloženju vladnih članov. Ko je eden članov, Fuad Dibra, nedavno umrl, se je izvedelo, da je resigniral svoje mesto tri mesece prej, a iz skrivnostnega vzroka ni bila njegova resignacija nikdar omenjena. Nek drug član, katoliški duhovnik po imenu Anton Ka-rapi, o katerem pravijo, da Je pošten patriotični voditelj, je nedavno podal ostavko, a takozva-nl "parlament" je izdal resolucijo, da mora hočeš nočeš ostati nu svojem mestu. Albanski opazovalci mislijo, da je Herkpijev odstop, o katerem je vedel, da ne bo sprejet, samo dejanski protest proti Nemcem, ki bi izboljšal njegov položaj v slučaju zavezniške invazije v deželo. mor bodo poležene s ceremonija mi, ko bo cilj dosežen. Ameriške če to • skopi no eemikih vojskov. k« ter« so ujele v Normandiji. taka carinska zvesa bi ostala gospodarsko pasivna in celo škodljiva za pretežno kmetijski značaj Jugoslavije, tudi če jo preao-jamo s stališča starih gospodar-sko-finančnih načel. Res je, da se italijansko in jugoslovansko ozemlje med seboj spopolnjujeta v nekaterih gospodarskih področjih, ali se v drugih i/podrivata. Jugoslavija ni uvažala vina in južnega sadja, ker je—izvzemši pomaranče in Umom—sama te stvari pridelovala ter se bodo ti pridelki z zedinjenjem Primorske še povečali. V carinski zvezi bi bilo jugoslovansko vino izpostavljeno najhujši konkurenci italijanskih vin in bi ta konkurenca gospodarsko uničila naše vinorodne kraje. Enaka usoda bi zadela jugoslovansko ribar-stvo, ki bo zavzemalo važno mesto pri gospodarski obnovi naše domovine. Zadela bi del naše mlajše industrije, naše ladjedelnice, našo plovbo in trgovsko mornarico, naš po prvi svetovni vojni tako visoko razvit tujski promet. Jugoslovanski izvoz živine, mesa, žita in sorodnih proizvodov ne zadostuje za kritje Italijanskih potreb. Zato bi imelo italijansko javno mnenje ves interes, da se popolnoma odpro meje vsaj uvozu cerealij, kar pa bi pomenilo za jugoslovansko poljedelstvo neizprosno konkurcn co tujega blaga v lastni hiši. Jugoslavija je uvažala italijansko svilo ln umetno svilo, ali Italijan ski stroji si niso mogli pridobiti jugoslovanskih tržišč. Tudi Ita lijanska avtomobilsku industrija ni odgovarjala jugoslovanskim potrebam, ki so zahtevale za svoje ceste večje motorje in moč nejšo konstrukcijo^—Koristi, ki jih je imela Jugoslavija od itali janskega trga kot odjemalka njenih proizvodov, so bile paralizi rane od nesolidnosti in slabega, netočnega plačevanja Italijan skih trgovcev, ki se še niso povsem otresli stare kramarske mi selnosti. Tako so se jugoslovanske izvozne tvrdkc izogibale zadnjih letih italijanskih 4ržišč in prodajale svoje blago na dru ga svetovna tržišča, v Anglijo, Nemčijo ln Ameriko. Carinska zveza pomeni tudi izenačenje gospodarako-življenj skih potreb, cen, plač, dnin na skupnem carinskem ozemlju, Italija je presiromašna ln živ ljenjskl standard njenega prebi valstva je prenizek, da bi mogla privlačiti kogar koli v carinsko zvezo. Zato bi pomenila za Ju goslavijo spojitev v carinsko zve zo z državo nižje Življenjske ravni, nepopravljivo gospodarsko zmoto. Jugoslavija je mlada dr žava, ki še zdaleka nI Izkoristila svojih prirodnih bogastev In k bo po svoji obnovi še znatno dvignila gmotno stanje svojega prebivalstva. Zato se ne more spojiti z Italijo in se vtopiti > njeni gospodarski mizeriji. Ju goslavija ne bo hotela pošiljat svojih sinov v svet s trebuhom za kruhom, da tam ti sinovi svojim delom množe tuji kapi tal in tuja bogastva, psč pa bo Jugoslavija skrbela, da preskrb vsakomur doma delo ln dostoj ni zaslužek. Zato se ne sme za htevati od Jugoslavije, da nive lira svo| življeniski standard navzdol, kar bi motala storiti, če bi stopila z Italijo v csrinsko zvezo. 3. Italijansko Jugoslovansko •ožilja ln gospodarski problem Trato ln Reke Salveminljeva trditev, da ni ma problem italijansko-jugoslo-vanskega sožitja v Julijski Krajini, Reki in Dalmaciji pod okriljem I tali >(• ru kaki- z ves« z gospodarskim vprašanjem Trsta In Reke kot dveh trgovsko-pomorskih e/nporijl^ of) Jadranu, ato-Jl v diametralnem nasprotju r. zemljepisno-gospodarskimi načeli tn postu lat i TidH*v, ki j« odi , ta v nekoliko n»gl<*no obliko, m-ra/.gali pred nami v vsej svoji teži, če l/luščimo njeno jedro; "Gospodarska odvisnost In teritorialna pove/nnoat Trata In Reke a svojim Jugoel* enakim za ledjem in srednjo Evropo ne opravičujeta rahteve. da pripadata oba ernporija tudi politično k zaledju, od katerega je odvisno njuno gospodarsko življenje ln procvlt, kakor ne ovirata, da bi mogla ostati s pretežnim delom Julijske Krajine še nadalje pod talijansko vladavino. Nas ne briga zgodovinska preteklost teh dveh mest, ki pravi, da sta pq^)adali skoro polno tisočletje srednji Evropi in nikoli Italiji. Za enkrat pustimo na strani tudi dejstvo, da Šteje Trst, odkar je prišel pod Italijo, stalno e 250,000 prebivalcev, od katerih je 120,000 priseljencev iz starih italijanskih pokrajin in le 30,000 domačinov, med katerimi je okoli polovica Slovencev, Srbov in Hrvatov. Merodajno in odločilno je samo stvarno pojmovanje sveta v iijegovi novi miselnosti in racionalna ooena vseh vrednot, ki morejo pripomoči k vzpostavitvi gospodarskega ravnotežja kot pogoj za izhod iz ae-danje zmede in za dosego gospodarskega blagostanja, ki ga Svropa tako krvavo potrebuje. En sam bežen pogled na zem-jevid srednje Evrope—in vsak pravičen opazovalec bo priznal, da nima in ne more imeti Italija nikake pruvice do teh dveh mest, ki sta edina vrata srednje Evrope in zahodnega Balkanu v daljni Bvet. Slovenska Narodna Podporna Jednota 2157-59 So. Lawndala Ave. Chicago t). llllnels GLAVNI ODBOR VINCENT CAINKAK. «1 r. A. VIDEM. Il t«intk ANTON TROJAN, gl pomotnl tajnik MIRKO O KUMSi. «1 l>UM«mik LAWRKNC* ORAlilNHRK. tainlk bol odd MICHAEL VRHOVNIH, ilirrkt mlad PHILIP OODINA. upiaviivlj gUalla ANTON GARDEN. urednik glaaila...... Chlcagu IS. UI. Chteago 13. UI Chlcagu U. tU. lavrial oda« k picdardulk MM So Lawnd«la Ave. last So Uiwnd«l» Ave MM So l.«wndala Avr MM So l*wndale Avr . Oiu-ago 19. III MM So l.awndalr Ave, Chicago M. III od dr I MM Ho La»ndala Ava.. Chlcagu Kl. IU. MM So Lawndala Ave . Chicago 19. III. —M—. MM So Lawndala Ava. Chicago M. m PadpradaadKlka MlrilAKl. R. KUMKM, pivi podpradaedmk Box M. Unlvrraal. Pa. CA MILU S ZARN1CK, drugI podpradardnlk ;taa7 W Mih Si.. Clavaland I. Oh tu > Dlalrlkinl r~-'r"T*"lnlhl JOS CVLKAR. prvo okrulje «11 Woodland Ave. Juhna4own. Pa J A MEH MAOI.UH. drugo ukrot]e R O No 1 Oakdale Pa RAVMONU TRAVNIK, trat)* ukiotje mi Mlddlepotnta Daarborn. Mich. JOHN SPILLER. Mrlo ukrolja JU7U Raodall SI. SI. Luula IS. Mu UMULA AMBROZICH. palu ukroti* 41S Plerce SI. Evelalh, Minn. MiVVARD TOMSIC. tauto ukroti* MJ W tih Rt. W«Lanln.rg. Celo Ooapodankt odaak MATH PETROV ICH pradaednlk hm K lllal St., Clavaland 10. Ohio VINCENT CA IN KAM MM No Lavvmlala Ava . Chlcagu M. III. Jj A. VIOICR MM ao LMwndat« Ava . Chlcagu 19. III. MIRKO O. KUMKL MM So Lawndal« Ave . Chloag« M. III. JACOH ZUPAN . um So Lombard Ava, narwyn. III LONALO J. LOTR1CH IIoi Bo Trumbull Ava . l*dea«o M. III, .. 700 K MOth SI., Suiild IT, O. Parolnl odaak ANTON 8HULAR, |>uvini in prometu, njuiim trgovskim oona }em in navedem ' M tn»i arednjeevropakih (Jugoslovan- FRANK VRATARICII KltANK ItA H lih ANDRKW VIDMU H JOSKfHINK MOČNIK MtANK ZAITZ. pradaadhlk MILAN MCOVKSKK ANORKW ORUM JOHN OIJP PR Eli MALUAI or, JOHN J. ZAVICRTNIK llft Tvnar SI , l.ua««rna. Pa lUiUl Muakoka Ava , Clvvaland 1». Ohio ion rorcat Avv, JuhnMown. Pa. 111 K. lHftth Ni rac I, Cleveland 1». Ohio Nadaornl odaak r~ MU) So I.**itdale Ava , Chicago U. III IA01S uplini Ava., ClavaUnd 10. Ohio ltlU Rnowden. IVIroii II. Mich •31 So Froapect Ava. Clairndon Mtlla III. M WeaU'lu* Ava , Pvru. II* Olavnl idravnlk UIP So R!d«away, Chicago 19. III. v:.1, skih, Češkoslovaških, uvstrijskih) trgovinskih in Industrijskih podjetij ln bank iz Trsta in Julijsku Krajine. Od tod propadanje tržaške trgovine, industrije in po-morskegu prometu z neizogibnim padcem prejšnjegu gospodarskega blagostanja in Življenjskega standarda v Trstu, Reki in Julijski Krajini. Ali je še mogoče vztrujati po sedanji svetovni vojni pri tuko usodepolnl zmoti, kakršna je bllu z gospodarskega stališča nastuiu z Italijansko uneksijo Julijske Krajine, Trsta in Reke? Trst in vsa Julijska Krajina spudutu po svoji legi, po svojih trudicijah, po svojih gospodarskih interesih k srednji Evropi in ne k Italiji. Zato mora biti Trst zopet združen tudi politično s svojim naravnim zaledjem, kajti drug na drugega sta navezana, drug od drugega odvisna. To je neizogibna posledice njegove zemljepiM-ne lege in to je gospodarski po-stulat, brez katerega ni mogoča vzpostavitev gns|HHiarskegu ravnotežja in blagostanja v tako važnem predelu srednje Evrope, ki je težišče njenega prometu ln njene prekomorske trgovine ln kjer se stikajo slovun«ki, romunski in germanski svet. Nimumo državne tvorbe, ki bi obsegulu vse tržaško gospodarsko zaledje, uli velik del tegu zaledja, tja do uvstrijskegu Gradca in do Blatnega jezera, spada jkkI Slovenijo oziroma Jugosluvijo, ki meji na Julijsko Krajino ln čije državna meja je pri Postojni komaj 40 kilometrov oddaljena od Trsta. GoapfMiarskc etnične meje med Slovenijo In Julijsko Krajino pa ni, ker gruvitiru vse gospodarstvo severozahodne Jugoslavije na Trst In ker Je vsa Julijska Krajina etnično sioven-. ska In hrvatska, izvzemši večjih mest, ki Imajo itulijankkn večino, a leže nu slovanski zemlji. Zalo spada Trst z Julijsko Kre jino iz zemljepisnih, gospodar skih, pa tudi iz etničnih razlogov v državno tvorbo, kamor spudu Slovenija. V tej državni zvezi bo zasigu-run Trstu naravni gospodarski razvoj, ki je bil pretrgun pod italijansko vluduvino. Tedaj se bo zopet povzpel nu višino prvega evropskega tržišča za kavo, slad-kor, les in kolonlulno blago in se bo ruzvil v največje industrijsko središče srednje Evrope. Trst Ne bo uvrstil tudi med največja sredozemska pristanišča; v nJem so imelo pred itulijansko uneksijo svoje centrale vse dalmatinske paroplovne družbe, ki so po 1. 1919 premestile svoje sedeže na Sušak, v Split ln Dubrovnik. Ko postane Trst sestavni del Slovenije, se bo večji del teh družb zopet vanj preselil t vsem svojim ladjevjem, kajti le tako bodo deležne, kakor jih uče dejstva zadnjih 20 let, trgovinskega prekomorskegu prometa, kl bo m?1 Iz tržaškega zaledja preko Trsta V svet. Itulijanski 25 letni eksperiment, du odtrže Trst ln Julijsko Krajino politično od njih zaledja, *c.Je razbil ns dejstvu, da tvori Trst s svojim srednjeevropskim zaledjem nerazdružljlvo zemljepisno-gospodursko celoto. Tu celota je pogoj za gospodarski, socialni in kulturni napredek vsega ozemlja od Jadranskega morja pa tja do Krkono-šev. Zuto je .politična združitev Trsta z državno tvorbo, ki obsegu njegovo zaledje ali vaaj velik del tega zaledja, absoluten poslu lat, kl ne dupušča kompromisov. Smo tedaj za sožitje Italijanov in Slovencev, Hrvatov in Srbov v Julijski Krajini, ali ne pral italijansko oblastjo, ki jv pomenila i p bi iMinu^iila nadaljnje hiranje in prupadanje trša* škegu mestu in vae primorske zemlje. —J. A. • AU ate aarotenl na dnevnik Proavato"? T odpiral le svoj lisi I V FOR FIVE AND V FOR VICTORY r .PROSVITA ■ i » » (Nadaljevanj«) "Kaj bi radi?'* je vprašal Sanin, ae zresnil in pazljivo gledal na tanki bič, ki ga je Zarudin nelepo držal v roki. "Dve besedi vam imam povedati . ..." je hri-pavo dejal Zarudin. "Ali so vam sporočili mojo napoved?" "Da," je nalahko zmaknil z rameni Sanin in ie vedno prav tako sledil vsaki kretnji lastnikovih rok. "In vi odločno nočete sprejeti, kot bi se to ... spodobilo poštenemu človeku, da bi sprejel dvoboj?" je nejasno, a že glasneje rekel Zarudin, ki že sam ni več spoznal svojega glasu in se ga je bal; bol se je tudi mrzlega bičevega ročaja, ki ga je hipoma posebno ostro začutil med potnimi prsti. Že ni imel več moči, da bi krenil z usodne poti, ki se je nenadoma odprla pred njim. Zdelo se mu je, da je v parku nenadoma zmanjkalo zraka. Vsi so se ustsvili in poslušali s plašno slutnjo, ne da bi vedeli, kaj naj store. "Se tega ..." je začel Ivanov in se zganil, da bi se postavil med Sanina in Zarudina. "Seveda ne sprejmem," je rekel Sanin z nenavadno mirnim glasom in obrnil svoj ostri, vsevidni pogled naravnost v oči. Častnik je težko vzdihnil, kakor da bi dvigal ogromno breme. "de enkrat ... ali ne sprejmete?" je vprašal še glasneje in glas mu je kovinsko zadonel. "Jej, jej____Pa ga bo udaril ... Ah, kako je slabo.. . jej, jej!" je Solovejčik ves bled ne mislil, ampak čutil. "Kaj pa mislite, kaj ste ..." je zamrmral zvi-jaje se s celim telesom ter se postavil pred Sanina. Zarudin ga hi baje niti videl, ko ga je surovo in lahko sunil s poti. Pred njim so stale samo mirne in resne Saninove oči. 1. "Jaz sem vam že povedal," je v prejšnjem tonu odgovoril Sanin. Vse se je zavrtelo okrog Zarudina in ko je zadaj zaslišal hitre korake in ženaki krik, je zamahnil z občutkom, podobnim obupu onega, kt pada v prepad, s krčevitim naporom nekako preveč visoko in nerodno svoj tanki bič. Toda v istem hipu ga je Sanin hitro in kratko, toda s strašno in močno napetimi mišicami udaril s pestjo v obrsz. "Tako!" je nehote ušlo Ivanovu. Zarudinova glava se je brez odpora zaobrnila na stran in nekaj vročega in motnega, kar mu je v hipu prevrtalo oči in možgane kot ostra igla, mu je zalilo usta in nos., "A-su!" ee je utrgal Zarudinu bolesten, pre-strsšen glss; čepics in bič sta mu padla na tla in Zarudin je padel na roke, ne da bi videl, slišal ali čutil kaj drugega kot zavest o nepopravljivem koncu in topo, žgočo bolečino v očesu. V tihem in nspol temnem drevoredu je na-stalo nensvadno in divje vrvenje in zmešnjava. "Jezus!" je presunljivo zavpila Karsavina, se zgrabila za senca in v grozi zamižala. Jurij je z isto grozo in studom gledal Zarudina, ki je ležal, kakor je bil dolg in širok, ter skupaj a dafrovim skočil k Saninu. Vološin je hitro tekel stran od drevoreda naravnost po mokri travi; izgubil je ščipalnik in se zapletal v grmovju. Njegove bele hlače so hipoma postale črne do kolen. Tanarov Je stisnil zobe ter besnih oči skočil ns Ssnins, toda zadaj ga je zgrabil Ivanov in ga' vrgel nazaj.. "Nič noč ... naj H. ." je z gnusom, tiho in jezno veselo rekel Sanin Široko razkročen; težko Je dihal in na čelo so mu stopale težke kaplje potu. Zarudin se je opotekaj« dvignil in z oteklih, drhtečih in mokrih ustnic so mu uhsjsli pomilovanja vredni glasovi brez zveze. V teh glasovih so se nepričakovano, neumestno in nekako smešno zoprno čule nekakšne grožnje Saninu. Vsa leva stran Zarudinova obraza je hitro otekala, oko je bilo zaprto, iz nos in iz ust mu je tekla kri. Ustnice so se mu tresle in ves je drhtel kakor da bi imel mrzlico; prav nič več ni bil podoben onemu lepemu in elegantnemu človeku, kot je bil še pred eno minuto. Strašen udarec mu je kakor na mah odvzel vse, kar je bilo na njem človeškega, in ga iz-premenil v nekaj ubogega, nespodobnega in boječega. V njem ni bilo ne stremljenja, da bi bežal, ne poskusa, da bi se branil. Škripal je z zobmi, pljuval kri in s tresočimi se rokami nezavestno brisal pesek, ki se mu je prijel za kolena. Pri tem se je zopet opotekel in padel. 'Tako grozno, tako grozno!" je ponavljala Karsavina in skušala kolikor mogoče hitro oditi s tega kraja. . "Gremo!" je rekel Sahin Ivanovu in gledal v zrak, ker mu je bilo zoprno gledati Zarudina in ker se mu je smilil. "Pojdimo, Solovejčik!" Toda Solovejčik se ni ganil z mesta. Široko odprtih, odrevenelih oči je gledal Zarudina, kri in pesek, ki je bil videti na snežnobell bluzi nenavadno umazan, ter se je tresel in neokusno premikal ustnice. Ivanov ga je jezno potegnil za roko, toda Solovejčik se je z neleplm naporom Iztrgal, se prijel z obema rokama za drevo, kakor da bi ga hotel kdo kam vleči, ter je hipoma zajokal in zavpil: "Zakaj ste ga ... zakaj!" "Podllost!" je hripavo rekel Jurij Svarožič Saninu naravnost v obraz. Sanin se je že obvladal, se nevšečno nasmehnil in rekel, ne da bi gledal Zarudina. "Da, podlost... AH pa bi bilo bolje, če bi on mene udaril?" Zamahnil je z roko in hitro odšel po širokem drevoredu. Ivanov je zanlčevalno pogledal Jurija, prižgal cigareto in se počasi odpravil za Saninom. Celo po njegovem širokem hrbtu in ravnih laseh je bilo videti, da ga vse, kar se je zgodjlo, ni prsv ni prevzelo. "Koliko more biti človek hudoben in neumen!" je dejsl. Sanin se je molče ozrl nanj in šel hitreje. "Kot živali," Je otožno dejal Jurij, ko je prišel iz parka in se oziral nazaj v temo. Park je bil prav tako, kot ga je že velikokrat videl — sanjavotemen ln lep, toda sedaj mu je bil po vsem tem, kar se je zgodilo v njem, tak, kakor da bi se odločil od vsega sveta ln postal strs-šen in neprijeten. Šafrov je težko in raztreseno vzdihnil in se iznad očal boječe oziral naokrog, kakor da bi bilo zdaj od vseh strani pričakovati napada. , XXXI. V trenutku as jf strašno izpremenilo Zarudi-novo življenje. Kolikor je bilo poprej lahko, jasno in brezskrbno veselo, toliko nespodobno grozno in nepremsgljlvo se je zdsj odpiralo pred njim, kakor da bi vrglo raz sebe svetlo smehljajočo se masko in bi pogledal izpod nje divji in atrašnl zverinski gobec. Ko ga je Tanarov z izvoščkom peljal domov, je skušal Zarudin celo samemu sebi pretiravati bolečine in slabost, ssmo ds ne bi odprl oči. Zdelo se mu j«, da ga to še nekako loči od sramote, ki gleda od vseh strani iz tisoč šprsnj in želi zagledatl njegov pogled, da bi stekla za njim, ae krohotala, pačila in mu silila s prsti naravnost v obrsz. (Dalja prihodnjič.) Diplomati • i B. TRAVEN 6 Policijski predstojnik je zaukazal, naj nastopijo vsi moški in ienski jetniki in jim Je govoril sledeči govor: "Sinoči Je bile ukradena zlata ura. V uri Je mnogo briljantov. Na notranji pokrovni strani ja vgravirano posvetilo v angleškem Jeziku. Posvetilo je podpiaal Edvard VII. Sedaj je točno sedem zjutraj. Če bo ura dre v i do aedmih oddana jetniškemu ravnatelju, vas nomo d revi izpustili vse na svobodo ln nihče ne bo preganjan radi dejanja, radi katerega sedi sedaj v Selenu. Tistega, ki ho uro prinesel, ne bomo vprašali po imenu; prav tako svobodno, kakor bo prišel, bo lahko tudi odšel; tudi gs ne bo nihče vprsšal, kako je uro dobil; prav tako ga ae bomo preganjali ali zaprll-ne redi ure, ne radi kake druge stvari. ki Jo je napravil do davi oh aedmih. Razjn tega dobi od ravnatelja nagrado dve sto pez v zlatu. Sedaj bo dobil vsak po-lo pepirja, kuverto In svinčnik V ta pisma smete napiaatl, kar hočete. Nadzorstvo plaem ne bo prebralo. Nihče od direkcije tudi ne sme prebrstl nsslovov. Čez uro pridejo pismonoše, ki jim sami izročite pisma. Pismo* noše bodo odnesli pisms naslovnikom ln sicer službeno tajno. Tu imam potrdilo, ki ga je podpiaal don Porfirio, jaz in ravnatelj tele jetnišnice. Potrdilo Ima zakonito moč do drevi ob sedmi uri trideset." Nagovor policijskega upravitelja in pa potrdilo, ki je bil na njem nagovor dobesedno nspi-san, dokazujeta, kako dobro je don Porfirio poznal svoje lopove in band ite. Če ao uro ree imeli navadni žepni tatovi in prikrivale!, potem bo ura oddana do sedmih ali še preje. Kakor drugod ae tudi v Mehiki vsi lopovi in prikrivale! medsebojno prav ddbfn poznajo. In če vsak ne pozna vseh ostalih, Jih pozna vsaj dvajset, ve za njihova skrivališča, ve sa krčme in puquerie (žganjarna) in kvar-tlrje. ki Jih tiata dvajsetorica oblaku je. pozna njihove ljubice in ve. kje žull vaakega čevelj. Vaak izmed te dvajsetorice pa pozna icopet celo množico drugih, ki Jih prvi ne pozna. Tako Je prav gotovo—in tu ae ni vračunal ne don Porfirio ln ne po- licijski upravitelj—, da bodo zvedeli za vsebino nagovora nekaj urah vsi lopovi v Mehiku ln tudi vsi prikrivslcL Pisma, k so jih nspisall jetniki brez nadzorstva zunanjim malopridnežem, ao vsebovala vse, kar jetnik že davno nameraval svobodi živečemu malopridnemu tovarišu prav temeljito povedati. Pisms so vsebovsls vrstice približno sledeče vsebine "Poslušaj, querido Pedro, če ne griš k lopovakemu prikrivalcu k tistemu Gomezu in gs s revol verjem v roki ne vprašaš, kje je ura ln da jo mora prlneeti aem, potem bom povedal državnemu pravdniku. da si se tudi ti udeležil vloma pol senjorju Balai ln da si večji del plens ssm po-bassl. Ne vem, čemu naj ssm vse to požrem, ko aem vender dobil aamo ušivo obleko, radi katere ao me zgrabili na Vola-dorju." (Volsdor—trg v Mehiki, kjer prodajajo tatovi nakradeno blago.) Drugo pismo ae je glaallo zopet takole: "Ljuba in najdražja Joeefina. Veš, kako hrepenim po tebi Tistemu fantu aem v Bucarelljevl ulici pomoči aamo zato dal eno po glavi, ker aem Hotel imeti njegov denar in ker sem vendar njegov denar moral imeti in ker sem ti vendar a tem denarjem kupil zeleno svileno obleko in lepe lakaste čevlje, da bi bila lepa, ko bi šla v dvorano pri Mariji Redondi na ples. Ts-ko hrepenim po tebi, draga Jo-sefina, tega si sploh misliti ne moreš in če pride urs, bom drevi že zunaj. Pojdi takoj k Jero-nimi, to je čisto navadna kurba, tista, ki hodi na Perujsko cesto ns lov, to ps sedaj nič ne de. Ta živi z Emilijem Patrotejem in ta prav gotovo ve, kje je ura in če do štirih ne prinese ure, bom povedal, da sem ga videl, kako je v Monedu policaja Te-colota sunil dvakrat v trebuh in še sedaj leži v bolnišnici; vse bom povedal, če ne prinese do štirih urje sem in potem dobi dve sto pez od ravnatelja za uro. Če Emilio ne ve za uro, pa stopi k Angeliki, ki je prav debela kurba in ti bo povedala, kdb ima uro," Ali naalednje pismo: "Queri-do Lorenzo, ti prav dobro veš, kdo je odščipnil zlizanemu bu-zerantu uro in ker postavljaš na kegljišču v chapultepeškem gradu keglje in tvoj nečak Carlos„ ki streže v hiliardni dvorani v chapultepeškem gradu, ima prav gotovo uro in Če mi sedaj ne pomagaš ven, si mojo sestro Anito kar iz glave izbij in ti bom tako zmlatil kosti, da boš kar na mestu obležal in ti prav natanko veš, kje je ura, saj si videl in tudi sestri Aniti bom rekel, da si dober fant in da tudi ne letaš za dekleti, kar prav dobro Vem." Vsi jetniki brez izjeme so napisali pisma r kakor je bilo obljubljeno, ni pisem nihče pregledal in še isto uro so jih pi-smonoše odnesli naslovljencem. V veliko žalost jetnikov in pač v še večjo žalost Porfirija Diaza pa ura ob določenem času ni bila oddana. Sredstvo, ki ga je Porfirio Diaz uspešno upora bil v slučajih, ki so se zdeli docela brezupni, je to pot odpovedalo. Poznala'se je v Mehiki govorilo, da so dobili uro res na ta način s pomočjo jetnikov in so bili tudi vsi jetniki Izpuščeni na svobodo, kakor jim je