GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTEV. 423
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 7. SEPTEMBRA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. U
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-93S
Tržaški promet napreduje prepočasi
Trst zaostaja za drugimi pristanišči Avstrijski delež upada
Promet po morju čez tržaško pristanišče se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta nekoliko dvignil v primerjavi s prometom v istem razdobju 1961, kar je toliko bolj značilno če Upoštevamo, da so pristaniško dejavnost večkrat prekinili — tudi za daljšo dobo — stavke pristaniških delavcev. Promet je bil naslednji (v tonah):
Blagovni promet po morju
1962	1961
Dovoz	1,881.331	1,940.823
Odvoz	725.639	601.505
Skupaj 2,606.970	2,542.328
V	primerjavi s prometom v lanskem letu se je letos zmanjšal dovoz premoga (od 132.170 ha 124.116 ton), rudnin (od 446.349 na 424.332 ton); lesa (od 43.693 na 25.403 ton)_ in «drugih vrst blaga» (od 255.851 tla 237.161 ton). Dovoz mineralnih olj je ostal neizpremenjen (lani 946.852, letos 947.793 ton), dovoz žitaric pa se je nekoliko Povečal (od 115.908 na 122.527 ton). Celotni dovoz je nazadoval v primerjavi z dovozom v lanskem letu, in sicer od 1.940.823 na 1,881.331 ton.
V	odvozu po morju so zabeležili pri vseh postavkah napredovanje. Tako ie narastel odvoz premoga (od 8.532 na 15.368 ton), žitaric (od 9.103 na 13.375 ton), rudnin (od 48.425 na 79.670 ton), mineralnega olja (od 160.999 na 217.860 ton) in «dru-8ega blaga« (od 302.420 na 324.764 ton). V celoti je odvoz narastel od 601.505 ton v lanskem letu na 725.639 ton v letošnjem.
Promet po železnici nazadoval
Do konca junija so zabeležili na železnicah manjši blagovni promet kakor lani. V prvih šestih mesecih 1961. leta so namreč železnice opravile 1,243.868 ton prometa, letos do istega datuma pa 1,188.826 ton. Rezultati so bili naslednji (v tonah):
Dovoz
Odvoz
1962	1961
501.640	477.171
687.186	766.697
Skupaj 1,188.826	1,243.868
V	dovozu se je povečal promet s premogom (od 28.757 na 35.550 ton), žitaric (od 13.769 na 15.688 ton), rudnin (od 44.042 na 69.412 ton), mineralnih olj (od 4.691 na 4.960 ton), lesa (od 73.225 na 77.773 ton), medtem ko je nazadoval dovoz «drugih vrst blaga», in sicer od 314.687 na 298.257 ton. V celoti je dovoz napredoval od 477.171 ton v lanskem letu na 501.640 ton v letošnjem.
V	odvozu pa je večina postavk izkazovala ob koncu šest-mesečja večje ali manjše nazadovanje. Tako je nazadoval odvoz premoga (lani 29.439 ton, letos samo 2.515 ton), rudnin (od 314.982 na 240.690 ton), mineralnih olj (od 105.052 na 96.366 ton), lesa (od 17.055 na 13.432 ton) in «drugega blaga« (od 264.075 na 226.278 ton). Napredovala je edino le postavka o odvozu žitaric, ki se je dvignila od lanskih 36.094 na letošnjih 107.905 ton. V celoti je odvoz po železnici nazadoval od 766.697 na 687.186 ton.
Železniški promet po državah
V železniškem prometu med Trstom in zaledjem je na prvem mestu med koristniki našega pristanišča še vedno Avstrija, ki je letos do konca junija prevzela 44,2% celotnega Prometa; daleč so torej za na-
mi časi, ko je delež Avstrije na tržaškem prometu dosegel tudi 60%. Sledijo notranjost Italije z 22,3%, češkoslovaška s 15,8% itd. V razpredelnici so zbrani ustrezni podatki v tonah. Promet se nanaša na obe smeri skupaj:
Skupen promet
Avstrija
Italija
Češkoslovaška Zah. Nemčija Jugoslavija Madžarska
1962
1,188.826 ton
526.165	(44,2%) 265.705 (22,3%)
188.165	(15,8%) 105.981 < 8,8%)
30.395 ( 2,5%) 20.294 ( 1,8%)
1961
1,243.868 ton 576.713 (46,3%) 311.476 (25,0%) 173.494 (13,9%) 81.932 ( 6,5%) 30.952 ( 2,4%) 31.459 ( 2,5%)
Cestni promet upada
Doslej objavljeni statistični Podatki o blagovnem prometu Po cesti ne segajo dlje kakor do konca aprila letošnjega leta. Podatki kažejo, da se je ta Promet skrčil, in sicer od 519 tisoč 525 ton v prvih štirih mesecih 1961 na 493.710 ton letos. Letos se je močno zmanjšal Promet z žitaricami (od 40.508 ha 7.638 ton)), rudninami in železarskimi odpadki (od 75.568 Pa 55.393 ton), in še nekaterih drugih vrst blaga. Najvišja postavka je še vedno postavka mineralnih olj in drugih tekočih Soriv, ki se je v omenjenem času tudi povečala, in sicer od 253.594 na 276.061 ton. Postavka «ies» pa se je nekoliko skrčila, in sicer od 29.897 na 28 tisoč 254 ton.
Po posameznih državah je bil letošnji blagovni promet po cesti naslednji: z notranjostjo Italije je dosegel v obe smeri 254.258 ton, z Avstrijo 107.403 tone (najvišja postavka v smeti iz Trsta je bila postavka 'mineralna olja in druga gorilna* s 95.556 tonami, najvišja v nasprotno smer pa les s 3.125 tonami), z Zahodno Nemčijo 8.087 ton, z Jugoslavijo 9.349 ton (največjo postavko je predstavljal les v smeri proti Trstu s 6.690 tonami), Švico (101 to-do) itd.
Splošna slika o razvoju prometa
Težko je ugotoviti, v kakšni theri so stavke v pristanišču škodovale prometu in ga obrnile v druga pristanišča. Malo Verjetno je, da bi se bila slika tržaškega prometa posebno iz-Premenila, ko bi stavk, ki so Prizadele v prvi vrsti čezurno delo, ne bilo. Promet je ohranil povprečno lansko višino in nekoliko napredoval, nikakor pa ne v takšnem razmerju, kakor Se je promet dvignil v drugih italijanskih pristaniščih, recimo v Benetkah in v Genovi.
Po podatkih Osrednjega statističnega urada se je blagovni Promet v italijanskih pristaniščih v prvih 4 mesecih letošnjega leta dvignil za 13,4%; niednarodni pomorski promet ie v italijanskih pristaniščih^ v Prvih 5 mesecih 1962 znašal 26,1 milijona ton ter je bil znatno večji kakor v istem obdobju ieto poprej (32,9 milijona ton). Kakor smo že ob drugih pridnostih ugotovili, je Trst po Svojem pomorskem prometu na 8- mestu v vrstnem redu med italijanskimi pristanišči. Delež na mednarodnem prometu je v prvih mesecih letošnjega leta znašal: Genove 24,6%, Neap-Ua 9,2%, Benetk 9%, Auguste 8,3%, Ravenne 5,8%, Savone 5,8%, Livorna 5,2% in Trsta 4,7%. Povečanje prometa v primeri z lanskim letom v višini
«Državljani, ne pozabite, da sem tudi jaz umrljiv in uredite svoje zadeve!» Tako naj bil bi bil vzkliknil predsednik De Gaul-le, ko je srečno ušel zadnjemu atentatu na deželi ter se vrnil v Pariz. Tudi generalni in državniki so torej umrljivi, čeprav v časih kronani z velikimi uspehi. Zato nameravajo v Franciji izpremeniti ustavo tako, da bi v primeru nenadne smrti De Gaulle lahko takoj dobil vsaj začasnega naslednika v osebi podpredsednika. Pisali so, da bo za varnost predsednika De Gaulla med njegovim obiskom v Zahodni Nemčiji skrbelo 5.000 tajnih policajev. General De Gaulle je prispel v Bonn v torek Do politično enotne Evrope <vsaj šestih držav, ki so že v Evropski gospodarski skupnosti) mora priti, je ob tej priložnosti izjavil predsednik francoske republike. Obstajajo proti njej še določeni predsodki v nekaterih državah, toda vsi razlogi govorijo za to, da Francija in Nemčija utrdita vzajemno solidarnost. De Gaulle je še dodal, da so se «stari sovražniku (Francozi in Nemci) zopet sprijateljili. Zanimivo je, da je De Gaulle obiskal Zahodno Nemčijo — verjetno po golem naključju — prav v času, ko niso odnosi med Nemci in Američani posebno dobri in ko Nemci Američanom očitajo, da preveč popuščajo nasproti Rusom zaradi Berlina. To zamerjajo Nemci tudi Angležem. Kancler Adenauer je precej drzno odgovoril MacMillanu, tako pravijo Angleži, na njegovo pismo o vprašanju pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski zvezi. V italijanski televiziji so gledalci v torek zvečer lahko med nemško množico, ki je pozdravljala De Gaulla v Bonnu, zagledali tudi napis: tPomorjanska vas pozdravlja,» ta dežela je sestavni del današnje Poljske. Malo verjetno je, da bi se takšen napis pojavil na ulici slučajno, kakor pač niso bile slučajne demonstracije proti Sovjetski zvezi v zahodnem Berlinu.
Grenke obtožbe Amerike
Kdo je kriv odtoka zlata iz ZDA ?
3,2 milijona ton je bilo razdeljeno takole: Genova 55%, Au-gusta 19,5%, Piombino 10,8%, Savona 10,2% in Benetke 5,2 odst. Glede sestave tržaškega prometa niso nastopile letos posebne spremembe, tako je ostalo tudi razmerje med množičnim blagom in lažjimi vrstami (razno blago) v bistvu neizpremenjeno. Povečani promet z žitom je očitno posledica ugodnejše konjunkture, ki je nastopila zaradi slabše žitne letine v zalednih državah, pa tudi v Italiji.
S kom trgujejo Benetke
Med letom 1960 in 1961 je pomorski promet v beneškem pristanišču narastel kar za 15 od-sto, in sicer se je dvignil od 9,505.768 ton 10,941.704 tone. Pomorski promet Benetk s sredozemskimi pristanišči je predstavljal 27,13% (2,578.781 ton leta 1960) in 30,1?-% oziroma 3,296.774 ton leta 1961.
S katerimi državami so Benetke trgovale v letu 1961? V Benetke je leta 1961 prispelo iz Jugoslavije 312.533 ton blaga, in sicer največ rudnin (za 266.076 ton), odšlo pa je v jugoslovanska pristanišča za 121 tisoč ton blaga, predvsem fosfatov in gnojil; iz Albanije je prispelo samo za 300 ton fosfatov in gnojil; iz Grčije za 32.512 ton blaga, predvsem rudnin, v Grčijo pa je iz Benetk odšlo za 67.284 ton blaga, predvsem fosfatov in gnojil; iz Turčije za 62.173 ton blaga, predvsem rudnin, odšlo pa za 32.551 ton blaga, predvsem fosfatov in gnojil; iz Bolgarije za 19.159 ton blaga, predvsem semen, mlevskih izdelkov, odšlo pa za 1,998 ton blaga; iz Romunije za 41.696 ton, odšlo pa za 1.700 ton; iz Sovjetske zveze (s Črnega morja) za 1,429.845 ton, predvsem mineralnega olja (1 milijon 227.996 ton) odšlo pa za 31.223 ton, iz Sirije za 435 tisoč 14, predvsem mineralnega olja, odšlo pa za 6.034 ton; iz Libanona za 112.168, predvsem mineralnega olja, odšlo za 25 tisoč 114; s Cipra za 100.049, predvsem rudnin, odšlo pa za 15.550, predvsem fosfatov in gnojil; iz Izraela za 11.367 ton blaga, predvsem fosfatov in gnojil, odšlo pa za 3.811, predvsem kemikalij; iz Egipta za 158.331 ton, predvsem mineralnega olja (105.557 ton), odšlo pa za 26.370, predvsem fosfatov in gnojil; iz Libije za 514, odšlo pa za 1611 ton blaga; z Malte za 62, odšlo pa za 1007 ton, iz Francije (sredozemskih pristanišč) 8.361, odšlo 501; iz Tunizije za 17.895 predvsem fosfatov in gnojil, odšlo pa za 142 ton blaga; iz Alžirije za 7.757, predvsem fosfatov in gnojil, izvoza ni bilo; iz Španije, sredozemskih pristanišč, za 3 tisoč 487 ton blaga, odšlo pa za 5.811 ton.
Ameriške obveščevalne agencije zatrjujejo, da bo letošnje zasedanje upravnih svetov mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke, ki se začne 17. septembra v Washingtonu, izredno važno, zlasti glede na o-kolnost, da namerava predsednik Kennedy v svojem govoru jasno začrtati smeri ameriške valutne politike. Kakor poroča <<L'lnformation» iz Washingto-na, bo Kennedy zopet naglasil, da vlada ne misli razvrednotiti dolarja in da ostane uradna cena zlata v dolarjih nespremenjena. Združene, ameriške države bodo uravnovesile plačilno bilanco prihodnje leto. AMERIŠKO RAZOČARANJE NAD ZAVEZNIKI
Verjetno bo predsednik Ken-nedy tudi namignil na razočaranje Združenih ameriških držav nad nekaterimi zavezniki, ki javno izražajo svoje nezaupanje do stalnosti dolarja in ki s tem posredno pospešujejo odtok zlata iz Združenih ameriških držav.
Visoki uradniki ameriškega finančnega ministrstva menijo, da ni nujno potrebno, da ima Velika Britanija 85 odsto svoje zlate rezerve v zlatu, Francija 75 odsto in Italija 69 odsto. V ameriških vladnih krogih še posebno zamerjajo angleškemu tisku, ki v svojih uvodnikih napoveduje, da bo vsekakor prišlo do razvrednotetija dolarja. NAJVEČ ZLATA KUPUJE VELIKA BRITANIJA
Velika Britanija je še vedno najvažnejši kupec ameriškega zlata. V drugem tromesečju so angleški nakupi zlata v Ameri-
ki dosegli 150 milijonov dolarjev, in sicer 31 milijonov manj kakor v prvem tromesečju. Nakupi zlata drugih držav znašajo: Francije 97,5 milijona dolarjev, Španije 59 mil., Belgije 35 mil., Avstrije 16,9 mil., Grčije 15 mil. Libanona 10,5 in Burme 5 milijonov dolarjev.
Združene ameriške države so te nakupe iz inozemstva deloma nadoknadile z lastnimi nakupi zlata v drugih državah, ki so dosegli 289,6 milijona dolarjev. Nekatere države prodajajo Ameriki zlato, da bi tako pokrile svoje primanjkljaje v plačilni bilanci. Tako je Kanada prodala za 190 milijonov dolarjev zlata, Argentina za 60 mil., Švica za 35 mil. in Repuoiika Kongo (Leopoldville) za 3,6 milijona dolarjev. Kljub temu je znašala čista zguba ameriškega zlata v omenjenem tromesečju 101,8 milijona dolarjev.
Prejšnji teden so tuje narodne banke še nadalje kupovale zlato v Ameriki. Nakupi so dosegli 59 milijonov dolarjev. Pri vsem tem ne kupujejo več tuje države v takšni meri ameriško zlato kakor prejšnje mesece. Če upoštevamo vse nakupe in prodaje, se je zguba v prejšnjem tednu dvignila na 24 milijonov dolarjev.
Po vseh teh zgubah so ameriške zlate rezerve dosegla najnižjo raven po 28. juniju 1939 in znašajo 16.098 milijonov dolarjev. Od 15. januarja tega leta je Amerika zgubila za 792 milijonov dolarjev zlata; zguba v istem obdobju lanskega leta je znašala 315 milijonov dolarjev.
Adenauer ne zaupa
Angležem
Dne 10. septembra se sestanejo v Londonu ministrski predsedniki vseh držav, ki sestavljajo V. Britansko državno skupnost, da bi se posvetovali, pod kakšnimi pogoji naj Velika Britanija pristopi k Evropski gospodarski skupnosti in kako naj zavaruje koristi posameznim državam Britanske skupnosti. Dolgotrajna in včasih mučna pogajanja med Veliko Britanijo in vodstvom Evropskega skupnega trga za pristop Velike Britanije so pokazala, kako velike težave in ovire so se pojavile na tej poti. Na Angleškem se jači odpor proti pristopu Velike Britanije. To razpoloženje je še bolj utrdil naj novejši nastop kanclerja Adenauerja, ki je v svojem razgovoru s predstavnikom nemške televizije dejansko zavzel neprijazno stališče nasproti Veliki Britaniji. V glavnem je povedal, da Zahodna Nemčija, ne želi, da bi Velika Britanija pristopila tudi k politični zvezi zahodnoevropskih držav; nima pa nič proti njenemu pristopu k Evropski gospodarski skupnosti.
Kancler Adenauer je v razgovoru obžaloval, da je nastop belgijskega zunanjega ministra Spaaka zavlekel dozorevanje ustanovitve Evropske politične zveze; sicer je Spaak, ki je prvotno zahteval, da mora prej Velika Britanija pristopiti k Evropskemu skupnemu trgu, to svoje gledišče revidiral, ni pa znano, kaj zahteva Nizozemska. Poleg Velike Britanije želijo pristopiti k Evropski gospodarski zvezi Norveška, Danska, Islandija in Irska, kar pomeni, da bo po pristopu teh držav v EGS 11 držav. Vprašanje glasovanja članic v Evropski gospodarski zvezi ne bo delalo preglavic niti po pristopu omenjenih držav, toda ko bi vse te države pristopile tudi k Evropski politični zvezi, bo položaj drugačen. V političnih zadevah bo vsaka hotela uveljaviti svoje gledišče. Zato je kancler prišel do zaključka, da bi bilo bolje, da bi Velika Britanija pristopila samo k Evropski gospodarski skupnosti, ne pa k politični evropski zvezi. Očitno se kancler Adenauer boji angleškega vpliva v novi zahodnoevropski politični zvezi.
Dr. Adenauer je tudi izjavil, da je omenil, da je predsednik MacMillan 17. julija v poslanski zbornici izjavil, da ni rečeno, da bo Velika Britanija pristopila k politični zvezi, ako pristopi h gospodarski skupnosti. Ker so njegovi ministri bili drugačnega mnenja, je Mac-Millan 21. julija pisal Adenauerju; v tem pismu je branil nasprotno gledišče, to je, da želi Anglija pristopiti tudi k politični zvezi.
O politični evropski zvezi juniji) je dejal, da je nujno potrebna ker Rusi spoštujejo samo silo. Sploh ne smemo pri o-bravnavanju teh vprašanj pozabiti na Hruščeva. Dr. Adenauer je dodal, da že pri gospodarskih pogajanjih nastajajo velike težave, ker posamezne države članice branijo svoje koristi v okviru Evropske gospodarske zveze; tako nastajajo tudi za Zahodno Nemčijo ovire v zvezi z zaščito koristi nemških tovarn tkanin in nemškega kmetijstva.
Ker so Adenauer jeva izvajanja izzvala v angleški javnosti veliki nerazpoloženje, jih je zunanji minister dr. Schroeder, pristaš liberalne stranke, skušal popraviti ter je v svoji izjavi zastopal drugačno stališče kakor dr. Adenauer.
Tudi Aystrijci_ živijo čez mero?
Uspešna obramba šilinga
Dnevni kakor tudi strokovni tisk je posvetil najnovejšemu mesečnemu poročilu Avstrijskega instituta za proučevanje gospodarstva izredno pozornost. Poročilo namreč vsebuje ne samo običajni pregled konjunk-turnega gospodarskega položa ja, temveč tudi izraža mnenje instituta o prizadevanju avstrijske vlade, da bi zavrla inflacijske težnje in zagotovila u-staljenost cen. Institut navaja podrobne podatke o konjunkturi v proizvodnji, pa tudi o socialnem položaju, kakor na primer o zaposlenosti ,ter priznava, da so dosedanji ukrepi vlade vsekakor dosegli določe ne uspehe; hkrati pa opozarja, da se vlada ne sme vdajati ilu zijam, kajti obstajajo še pojavi, kakor na primer naraščajoča likvidnost, na katero mora biti vlada še vedno pozorna, da bi se zopet ne ustvaril v gospodarstvu položaj, ki bi pospešil težnjo za inflacijo.
Dosedanji ukrepi in priporočila vlade in raznih javnih organov so pomirjevalno vplivali na napetost, ki je nastala med proizvajalci in delodajalci sploh na eni strani ter delavci oziroma nameščenci na drugi. Res je sicer, da vlada na delovnem trgu še napetost, a na drugi strani mora proizvodnja računati s popuščanjem povpraševanja. Skrbeti mora za razpečevanje blaga. Če skušajo presoditi položaj na daljši rok, niso sadovi dosedanjih prizadevanj za gospodarsko ustaljenost še popolnoma varni. Ugoden gospodarski razvoj v Zahodni Evropi daje avstrijskemu gospodarstvu še nove in nove
pobude. Institut opozarja, da letos ni nastopilo običajno sezonsko znižanje cen.
Položaj na delovnem trgu je še vedno ugoden, število zaposlenih, na katerega ugodno vpliva sezona, se je dvignilo za 20.200 (v prejšnjem letu za 21.000) ter je doseglo 2,374 400. Hkrati se je za približno 1000 zmanjšalo število tistih, ki išče jo delo, in znaša danes 32.900.
Industrijska proizvodnja se je meseca maja in aprila dvignila samo za 1% v primeri z lanskim letom, naproti proizvodnji v prvem tromesečju leta 1961 pa se je povečala za 4% Med 23 raznimi panogami, ki jih je obdelal institut, se je proizvodnja skrčila v 12 panogah, povečala po samo v 11.
V	celoti je proizvodnja kapitalnih dobrin nazadovala za 5% v primerjavi z lanskim letom, zmanjšala se je tudi proizvodnja trajnih potrošnih dobrin.
V	trgovini na drobno je promet v mesecu juniju narastel za 6 odsto, lani za 4 odsto, zunanja trgovina še vedno napre duje; kakor navadno je v tej sezoni izvoz popustil, in sicer v juniju za 134 milijonov šilingov (5 odsto) bolj kakor v tem času lanskega leta, vendar je dosegel 2.716 milijonov šilingov ter je prekosil lanskega za 2 odsto. Uvoz je popustil za 60 milijonov šilingov. V primerjavi z lanskim letom je bil uvoz za skoraj 7 odsto večji.
Meseca junija se je denarni obtok povečal za 1.461 milijonov šilingov (lani za 438) in meseca julija za nadaljnjih 1691 mil. (lani za 1.091 mil.).
Avstrije v dežele Evropskega skupnega trga dvignil za 31 odsto, izvoz v države Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) za 80 odsto in izvoz v druge države za 78 odsto. To je vsekakor lep uspeh. Prav tako se dvigajo dohodki od turizma ter prispevajo k uravnovešen ju plačilne bilance. Rezerve v zlatu in devizah znašajo danes 23,7 milijarde šilingov.
Celotna slika avstrijskega gospodarstva torej ni mračna; vendar je bilo potrebno zaviranje, da bi Avstrija lahko prenesla udarec, ki ga zanjo predstavlja uvedba Evropskega skupnega trga. Zato je vlada pričela nadzirati cene in pospeševati štednjo, hkrati pa je tudi sprostila uvoz.
IZVOZ ŠVICARSKIH UR POVEČAN
V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je izvoz švicarskih ur v tujino močno povzpel ter je prekoračil vrhunska števila iz leta 1957. Povprečno so Švicarji od meseca januarja izvozili na mesec po 3,475.984 ur, medtem ko je povprečen mesečni izvoz v lanskem letu (v prvem polletju) znašal 3,060.849 ur.
Kaj meni Francoz
Jean Roman je z Dunaja za pariški list Le Monde, in sicer za gospodarsko finančno izdajo, napisal daljši dopis o «obrambi šilinga«, v katerem navaja zanimive podatke o gospodarsko-socialni politiki avstrijske vlade ,pa tudi o razpoloženju v avstrijski javnosti.
V	uvodu omenja dopisnik socialne spore med delodajalci in delavci, pa tudi med državo in državnimi nameščenci. Stavka v železarski in strojni industriji v mesecu maju, ki je trajala en teden, je bila ena izmed največjih; junija in julija so stavkali nameščenci in delavci v raznih industrijah, pa tudi zaposleni v gradbeni dejavnosti; veliko stavko poštnih u-službencev so komaj preprečili dan pred začetkom.
Povprečna plača dunajskega delavca je bila maja 1962 za 9,3 odsto višja kakor pred enim letom; danes prejema delavec o koli 2.000 šilingov na mesec (50.000 lir). Kmetje si s svo;e strani prizadevajo ,da bi dosegli zvišanje cene živilom, pivu varne so zvišale ceno piva in že pol leta sta si v laseh dunajska zdravniška zbornica in bolniška blagajna, ker zahtevajo zdravniki 50 odstotno poviša nje honorarjev. (Zdaj zna*a honorar za bolnika v treh mesecih okoli 933 lir) Sicer si vlada prizadeva, da bi dosegla u-stalitev plač in cen.
V	svojih polemikah skušajo listi obeh strank, ki sta na vladi (krščanskih demokratov ir, socialistov) nekoliko dramatizirati gospodarsko socialni polo žaj. Približujejo se namreč nove volitve (18. novembra). O-bramba šilinga bo ena izmed glavnih propagandnih točk med volitvami in s tem v zvezi ustalitev valute, blokiranje cen in plač ter proračunska disciplina.
Kakšen je pravzaprav gospodarski položaj Avstrije, se vprašuje dopisnik. Vznemirljiv gotovo ni. Vsekakor pa se pribli-
žuje trenutek, ko bodo ljudje morali plačati za grehe v preteklosti. K bontonu sodi, da Avstrijec danes živi čez mero v primerjavi s svojimi dohodki. Sredi Dunaja je zaradi neštevila motornih vozil prav tako težko voziti kakor po velikin prestolnicah zapada. Čeprav je zdaj zaradi atentatov na Južnem Tirolskem potreben vizum za prestop avstrij sko-italij anske meje, čakajo na obmejnih blokih dolge vrste Avstrijcev, ki potujejo v Italijo.
Po svoji razkošnosti ne zaostajajo velike trgovine na Kaerntnerstrasse za magazini v Parizu in Londonu, Polna zapo slitev je zajamčena z graditvijo cest, jezov, stanovanjskih h is itd., ki jo finansira država iz svojega proračuna. Povpraševanje po delovni sili je tako ve liko, da Avstrija zaposluje tudi španske delavce.
Življenjski stroški so se v primeri z lanskim letom povišali za 6,5 odsto, toda ta podatek ne upošteva podražitve nuj no potrebnih živil, ki je nastopila med tem časom. Cena stanovanj v solastništvu (kondominiju) se je v 10 letih povišala 10-krat in znaša danes 50.000-
100.000	šilingov za vsak prostor. Cene skačejo vzporedno z ve Čanjem državnega proračuna in z naraščanjem denarnega obtoka.
Leta 1955 je bilo v obtoku 24.426 milijonov šilingov, danes znaša obtok 38.029 milijonov, kar predstavlja povečanje za okoli 55 odsto. Državni proračun je predvideval leta i958 41,4 milijarde šilingov izdatkov, letos pa so se izdatki dvignili na 53,9 milijarde šilingov, to je za 30 odsto v primeri z letom 1958; če bo polni zaposlitvi u-strezal primerni gospodarski razvoj, ne predstavja takšpn današnji razvoj sicer nič vznemirljivega.
Res je, da zunanja trgovina in turizem ne čutita negativnm posledic tega razvoja. Med letom 1958 in 1961 se je izvoz iz
Angleška publicistinja Nora Beloff se je po sedemmesečnem bivanju v Združenih ameriških državah vrnila v London in za tednik »Observer« opisala svoje vtise o gospodar-sko-socialnih posledicah ameriškega oboroževanja. Iz tega o-pisa bomo povzeli njene bistvene izsledke.
Oboroževanje je popularno
Na nobenem drugem področju ne vzbuja Kennedyjeva politika tako malo odpora kakor prav na vojaškem. Visok proračun za vojaške izdatke je v Združenih ameriških državah neizmerno popularen. Močna vojaška obramba je važna točka v političnem programu Amerike. V Evropi ne obstaja tako vztrajno prizadevanje v tem pogledu. Tako na primer si MacMillan prizadeva, da bi zgradil most do Moskve; določena manjšina v Evropi zahte va celo enostransko razorožitev — takšna manjšina je tudi v Angliji — ali celo prelom z zahodno vojaško zvezo.
V Združenih državah se oglaša med državljani samokritika, ki zahteva še več orožja ali še bolj težko orožje in očita vladi, da je preveč pomirljiva, čeprav je Kennedyjeva vlada v enem samem letu izdatke v vojaške namene povečala za večjo vsoto, kakor znašajo celotni vojaški stroški Velike Bri-
Topove ali maslo?
Kaj je videla Nora Belolt v Ameriki
tani j e in Francije v enem letu. Nora Beloff sicer ne more sprejeti sovjetskega očitka, da Američani izzivajo vojno, vendar je ugotovila, da se povprečni Američan veseli tekme v oboroževanju in da je ponosen na tehnične in znanstvene pridobitve Amerike na tem področju. Ljudje se ne vprašujejo, ali bodo ZDA lahko vzdržale oboroževanje, pač pa se vprašujejo v strahu, ali bodo razorožitev lahko prenesle. V Sovjetski zvezi državljani še izbirajo med topovi in maslom — in Hruščev je nedavno pripomnil, da se bodo odločili za topove — v ZDA pa so se državljani privadili, da pričakujejo od države topove in maslo: na eni strani povišanje stroškov za obrambo, ki naj prinese večjo zaposlitev in boljše zaslužke, na drugi strani druga alternativa, popuščanje v oboroževanju in upadanje gospodarske konjunkture. Seveda ne smemo te primerjave razumeti dobesedno, kajti v Ameriki ne bo primanjkovalo kruha tudi v primeru gospodarskega mrtvila; pšenice ie namreč toliko, da jo vlada lab ko deli ljudem v pomoč.
Vojne so ustvarile
gospodarsko konjunkturo
Povezava med velikimi izdatki v vojaške namene in gospodarsko blaginjo sega v čase, ki se jih Američani lahko še spominjajo. Kljub vsem zasilnim ukrepom predsednika Roosevelta v času «New Deala« se je ameriško gospodarstvo po krizi okoli leta 1930 dvignilo iz mrtvila šele s konjunkturo (boo-mom), ki je nastopila med drugo svetovno vojno. Lažjemu gospodarskemu nazadovanju okoli 1. 1950 so napravila konec «dobra korejska leta», kakor pravijo v Kaliforniji in Ohiu. (Korejska vojna od leta 1950 do 1953). Upadanje poslov s prodajo letal, ki je nastopilo po korejski vojni, so Američani prebrodili s prehodom na izdelovanje raket. Nenadno mrtvilo, ki je nastopilo v razdobju 1959-60 je bilo mogoče premagati s konjunkturo, ki se je pojavila zadnje poletje in ki ji v Ameriki pravijo «berlinska iz-obilica« (zaostritev mednarodne napetosti zaradi berlinske i krize).
Oboroževanje
iz strateških potreb
Kennedyjeva vlada je pospešila utrjevanje vojaške sile v miru, ni bila pa sama začetnica te politike. Američani se niso odločili za politiko oboroževanja iz gospodarskih potreb, pač pa, ker je takšno politiko zahtevala moderna strategija. V času, ko se izdelujejo medcelinske rakete, ni bilo mogoče odlašati z oboroževanjem do začetka spopada. Ko pa se je začela tekma v oboroževanju, je izpopolnjevanje vojaške moči pričelo postavljati svoje neizprosne zahteve.
Vojaški proračuni v ZDA so se pričeli dvigati po korejski vojni ter so se večali leto za letom za časa predsedstva gen Eisenhowerja, čeprav niso bili temu primanjkljaji v državnem proračunu ljubi in je bil sam nezaupljiv glede novih vojaških idej. Značilno je, da je Ken-nedy stopil v volilno borbo z geslom in očitkom, da so re publikanci preveč stiskali in premalo skrbeli za učinkovito narodno obrambo; proračun za 1 vojaške izdatke se poveča vsa-
ko leto za nič manj kakor 10 milijard dolarjev čez proračun iz leta 1960. Več denarja gre hkrati za tradicionalno (navadno) oboroževanje in za jedrsko orožje, število divizij, pripravljenih za borbo, se je po večalo od 11 na 16 in 158.000 rezervistov, ki so bili poklicani pod orožje lansko poletje zaradi berlinske krize, so lahko poslali domov, ker so povečali število vojaštva z novačenjem. Ameriška oporišča v Evropi so razširili in so pripravljena, da lahko sprejmejo dodatne divizije; proračun za vojaške izdatke bodo povečali vsaj še dve naslednji leti.
Vsaka izmed raket
lahko ponese atomsko bombo
Izdelovanje dobrih raket zahteva dolgo časa. V ministrstvu narodne obrambe so objavili, da je pripravljenih 51 «Atlasov* in 9 »Titanov« Konec leta 1963 bodo Američani imeli 540 raket I.C.B.M., a konec ;e-ta 1964 1028. Vsaka izmed teh raket lahko nese jedrsko bombo v Sovjetsko zvezo ali na Kitajsko. Pri vsej gospodarski negotovosti si Amerika dovoljuje izdatke za tako drago oboroževanje.
Ni merila, s katerim bi lahko premerili, v kakšni meri vpliva proračun za vojaške namene v
(Nadaljevanje na S. stranij
Tudi smrt ima svojo tehniko
Ze v Prešernovih časih je veljalo: al’dneva ne pove nobena prat’ka. Veljalo je to prej in oo veljalo še za nami; a vendar se človeku zdi, da nas smrt danes bolj preseneča, kakor je ljudi v starih časih. Res je, na življenje smo danes bolj navezani, strokovno bi lahko rekli, da živimo danes bolj intenzivno, zato se nam zdi drznost smrti toliko večja, ko se upa gladko presekati tako polno m bujno življenje. Kako si upa tako kositi, če pa je naša znanost tako napredovala, ko smo poleg zdravilnih rož in trav ter Kneippovih oblivov izdelali še toliko kemično čistih zdravil m ko naši kirurgi tako spretno sukajo nož in škarje na ope: a-cijski mizi, da lahko operirajo tudi že srce in možgane.
Beremo v listih, poslušamo radio in televizijo — nesreča se vrsti za nesrečo, katastrofa za katastrofo, a nočemo spoznati, da je smrt v svoji tehniki piav tako napredovala! Sami ji izročamo svoje izume, ki naj bi nam sicer lajšali in podaljšali življenje. Na motorju tekmujemo s časom, ga nervozno izkoriščamo in uporabljamo do zadnje minute; drvimo po zemlji, v zraku in v vesolju, a smrt nenehoma leti za nami in to mnogo hitreje, kakor sami mislimo. Ce pospešimo «tempo*, ga pospeši tudi ona. S svojimi tehničnimi izumi in naglim napredkom postavlja človek hkrati svoje življenje še v večjo nevarnost. Kočija je lahko ubila enega človeka, vlak iih ubije 'JO do 50, letalo pa vse, ki so se mu zaupali.
Tako mora tudi biti, da se ohrani ravnovesje med življenjem in smrtjo, sicer kam bi z milijardami ljudi, ki jih bo trer ba pokositi, da bodo nove milijarde lahko živele.
Napredek v tehniki in znanosti vnaša v odnose med življenjem in smrtjo še drugo posebnost. Smrti je koso tako i-menitno sklepal, da seče kakor kosec v jutranji zarji travo, ki jo še rosa drži pokonci. Odse-če zares, v celoti, popolnoma. Če drviš z avtomobilom 120 km na uro ali režeš zrak na reaktivnem letalu s 1000 kilometri na uro ter samo en vijak odpove, ne bo ne lahko ne težko ranjenih, temveč kronika bo govorila samo o mrtvih. Polovičnih izidov ni. Pri vstopu v letalo se zaman oziraš naokoli po padalu, ki bi ti bilo v spodbudo, kakor rešilni pas na stropu ladijskega krova. Niti iskre upanja, da se lahko rešiš, četudi z zlomljeno hrbtenico.
Polovičnih rešitev ni več. Po vodi našega življenja, ki smo si jo sami tako razburkali, plava čedalje manj rešilnih bilk. A brez, te iskrice u-panja, kdo naj še živi? Morda pa vseh rešilnih bilk današnji človek ne vidi?
človek je res čudno bitje. Vidi, da mu je danes smrt povsod za petami in da njegovo življenje postaja vedno bolj riskant-no, da seka smrtna kosa vedno ostreje, da gre danes spričo velikega napredka v tehniki skoro povsod zares, za življenje ali smrt, a je sam ostal malenkosten! Malenkosten nasproti samemu sebi, proti sosedu in proti skupnosti, v svojem zasebnem in javnem življenju. Atomsko orožje postavlja na kocko življenje vsega sveta, odgovorni politiki in oblastniki ne privoščijo sosedom oziroma drugi narodnosti niti župana v zadnji kraški vasi.
Prav bodo imeli modroslovcl in pridigarji, ko pravijo, da je človek hitreje napredoval v znanosti in tehniki kakor v morali.
- Ib -
—(IŠKI PODPREDSEDNIK V RIMU. V torek je pmetel v Rim podpredsednik Združenih ameriških držav Lyndon Johnson. Razgovorom z ameriškim podpredsednikom pripisujejo v političnih krogih veliko važnost zaradi položaja Italije v Atlantski zvezi pa tudi zaradi precejšnje napetosti, ki je nastopila v zadnjem času v zvezi z berlinskim vprašanjem. Johnson se je ustavil v Rimu na poti iz vzhodnih držav Sredozemlja, in sicer iz Libanona, Irana, Turčije, Cipra in Grčije. Italija hoče ohraniti svoj vpliv na področju vzhodnega Sredozemlja. Gb prihodu je Johnsona pozdravil poleg zunanjega ministra Piccionija tudi predsednik vlade Fanfani. Uradno poročilo pravi, da so razgovori potrdili solidarnost obeh držav glede važnih mednarodnih vprašanj. Obe državi nameravata sodelovati pri raziskovanjih v vesolju.
NOVA POLEMIKA O VPRAŠANJU PODRŽAVLJENJA E-LEKTROINDUSTRIJE. Rimski parlament nadaljuje z razpravo o podržavljenju električnih podjetij v Italiji. Nasprotniki' po-državljenja se še vedno močno upirajo in skušajo razpravo zavleči. To priložnost bi radi zopet izkoristili liberalci, ki so pristaši neomejene zasebne pobude v gospodarstvu. Kot zagovornik podržavljen j a nastopa v javnosti tudi minister za zunanjo trgovino Preti, ki je sicer pristaš socialdemokratske stranke. Razpravo o podržavljenju bi morali zaključiti že do 12. septembra, nakar bi se lotil tega vprašanja senat. Oktobra čaka rimski parlamet že druga važna razprava, to je o državnem proračunu 1962/63.
POMEMBNA SPREMEMBA V OBČINSKI UPRAVI NEAPLJA. Z glasovi krščanskih demokratov, liberalcev in monarhistov ie bil izvoljen za neapeljskega župana prof. Vincenc Palmieri, pristaš krščanskih demokratov. Sami krščanski demokrati nimajo večine. Občinska uprava je v rokah krščanskih demokratov, kajti v njej ne sodelu jejo druge stranke. V občinski upravi, ki je bila dolgo let v rokah znanega brodarja Laura, je torej nastal popolnoma nov položaj. Lauro je sicer monarhist.
OB OBLETNICI KONFERENCA NEVEZANIH DRŽAV. Dne 1. septembra je poteklo leto, odkar je bila v Beogradu znamenita konferenca nevezanih držav. Državni tajnik za zunanje	zadeve	Koča Popovič	je
ob obletnici izjavil, da	je	zu-
nanji svet v začetku pokazal sicer nerazumevanje za konferenco, pozneje pa je spoznal, da ni šlo morda za umetno potezo	nekaj	državnikov	in	dežel,	temveč	da je bila	konfe-
renca nujna potreba mednarodnega življenja in da je u-strezala globokim težnjam narodov in delovnih množic. Na konferenci ni bil ustanovljen tretji blok — tega so se nekateri bali čeprav sami pripadajo blokom — pač pa je prišlo do tesnejšega sodelovanja večjega števila dežel. Tako se je uveljavila politika nevezanih držav kot bistven činitelj krepitve miru na svetu.
BEN BELA HOČE ZAVLADATI V Alžiru še ni položaj popolnoma razčiščen, čeprav je Ben Bela javno ukazal svojim četam, naj za vsako ceno zasedejo Alžir, glavno mesto Alžirije. Dodal je, da predstavlja političen urad edino pristojno oblast v Alžiriji. Ben Bela je proti temu, da bi politična o-blast prešla v vojaške roke, hkrati pa nastopa tudi proti vodstvu osrednje sindikame organizacije. Med vojaštvom, ki simpatizira z Ben Belo in vojaškimi oddelki, ki so na stra ni drugih alžirskih voditeljev, je prišlo do pravih bitk. V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da pride vendar do posredovanja med političnimi vouitelji. Vsekakor ne kaže, da bo Ben Bela v bistvu popustil Odklonil je menda tudi posredovanje Belkasema Krima in Budiafa. štiri vojaška okrožja so na strani Ben Bele, ki je ustanovil ljudsko vojsko. V sredo je prišlo do premirja med Ben Belo in polkovnikom Hasanom, ki poveljuje IV. okrožju in nasnrotuje Ben Beli.
U TANT POSREDUJE. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant ae je po obisku raznih evropskih držav ustavil tudi na Dunaju. Na tiskovni konferenci je omenil, da sta s Hruščevom govorila tudi o berlinskem in nemškem vprašanju pa tudi o možnosti, da bi Sovjetska zveza sklenila z Vzhodno Nemčijo ločen mir. Po njegovem mnenju bi razprava o berlinskem vprašanju pred OZN ne imela nikakšnega haska, pač pa naj se to vprašanje reši med štirimi velesilami.
tU-2> ZOPET STRAŠI. Rusi so veliko ameriško letalo tipa «U-2» opazili nad mestom Juž-no-Sahsiinsk na otoku Sahalin. Letalo je devet minut letelo nad sovjetskim ozemljem. Sovjetska vlada je izročila ameriškemu poslaniku oster protest, češ da gre za nevarno izzivanje. Kennedy je zvečano izjavil meseca januarja, da je dal ukaz. da letala «U-2» ne smejo več vzleteti ob sovjetski meji. Američani so priznali, da je njihovo letalo letelo nad Saha-linom, vendar trdijo, da je tega bilo krivo slano vreme. Pred 16 jo letalo «U_2», ki ga je vodil pilot Po»ers, in so ga Rusi sestrelili, poveročilo hudo napotit med Ameriko in Rusije. Zasadi »je** je bil pre-
Vino v mednarodni trgovini
Vsestranski uspeh 8. vinskega sejma
LJUBLJANA, septembra i
O letošnjem vinskem sejmu I na Gospodarskem razstavišču v | Ljubljani smo prejeli še naslednje poročilo:
Vinorodna dežela Slovenija j ima prav gotovo vse pogoje, da prireja vsako leto razstavo vin v mednarodnem okviru. Letošnji sejem vin je že osmi po številu prireditev in je trajal od 25. avgusta do 2. septembra. Izredno število razstavljalcev na tem sejmu je pač najboljši dokaz, kako je sejem v tujini upoštevan. Udeležilo se ga je letos skupno 15 držav, vštevši Jugoslavijo, ki so poslale svoje vinske vzorce v oceno. Vina se ocenjujejo po posebnem pravilniku za ocenjevanje vin na mednarodnih vinskih sejmih. Mednarodna ocenjevalna komisija sestoji iz domačih (jugoslovanskih) in inozemskih vinskih strokovnjakov, kar nam jamči za pravilno in nepristransko ocenitev. V letošnji mednarodni komisiji je bilo 7 jugoslovanskih strokovnjakov, iz tujih držav pa po eden iz Italije, Južne Avstralije (Adelaide), Avstrije, Francije, Poljske in češkoslovaške.
Naše bralce, posebno vinogradnike, bo gotovo zanimalo, kako so se pri tem ocenjevanju vin odrezale razne države. Ocenjevalna komisija je razdelila tri vrste kolajn, in sicer zlato, srebrno in bronasto. V oklepaju navajamo število poslanih vinskih vzorcev.
Anglija (12) 1 zlata, 10 srebrnih; Avstralija (61) 16 zlatih, 42 srebrnih in 2 bronasti; Avstrija (59) 17 zl., 32 sr.; Francija (17) 5 zl., 9 sr.; Grčija (3)
1 zl., 2 sr.; Italija (10) 4 zl. 6 sr.; Madžarska (7) 4 zl., 3 sr.; Maroko (15) 4 zl., 11 sr.; Z. Nemčija (115) 25 zl., 81 sr., 1 br.; Nova Zelandija (20) 2 zl., 9 sr., 1 br.; Romunija (34) 19 zl., 15 sr.; Španija (1) 1 sr.; Švica (2) 2 sr.; Turčija (15) 1 zl., 14 sr. in Jugoslavija (379) 76 zl., 229 sr., 41 br..
Skupno je bilo poslanih 750 vzorcev in razdeljenih 175 zlatih, 467 srebrnih in 45 bronastih kolajn.
Poleg vin so bile ocenjene tudi žgane pijače, in sicer so posamezne države prejele:
Anglija (1 vzorec) 1 zlato kolajno; Avstralija (3) 3 zl.; Avstrija (4) 3 zl., I sr.; Irska (1) 1 zl.; Z. Nemčija (4) 4 sr.; Poljska (10) 4 zl., 6 sr., 1 br.; Romunija (6) 2 zl., 3 sr. in Jugoslavija (115) 38 zl., 59 sr., 9 br. in 2 grand prix.
Skupno je bilo 144 vzorcev, ki so prejeli 52 zlatih kolajn, 73 srebrnih, 10 bronastih in 2 grand prixa.
Navedena števila so dokaj zanimiva in nam kažejo raznolikost v kakovosti vin in žganih pijač v raznih državah. Da so bila jugoslovanska vina tako dobro ocenjena, je lepo mednarodno priznanje jugoslovanskim vinogradnikom. Poleg vin in žganih pijač so bili ocenjeni še sadni sokovi, skupno 87 vzorcev iz 7 držav.
Na razstavi so bili tudi razni stroji in pomagala za vinograde, kletarski stroji, črpalke, hladilniki, pasterizatorji, naprave za izmenjavo jonov itd. domačih in inozemskih tvrdk.
Sejemska uprava, ki jo vodi ravnatelj Karel Kušar, je z letošnjim uspehom zelo zadovoljna. Organizatorje in obiskovalce vinskega sejma pa tudi razstav-Ijalce je letos prijetno presenetil obisk predsednika Tita, o katerem ste že poročali, pa tudi velika pozornost tujih diplomatskih predstavništev. Sejem je tudi obiskalo posebno odposlanstvo Slovenskega gospodarskega združenja iz Trsta.
Naj še omenimo, da se je ob letošnjem vinskem sejmu raz-
kinjen pariški sestanek med Hruščovom in Eisenhowerjem.
STRAHOVIT POTRES V IRANU. Nekaj dni po hudem potresu v južni Italiji je v nedeljo ponoči nastal v Iranu (Perziji) strahovit potres, ki je uničil več velikih naselij, nekatera naselja so popolnoma zginila, števila žrtev ni bilo mogoče ugotoviti, računajo pa, da je število mrtvih in ranjenih doseglo vsaj 20.000. Šah je izjavil, da je samo v pokrajini Guein umrlo nad 10.000 ljudi. Z vsega sveta pošiljajo pomoč v Teheran, med državami, ki so poslale pomoč z letali, je tudi Italija.
NOVA POMOČ ŽRTVAM POTRESA. Rimska vlada je na zadnji seji sklenila, da podeli za popravo škode in obnovitev južnih krajev, ki jih je prizadel potres novih 20 milijard lir. Ta denar bo po večini porabil minister za javna dela.
PRISTAŠI ZAHODNONEM-ŠKIH STRANK PO VEROIZPOVEDI. Inštitut za sociologijo na univerzi v Koelnu je proučil volilne rezultate iz leta 1961 — tedaj so volili nov zvezni parlament — ter prišel do zanimivih zaključkov glede veroizpovedi pristašev posameznih strank v deželi Nordrhein - VVestfalen. Pri svojih raziskovanjih je prišel inštitut do zaključka, da je na vsakih 100 pristašev krščan-skodemokratske unije (Adenauer j eve politične skupine) 69 katoličanov, 27 protestantov in 4 pripadniki drugih veroizpovedi. Med 100 pristaši socialistične stranke je 37 katoličanov, 54 protestantov in 9 pripadnikov dragih veroizpovedi; za liberalno stranko (FDP) je glasovalo 38 odsto katoličanov, 57 , odsto protestantov in 5 odsto j pristašev drugih veroizpovedi.
vila po listih živahna polemika o kakovosti vina v prometu, o obdavčenju vina, ki ga še posebno pritiska visoka občinska trošarina, o vzrokih upadanja potrošnje vina in o vlogi gostinstva v Sloveniji.
— om —
Dobra vinska letina v Jugoslaviji
V okviru VIII. -mednarodnega vinskega sejma je bilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani posvetovanje , proizvajalcev, trgovcev in izvoznikov vina v Jugoslaviji. Na sestanku so strokovnjaki ugotovili, da se je površina pod trto v Jugoslaviji skrčila od leta 1959 do leta 1961 od 277.000 na 271 tisoč hektarov. Jugoslavija prideluje zdaj dovolj črnega vina, medtem ko je beiega še premalo. Odkup bi bilo treba v bodoče nekoliko spremeniti, in sicer v smislu, da ne bi odkupna podjetja ocenjevala vina zgolj po njihovih alkoholnih stopinjah, kar spodbuja vinogradnike k gojenju močnejših sort vina; te pa ne ustrezajo okusu potrošnikov.
Na ljubljanskem sestanku so tudi ugotovili, da znaša letna proizvodnja «umetnih» vin v Jugoslaviji po vsej verjetnosti 4000-5000 vagonov. Letošnji pridelek grozdja za vino cenijo strokovnjaki na 86.000 vagonov, to je za 11 odsto več, kakor je bil lanski. V vino bodo predelali 48.735 vagonov grozdja (16 odsto več kakor lani). Po letu 1958 bo to rekordno leto.
Strokovnjaki so tudi povedali, da potrošnja vina v državi stalno pada ter je znašala lani samo 18 litrov na glavo.
MNOGO VINA V AVSTRALIJI
Po najnovejših podatkih iz Camberre bo letos v Avstraliji mnogo vina. Pridelek cenijo na
195.000	ton, to je približno 5.000 ton več, kakor je znašal povprečni pridelek v zadnjih 10 letih.
Amerika uvaža več vina
«Agence Economique et Fi-nanciere» poroča, da je žela uspeh široko zasnovana propaganda med ameriškimi potrošniki za evropska vina, in sicer za francosko italijansko in nemško vino. Američani so se privadili na evropska vina tudi med svojimi obiski v Evropi, zlasti med turistično sezono. Povprečno se je prodaja evropskih vin v Ameriki dvignila. Leta 1955 je delež evropskih vin na porabi vina v Ameriki znašal 5 odst., lani pa je že prekosil 7 odst.; vrednost uvoženega vina je leta 1961 dosegla 45 milijonov dolarjev. V prvem polletju tekočega ieta so ameriški uvozniki uvozili za 3 odst. več šampanjca in drugih penečih se vin, za 20 več namiznih vin, in 20 odst. več vinjaka. Posebno mnogo evropskega vina gre v kraje na zahodni obali Amerike. Na poti, da bi se prodaja evropskega vina povečala tudi v državah Srednjega Zahoda in Juga, je okol-nost, da imajo tod same države monopol v prodaji vina in žganih pijač na drobno in da zaradi tega ovirajo razpečavanje uvoženega vina. Uvoz vina iz tujine ovira tudi visoka carina. Tako je treba plačati za uvoz
šampanjca v ZDA 1,50 dolarja za galono (4,54 litra), na obi-| čajna vina 37V2 stotinke dolar-1 ja na galono in na vermut 26y2 stotinke dolarja.
EST — BO SPREMENIL UREDITEV TRGA Z ŽITARICAMI
Iz Bruslja poročajo, da so se Francozi pritožili proti najnovejši ureditvi žitnega trga med državami Evropskega skupnega trga, ki velja od 30. julija te ga leta. Francija predlaga, naj se spremi zadevni člen 17 tako, da bi se zopet omogočila terminska kupčija z žitom. Zahodna Nemčija podpira ta francoskih predlog. Kmalu po uveljavljenju te nove ureditve so v poslovnih krogih ugotovili, da bi izvajanje tega člena popolnoma odbilo trgovino z žitom med državami Evropske gospodarske skupnosti.
PREVOZ ŽITA V ZAHODNI NEMČIJI POCENJEN
S posebno uredbo je zahodno-nemska vlada znižala tarifo za prevoz žita s tovornjaki, in sicer vsaj količine 15 ton, za 18 odst. Za prevoz manjših količin ostane v veljavi prejšnja tarifa.
Ambulantni avtobus nov izdelek TAM
Karoserijsko podjetje «Karo* serisL iz Maribora je pred kratkim izdelalo novo karoserijo na šasiji A-3000—ambulantni avtobus. Prostorni in hitri avtobus je opremljen s fluorografskim aparatom RR iz Niša, draga polovica avtobusa pa je opremljena z instrumentari j em za zobno ambulanto. Ta posebna izvedba vozila je namenjena za preglede na terenu, tam kjer še nimajo sobnih ambulant in ni fluorografskih aparatov. Ambulantni avtobus A-3000 je velikega pomena zlasti za manjše podeželske kraje, kjer prebivalstvo le težko pride do zobozdravstvenih uslug. V omenjeno sanitetno vozilo, ki ga izdelujejo individualno po naročilu strank, je vgrajen 4-cilindr-ski zračno hlajeni Diesel motor z močjo 85 KS, proizvodnje TAM Maribor.
Nova Tomosova vozila
Po uspehih, ki jih je doma in na tujem doživel Tomosov izvenkrmni ladijski motor «La-mo—05 K», je tovarna Tomos v letošnji sezoni vrgla na trg nov, nekoliko spremenjen in do precej pojačan izvenkrmni ladijski motor «Lamo 06 K». Moč motorja znaša 4 KS. Poganja ga mešanica olja in bencina z razmerju 1:25 (4 odst.).
Vedno bolj se množi zanimanje kupcev za novi tip športnega mopeda «Colibri», ki ga pripravlja tovarna Tomos. Novi moped bo športnega tipa s 49 ccm motorjem; imel bo tri br-zine in po vsej verjetnosti nožne predstave. Moč motorja bo povečana od dosedanjih 2,3 KS na 3-4 KS.
IZVOZ TOMOSOVIH
IZDELKOV
Izvoz izdelkov tovarne Tomos v Kopru se od leta do leta veča za približno 15*20 odstotkov. Računajo, da se bo letos izvoz Tomosovih končnih izdelkov povečal za 35 odsto. Tomos svoje izdelke izvaža na švedsko, Dansko, Nizozemsko, Irsko, pa tudi v Belgijo, Anglijo, Švico in Zahodno Nemčijo.
Anglija zavrača finančno pomoč Neodvisnost v Britanski skupnosti
Že zadnjič smo kratko poročali, da so se dolga pogajanja, ki jih je vodil v Londonu predsednik malteške vlade Borg O-livier za podelitev finančne pomoči, zaključila brez uspeha. Minister za kolonije Sandy je zahtevo po angleški pomoči, s katero naj bi Malta pokrila velik primanjkljaj v državnem proračunu, odbil, češ Malta naj najprej doma napravi red in nato postavi sprejemljive zahteve. Ni dvoma, da minister Sandy pod temi sprejemljivimi zahtevami misli tudi na dr-žavnopravno ureditev Malte, Ki zahteva neodvisnost v okviru Britanske državne skupnosti.
Spričo sedanjega gospodarsko-socialnega položaja na Malti se ta otok sam ne more vzdrževati. Primanjkljaj v državnem proračunu je nujna posledica tega položaja. Na otoku živi
320.000	ljudi, toda rednega zaslužka bi bilo komaj za 250.000 ljudi. Malta ni več oporišče za angleško vojno mornarico v prejšnjem smislu; tudi velike ladjedelnice, ki so prej delale za vojno mornarico, si morajo pomagati v veliki meri tudi z dragimi naročili. Vprašanje je zdaj, kje najti zaposlitev za ljudi brez posla. V ta namen so potrebni veliki krediti. Primanjkljaj v državnem proračunu znaša kar 1,500.000 funtov šterlingov, a za izvršitev petletnega načrta za obnovo gospodarstva bi potrebovali 22 milijonov funtov šterlingov.
Ko je minister Sandy odbil zahtevo po velikem kreditu, je predsednik malteške vlade Borg Olivier sklical tiskovno konferenco in izjavil, da bo Malta v najkrajšem času zahtevala priznanje neodvisnosti, dodal pa je da bi se Malta rada včlanila v
Britansko skupnost. Borg Olivier je bil ministrski predsednik že od leta 1950 do 1955 ter je bil pri zadnjih volitvah izvoljen kot kandidat malteških nacionalistov in nasprotnik voditelja malteških laburistov (delavcev) Mintoffa. Poznavalci razmer pripomoinjajo, da je Olivier lahko zmagal, ker ga je podprla duhovščina; toda ta je to storila ne na podlagi političnega programa, ki bi zahteval odcepitev Malte od Velike Britanije, temveč zato, ker je nasprotna socialističnemu programu D. Mintoffa.
Značilno je, da pripominja «Times» v svojem komentarju o neuspelem zaključku angle-ško-malteških pogajanj, da ne gre na Malti samo za strateške koristi Velike Britanije, temveč vse Atlantske zveze, Times očitno namiguje, naj bi za Malto finančno prispevale tudi Združene ameriške države. Spričo novega orožja, s katerim zdaj razpolaga vojaštvo, kakor hitrih letal in vodljivih raket, nima Malta več takšne strateške važnosti za Veliko Britanijo, kakor jo je imela nekdaj, ko je bila vloga vojne mornarice neprimerno važnejša, kot je danes.
POSOJILO
ZA ELEKTRARNO
BAJINA BAŠTA
Glavni ravnatelj Jugoslovanske investicijske banke Zoran Žagar je izjavil, da so se pogajanja z Mednarodno banko za obnovo in razvoj glede posojila v znesku 30 milijonov dolarjev ugodno zaključila. S tem posojilom bodo finansirali graditev hidrocentrale v Ba-jini Bašti.
QZ153E5S
TEKMA MED FUNTOM ŠTERLINGOM IN DOLARJEM. Na pariški borzi je bil funt šterling pretekli petek šibkejši, v New Yorku je popustil od 2,8027 na 2,8021 dolarja za funt. Pred enim letom je funt šterling padel izpod paritete, ki znaša 2,80 dolarja. Nato se je dvignil na 2,82, in sicer pod vplivom ukrepov prejšnjega finančnega ministra Selwyna Lloyda. Ošibitev funta šterlinga je sezonskega značaja, ker mora Anglija prav zdaj poravnati velike zneske za uvoz surovin. Gotovo je tudi, da se je nolo-žaj dolarja utrdil v zvez' 5 Kenneayjevo izjavo, da vlada ne namerava razvrednotiti dolarja. Skoraj vse devize so popustile nasproti dolarju na newyor-ški borzi. Edino francoski frank se drži. Zlate in devizne rezer ve Francije se še vedno dvigajo. V tednu do 23. avgusta so se povečale za 35 milijonov dolarjev ,teden poprej pa zr 46 milijonov. Tudi v Curihu se je dolar utrdil; njegova cena v švicarskih frankih, francoskih frankih, funtih šterlingih, flo-rintih in belgijskih frankih se je zvišala. Zahodnonemška marka je nekoliko poustila. IZREDNO VISOKA CENA SREBRU
V zadnjem času se na trgu s kovinami čedalje veča povpra sevanje po srebru. Zato je cena zadnje dni dosegla najvišji tečaj v zadnjih 42 letih. V Nevv Yorku je namreč konec prejšnjega tedna stala unča srebra 1,11 dolarja. Spričo tako ugodnega položaja je tudi Mehika pričela prodajati srebro. Strokovnjaki menijo, da bo sedanji položaj lahko še posebno izkoristila Kitajska. Splošno menijo, da znašajo zaloge srebra Kitajske 1 do 1,25 milijarde unč
Tudi na londonskem trgu se je srebro zelo podražilo, in sicer od začetka meseca avgusta za 6V2 penija; zdaj se cena suka okoli l3/i penija. Po srebru povprašujejo Angleži, pa tudi kupci iz Evrope. Domnevajo, da gre tudi za špekulacijo.
Jutri se odpre zagrebški velesejem
Okoli 5.000 razstavljavcev - Italija je močno zastopana
(Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, septembra
V življenju mednarodne gospodarske ustanove ni doba 15 let prav nepomembna, zlasti če gre za dobo najhitrejšega vzpona in najširšega razmaha poslovanja. Če je to razdobje prineslo že številne uspehe, katerim se pridružujejo novi, potem lahko trdimo, da porabljena sredstva in delo niso bila zaman. Pri tem mislimo na Zagrebški velesejem, ki je močno razvil svoje poslovanje komaj v novi Jugoslaviji in ki odpira svojo 63. mednarodno prireditev z optimističnimi upi na uspehe v bodočnosti.
Se enkrat bodo domači in tuji razstavljale! lahko ugotovili, da se je njihovo število povečalo in da se je razširila skupnost držav s štirih celin, ki se sestanejo v Zagrebu, da bi si medsebojno izmenjale plodove svojih rudnikov, njiv in tovarn, čeprav je bil zgrajen en velik in več manjših paviljonov in kljub temu, da so bile razširjene razstavne površine na odprtem, ni mogla uprava velesejma ugoditi vsem tistim, ki so želeli aktivno sodelovati na tej prireditvi. To je najboljši dokaz o zaupanju v čedalje večji ugled in v čedalje močnejšo poslovnost mednarodnega tržišča v Zagrebu.
Sedemintrideset zastav pred vhodom na velesejem, sedemintrideset držav zastopanih v paviljonih in na odprtem prostoru velesejma! Z drugimi besedami: 1.100 jugoslovanskih podjetij na več kakor 84.000 kv.m in 4.000 tujih razstavljalcev na
52.000	kv.m razstavne površine. Med tujimi državami je ena če trtina afriških, od teh pa nastopajo prvič v Zagrebu Etiopija, Gana, Gvineja, Liberija,
Vloga lesa v avstrijskem gospodarstvu
Naš sodelavec, ki si je ogledal celovški velesejem, nam je o najnovejših vprašanjih avstrijskega lesnega gospodarstva poslal naslednji prispevek:
Že prvi pogled na avstrijsko pokrajino nam da misliti, da predstavljajo prostrani gozdovi za to državo vir velikega bogastva. In res pokrivajo gozdovi čez 3 milijone hektarov površine, kar predstavlja 38 odsto vse uporabne površine. Na Koroškem pokrivajo gozdovi nič manj kakor 44 odsto uporabne površine. Od gozda in lesne industrije živi na stotisoče ljudi; izvoz lesa je istočasno poglavitna postavka v avstrijski zunanji trgovini. Leta 1961 je Avstrija izvozila za šest milijard avstrijskih šilingov lesa in lesnih izdelkov, kar predstavlja eno petino vrednosti celotnega izvoza. Nad polovico izkupička lesne stroke je odpadlo na izvoz lesa samega. Po vsem tem je od pravilnega izkoriščanja lesnega bogastva odvisen znaten del avstrijskega gospodarstva.
Danes, ko se Avstrija poteguje za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost, so v nekaterih krogih predlagali, da bi Avstrija odpravila zaporo na izvoz nežaganih hlodov. Znano je namreč, da se danes iz Avstrije izvaža samo žagan ali predelan les, tako da se je po vsej Avstriji in na Koroškem še posebej razvila zelo močna žagarska industrija. Samo na nekaj manj kot tisoč koroških žagah so lani obdelali malo manj kot milijon kubikov (994.000) lesa, od katerega je bilo nad polovico izvoženega v inozemstvo, predvsem v Italijo. Izvoz lesa ustvarja za koroško gospodarstvo nad eno tretjino celotnega deviznega do. toka.
Težnja za odpravo zapore izvoza nežaganega lesa je naravno zbudila pri predstavnikih žagarske industrije, ki bi radi videli ,da bi gospodarska integracija v Evropi prej prinesla odpravo carin in kontingentov in šele potem bi odpravili omenjeno zaporo. Opaziti je namreč, da se v Avstriji izseka več lesa ,kot bi dovoljevale koristi gozda, kljub temu je nasekana količina za potrebe tržišča še
premajhna. Opaziti je sicer, kot v vseh industrijsko razvitih državah ,da potrošnja lesa za kurjavo redno nazaduje in da se razpoložljivost za industrijo veča.
Zadnje čase je Avstrija na lesnem področju, in to predvsem na italijanskem tržišču začutila konkurenco Jugoslavije in vzhodnih evropskih držav; to je še poostrilo krizo ža garske industrije. Odpravo zapore nad izvozom hlodov bi to krizo še povečala, korist od in tegracije pa bi po mnenju istih krogov imele le države, ki tradicionalno uvažajo les. Te bi namreč zaradi znižanih carin na lahek način prišle do surovine, bi jo zato lahko tudi dra-že plačevale kot avstrijska domača podjetja ,ki bi tako zašla v krizo; ta bi prizadela na stotisoče ljudi.
RADO
ZNIŽANE CARINE
ZA UVOZ AVTOMOBILOV
Italija je znižala carino na uvoz avtomobilov iz držav Evropske skupnosti, pa tudi iz drugih. Carina na uvoz avtomobilov iz držav EGS je bila znižana od 22,5 na 20,2 odst., in sicer na vozila do 1500 ccm; carina na uvoz iz drugih držav pa za 38,4 na 34,5 odst.; carina na vozila s 1500 do 4000 ccm je bila znižana od 20 na 18 odst. za države EGS, za u-voz iz drugih držav pa od 34,9 na 31,4 odst. Carina na avtomobile nad 4000 ccm je bila znižana od 31,4 na 28,2 odstotka.
Mali, Nigerija, Sudan in Togo. To je sad miroljubne politike Jugoslavije, ki hkrati tudi po-kazuje, da jugoslovansko gospodarstvo pridobiva čedalje več novih partnerjev. Z nastopom novih držav se znatno razširjajo tudi možnosti za uspešno izmenjavo blaga z vsemi ostalimi udeleženci na sejmu.
Za take, ki morda ne vedo, bi poudarili, da osrednja prireditev jesenskega velesejma v Zagrebu je splošni mednarodni vzorčni sejem, ki obsega vse proizvodne panoge. Za jugoslovansko industrijo je značilno, da bo letos na vseh oddelkih zavzela več razstavnega prostora kakor prejšnja leta. Sama strojna industrija je zavzela dva paviljona z več kot 15.000 kv.m, elektroindustrija je zavzela površino 10.000 kv.m, tekstilna industrija 5.000 kv.m, izdelki lesne industrije pa so razstavljeni v treh paviljonih z več kot 5.000 kv.m površine.
če upoštevamo, da so v Jugoslaviji tudi razne prireditve posameznih industrijskih vej, nam te številke najbolj nazorno dokazujejo, da je zagrebški velesejem najpomembnejša prireditev in tržišče strojegradnje, električne, tekstilne, lesne in druge inrustrije.
Poleg glavne prireditve si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi posebne razstave kakor XI. Teden kože in obutve, Medna rodno razstavo motorjev in vozil, Razstavo jugoslovanskega turizma, Revijp sodobnega oblačenja, Razstavo gospodarskega in športnega letalstva ter Mednarodno razstavo strokovnega tiska (ISIP). Na razstavi letalstva sodelujejo poleg jugoslovanskih podjetij tudi podjetja iz češkoslovaške, Francije, Poljske in Združenih ameriških držav. Praktični poleti z letali bodo na letališču Lučko. Za dobršen del občinstva, zlasti za mladino, bosta najbolj zanimivi razstava avtomobilov in letal, pa tudi turistično naselje šotorov in kamping hišic z u-streznim priborom.
Italija je za to prireditev postavila svoj tretji lasten paviljon, ki ga je projektiral arhitekt Contigiani, zgradilo pa podjetje «Veneta Costruzioni» iz Trsta. Med italijanskimi razstavljale! srečamo tudi velike koncerne kakor Dalmine, Italsider, Terni, Alfa Romeo, Finmecca-nica, itd.
■ ITALIJA NA SEJMU
V	INNSBRUCKU
V	času. od 22. do 30. septembra bo v Innsbrucku 30. mednarodni sejem, ki bo obsegal turizem, kmetijstvo in gozdarstvo in ki se ga bo udeležilo okrog 1100 izvoznih podjetij iz 17 držav. Letos bo prvič nastopil tudi Trst, ki bo na sejmišču postavil svoj lasten paviljon. Kakor vsako leto se bosta sejma v Innsbrucku udeležila tudi Bočen in pa pokrajina Trident . Gornje Paodižje.
Jesenski
dunajski velesejem
V	nedeljo, 9. septembra se odpre na Dunaju 76. dunajski mednarodni jesenski velesejem, ki bo trajal do 16. septembra. Na sejmu sodeluje 2.745 domačih in 2.074 tujih tvrdk iz 22 evropskih držav, iz Japonske, Izraela, Amerike, Južnoafriške unije in Kameruna. Večina tujih razstavljalcev razstavlja v okviru kolektivne razstave svoje drža-
ve. Zanimivo je, da posveča dunajski velesejem posebno pozornost tudi kmetijstvu. Poleg razstave kmetijskih strojev je bila napovedana tudi razstava goveje živine, konj in prašičev, nadalje vrtnarska razstava in razstava «čim boljše seme, tem boljša žetev*. V okvira sejma je tudi razstava «Tehnika v gospodinjstvu». Z bogatim izborom bo zastopana tudi industrija gradbenih in pisarniških strojev ter avtomobilska, tekstilna in živilska industrija.
MANJ ZANIMANJA ZA MEDNARODNI SEJEM V FRANKFURTU
Letos je bil mednarodni sejem v Frankfurtu od 2. do 6-septembra. Udeležilo se ga je 28 držav, katerih podjetja so razstavljala na površini 10.000 kv. metrov, in to v 12 dvoranah in osmih paviljonih, že ia-ni se je število razstavljavcev zmanjšalo za 130; letos pa za nadaljnjih 75. Zmanjšalo se je zlasti število podjetij, tako da zdaj razstavlja samo 581 podjetij iz tujine. Odstotek tuje udeležbe se se skrčil od 25,3 na 23,5%.
Topove ali maslo ?
(Nadaljevanje s 1. strani)
višini 50 milijard dolarjev, kar predstavlja nad polovico vseh javnih izdatkov in vsaj desetino narodnega dohodka, na gospodarski razvoj. Pod orožjem je zdaj 2,500.000 Američanov ih ministrstvo narodne obrambe zaposluje drugi milijon civilistov. Vojna industrija daje kruha nekako dvema drugima milijonoma ljudi; ni pa mogoče ugotoviti, koliko drugih miLjo* nov Američanov služi z dobavljanjem vojski ali s svojmii uslugami vojaškim ustanovam.
Ameriška agencija za razorožitev in nadzorstvo pravi v s”-> jem poročilu, da nekatere ame riške industrije in pokrajine s° odvisne pretežno od naromiS obrambe. Tovarne letal in raket so odvisne od vojske za 93 odsto, ladjedelnice za 60 odsto, a tovarne radijskih aparatov ih komunikacij za 40 odsto V patih ameriških državah — K m-sasu, Washingtonu, New Me tiču, Kaliforniji in Connecticutu — je četrtina do tretjine delov; ne sile zaposlene z vojašk.rn naročili. Deset do dvajset odsto dohodka držav Aljaske Havajev. ter okrajev Kolumbije m Virginije predstavljajo neposredna izplačila ameriške narodne obrambe, in sicer vojaškim in civilnim uslužbencem
Strah pred razorožitvijo
Izdatki vojske v veliki meri prispevajo k visoki živi j eni skl ravni kvalificiranih delavcev. Kdor koli je kdaj obiskal Kalifornijo, Arizono ali Colorado, kjer je močno razvita elektronska industrija, je opazil. kaRO ljudje brezskrbno trošijo denar.
Toda obstaja tudi draga obh tega vprašanja. Ko vo-aštvo ustavi naročila temu ali onemu velikemu podjetju, zajame kriza cela mesta. Ne smemo pozabiti, da v Ameriki še obstajaj? tovarne municije, ki lahko od-poveju delavcu z dvodnevno plačo ali dva dni pred odpustom. Iz tega razloga izvaja prav delavstvo močan pritok na Kongres (parlament) da n® bi črtal vojaških izdatkov. AK0 pride do takšnega črtanja, potem prejmejo poslanci vrsto protestnih pisem iz delavskih krogov, ki se bojijo za svoj zaslužek.
(Nadaljevanje sledi)
Bara
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 30-045 BRZOJAVNI NASLOV* BANKRED
lin iiio't[t> in u plnninei
HOTEL «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
Izkoristite nizke v gostinskih podjetjih
p o h l*z enbhe cene
GORIŠKEGA OKRAJA
Cene pensiona 800 •	146U dinarjev
Vse informacije dobite p n Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči Idrijr. Kanalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri
GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI
fonndolin
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAURIZIO. 1
Na političnem
obzorju
DIŠI PO FAŠIZMU. «11 Popoln Giuliano«, glasilo Krščanske demokracije v Trstu, očita «Cit-tadelli«, humorističnemu tedniku, ki izhaja ob ponedeljkih kot priloga večerni izdaji tržaškega «Piccola», da je pristaš «kvalun-kvizma». Ta list napada rimski parlament, češ da je med poslanci mnogo nesposobnih ljudi, ki sicer niso popolnoma tepci. Poslance ne izbirajo volivci svobodno, temveč jih določajo pravzaprav tajništva strank. «11 Popolo Giuliano« pripominja, da odkriva takšno pisanje ne-voljo industrijskih skupin, ki pritiskajo na javno mnenje; ta nevolja je prišla do izraza prav med razpravo o podržavljen ju električnih podjetij v rimskem parlamentu. Med smerjo dnevnika «11 Piccolo» in «Cittadel-lo» obstaja očitno protislovje, ker dela vodstvo «Cittadelle» na svojo roko. K tem izvajanjem glasila Krščanske demokracije naj pripomnimo, da kaže «Cit-tadella« dosledno nasprotovanje upravičenim zahtevam Slovencev.
TRŽAŠKE OBČINSKE VOLITVE IN VOTIVNA AGITACIJA. V prvi polovici novembra bodo tudi v Trstu kakor v velikem številu občin drugod po Italiji, občinske volitve. Neposredne volilne agitacije na sestankih in shodih še ni, pač pa se posamezne politične skupine omejujejo na pripravo po svojih iistih. Zadnjič smo že omenili članek prof. Seme v imenu komunistične stranke, ki sicer ne dbravnava gledišča slovenskih volivcev glede raznih občinskih vprašanj. Za slovenske glasove se potegujeta »Demokracija)) v imenu Slovenske demokratske zveze v Trstu in «Katoliški glas«, ki nastopa v imenu Slovenske katoliške skupnosti. Oba lista napovedujeta «Slo-vensko listo«, kakršna je že nastopila pri prejšnjih občinskih volitvah pod znamenj en lipe. Po mestu se širi glas, da nameravajo sestavljale! »Slovenske liste« razširiti listo s tem, da bi vanjo vnesli tudi nekatere kandidate, ki niso organizirani v obeh političnih skuninah.
VELIK POMEN VOLITEV ZA SLOVENCE. Upravne volitve bodo na Tržaškem tudi velikega političnega pomena za Slovence. Na zunaj gre samo za odobravanje ali kritiko občinskih zadev, v resnici pa so za nas Slovence tudi upravne volitve velikega političnega pomena; kajti doslej so Slovenci lahko izražali svoje mnenje samo v občinskem svetu, ker je vo-livna geometrija tako prikrojena, da ne morejo priti do besede ne v parlamentu ne v senatu. 11 Popolo Giuliano, glasilo Krščanske demokracije, skuša v prvem volilnem članku prepričati svoje pristaše, da pojde na občinskih volitvah samo za Upravne zadeve in kritizira gledišče tistih političnih skupin, ki hočejo ob tej priložnosti spraviti na dan tudi druge po-litičnoideološke probleme.
MLADINA NA DELU. V Kopru je bil nedavno tri dni mladinski seminar, na katerem so Predstavniki mladinskih organizacij iz treh sosednih držav (Zveze slovenske mladine na Koroškem, Zveze komunistične mladine Italije, Federacije socialistične mladine Italije, Svobodne avstrijske mladine, Mladinske iniciative iz Trsta ter Ljudske mladine Slovenije in Krvatske) razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo narodne manjšine. Ob tej priložnosti so mladinci proučili položaj narodnih manjšin ter njihovo vlogo pri sodelovanju med narodi. V skupni izjavi so ugotovili, da so posvetovanja potekala v ozračju medsebojnega sodelovanja in da so takšna srečanja mladinskih organizacij koristna. Mladinske organizacije naj podpirajo prizadevanje narodnih manjšin, da se o-hranijo in razvijejo. Narodne manjšine naj še v večji meri Postanejo činitelj miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi. V Gorici je bil pretekli teden «tabor slovenske katoliške mladine« iz Goriške in Koroške ter s Tržaškega. Nastopili so tudi mladinski književniki.
- _________ '**“
Naše gospodinje so kmalu dognale, da na novem trgu s sadjem in zelenjavo na debelo, niso vsi dnevi enaki Za zasebnika, ki si misli nabavit i_ maio grozdja ali breskev po nižji ceni, kakor je v mestu, so prvi dnevi v tednu, to se pravi ponedeljek in torek, neugodni, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker se po sobotnem in nedeljskem premoru pošiljke novega blaga ne morejo prikazati tako hitro, in drugič zato ker prodajalci na drobno že zgodaj zjutraj pokupijo najlepše blago za svoje prodajalne. Tudi petek in sobota sta neugodna za zasebnike. V petek, in še manj v soboto, se namreč prodajali na drobno ne spuščajo v velike kupčije, zlasti če gre za hitro kvarljivo blago, ki bi ne moglo '-'preživeti« nedelje. To dobro Vedo tudi trgovci na debelo, ki zato ne ponujajo večjih količin in večje izbire blaga. Najbolj u9odna sta torej sreda in četrtek.
Domačini prodajajo svoje pridelke — sadje in zelenjavo — kar sredi velikega pokritega tržnega prostora, na katerem Pa sta postavila svoj »štab« tudi dva grosista, ki nista mogla Priti v stranske prostore s skladiščem. Grosisti plačujejo od vsakega prostora okoli 350.000 kr na leto (v znesku je všteta Poleg gole najemnine tudi po-raba vode, električne energije,
Draginja v Italiji narašča
im 'Tjufrizetm mi
Podražitev živil in najemnin - Posledice suše
Sami statistični podatki nam seveda ne dajo jasne slike o naraščanju draginje v Trstu in drugod po Italiji. Sestavljale! statistike ne morejo zajeti vseh potrebščin, ki so nujne sodobnemu človeku, hkrati pa ne morejo tako naglo slediti razvoju na trgu, ki ga laže spremljajo gospodinje pri nabavi živil.
Vsekakor tudi statistični podatki priznavajo povečanje življenjskih stroškov. Tako je indeks (pokazatelj) življenjskih stroškov junija letošnjega leta — ako postavimo za osnovo 1 v letu 1938 — znašal za vso Italijo 74,55, kar pomeni, da je v juniju bilo življenje približno 75-krat dražje kakor pred vojno; meseca maja je indeks znašal 74,10. če upoštevamo, da je indeks junija 1961 znašal 70,44, pridemo do zaključka, da se je življenje od lanskega do letošnjega junija podražilo za okoli 5,83 odst. Meseca julija se je položaj še poslabšal kajti indeks je dosegel že 74,90. Podatki za julij so zanimivi; julija lanskega leta je namreč indeks življenjskih stroškov znašal 70,36 in je bil nižji kakor meseca junija lanskega leta. To pomeni, da se je življe-Ije lani od meseca junija do julija pocenilo, medtem ko se je letos življenje od junija do julija podražilo. Letos so življenjski, stroški torej napredovali, in sicer po vsej verjetnosti zaradi škode, ki jo je napravila suša.
Podražitev je zavzela že takšen obseg, da so se zaradi nje pričeli vznemirjati žunani treh velikih italijanskih občin — Milana, Genove in Turina. Na posebnem sestanku bodo vsi trije župani obravnavali tudi to vprašanje. Sodijo ,da spada Turin danes med na j dražja mesta v Italiji. V enem letu so se življenjski stroški povečali za 7,35 odsto. Do tega je prišlo predvsem zaradi podražitve hrane in povišanja najemnin, živila so se podražila zlasti zaradi suše, čeprav turinski župan inž. Anselmetti trdi, da ni bila u-pravičena takšna podražitev, ker imajo kmetovalci okoli Turina sodobne namakalne naprave.
V	Turinu predtavljajo izdatki za hrano povprečno 50 odsto vseh življenjskih stroškov, v revnejših družinah celo 60-70 odsto. Najemnina požre okoli 40 odsto dohodkov povprečne družine v Turinu. Turinski župan je napovedal razne ukrepe za pobijanje draginje, ki pa bodo očitno težko izvedljivi. Občina namerava pospešiti ustanavljanje veletržnic, čeprav se proti njim močno upirajo trgovci. (Tržaški primer je pokazal, da se blago v veletržnicah in samopostrežbah ni pocenilo, prav tako trdijo Ljubljančani, da ni blago v samopostrežbah nič cenejše kakor v drugih trgovinah). Inž. Anselmetti je zagrozil hišnim lastnikom, da jih bo občina obdavčila z večjimi davki, ako ugotovi, da so neupravičeno povišali najemnine.
Skedenjsko železarno bodo modernizirali
Družba «Italsider» bo investirala za modernizacijo in povečanje železarne v Skednju 20 milijard lir. Ministrstvo za trgovinsko mornarico še ni doslej podelilo potrebnega dovoljenja. Tržaški župan dr. Franzil je rešitev pospešil. Kljub temu so že začeli z delom za potrebno kanalizacijo. Zgradili bodo novo visoko peč, kar bo omogočilo trikratno povečanje proizvod- j nje litega železa. Zato morajo povečati tudi naprave za dovoz premoga in rude. Zgradili bodo nov pomol, ob katerem bodo lahko pristajale ladje s to-nažo 35.000 ton nosilnosti. Začeli so tudi s pripravljanjem temeljev za novo topilnico; ti bodo ' segali 30 metrov v globino.
IZMENJAVA
VINSKE RA„ZSTAVE
V	TRŽIČU IN LJUBLJANI
Tržiška vina bodo prihodnje
leto razstavljena na razstavi v Ljubljani, vina iz Slovenije pa bodo razstavljena na prihodnji vinski razstavi v Tržiču.
Pred dnevi so v Ljubljani sklenili sporazum med predstavništvom upravnega sveta zadruge iz Tržiča, ki je bila gost Gospodarske zbornice Slovenije. (Ag. »Italia«),
Glas iz občinstva
Tehnični urad je pokvaril Opčine
Opčine so nekdaj veljale za le-toviščarski kraj. Tržačani so radi zahajali k nam na poletne počitnice, mnogi so si tu postavili tudi vile. Po zadnji vojni pa so na Opčinah naseli okoli 7-8000 priseljencev in zanje sezidali cele vasi. Seveda so se domačini in Tržačani, ki so si na Opčinah zgradili vile, večkrat oglasili proti naseljevanju in graditvi novih množičnih naselij. Prejšnji župan Bartoli je tudi večkrat obljubil, da bo občinska uprava upoštevala te pritožbe in letoviščarski značaj našega kraja, toda v resnici gre po starem naprej. Zdaj še napovedujejo, da bodo openski tramvaj podaljšali do istrskega naselja «Villa Carsia». Tako bo prometa in nemira še več.
Danes bi rad navedel samo en primer, ki je prav značilen, če zaviješ od »križišča smrti« (kjer se križata sežanska in avtomobilska trbiška cesta) na levo, zagledaš v Doberdobski ulici malo pred begunskim naseljem nekih 20 metrov dolgo novo lopo, ki je sicer »spucana« m pobarvana, a popolnoma zapira pogled po vrtovih, človek se vprašuje, kako je mogel občinski tehnični urad podeliti gradbeno dovoljenje za takšno zgradbo? Neki podjetni gradbenik, ki se je priselil od morja, je kupil tam zemljišče z vilo in pred to tik ob cesti sezidal omenjeno lopo. V njej naj bi bil nekakšen bazar, razdeljena je namreč na pet prostorov, v katerih naj bi bilo pet trgovin. Gre torej za zgraditev iz gole špekulacije. Izza vile gradi lastnik še dve stanovanjski hiši, ki jih menda namerava prodati po stanovanjih (v kondominiju). Celotna slika tega kraja je zdaj popolnoma pokvarjena.
L. T.
PROSLAVA OBLETNICE BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Odbor za proslavo bazoviških žrtev je na obletnico ustrelitve štirih bazoviških žrtev Bidovca, Miloša, Valenčiča in Marušiča v četrtek položil venec na grob na pokopališču pri Sv. Ani. Navzoči so bili zastopniki raznih političnih in odporniških organizacij ter številno občinstvo, ki so položili na grob štirih junakov mnogo cvetja.
V nedeljo, 9. t.m. pa bo ob 15.30 pri spomeniku v Bazovici spominska proslava
Nova ladja v Tržiču. V tržiški ladjedelnici so te dni izročili ladjo »Mario Z.» družbi »Societa Sarda di Armamento«, za katero je bila ladja zgrajena. Gre za
35.000	tonsko tovorno ladjo za prevoz blaga v razsutem stanju. »Mario Z.» je takoj odplula za Baltimore, kjer bo natovorila rudnine za Italsider.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» je 28. avgusta prispela v Monrovio, odtod pa je nadaljevala pot v Takoradi, Temo, Some in Lagos, kjer jo pričakujejo 20. septembra; motorna ladja »Bohinj« je 27. avgusta odplula iz Dakarja za Reko, kjer bo pristala 8. septembra in nato nadaljevala pot v Koper in Benetke; motorna ladja »Bovec« je v Buenos Airesu, od koder bo krenila 18. septembra proti Sredozemlju in Jadranskemu morju.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Proga Jadransko morje-Indija-Pakistan Učka 10.9, Dinara 30.9, Lika 25.9
Proga Jadransko morje - Indo-
Nastop novega ju gosiovanskega generalnega konzula
V ponedeljek je prispel v Trst novi jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba. Na meji pri Fernečah sta ga pričakovala konzul A. Olujič in vicekonzul S. Kovačič z jugoslovanske strani, v imenu italijanskih oblasti pa poveljnik obmejne policije dr. Pattari-no in carinski inšpektor.
K njegovemu življenjepisu, ki smo ga objavili v zadnji številki .dodajamo še naslednje podatke: Novi generalni konzul se je rodil v Trstu leta 1914; slavistiko je študiral v Jugoslaviji. Udeležil se je kot prostovoljec vojne v Španiji in narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji ter je nosilec partizanske spomenice 1941. Od leta 1945 do 1947 je bil tajnik jugoslovanske delegacije v Italiji, nato pa dve leti svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. Kakor smo že o-menili, se je uveljavljal tudi kot publicist ter je postal ravnatelj »Slovenskega poročevalca« in pozneje »Dela«.
Novemu diplomatskemu predstavniku Jugoslavije želimo, da bi njegovo delo obrodilo bogate sadove za državo, ki jo predstavlja, pa tudi v prid Slovencev v Italiji. To delo v naš prid mu omogoča londonski sporazum, ki je zajamčil narodnostne pravice Slovencem na Tržaškem in ga je podpisala tudi Jugoslavija, na drugi strani pa mu ga bodo olajšali dobri diplomatski in gospodarski odnosi med sosednima državama ; saj ti odnosi že v marsikaterem pogledu ugodno vplivajo na položaj naše narodnostne skupine v Italiji.
Seminar o primerjalnem pravu. Mednarodna fakulteta za pouk primerjalnega prava je priredila Seminar o razvoju te vede v Trstu in Ljubljani. To je drugi seminar za prvim v Helsinkih. Po otvoritvi na tržaški univerzi so udeleženci odpotovali v Ljubljano, kjer ostanejo do nedelje. Nato se bodo predavanja na tržaški univerzi nadaljevala do 23. septembra. Predavali bodo strokovnjaki z vsega sveta; sledilo jim bo 90 slušateljev iz 22 držav, med temi sedem iz Jugoslavije.
DESETLETNICA SLOVENSKE MATURE. Preteklo soboto so se v znani svetoivanski gostilni «Suban» zbrali bivši sošolci in sošolke, ki so maturirali na slovenski gimnaziji v Trstu v šolskem letu 1951/52. Na »desetletnico« je prišlo 12 slavljencev in slavljenk, to je samo polovica takratnih maturantov, ker so ostali razkropljeni po svetu. Prisotni so bili tudi trije profesorji (L. Abram, Tominc in V. Beličič). Zbrani
nezija - Daljni vzhod Lika 35.9
Proga Jadransko morje . Japonska Lika 25.9
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv Romani j a 20.9 Proga Jadransko mo'ie - Severna Evropa Pula 5.9, Frano Supilo 21.9
Jahto «Elettro» bodo preuredili v muzej. Vlačilec »Rezač« je privlekel v ladjedelnico Sv. Roka poškodovano jahto »Elet-tra», na kateri je Marconi delal svoje slovite poizkuse z brezžično telegrafijo. Jahta ima za seboj burne čase. Sedaj ji je okoli 50 let. Najprej je bila zasebna last avstrijskega nadvojvode ter se je imenovala «Rowen-ska»; po prvi svetovni vojni so jo zaplenili Angleži ter jo nato izročili izumitelju Marconiju. Leta 1938 je ladjo kupila italijanska vlada, toda Nemci so jo rekvirirali in jo namenili spremstvu raznih prevozov. Januarja 1944 jo je na taki vožnji v bližini Zadra torpedirajo ameriško letalo. Zdaj bodo ladjo popravili, nato jo bodo odpeljali v Rim, kjer bo služila kot plavajoči muzej.
so si najprej izmenjali nekaj bodrilnih besed, nato so začeli obujati spomine na »srečna« leta. Prisotni so sklenili, da se zopet snidejo na petnajstletnici. To je prvi »razred«, ki je obnovil lepo tradicijo praznovanja desetletnice mature, čeprav je do leta 1951/52 maturiralo na slovenskih šolah v Trstu že več letnikov. Zato je toliko bolj pomembna zamisel g. Abramove, da bi čez leto dni, ko bodo dokončali novo slovensko šolo pri Sv. Ivanu, povabili na skupno snidenje vse bivše dijake in dijakinje slovenskih srednjih šol v Trstu.
PETDESETLETNICA MATURE. Te dni so v Zagrebu maturanti hrvaške gimnazije v Pazinu, ki so dovršili srednješolski študij pred 50 leti, prazno-vavli 50 letnico mature. V Pazinu je študiralo tudi več Slovencev, pa tudi med profesorji so bili Slovenci, kakor ravnatelj Kos, dalje profesorji Prijatelj, Pregelj, Burger in Brolih. Med slovenskimi maturanti pred 50 leti so bili Hrovatin, Kogoj in Lovrečič.
Upravne volitve v Trstu 11. novembra
Upravne volitve v občinski svet bodo v Trstu 11. novembra.
Nove ure na zvonikih. Na svoji zadnji seji je občinski svet sklenil zaprositi Tržaško hranilnico za posojilo 6 milijonov lir. Z denarjem bodo postavili ure na nekaterih zvonikih, ki jih nimajo, in zamenjali nekaj starih ur. Vsega skupaj bodo postavili 12 ur, m sicer eno na pročelje šole A. Padoa in po eno na zvonikih nas'ed-njih cerkva: pri Sv. Ivanu, v Barkovljah stari Sv. Anton, novi Sv. Anton, v Skednju, v Rojanu, na Opčinah, na Proseku, v Bazovici, v Trebčah in na Katinari.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu so umrli Vladimir Lenardon, Dora Furlan roj. Ze-gar in Viktor Tence, v Lonjer-ju Nadalin Cač, v Podlonjerju Karel Sudič, na Proseku Vikto-rija Verša vd. štoka-Ban, v Sv. Križu Viktor Tence, v Boljuncu Ivan Ota, v Borštu 78-letni Lovrenc Kosmač, v Lignanu je med kopanjem utonil 30-letni rudar Marij škert iz Rajblja, v Vremah je umrl duhovnik domačin Andrej Magajna, v Ljubljani inž. Milan Vižentin, asistent na oddelku za montani-stiko, v Klinjah v Beneški Sloveniji pa je umrl 107-letni Josip Jusič, naj starejši beneški Slovenec. Pokopali so ga na občinske stroške.
SVETOVNI SPORAZUM O KAVI
Na konferenci držav proiz-vodnic kave in držav, ki kavo uvažajo, v New Yorku je končno prišlo do sporazuma. Podrobno sestavljen sporazum bo podpisan na sestanku 24. septembra. Državam je prepuščeno do konca novembra da sporazum ratificirajo. Med pogajanji ni bil sprejet predlog Brazilije, da bi države prispevale za prehod na gojitev drugih kultur in tako pripomogle k zmanjšanju površine, zasajene s kavo. Brazilija pa je uveljavila svoje gledišče glede potrebe, da bi posamezne države prispevale k zmanjšanju zalog kave.
Ugodna turististična sezona v Avstriji. Po statističnih podatkih za junij se je turizem v Avstriji ugodno razvijal, število nočitev tujih turistov je bilo junija za 23 odsto višje kakor lansko leto; pa tudi pritok deviz se je povečal za bruto 1.093 mil. šilingov in neto 904 milijone šilingov, to je za 29 odsto oziroma za 36 odsto v primerjavi z junijem lanskega leta.
VEČ DEVIZ ZA ANGLEŠKE TURISTE. V zadnjih 14 dnevih je angleško finančno ministrstvo dvakrat olajšalo podeljevanje deviz Angležem, ki potujejo v tujino kot turisti. Odslej bodo lahko vzeli s seboj v tujih valutah poleg 250 funtov šterlingov še 50 funtov šterlingov. Doslej so lahko vzeli s seboj toliko denarja samo, če so se odločili za potovanje na angleških ladjah oziroma letalih.
DRŽAVNI PRISPEVEK ZA MODERNIZIRANJE FRANCOSKIH HOTELOV. Francoska država bo odslej prispevala 10 odstotkov za stroške za modernizacijo hotelov in drugih gostinskih obratov, vštevši davke.
ŽIVAHEN PROMET MED ŠVICO IN BRAZILIJO
čeprav ni položaj brazilske valute posebno trden, se je zunanja trgovina med Brazilijo in Švico v prvem polletju 1962 razvila ugodno. Švica je izvozila v Brazilijo v tem času za 64 milijonov frankov blaga, v i-stem obdobju prejšnjega leta samo za 38 milijonov. Brazilija je izvozila v Švico za 25 milijonov frankov (v prejšnjem letu za 19 milijonov). Tudi meseca julija je bil razvoj za Švico ugoden. Švicarji so izvozili za 10 milijonov frankov blaga, uvozili pa za 6 milijonov. Švica izvaža predvsem stroje, električni material, ure, kemikalije in barve, uvaža pa surovo brazilsko kavo, katere je u-vozila za 14 milijonov frankov; Brazilija izvaža tudi surov bombaž, meso in tobak.
Šoferji in gospodinje, pozor na bencin!
Nekje v Švici je lastnik avtomobila izpraznil v kmetijskem skednju bencinski rezervoar. Ker je bila v prostorih tema, je zaprosil kmeta, naj mu posodi svetilko na baterijo; ta mu je prinesel svečo. Lastnik je bil tako nepreviden, da je svečo prižgal in v trenutku je nastala strahovita eksplozija. Vse je bilo v ognju, lastnik in kmet sta zadobila hude opekline po telesu.
švicarski listi so ob tej priložnosti zopet opozorili javnost, da izhlapevanje bencina ustvarja združeno z zrakom močno razstrelilno sredstvo. Dovolj je iskrica ,da povzroči eksplozijo. Opozorilo ne velja samo šoferjem, temveč tudi gospodinjam, ki čistijo madeže na obleki z bencinom. Listi priporočajo gospodinjam, naj tega ne delajo v zaprtih prostorih, temveč na balkonu, kjer bencinski hlapovi naglo zginejo v zrak. V garažah pa tudi v gospodinjskih shrambah naj bo posoda, v kateri je bencin popolnoma zaprta.
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-FOTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA
(Rij ek a . Split . Neapelj • Genova - Marseille-Casablanca . Dakar • Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de Janeiro - Santos . Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko . ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
Grosisti, branjevke in zasebniki na trgu
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24,’ telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
itd. Domače branjevke (in oba zapostavljena grosista) pa plačujejo dnevno po 30 lir od vsakega kv. metra površine. Medtem ko grosisti po opravljenih kupčijah zaklenejo skladišče in odidejo (v vročil dneh morajo poskrbeti za prevoz blaga v hladilnice čez cesto), si morajo branjevke naprtiti, kar jim je ostalo neprodanega blaga in ga odnesti domov. Pri poslih pa imajo še eno nevšečnost, da namreč, prodajajo radič, peteršilj, paradižnike in drugo P° čisti teži, medtem ko prodajajo grosisti svoje blago po kosmati teži. In razlika med drugo in prvo znaša tudi do 15-20 odst.
KDAJ JE ŠPEKULACIJA NA VIŠKU
V torek, 4. septembra, so branjevke prodajale šopek bazilike, dišečega majarona, rožmarina ali žajblja po 20-30 lir. v košarah so imele tudi nekaj paradižnikov in jajčevcev (melan-can), katerih cena pa je pokazala že po prvih pogajanjih veliko prožnost. Sicer pa so grosisti kar trdi pri pogajanjih in ne popuščajo za liro... vsaj v za-
četku ne. Čim se pa bliža ura, ko praznik začne opozarjati občinstvo na »rešpekt« tržnega pravilnika, da se namreč zasebniki smejo zadrževati v poslovnih prostorih samo do 12. ure, se trgovci omehčajo in popustijo nekaj lir pri kilogramu blaga. Čisto na koncu pa zaokrožijo na še nižjo ceno. Tako se zamudniki hitijo pogajati in odhajajo zadovoljni pod-težo nakupljenega sadja in krompirja. Pred trgom jih čakajo zvesti avtomobili, ki jim je poverjena naloga, da porna gaj o lastniku pri tem nedolžnem opravilu. Da, nedolžno o-pravilo. Toda kdo ni vsaj enkrat škodoželjno pomislil, ko je vozil tako obremenjen avtomobil pred prodajalno, kjer po navadi kupuje sadje ali zelenjavo, češ danes me pa nisi ti, danes sem jaz tebe? V resnici so cene na trgu na debelo ugodne; na koncu objavljamo cene z dne 4. septembra.
OD KOD SADJE IN ZELENJAVA?
Prej pa poglejmo še, od kod vse prihaja blago na tržaški trg. Grozdje dovažajo iz Apulije (99 odst.) in nekaj iz Benečije, pa-
radižnike iz Apulije, s Sicilije, iz Neaplja in iz Abrucov, breskve iz Ferrare, Benečije in E-milije, radič iz tržaške okolice, in iz Benečije, solato prav tako, iz tržaške okolice in Benečije, krompir iz Avstrije, Jugoslavije in Poljske. Iz Jugoslavije dovažajo tudi marelice, nekaj paradižnikov in češpelj, medtem ko prihaja fižol v stročju skoraj izključno iz Kobarida. Lubenice in dinje dovažajo iz Romagne in Chiozze, deloma pa tudi iz Apulije. Smokve dovažajo največ iz Milj, pa tudi iz daljnega Chietija, iz Istre in Benečije. Po količini nam dobavlja največ blaga okoliš mesta Rovigo; od tod prihaja mnogo zelenjave, zlasti cikorije, krompirja, paprik itd.
CENE NA DEBELO 4. SEPTEMBRA
Pesa 70-140, kumarice 50-90, čebula 30-45, fižol v stročju 130 do 200, solata 70-200, jajčevec 20-70, krompir 38-60, paprika 30 do 60, paradižniki 15-80, radič 60-420, bučice 140-220, pomaranče 160-220, limone 150-200, smokve 35-100, jabolka 30-120, hruške 40-130 in breskve 20-40 lir za kg.
JninAJtuJiOfta Kope*,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
F IL I A L E:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče ■ Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
kultura in žtvjjenje
SG pred novo sezono
Naši gledališčniki so se vrnili s poletnih počitnic. Pravega počitka so imeli le malo, saj so izven sezonski čas izkoristili za uspešno turnejo po Sloveniji. Z zahtevnim Shakespearovim »Hamletom« so znova po"rdiii sloves, ki ga uživajo v naš’ javnosti in v Jugoslaviji.
Vodstvo SG je gotovo že pričelo sestavljati program za novo sezono. V tej zvezi bi si radi dovolili nekaj pripom;; kot obiskovalci njegovih predstav. Pri vsej požrtvovalnosti naših igralcev se včasih zgodi, d? dvorana ni dovolj zasedena. Igralci sami torej tega niso krivi. V razlago tega pojava lahko tudi dodamo, da naša javnost ne kaže za gledališče dovolj zanimanja, kakor postaja čedalje holj topa tudi za druge narodne prireditve in duhovno doživljanje; mladino odvaja šport, druge zopet radio in televizija
Pri vseh teh splošnih okoliščinah pa mislimo, da je popuščanje zanimanja za Talijo med našim ljudstvom kriva tudi izbira iger. Razumemo težnjo igralcev, da bi radi prav na zahtevnih delih pokazali svoje sposobnosti in tako dokumentirali visoko raven Slovenskega gledališča, toda računati bo treba bolj z našo stvarnostjo. Marsikatero »sodobno« dem je preplehko, druga so zopet pretežka, zlasti za podeželske odre, nad tretjimi se vznemirjajo moralni tankovestneži še posebno, če je njihov celotni smisel za povprečnega gledalca nedoumljiv. Nismo mi kri ri, če naše ljudstvo v teh političnih in kulturnih razmerah ne more dohitevati napredka v Sloveniji. Razvoj nas na žalost potiska nekako v čitalniško dobo, ko je moralo biti razumništvo bolj povezano z ljudstvom. Ni-kakšne škode torej ne bo, če pri izbiri predstav popustimo na umetniški višini, važno je v prvi vrsti, da se z njimi približamo ljudstvu. Nastopi na deželi bi lahko bili združen’ z nekakšnimi ljudskimi veselicami, seveda ne mislimo pri tem niti daleč na plesne prireditve, ki jih je že tako preveč.
NOVA PROSVETNA
DVORANA NA KOROŠKEM
V	nekdanjem gospodarskem poslopju župnišča so v Šentilju na Koroškem zgradili prosvetno dvorano, ki naj bi služila slovenskim prosvetnim prireditvam. Dvorano so odprli prejšnjo nedeljo z lepo domačo slavnostjo.
JOVCEOV MUZEJ
V	DUBLINU
V	okolici Dublina so nedavno odprli poseben muzej, posvečen znanemu angleškemu pisatelju Ircu Jamesu Joyceu, ki je, kakor znano, živel in pisal nekaj let tudi v Trstu. Ob tej priložnosti je spregovorila miss Sylvia Beach, ki je sicer Američanka. Ona je pripomogla, da so v Parizu leta 1922 lahko natisnili Joyceovo delo «Ulysses». Zaman si je tedaj Joyce prizadeval, da bi to njegovo knjigo tiskali na Angleškem, ker so jo nekateri kritiki imeli za po-hujšljivo. Pisatelj je bil Američanki vse svoje življenje hvaležen za to njeno prizadevanje.
Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. U-radne ure vsak dan od 9. do 12.
Lestvica za začasna mesta Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 5. septembra dalje izpostavljene na vpogled na šolskem skrbništvu — Ul. Duca D’Aosta, 4, na šolskem nadzor-ništvu — Ul. Frausin 12 in didaktičnih ravnateljstvih . p.« t vice za začasna mesta in suplen-ce na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu za šolsko leto 1962-1963.
REŠKA DPERA POJDE V SALZBURG?
Prihodnjega glasbenega festivala v Salzburgu (meseca oktobra) , se bo po vsej verjetnosti udeležila tudi reška opera. Pogajanja med organizatorji slovitega festivala in Opero z Reke so še v teku. Predlog za ta nastop so dali krajevni krogi salzburškemu županu, ko se je ta mudil na počitnicah v Opatiji, kjer je poslušal »Otella« v izvedbi reškega opernega gledališča. (Glavno vlogo je pel italijanski tenorist Gino Bo-nelli.)
TRANS- TRIESTE
Societa a r. J.
TRIESTE TRST, V. Donota 3 — Tel. 38 827, 3! 906, 95-880
vse lesne suri mane in produkte gozdne in d u sl rije.
vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
RIJEKA - Jugoslavija
Nove ln udobne ladje »Jadrolinijee (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebič« in m/l «Opat<ja» odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mesub jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, t-alras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo# odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kren. Cene prevoza so konkurenčne usiuge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst ai.j direktno na Jadrnimijo-Hijeka
UVAŽA:
IZVAŽA:
Održava osam linija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Lon don i Hull
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije. Sjeverne Afrike j Portugaia) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam : Antwerpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do Nevv Vorka Philadelphie j Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LEVAN'I (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije. Beiruta i Alexandrije.
IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra
INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) u Jadrana do Ranguna.
DALEKl 1STOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka.
DALEKl ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim progama p lovi 40 brzih i modernih b rodova	soji
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladm prostor’ tan-kove za biljna ulja 1 520 putničkih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJEb
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg s sadjem in zelenjavo je dobro založen; glede na prejšnji teden se kupčije razvijajo zelo dobro. Trg z žitaricami je miren. Količine lanskoletne koruze gredo h koncu; cene koruzi in moki so zmerne. Vest, da bo Italija uvozila večje količine masla ni negativno vplivala na ugoden razvoj kupčij. Maslo se dobro prodaja, prav tako sir. Trg z živino je živahen, bodisi z govejo živino za rejo kot z živino za zakol. Kupčije s prašiči so najbolj ugodne za male prašičke za rejo. Prodaja perutnine je zmerna, boljša pa za jajca, še posebno uvožena. Kupčije z vinom so v zadnjem času omejene, kajti razpoložljive količine gredo h koncu. Izvedenci napovedujejo dobro vinsko letino, seveda, če bi še pravočasno začelo deževati.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo, Lubenice 20-33, fige 40-50, hruške 10-40, \Villiam extra 90-95, I. 50-60, bele breskve extra 140-150, I. 120-140, rumene breskve extra 130-150, I. 80-110, češplje extra 120-140, I. 70-100, grozdje «pan-se» 50-75, moškat extra 100-120, I. 80-85 limone 100-110: suh česen 250-350, pesa 30-50, rdeča p e- j sa 50-65, korenje 40-45, zelje 40 do 60, čebula 30-42, svež fižol | 100-115, fižol boby 120-180, go- I be 800-1600, cikorija 70-100, endivija 80-110, solata trokadero 120-130, melanzane 20-35, zelena paprika 30-46, rumena paprika 30-45, paradižniki 50-70, peteršilj 70-90, zelena 50-65. krompir 35 do 43. hučice 100-130, buče 30 do 37 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. ?ivi domači piščanci extra 950-960, I. 850-860, II. 750 do 760. zaklani domači piščanci izbrani 1050-1100, I. izbire 560 do 570, II. 400-480, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 4(10-500, danski piščanci 500 do 550. žive domače kokoši 630-700, zaklane domače kokoši 900 do 950. sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-650. zmrznjene uvožene kokoši 400-530, ša-klane pegatke 1000-1200, zaklani golobi I. 1000-1100, II. 800 do 900. uvožene zmrznjene pure 400 do 500. uvoženi zmrznjeni purani 400-500, purani za rejo 1100 do 1300 lir puran, žive gosi 470 do 500, zaklane eosi 550-700, race za reio 700-1500, živi zaici 430-470. zaklani s kožo 500-580, brez kože 520-630. uvoženi zmrznjeni zajci 500-570 lir za kg. Sveža domača jajca I. 28-30, navadna domača jajca 24-26, uvožena ožigosana iajca I. 21-22, II. 18-19 lir za jajce.
KAVA
MILAN. IBC 940-1070, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1300-1320, Santos Faney 1320 do 1340, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1360-1380. Ekvador ex-tra superior 1210-1230, Venezuela 1420-1440, Peru naravna 1230 do 1250,	Salvador	1380-1390,
Gvatemala oprana	1400-1420,
Kostarika	1400-1420,	Honduras
naravna 1210-1230, Haiti naravna XXX 1270-1290. S. Domingo 1340-1360,	Portoriko	1430-1470,
Kamerun 1030-1050, Kongo naravna 3B 1010-1030, Slonokoščena obala 1040-1070, Gimma 1250 do 1270, Harrar 1280-1300, Kenija 1470-1490, Java 1200-1240, Malezija AP/1 1000-1030, Hodeidah 1370-1390, Sanani 1360-1380 lir za kg.
POPER
MILAN. Beli brazilski poper 1040, Tellicherry 1020-1070, beli Muntok 1220-1320, beli Sarawak 1170-1270 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
BERGAMO. Živina za rejo: Izbrane švicarske krave mlekarice uvožene 240.000 do 260.000 lir glava, švicarske uvožene krave prvesnice 220-250.000, krave mlekarice gorske pasme 190-220 tisoč, krave prvesnice gorske pasme 150-180.000, krave mlekarice pasme Simmenthal 210-
230.000,	uvožene holandske krave mlekarice 230-250.000, holandske krave prvesnice 200-230 tisoč, teleta 6 mesecev do 1 leta stara 60-80.000, teleta 12-18 mesecev stara 85-115.000, konji 1 leto do 5 let stari 135-155.000, hrvaški konji 3-5 let stari 130-
150.000,	bosanski konjički 60-90
tisoč, mule do 1 leta stare 60-70.000, čez 1 leto stare 110-130 tisoč, osli 50-60.000, suhi prašiči 70-80 kg težki 420-440 lir kg, 90-100 kg težki 410-420, 40-50 kg 470-490, neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 630-670, svinje 340-350 lir kg. Živina za zakol: voli I. 340-360 lir kg, II. 300-330, krave I. 260 280, II. 200-220, junci I. 350-370, I. 300-330, biki ex-tra 390-430, biki I. 350-380, II. 310-330, konji 230-260, žrebeta čez 1 leto stara 300-330, neod-stavljena žrebeta 420-440, osli 130-140 lir za kg,
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo, embalaža, prometni davek in trošarina nevračuna-ni. Mehka domača pšenica 6700-6900, dobra merkantile 6450-6500, merkantile 6250-6350, trda domača pšenica dobra merkantile 8750-9050, Manitoba 8700-8900; pšenična moka tipa «00» 9500-11000, tipa «0» 8900-9200, krušna moka tipa «1» 8500-8500, domača koruza 5900-5950, uvožena koruza 4250-4275, koruzna moka 5500-600, domača rž 6300-6500, uvožena 5900-6000, uvožen ječmen 4500-5100, domač oves 45005000, uvožen oves 4900-5100, uvoženo proso 4000-4200. Neoluščen riž Arborio 8300-8900, Vialone 8200-8300, Carnaroli 10.500-12.000, Vercelli 7100-7500, R.B. 7800-8100, Rizzot-to 7800-8200, P. Rossi 8000-8200, Maratelli, 7500-7900, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7300, Balillone 7000-7300; oluščeni riž Arborio 14.500-15.000, Vialone 14-14.500, Carnaroli 21-22.000, Vercelli 13.100-13.600, R. B. 12.800-13.000, Rizzotto 13.300-
13.500,	P. Rossi 12.500-12.700',
Maratelli 12.700-12.900, Stirpe 136	10.600-10.900, Ardizzone
10.800T1.000, Balillone 11-11.200 lir za stot.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2400-2500, laneno seme 11.300-11.700; Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 30.400-30.600, iz sončnic 29-29.960, iz koruze 24.900-25 tisoč, iz tropin 26-26.200, navadno olje iz kokosa 17.700-18.200, laneno olie za industrijsko porabo 25-25.300, ricinusovo olje za industrijsko porabo 31.500-
32.500,	olje iz soje 27-27.200; semensko jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 33.200-33.400, iz sončnic 33.100-33.300, rafinirano olje iz soje 31.800-32.000, semensko jedilno olje I. 32-32.200, II. 30 30.600; oljčno olje «lampan-te» 50.500-51.000, retificirano 54.500-55.000 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vi-
no 10-11 stop. 740-780 lir za stot, 11-12 stop 780-800, barbera superior 13-14 stop. 830-880, moškat 18.300-20.300 lir stot, Oltre-po’ pavese 10-11 stop. 740-780, mantovansko rdeče 10-11 stop. 700-720, Valpolicella Bardolino
10.5-	11.5 stop. 760-790, Soave belo 11 stop. 790-820, Raboso 10-11 stop. 690-70, Merlot 11-12 stop. 820-840, Reggiano 10-11 sto. 710-720, modensko vino 10-11 stop. 710-720, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 690-710, rdeče 10-11 stop. 680-700, bel mošt 570-580, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. ,400-440 steklenica, navadna toskanska vina 10.5-11.5 stop. 745-765, Are-tino belo 10.5-11.5 stop. 755 do 775, belo vino iz Mark 10.5-11.5 stop. 705-725, rdeče 675-695, Bar-lettano extra 14-15 stop. 645-665, navadno 13-14 stop. 635-645, Sansevero belo 11.5-12.5 stop. 680-690, Alcamo 13.5-14.5 stop. 620-640, belo vino iz Sardinije
12.5-	13.5 stop. 655-675, rdeče
13.5-	14.5 stop. 615-645 lir stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane 870-880, emilijsko maslo 860 do 870, lombardsko maslo 870-880; sir grana proizv. 1959 820-880, domač grana 1 do 30 dni star 430-435, sbrinz 470-490, Emmen-thal 550-570, provolone 500-510, gorgonzola 300-310, italico 390-400, taleggio 325-340, crescenza 300-310 lir za kg.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stat, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani rožiči 4100-4300, seno majskega reza 3200-3300, II. reza 3200-3300, detelja 2700-2900, slama 1000-1100; koruzne krmne pogače 4200-4400, lanene 7000-7050: krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5650-5700, kokosova moka 4600-4650, iz sončnic 5300 do 5400, iz sezama 5800-5900, iz surove soje 5450-5500, iz prepečene soje 6000-6200, koruzna moka 4200-4300, lanena 5950-6050, paradižnikova krmna moka 4000 do 4100 lir stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1962 v škatlah po 10 kg 160-165 lir kg, v škatlah po 5 kg 165-170, po 1 kg 175-180, po ’/2 kg 185-190, v tubah po 200 gr 47-49 lir tuba čiste teže, po 100 gr 33-35; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 170-175, po 5 kg 175 do 180, po 1 kg 185-195, po Vz 195 do 200, v tubah po 200 gr 51-53, po 100 gr 34-35 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 gr 250-270 lir škatla, po 1200 gr 105-115, po 500 gr 53-56, po 300 gr 34-36 lir škatla.
mm. KMEČKE ZVEZE
Listi - pljuča rastlin
VALUTE V MILANU
	27.8.62	5.9.62
Dinar (100)	65,00	60,00
Amer dolar	619,70	619,70
Kane.d. dolar	573,50	573,00
Nemška marka	155,10	154,90
Francoski fr.	126,00	125,02
švicarski fr.	14.3,45	143,40
Avstrijski šil.	24,00	24,00
Funt št pap.	1736,00	1736,00
Funt št. zlat	6100,00	6100,00
Napoleon	5600,00	5650,00
Zlato < eram)	707,00	707,00
5. septembra 1962
27. avgusta 1962
ZDA >1 dol. )	4.30
Anglija (1 funt št.)	12,05
Francija < 100 n. fr.)	88,00
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16.65
ČE SR (ICO kr.)	13,00
Ver-čila G00 DM)	10/,Ul)
Belgija (100 b. fr.)	8,60
švedska (100 kron)	83,00
Nizozemska tlOOgold.)	118,75
Španija (100 pezet)	7,10
A gentina < 100 pezov)	3,00
Egipt (1 eg funt i	(i >V)
Jugoslavija (100 din.)	0,48
Avstralija (1 av. funt)	9 50
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . .			13.8.62 207 */«	27.8.62 207 7,	5.9.62 207 V,
Koruza (stot. dol. za bušel) . .		.	106 7,	106 7.	107 7.
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . . .			31,-	31,-	31.—
Cin (stot. dol. za funt) ....			103,62	109,—	108,75
Svinec (stot. dol. za funt) . .			9.30	9,30	9,30
Cink (stot. dol. za funt) . . .			11,50	11,50	12,50
Aluminij (stot. dol. za funt) . .			24,—	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .			79,—	79,—	79,—
Bombaž <stot. dol. za funt) . .			35,65	35,20	34,95
2ivo srebro (dol. za steklenico)			193,-	193,—	192,—
Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt)			34 '/,	33 7.	33 7,
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono) .	.	*	234 7.	234 7.	234 7.
Cin (funt šter. za d. tono . . .	•	e	850 72	857,—	850 7,
Cink (funt šter. za d. tono) . .			65 7,	63 ■■/,	64 7,
Svinec (funt šter. za d. tono) .	.	,	52,-	50 7.	50 7,
SANTOS					
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			1132,10	1180,—	1186,—
Na londonski borzi je baker ohranil čvrsto ceno. Ameriška družba «Kennecott Corp» bo znižala svojo mesečno proizvodnjo bakra za 5000 ton. Cene cina naraščajo, prav tako so se učvrstile cene svinca. Cink je nekoliko nazadoval. Na trgu z bombažem ni bilo posebnih sprememb, prav tako je ostat v bistvu neizpremenjen položaj na trgu z volno. Tudi cene kave so ostale skoraj povsod nd prejšnji ravni. Cena kakavu jd čvrsta, cena sladkorja rahlo narašča.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do 31. avgusta nazadovala od 2085/j na 207' /. stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Cena koruze je tudi nazadovala, in sicer od 1087, na 106 7« stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na newyorški borzi je sladkor ostal neizpremenjen pri 3,35 Stotinke dolarja za funt proti izročitvi v oktobru. Cena kakava je napredovala od 19.04 na 19,15 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Gana je prodala v letu 1960-61 rekordno količino 423 243 ton kakava. Cena kavi v pogodbi «B» je nazadovala od 33,26 na 32,77 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru.
VLAKNA
V	New Yorku je bombaž o-stal na tečaju 35 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi v prvih 11 mesecih letošnjega poslovnega leta so Arne-
j ričani izvozili 4,4 milijona bal bombaža (v istem razdobju prejšnjega leta 6,3 milijona ! bal). Cena volne vrste suint je
napredovala od 123,5 na 124 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64,5 B napredovala od 987, — 9872 na 997, penija za funt. V Roubaixu je cena napredovala od 13,15 na 13,25 franka za kilogram. Dne 10. septembra se bodo začele dražbe v Londonu. Ta dan bo na razpolago kupcem 60.000 bal volne. Cena jute (Mile first) je ostala v Londonu neizpremenjena pri 105 funtih šterlingih za tono.
KAVČUK
Na londonski borzi je vrsta RSS nekoliko napredovala, in sicer od 217, na 217,-217. penija za funt. V New Yorku pa je napredovala od 27-27,45 na 27,70 stotinke dolarja za funt pod istimi pogoji.
KOVINE
Na londonski borzi je baker ohranil prejšnjo kotači j o 234 funtov šterlingov za tono (1016 kg), cin 854% (prejšnji teden 8517.), svinec 517«, (497«), cink 643/s (637.). V New Yorku so bili doseženi naslednji rezultati: baker 29,33 (29,25), Svinec 8,26 (8,30), cink St. Lonis lV/2 (IIV2), aluminij v ingotih 23 (26), antimon Laredo 28-28,50 (28-28,50) stotinke dolarja za funt lito železo 66 (66), Buffalo 66,50 (66,50), staro železo povprečen tečaj 27,50 (27,50) dolarjev za tono; živo srebro 192-195 (prejšnji teden 192-195) dolarjev jeklenka po 76 funtov.
V majhnem bližnjem vinogradu, ki je že dobro negovan, je grozdje za te vremenske raz mere lepo in zdravo. V nepo sredni bližini je vodovod. Gospodar je delavec. Z zalivanjem je malo zakasnil in to se na listju pozna. «Sicer pa nekaj zdravih listov več ali manj nima pomena», pravi on v nekakšno pritajeno opravičilo, ker je na ta nasad ponosen. Nedvomno jih je mnogo, ki ne vedo, vsaj ne dovolj, kako pomembno vlogo igrajo listi pri vsaki rastlini. Dovolj je pogledati trto z bolnimi ali celo od padlimi listi: grozdje drobno ali debelo, ne dozori
Neovrgljiva resnica je: kar so nam pljuča, to so rastlinam listi. S pljuči dihamo a listi tudi dihajo. A kaj je dihanje? Naš organizem potrebuje dober in oddaja slab zrak; čim boljši zrak mu pljuča dovajajo, tem bolj mu to prija. A med našun in rastlinskim dihanjem je razlika, in sicer zelo zanimiva, ker kaže, kako je narava poskrbela za vzajemnost med ljudni lin tudi živalmi) in rastlinam:. Ljudje (in živali) oddajajo (izdihavajo) ogljikovo k-slmo, t. j. spojino ogljika (carbonio) in kisika (ossigeno). Prav ta kislina pa je rastlinam nujno potrebna in si jo dovajajo (vdihavajo) ali asimilirajo. To o-pravljajo listi. V listu nastane prvi proizvod asimilacije — škrob; ta se nato spremeni v sladkor, ki pronica (seveda v tekočem stanju) tja, kjer je potreben, v glavnem pa v plod — grozdje.
Sladkor v jagodi se torej tvori edino s pomočjo zadostnih in zdravih listov. Ti so trti (in seveda tudi vsaki dru"i rastlini) neizogibno potrebni in čim večji in lepši so, te n bolje rastlina — v tem primeru trta — uspeva (rod-). Vsaka-njihova poškodba poslabša njeno rodnost (pridelek)
Za čim boljšo asimilacijo so razen zdravih listov nujno potrebna vlaga (voda), toplota in svetloba, vse seveda / potreb nem razmerju, če je vlage ali toplote preveč, nastane jr. motnje v razvoju tvorbe su/dkorja, in te so lahko zelo težke (kor, na pr. letos, ko manjka vlaga).
Usvajanju nasprotni proces je izdihavanje. Usvojena ogljikova kislina se v rastlini razkroji (razpade) v ogluk m kisik; ogljik, to važno sestavino vsake rastline, rastlina ohrani, kisik pa odda. Ta pa je za nas (kot tudi za živali) neprecenljive vrednosti, saj je kisik nujno potreben za živlievje in zdravje, čim več rastlin, tem več zdravega zraka. Zato pa nam gozd krepča zdravje. Je torej neizpodbitno, da je med ljudmi in živalmi po eni in rastlinstvom po drugi strani neka vzajemna povezanost. Slaba prede krajem, kjer zginjajo rastline (predvsem gozdovi) ne le v gospodarskem, ampak še bolj v zdravstvenem pogledu.
Pa naj povemo še tole zanimivost. Zdi se nam, da si rastlina zgradi svoje telo s snovmi (hrano), ki jih s pomočjo korenin dobi iz zemlje. To mnenje je zgrešeno. Iz zemlje dobi rudninske (mineralne) snovi, ki se s pomočjo vode, toplote in zraka raztope in jih nato srkajo lastne korenine. Rudninskih snovi, t. j. fosfora, kalija, apna, železa, kremenca itd. je v rastlini nasproti drugim snovem, ki jih rastline po listih in z vlago dobe iz zraka, zelo malo. Komur se zdi to čudno in ne verjame, naj v peči popolnoma izsuši n. pr. hrastovo poleno, da dobi 1 kg suhe snovi, to na kaki kovinski plošči sežge in pepel stehta. Zadoščal bo utež od 5 dkg. Vse ostalo (95 dkg) je v obliki hlapov (v peči) in dima zginilo (se vrnilo) tja, od koder je v obliki plina (zraka) in vode v rastlino prišlo.
Iz navedenega sledi ta nauk: Pravilna nega rastlin je samo tista, ki skrbi v prvi vrsti za razvoj njihovih pljuč — listov. To pa je mogoče z zadostno preskrbo potrebne hrane v obliki domačega (hlevskega) in drugega naravnega gnoja ter pomožnih (umetnih) gnojil. Glede potrebne vlage, toplote in zraka, ki so pri tem potrebni, pa je treba uvaževati resnico, da pri tem lahko veliko pripomoremo s pravočasnim globokim rahljanjem (oranjem, kopanjem, gnojenjem z domačim gnojem) zemlje, in to tudi v času razvoja rastlin (s plet-vijo). Tako pospešimo razvoj rastlinskih pljuč, da si us vaj a-jo iz zraka čim več potrebnih snovi in uspešno vzajemno sodelujejo s koreninami, ki se v takih pogojih krepko razvijejo v prid dotičnih rastlin. In končno je vredno si zapomniti še
to dejstvo: Dočim nas gnojila stanejo, so snovi (hrana), ki jih listi pripravijo rastlinam, brezplačne.
j-f-
Velikanska škoda zaradi suše
Na Tržaškem
Letošnje vremenske razmere so bile za kmetijstvo na Trža/-škem kaj malo ugodne. Najprej smo imeli zaradi obilnega dežja v februarju in marcu skoraj enomesečno zamudo v rasti. Tudi trto je zalotilo pri cvetenju hladno vreme z dežjem. Za krmo je bila vlaga sicer ugodna, toda hladno vreme je zadržal njeno rast. Pridelek krme ni dosegel srednje letine. Nato je prihrumela toča ter povzročila tik za Trstom okoli 30-35 milijonov lir škode. Trpeli so trta in vrtni posevki, pa tudi sadje. Nazadnje pa je pritisnila še suša. Po vrtovih v okolici mesta so v dobršni meri utegnili rešiti pridelek, in sicer z rednim zalivanjem, V vinogradih pa je suša najprej prizadela mlade trte, ki imajo korenine v plitvi zemlji, nato pa stare. Kjer so bili vinogradi redno okopavani, je škoda manjša. Letos bo razmeroma malo grozdja in bati se je, da bi tudi vino ne bilo posebno dobro, in sicer zaradi tega, ker poteka nenaravno dozorevanje ob suši prehitro in ostanejo nekatere kisline in oksidativni fermenti deloma nepresnovlje-ni. Tako se je zgodilo pred nekaj leti v Mačko vi j ah, da je bilo vse vino izrazito kislega o-kusa kljub skrbi kletarjev, da bi'si pripravili žlahtno kapljico.
Okoli tretjina pridelka uničena
Na pridelek krme je suša vplivala usodno. Otave ni, pa tudi nadaljnjih odkosov detelje ne bo. Živinorejci morajo zaradi pomanjkanja paše že zdaj pokladati živini še tisto malo zelene krme, ki jo lahko spravijo skupaj za sproti. Na pitnik ni mogoče računati. Tudi vsi strniščni posevki bodo letos odpovedali. Krompir je zelo droben. Po dosedanjih računih je suša letos pobrala okrog ene tretjine splošnega pridelka, to je okoli 300 do 400 milijonov lir. Zdaj je še čas, da obilen dež še nekaj popravi, sicer bo položaj še poslabšal. De-teljno seno prodajajo že zdaj po 3.500-4.000 lir stot in vse kaže ,da bo cena še narastla. Ponekod vinogradniki zalivajo trte.
Vsaj davke je treba odpisati
Po toči torej še huda suša na Tržaškem. Ta je napravila izredno škodo tudi na Goriškem in drugod. Pridelki našega kmeta so bili torej skoraj popolnoma uničeni, morda bo vztrajala vsaj ponekod še trta. Skupnost, to je država mora kmetu priskočiti na pomoč. O-snovno pravilo glede obdavčevanja je, da se davki pobirajo na resnične dohodke, če teh ni, je obdavčevanje neupravičeno. Toda to ne bo dovolj, a-ko hočemo rešiti kmetijstvo v naših krajih, ki je že tako neprimerno šibkejše kakor drugod po Italiji. Kmetovalcem je potrebna tudi pomoč, zlasti pomoč, da bodo lahko prehranili živino.
V Italiji
Tudi iz Italije prihajajo zaskrbljujoče vesti o posledicah nenavadno dolge suše. V nekaterih pokrajinah je namreč zad-
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda. centralna kur java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
»GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jueo-slavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun «Gospodarstvo» št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba «Gospodarstva». Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - UL. MORER1 3T. 7 Tei. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tu inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Uiacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
nji dež padel pred dvema mesecema ali še več. Tako na primer je zadnji dež padal v Neaplju 10. junija. Zlasti iz Padske nižine poročajo, da je voda v vseh pritokih močno upadla. Tudi voda v Padu je nizka, tako da je plovba po njej ponekod nemogoča. Posevke v nižini namakajo z vodo, ki jo črpajo iz reke. V nekaterih mestih primanjkuje pitne vode. V Gornjem Poadižju je suša prizadela tudi sadjarstvo, medtem ko tretjega odkosa krme sploh ne bo. Na Goriškem je povzročila za 1 milijardo 700 milijonov lir škode. V Furlaniji pa naj bi škoda znašala 15 milijard lir.
V	torek popoldne so bile velike nevihte v zgornji Italiji, posebno okoli Turina. Tega dne je prvič po 3 mesecih deževalo tudi na Siciliji v okolici Palerma.
Posledice suše v Jugoslaviji
Tudi v Jugoslaviji se suša še vedno drži nekaterih pokrajin, ponekod pa, zlasti v severnih predelih, je od časa do časa deževalo. V Vojvodini in Baranji je padlo mani dežja, v Slavoniji, Bosni in Severni Srbiji pa ga je bilo nekoliko več. Obilno je deževalo po štajerskem, v severovzhodnem delu Slovenije pa celo do 39 mm. Pomanjkanje vode in vlage je toliko bolj občutno v južnih predelih, kjer je zaradi dolgotrajne suše izginila vlaga tudi iz spodnjih plasti zemlje. Posevki koruze so na splošno še dobri. Seveda jih sedanje suho vreme utegne pokvariti. Na Primorskem, v Hercegovini in Makedoniji je koruza utrpela veliko škodo.
Pridelek sladkorne pese bo morda nekoliko manjši kakor lani, in sicer zaradi pomanjkanja vlage, ki ne dopušča, da bi se pesa pod rušo debelila. Pač pa je sončno vreme pripomoglo k povečanju sladkorne vsebine, tako da bo verjetno letina nekoliko slabša po količini, a nekoliko boljša po kakovosti. Pridelek sončnic kaže dobro. Sončno vreme je ugodno vplivalo na povečanje odstotka olja. Toplo vreme je v nekaterih krajih pospešilo razvoj grozdja in drugega sadja, drugod pa je suša že pričela stiskati tudi trto.
Tako pobirajo zdaj zgodnje vrste grozdja, hruške, breskve, jabolka in ponekod tudi slive.
V	južnih predelih Jugoslavije, zlasti v Dalmaciji, so zaradi suše plodovi ostali drobni ali pa so kar odpadli. V teh krajih sadja skoraj ne-' bo. Skoraj povsod po Jugoslaviji pa je pomanjkanje vlage prizadelo zelenjavo.
Suša je močno prizadela tudi Brda in Vipavsko dolino, posebno gornje kraje. Marsikje se drevje goli, zlasti na peščena-tih tleh. Koruza rjavi, medtem ko je na Gornjem Vipavskem suša prizadela tudi trto. Okoli Podrage bo letos zelo malo vina .V Slovenski Istri in na Koprskem bo letos zelo malo sena. Živinorejci ponujajo živino v zakol, medtem ko ponudba mleka naglo upada. Računajo, da bo letos 15 odsto manj vina kakor lani.
V Vojvodini so letos pridela-
li 93.000 vagonov pšenice, to je okoli 1000 vagonov več kakor lani. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je bil letošnji pridelek samo za 35.000 vagonov manjši kakor v rekordnem letu 1959.
Kmečke pokojnine
bodo predrugačili?
še ta mesec bodo v parlamentu razpravljali o novem zakonu o bolniškem zavarovanju in o pokojninah neposrednih obdelovalcev zemlje. Doslej je namreč zadostovalo, da je posestvo posameznika terjalo po 30 delovnih dni na leto, da je imel kmetovalec pravico do pokojnine. Po novem zakonu naj bi pokojnine bile nekoliko višje, toda do njih naj bi imeli pravico le kmetovalci, katerih posestvo zahteva najmanj 104 delovne dni na leto.
Po čem bo država
odkupovala pšenico
Vlada je pred kratkim določila odkupne cene za mehko in trdo pšenico; letos je predaja pšenice državi svobodna. Pridelovalci lahko prosto odločajo o tem, komu bodo prodali svoj pridelek: v primeru pa, da ne bi mogli iztržiti višjih cen, se lahko odločijo za prodajo državi. Ta bo odkupovala pšenico novega pridelka po naslednjih cenah: mehka pšenica iz Severne in Srednje Italije 6.200 lir za stot (specifična teža 75 kg); mehka pšenica iz Južne Italije 6.450 lir za stot; trda pšenica s Sicilije, Sardinije, iz Lukani j e in Kaiabrije 8.500, iz drugih predelov 8.300 lir za stot.
Obvestilo kmetovalcem
Obveščamo kmetovalce, katerim je 27. junija letos povzročila toča škodo, in sicer na področju Barkovlje-Boved, Opčine, Trebče, Bani, Konkonel, Sv. I-van (severno) in škorklja, da lahko dvignejo pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu ali na sedežu kmečkih sindakal-nih organizacij obrazce za predložitev prošnje za podporo, ki jo je odkazal vladni generalni komisar.
Pobude v prid živinorejcev
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča živinorejcem, da se na osnovi zakona z dne 27. novemvbra 1956, št. 1367, lahko poslužijo državnega prispevka, če nadomestijo ali oddajo v zakol govedo, ki je bilo označeno za okuženo pri zadnjem živinozdravniškem pregledu, ki je bil izveden v naši pokrajini.
Prispevek znaša največ 30 odsto nakupne cene in lahko doseže največ 70.000 lir; velja za nadomestitev goveda oddanega v zakol ter nakup drugega, ki izhaja iz vzrej ne ga središča v hribovitih predelih.
Če živinorejec odda govedo v zakol in ga ne nadomesti z drugim, prejme nagrado od 14 tisoč do 20.000 lir.
Glede predložitev tozadevnih prošenj in za vsa potrebna pojasnila se živinorejci lahko obrnejo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva v Trstu, Ul. Ghega, št. 6-1, med uradnimi urami vse do 10. septembra letos.
qa ITALIJANSKA BIENALA d ORODNEGA STROJA
V prostorih milanskega velesejma od 6. do 15. oktobra 1962
Te specializirane razstave se bodo udeležili proizvajava, agenti, predstavniki in trgovci orodnih strojev in mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij.
Vljudno so vabljeni, posebno tuji obiskovavci, kateri bodo imeli brezplačen vstop s predložitvijo potnega lista.
..	Via Palestro 22, Milan
Obrnite se na UCIMU Tei. 700.167 . 700.353
Trunsatlria
S4. P. A.
IMPORT.EX PO RT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote - furnirje pnliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrije
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
izvoz
TRST - Riva Grumula 6-1 • Tel. 37-004, 55-689
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074. 38-614 . Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7. tel. 423160
Rim: Via L di Montreala 16. tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel BRyant 900034
IZVOZ - uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
MORILI	MADALOSSO
T R S T. T H 1 ES 1 K, ul.	XX X Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35.740
	Uohištva dnevne sobe ■ oprema
Slatine	za urade - vozički - posteljice
permaflex	Razstave: Ut. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7
IMPEXPORT
UVUZ - IZVUZ - ZAS 11)951 V A
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del tiosco 21) Tel. 501) M Telegr-: lmpexport - Irieste
UEMENT IN GRADIM ES0 IN ŽIVINO
U VAZA:
VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
FIMAR
______________ (Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. delta Borsa) • Tel. 29-043
Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
adriaimpex
S. p. A.
TRST,
Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena sa prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo