PoStnlna plačana v gotovini Leto X., št. 12. (»J«™0" xvm» «*> Ljubljana, ponedeljek tL marca 1937 Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Teleton št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. "seratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št U - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Hobljana: Knafljeva ulica 5, Telefon ^št 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Starostno zavarovanje delavcev Zavarovanje se začne izvajati 1. septembra in bo obsegalo primere onemoglosti, starosti in smrti Beograd, 2l- marca. r. Minister socialne politike in narodnega zdravja Dragiša Cvetkov« je dal danes novinarjem izjavo, s katero sporoča javnosti, da je izdal uredbo e starostnem zavarovanju delavstva. Uredba bo stopila v veljavo 1. septembra t. 1. V svoji izjav; je minister opozoril, da določa zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti že zakon o delavskem zavarovanju, vendar se te določbe niso izved« le. temveč so se s finančnimi zakoni odlagale od leta do leta. Nadaljnje odlašanje bi škodovalo ne samo delavcem, marveč tudi gospodarstvu in državi sploh. Bolezensko zavarovanje delavcev je skoro vedno defici^no predvsem iz razloga ker so se na njegov račun zdravili in vzdrževali tudi onemogli in star; delavci. Z uvedbo starostnega zavarovanja bo bolezensko zavarovanje zelo razbremenjeno. Iz nadaljnjih ministrovih izjav posnema« mo: Starostno zavarovanje delavstva bo nudilo: 1. Invalidsko rento po 200 tednih (4 letih) plačevanja onemoglim osebam, ki zaradi bolezni, starosti in drugih težkoč ne morejo več delati. Renta bo znašala eno tretjino dotedanjega zaslužka, odnosno eno tretjino zaslužka, k; bi ga mogel rentnik doseči, ako bi bil še sposoben za delo. 2. Starostno rento po 500 tednih (10 letih) vplačevanja osebam, ki so dovršile 70 let starosti. 3. Vdovninsko in sjrotinsko rento po umrlih osebah, ki so 100 tednov (2 leti) vplačevale za zavarovanje Poleg pogrebnine znaša renta za vsakega otroka izpod 16 let starosti eno četrtino, za vdovo pa tudi eno četrtino moževe rente ali pravi-ce do rente in to za dobo treh let. Triletna podpora se bo lahko dajala tudi staršem ter vnukom, bratom in sestram do 16. leta starosti. Vplačan; prispevki se bodo vrnili le, če bj &e zavarovana žena poročila in s tem izgubila pravico do dajatev zavarovanja, in pa, če je zavarovanec dosegel 70 let starosti, preden si je pridobil pravico do rente. Organizacijo starostnega zavarovanja bo izvršil osrednji urad za zavarovanje delav« cev s 6vojim aparatom. Zavarovanje torej ne bo zahtevalo nikakih novih režijskih stroškov. Skupno s tem bo revidirana celokupna organizacija delavskega zavarova nja. zlasti" pa zdravniška služba, da se bodo zmanjšali izdatki. Na ta način bo mogoče znižati dosedanje socialne dajatve tako. da bodo lažje znoeljiva bremena, ki jih bo zahtevalo novo starostno zavarovanje. Republikanska letala vse Madrid, 20. marca. AA. Republikanske čete, ki so v petek zvečer prispele tik do Masegosa, so ponoči vkorakale v Naval-porto. Tudi vasi Abanaciss na desnem bregu in Almadrones na levem bregu reke Henares, ki sta bili izhodišči sovražne ofenzive, so republikanci zavzeli. Baterije vladnih čet, ki so jih dopoldne potegnili na postojanke na hribu Jamacodabanades, so koncentrirale svoj ogenj na umikajočega se sovražnika Pred Masegoso so vladne čete prebile uporniške obrambne postojanke na levem bregu reke Tajune po kratkem boju. Naskok republikancev je bil tako silovit, da ga ni bilo mogoče zadržati. Uporniki so na umiku razstrelili most, ki so ga zgradili pri tej vasi čez reko Tajuno. Mislili so, da bodo ustavili prodiranje vladnih kolon, toda vladni pijonirji so most popravil:. prej kakor v eni uri. Tako je glavna moč republikanskih čet mogla priti čez reko, nakar je s tanki in oklopnimi avtomobili začela preganjati bežeče upornike. Obe krili prednjih vladnih oddelkov sta držali fronto, centrum pa je prodiral preko postojank, ki so jih uporniki zapustili. Tako so republikanci vzpostavili fronto na obeh bregovih Tajune in se je prodiranje moglo nadaljevati. Ob istem času se je obranila zveza s četami in skupinami pri Cifuentesu in Brihuegi. Vladne čete niso naletele skoro na noben odpor in so začele prodirati na sever proti meji pokrajine Sa-ragosse. Ko so zavzele po vrsti Torre di Asradilael, Sotillo in Torreeuadrado de los Valles. so vladne čete s podporo topništva prispele do Abanadesa. Na teh postojankah so morale počakati jedro svoje vojske, ki je prispelo z brzostrelnimi topovi in začelo ž višin obstreljevati upornike. Tako so vladne čete po kratkem boju zavzele izpraznjene vasi in nadaljevale prodiranje k višinam pri Navalportu. Po triurnem boju so sovražni oddelki izpraznili tudi to mesto. Vladne čete so včeraj prodirale predvsem po aragonski cesti in so po njej prispele do 112. kilometra. Včeraj popoldne so za> mnogo topov. Vzdolž Jarame in jugozapad-no od Madrida danes ni bilo nikakih važ« uih dogodkov Popoln poraz iiailfa&sklit oddelkov London, 21. marca. d. Listi so objavili, da je eeda.j tudi generaJ Queipo de Liano priznal po sevillskem radiu poraz italijan-kih čet pred Madridom. Po zadnjih informacijah so vladne čete prodrle zopet za 10 km dalje ter se Italijani u mikai :o brez odpora, Vhdne čete so sedaj predvsem zaposlene z utrditvijo novih postojank. Angleški listi so objavili te vesti pod naslovom »Popoln poraz Italijanov v Španiji«. Večina ujetih Italijanov se je po teh vesteh predala brezpogojno, pri čemer so zaplenili republikanci tudi ogromne koiičine vojnih potrebščin. l>ed Cordobo so vladne čete včera,j odbile srdit; napad. Pri tem so uporabile prvič nove tanke. Italijani so se umaknili v neredu, mnogi izmed njih pa so prešli na republikansko stran, med njimi tudi motorni vozač, ki je izjavil, da je Franco poslal v tem odseku v bo*i 14.000 vojakov jn sicer s-urmo Italijanov. J T\ VIB M li W M (jopnjj qo JJ51 jnjoiUG'fi.9" ACGur] bobojguG ao rabo a-Ls^SoiiSKi C6an m ao bo rrDel bLisb6j6 _AJ9"qDG QG{G SO AQ6J-3"J bzogiX£rjG bi.GqAaGUJ f-ncji (o ujesfo- močenj poln 20 so^L^sirj oi.srxijrjj i; i i-irij"1.. jt /.igizraiu I>i-J pj siAsrjJ><>I.J ji [ ,<> . I.i t t<' > ' ' f-,. < < i ! <. .,-.,[>. i>< > lic., u.j i><_>~lti ssr- s r. ■ i ; j < > f >-.-' ji -• -1 i > - i ( : 111 >11 [. 11.. JI. . J' - 1 . . . i., . . j . . S pLSOBfi^JDIllJi fOtlOAI 1 L ] S»Q6JO 1 moL3;e L>< >• *'. r : ( i I. .< j J_I. EAOIG > I v. I-I • .' jcj 1' 'F - * i" ' 1 • ■ >J bofctolsujijjj ^ 1' sšf. »t 11 i" .J.r...., . i.... .- KO —'» ssr^sejo 1.-. ^ i—,. tj, I.i.l I.:f , I L I Z r ^OAbi. J) Lc .(■ xwlj b«i£U,1ll]e I_II » - - --J." 11. Il-r Iiopo« .>. 1 f *.* I- ;u ..O iTTV <. .! ! I I : . r [ i n . . r I. ■ J J.I . . !(.,<> ._>} . ii i . i I ir II r. ..I^-Ir a Q6fsrjwi 11.; hjc/iotuctuii t i i.: 111,1 & 1« > t. , f. l-.< ; i. . .r.1 i i: op i i. tu i cffair ec. I e opejj pLG&o/.ip .l.itimj i. i i_j ae 11, . '> i o ao Asboef^Aii. (_ i.i > u . ,, nsr I>< Ii< ti ji " K t .> "1: nboi-ui fci sabnsfijr i tioufo' u j i^i i ii i Ej i T It i_<_>ij i i,u j £>x_ejco OP® K1J bn.ijii! jj ju . j u r 0qqeiK0A af^ < j l_i: oji; j' x:r oc.ji t r pgjee« /iEjoi-ijtkg- i.©ko* mi j^irr. 3g a frrij ^ i ru o.^ jol»ij : oj t sa^o- "J05 LGbrrpjfiiaTjaiiiiJ gef ujoSisr t>L?tt ses AIJT £>1.6] KSJ"KOi. a eni nir ia-jco le ajs-Aacr jiojoa' focpj Aja-cjur bj^ojjijJJ ao tuosf bobLS-aiTIT ao' cjsr pogo iraf^mijr bj.oqii.srrj3e Ajtjcjnijj sgi3qin f>iJ fcl A38I tts itpo x»lnuo' ]?!!-irjKl »o ira nunjai »o Si» JOAjjr' Sit i-ii pifo moSo^ f^boi.- poltr- jisajfop it,bnp|iiaruceA 1« pxj |3rj*.o »j-irs» isagiu plg&ji icpe j^lnue bo pta^^oiB biepiie nboLin^pe opLsmpue l>oy{olaiii?« as aoAxsr§:ijifcg- tto Aiirguc ao jioncsDfijLa-iG saoI oSen") trer nujijf£r"]og6Sa irs lx>arola-nKS na1 popn i37ir3coqErp3Da'qGa' Aj3-qDip g&f' /aro- I-. • • - f< -■I LI > Id JJIT ^e ujsrLCSf <.><1 II'.. £.1111': : .: i: i i . i . h. . i l- - - tu i Ig pust e I I.. i > i r cnoT <>'}>-•-.If>"-* gr" boACilacAV 1 ( n J ■ " J- cm T t I. : . lir...f: * '. I .pilIlTiiH J« - , > II. " > ,> 15, - llrujl.iui ■ i!-n|L(q- n , I1I-II<11. V-V- SUO^T »O r>*I. Op- zcsjiJSIIZS« ({CKmnenc: OUT H ' | . I : 1» ... J- ' A i,-Ul •». .. i' i» i. ix>» rrooo '.'HI!"J.. ir I P! Ie il] : [I U IJI- UJ *-' I U_|ai{ tu.JI UIOtoL- UfaL&tjn' IIJIHI.I1 i I ljKi eo bLc^f: LJII -fcj-5 doac -'j' *•" UJ hu i*,, i, um-]' IJ t;: ^ pi|6 i uabat;' " ;,>iij ao nbouiprjG bL- b^«! o>Ltjo* tM-i 5-goiivl ao sii-tijcirji dtt f*l©;.:p ec le bo top if.iitp Ijie- »{,ob(>;u bous lt^l! »uoa A / cc!- ?.K! !:-•o.-j D'j?|oioui biš^tos s niu^Aiio uov.rjj boi>fol»a|?- -/i^rije-bOL»- yvjTGj sv jo Krp"ce; t»twi >|3qiiqouj' f,o vsqulip mjoL-busDtri bo ?6Aijjajo qo pfšriK) Touqou' r>r DKrictc q* eo irsjihHžjttH o^ejKOA Bobojo boisi c^ouarnaO bioqtcn 0-'-l«<10 C««- etafo ttofi c^ricr"^* ocjjco^^i- ^jcn^alo ao-Trrs-cfT por: i>t| »Ji--pi i>cijc-2f c"}injfcc- p; i>x-Of>j j? ar? x*5rI>srq^o " AGHK0 ai.j odbile srdit napad. Pri tem so uporabile prvič nove tanke. Italijani eo se uma.kni.lj v neredu, mnogi izmed njiih pa eo prešli na republikansko stran, meri mjfmi tudi motorni vozač, ki je izjavil, da je Franco poslal v tem odeeku v boj 1-1.000 vojakov jr> s^icer sumo Ttciilijanov. Zaple&feiii itali|a«^M dokmnentl Javljeni dokumenti, ki so jih našli pri uje- t ".I. It - . 11 i:i i, II. . ■. 1 .1 ti, i ii i, i , obja OPIcK3jiI e o^f elol |co i.-..i v« ag^uo a u93ep o OTAsGf^n UbKiP AHar jer s»o t>o!>; JUCKUir PCKraTU^G iO f I p is- xjf]co/.3 pj o ngbgA6 boa;o- K5 IrV IG i>ij.q jci-i.fjcp" rsSjrpfr >5sge tfcfe pof&j sarAsefi Ofct-Oti oo^jop«-' otm&LOCsnto/^' biot i Ufa'ž.3-.:, f* -a jcsfCMun K® polten ao »e buiC8!.«c;n asi b?J£OA OTbffq bif qe 1» cg iusLOf-Sa"blGU?H aiuo rsrnts" A JUj1» asACiJ3«u} psi.-^gn aiuo a oqa6)en ao-bur/j: DaqouHifancocSff /.LpoAUtEar boA6il4AEr %fl»|winrii05f ji yy Kownuj|<« II E(9lieOAeS9 (9p0i9 lil i; mir I!, il uii Iz Francovega tabora j^alamaiica, 21. marca A A. Komunike nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na severnem bDj.šču smo v cdseku so-riiske divizije odbili hud napad nasprotnika, pri katerem so sodelovaU tudi tanki. Zaplenili smo dva tanka. V odseku ojače-ne madridske divizije smo odbil: nasprotnikov napad pri Huesti de la Reina. Na Jdžnem bojitfu so se ponesrečili vsi ■Ki III ain&m DAJIMU fio ae pttiieafft£lli Vfi nasprotnikovi protinapadi, s katerimi je hotel zavzeti postojanke okrog Cordobe, ki jih je pred kratkim izgubil. Naže čete so zavzele Se mfce nasprotnikove postojanke. V splošnem je prišlo včeraj do živahne letalske akcije. Sestrelili smo tri nasprot nikova lovska in eno napadalno letalo. Popolnoma neresnične so vesti rdečih radijskih postaj o zavzetju nekih vasi, ki so slej ko prej še vedno v naših rokah. Obleganje Ovieda Ovfcdo, 21. marca. o. Položaj republikanskih čet na skrajnem severozapadu ve pcistejanke, da bi prebili jekleni obroč, Snoči ob 22. je bil izdan komunik«3. ki govori o nadaljnjem prodiranju republikanskih čet na eruadalaiarski fronti na severu in severovzhodu Nacionalisti so na tei fronti popolnoma odpovedali. Republikanske čete so zavzele več vasi in zaplenile ogromne množine vojnih potrebščin in živeža. Republikansko letalstvo je preprečilo sleherno koncentraojo nacionalističnih čet in ie odločilno sodelovalo pri včerajšnjih operacijah T)ane<= 'p odbor za obrambo Marlrida izda' komunike, v katerem nravi da renu M'kan<"kp ^te na gudalaiar^k front; 5p nadalje nro^iraio orot «everovhorbi Rp. puhlikanpko letalstvo ie dane* bombardira lo municiisko kolono ki se ie nomikab proti Sieuenzi Nacionalistični letalci sto sku šali republikance pregnati. Pr; spopadu eo bila tri nacionalistična letata tipa Fiat sestreljena. Takoi po tem letalskem spopadu je republikanska pehota zasedla vas; Utanda m Nideo. Zaplenjenih ie bilo zelo Pogreb 455 žrtev katastrofalne eksplozije v šoli v Tajioru New l/oadon, 21. marca. AA. Po poslednjih podatkih znaša število žrtev kata-| stnofe v Tavloru 455. Trije otroci niso j bili identificirani, 8 jih je izginilo, 82 j otrok in učiteljev pa je bilo hudio ranje- J nih. Vse mesto je zagrnila globoka žalost. I Po vseh cerkvah so se darovale zadušni-ce. Stotine otroških krst so bile v cerkvah zasute v cvetjem. Pri službah bož;'ah so sodelovali duhovniki iz vse texaške države in celo iz Luisiane. V New Londonu ni družine, ki bi ne bila kakorkoli prizadeta po strašni katastrofi. Po službah božjih se je razvil pogrebni sprevod. Večino dece so pokopali na mestnem pokopališču, nekaj krst pa so prepeljali tudi v bližnje vasi na tamkajšnja pokopališča. Večina inženjerjev ter drugih strokovnjakov je mnenja, da je nastala eksplozija zaradi tega, ker je plin ,ki je služil za cen tralno kurjavo, predrl stene šole, ki so bile grajene iz slabe opeke. Oblasti so že odredile, da se mora v bodoče po šolah uvesti drugačen sistem centralne kurjave jem ©saemegočila feeieee žete domovini. Pokažimo, da smo vredni tolike časti in odzovimo se enodušno kUcu domovine in naše volje. Iz Francovega tabora Salamanca, 21. marca. A A. Komunike nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na severnem bojišču smo v cdseku so-rijske divizije odibiii hud napad nasprotnika, pri katerem so sodelovali tudi tanki. Zaplenili smo dva tanka. V odseku ojače-ne madridske divizije smo odbili nasprotnikov napad pri Huesti de la Reina. Na južnem bojišču so se ponesrečili vsi nasprotnikovi protinapadi, s katerimi je hotel zavzeti postojanke okrog Cordobe, ki jih je pred kratkim izgubil. Naše čete so zavzele Se neke nasprotnikove postojanke. V splošnem je prišlo včeraj do živahne letalske akcije. Sestrelili smo tri nasprot nikova lovska in etao napadalno letalo. Popolnoma neresnične so vesti rdečih radijskih postaj o zavzetju nekih vasi, ki so slej ko prej še vedno v naših rokah. Oblegani e Ovieda Ovkdo, 21. marca. o. Položaj republikanskih čet na skrajnem severozapadu okrog Ovieda se je poslabšal. Nacionalisti napadajo z veliko srditostjo vse njihove postojanke, da bi prebili jekleni obroč, ki oklepa posadko Ovieda v kočljivem položaju. Borba na cesri Oviedo-Grado se vedi z vso srditostjo in je doslej še vetdno neodločena. V zadnjih dveh dneh so biU hudi boji pri hribu Pendo, ki obvladnje cesto proti Galiciji, odkoder skušajo nacionalisti prodreti v Oviedo ter rešiti ta-mošnjo nacionalistično posadko pod poveljstvom polkovnika Arande obleganja. Priče tek pomorske kontrole Pariz, 21, marca, i, Danes oŠ polnoči l|l II Bsrtra* sj* mnesr ;j< C.--.JJ i vi3iiqe opicgsulsr Nove odredbe za univerze Iz ekspozeja prosvetnega ministra — Vseučiliška avtonomija — Upokojitve in položajne skupine profesorjev Beograd, 21. marca. p. Pri današnji podrobni razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je minister Stošovič opozoril, da je svoj ekspoze podal že v skupščini in da je gg. senatorjem že znan. Omejil se je zato na nekatere zadeve, ki so bile sprožene med proračunsko razpravo Ln jih v svojem ekspozeju še ni obravnaval. Obširno je zlasti govoril o razmerah na naših srednjih šolali. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Na visokih šolah v Jugoslaviji je 15.535 slušateljev. Univerza v Beogradu jih ima 7.726, v Zagrebu 5.050 in v Ljubljani 1.733. Na filozofski fakulteti v Skopi ju je 168, na juridičui v Subeticd pa 571 slu-fateljev. Skupni redni izdatki za naše univerze znašajo 75 milijonov Din. Na beograjsko univerzo s fakultetama v Skop l.ju in Subotiei odpade 36.5, na zagrebško 27.3 milijona, na ljubljansko pa 11.2 milijona dinarjev. Avtonomijo univerz morajo čuvati in ceniti vsi. poleg enih na univerzi, tudi oni, ki niso na univerzi. Vendar pa avtonomija ne ame presegati okvira rednih zakonov, kj veljajo v državi za vsakega državljana. Avtonomija ne sme pomeniti nedotakljivosti ali eksteritorialnosti. Ne sme se nanašati na stvari, ki z univerzo kot tako nimajo nikake zveze. Minister je dallje utemeljeval nove odredbe, ki se nanašajo na vseučiliške pro fesorje. Po sedanjem stanju država vse-učiliškega profesorja ne more vp&kojiti preden ni 70 let star. Takega privilegija nima noben drug državni funkcionar, ne glede na svoj položaj. Vlada pa je mnenja, da se vseučiliški profesorji zaradi svojega težavnega znanstvenega dela lahko duševno in fizično izčrpajo celo hitreje kj?kor drugi državni uradniki. Vendar bodo vseučiiiški profesorji še nadalje lahko ostali v službi, čeprav bodo dosegli 65 let starosti in 35 let službe, ako bc-do še sposobni za nadaljnje službovanje. Glede odredb o pričetnih položajnih sku pinah rednih in izrednih profesorjev je minister rekel, da sicer priznava potrebo, da imajio vseučiiiški profesorji višji položaj kakor drugi uradniki, vendar pa je treba diržati tudi pri tem pravično mero. Med 328 uslužbenci v položajni skupini 2/1 je 238 vseučiiiekih profesorjev ter le 80 uslužbencev ostalih strok. Ta številka kaže, da so vseučiiiški profesorji res privilegirani. V poštev pridejo tudi finančne možnosti, zato je bila vlada prisiljena določiti zr četnim skupinam rednih in izrednih profesorjev za eno ali dve stopnji nižjo kategorijo. Tudi pri tem bodo še prišli na nivo, kakršnega drugi uradniki z najvišjimi kvalifikacijami dosežejo navadno šele ob koncu svoje službe. Zakljufe ne skupine vseučiliških profesorjev pa bodo ostale nespremenjene. Nova napetost rifo lit Nemčijo Kancclar dr. Schuschnigg se je odločil za nadaljevanje borbe proti narodnemu socializmu Dunaj, 21. marca. AA. Nov] državni pod-tajraik za javno varnost dr. Skubl je bil snoči zaprisežen. Zvezni predsednik je izrazil dosedanjemu ministru za javno varnost Neustadter-Sturmerju svojo zahvalo za njegovo delo. Novi državni podtajnik za javno varnost dr. Mihael Skubl je izjavil političnemu re-porterju lista >Neues Wiener Journal«, da hoče povsod in pr; vsaki priliki zavarovati notranji mir in varnost v Avstriji. Za dobrega uradnika, za kakršnega se smatra, je dr. Skubl dejal, da more veljatj le eno geslo: Avstrija! Dunajski list pozdravljajo soglasno rekonstrukcijo avstrijske vlade in imenova* nje dr. Skubla za podtajnika v ministrstvu za javno varnost. Pri tem nasrlašaio, da se mora uprava javne varnosti zavarovati pred slehernim političnim vplivom. Pričakuje se ostavka še nekaterih ministrov Berlin, 21. marca. AA. Berlinski listi ne komentirajo mnogo rekonstrukcije avstrijske vlade, nego se zadovoljujejo s poročili svojih dunajskih poročevalcev, ki naglaša-jo, da je minister za javv varnost Neu-etadter-Šturmer podal ostavko zaradi svojih simpatij za narodno-socialističnj pokret. »Volkischer Beobachter« pravi, da bo po zgledu Neustadter-Stiimierja podalo ostav* ko še več ministrov. >Allgemeine Zeitung« eodi, da so rekonstrukcijo avstrijske vlade | ftjii, ki lik je dobil reni kan- boebe^fi a^i' jri ljp ]e qopxj mm jot. eoq!* qa ao l6jigir5{lnj{ci1o aaajulepg ajaqc po 3g a6c ujmiefloa* sgj{nus« s&j6qn n uuella boq-3jo oef^ja« bgop^cpfg1-« bisa!' qa po bo lip ^mbsrril ss u ^loi no^or.i3] ^f icu j bojilcf zvezi. Nemčija postaja vedno večja nevarnost za srednjo Evropo. Kadarkoli postane ta nevarnost akutna, se pojavlja v srednjeevropski državi neka nervoznost in se začno medsebojna pogajanja. V državi, ki je v prvj vrsti ogrožena, prihaja v takih trenutkih običajno do odločnih varnostnih ukrepov. V teh državah sicer nimajo interesa, da bi v tujini zvedeli V6e podrobnosti, zaradi katerih eo nastalj tak} ukrepi, da bi jim nekatere večje sile zaradi njih ne zamerile preveč. Tako smo v Budimpešti doživeli nenadno odstavitev upravnika policije, včeraj pa izločitev ministra za lav« no varnost iz avstrijske vlade- Njegove pangerman.ske simpatije so bile dokazane. Sedanja kriza je vsekakor težja kakor prejšnja, ker so narodni socialisti ob tej priliki dejansko nekaj stvarnega dosegli. Morda se bo spričo skupne nevarnosti končno ustvari'! blok neposredno ogroženih držav. »Figaro« karakterizjra včerajšnjo rekonstrukcijo avstrijske vlade takole: 1.) Dr. Schuschnigg je sklenil še nadalje voditi borbo proti narodnemu socializmu. 2.) Sku« šal bo kljub temu doseči nekak sporazum s tako zvano nacionalno opozicijo, kar priča dejeivo, da je ostal v njegovi vladi minister Gneisen - Horstenau, o katerem je prav tako znano, da simpatizira z narodnimi socialisti. »Ami du Peuple« opozarja na ostro kampanjo nemškega tiska proti Avstriji, ki se je pojavila zadnje dnj in je očividno in* 6'pirirana od faktorjev zunanjega ministr- sh li tejo na M poKaaatl ncia- |;GL-g;oLUJGi. Loqaj o%jhako \~3L3qi e/.o- ?0~ (6X. - * j^e/T- CAO^.ip q IIU3>rp 1 p bOLO^b A-J jr: irašiš-^3- Ajaqc u&So s^(|oaoj ;ni clo s Lolociji »1° * i-fe^oiifc. uiK^ne »AStlll1 w b«»-!!wkt iiaf! »c I_x> i J f J^u :1XM ujolo rri>lsz^< isaiug r.3luo^t; f> ara« ioa.uo i ;»- - joiu irao-jsri^srio- <43 n« ml." fejtnpjs lx>q;3lujp« a uimi<^uefa.n jcouferj lripci "o aa^jlilfe^t, ajsqg m jujcuoau« i>nii3jfej"j m ll! aeapi blljipi " s-jasloa3 f i boufeLln n^i3 3/cn&e // :&ucl •jonujarje-' q«y qi-* -crpn j*i ig ixla/.i| boji^ueujn l9- /oai qlrvaui boq;aimjc s« la/jio avuios; nosi x6ff<5!4?!qrgl-24ni.iijclan &/.o'io rapa.3^70 ssr l9sij qc*s&")9u'jgiiixi ui;dl«{ui s9 13a13 0 a3l- is*>l%cs«j- bi.gq%gqbjjc ig is- f»>jip sa ihaijo /aujoef qr gjcnp] ig pij i)ao3v 51* qvlcr /v' Ix>q- &(A9 J{j pojelo U5 m UtfCjJI bojossfl DGSS- ebiLjisojs oq prppoLl.GA snugnlGaS iinniafL- 1G bo]srAT7g sgqulG gu^ iu j© o§iAiqiio L»^UiO UGUl&J{Ga9 biLOfl KI ^ qn jz>enb.jG jraru-IJIZIJI eoq3ipnafi' bi.3A pJjiO sijuuo* e?mL®fisjts s rrs Loq - UrefGL x.i-Wi«P qoe©cj UGjrsji eboLssnm po>-po bu>;j usx.oqaT6iua socisrj-ia:iij*r 3") SP;«« a«.p«--cpuiail !« risali ^ijijccjio ^rsrjcojer j) >■ f• t13 LO« Agcu-al^ulo L.ej£oa- p]Op U6iX)«L&q3IO 0&1.0xfcjjjp g t * -feG po <£ba.:co epnbue 1iGA.s1.uoef! jcouguo feuj^sr* JC&1. eo u-Si.oqxi2 «xjgijafl op (cl bajJ^jci J;Gquu'l3 JiUS3 IG A&&j<3]ioi. (Gx]3 J43pOL ibL^i-b3u ilGUjjaaj^jcG eiiub3i{ilG eo p:jG xjo Asujotsf is SAepuil&pe Ajsqc- bojlcjig" a3 h^l<>x?4ga iij ju jfejf 1.3 so fsa» gfj qOCIAGj! UGU3qDO Oq2f3Al'fCA nbL3AJUTp3 UG SSUJGL:;JG ba.&AGc- j^ajto «ajo A gnqia>i>e-qsr pi Tini uoj-raf oi_o ag^Ic »:.]G utrp e*!* sraL3»qu jca^Gtrp feo usajsIT fspi n}ec Lx>q ix>px»o^ njo-GbOA- ^ 4i€-p qtj3A3p eicGi. ujiusrlo mfG-u/ifjcj.p opg^srluo qo oqjociJi^J A i>LA! ^JJBfl O&LOSGU^ ijlLipn^S A ^JCJp ft.&- cuo iuG-qfercpolua a ^lotat* ja GALOb>Kl qLS3Aj UGJTST UGLAOSUOirf ID SS- (3 UGr.sriajOfe; sc a ci.G>qiul g- uoe^ ss ei»Gqxrlo gALobo" Ksr<^rJ-Ic°H boaj^riJG SAGSJ- ^cnj^iHr bo^^rl? AGquo agcIst ugastl- poi.pe b&o(i imoqu€nin 2ocftr;mnn kraecjn gcpnecpinee m je oq|o$g x9 hs^iigasiiig isisq 'fA2|i.iJo m ^eniajo med Avstrijo m Nemčijo Kancclar dr. Schuschnigg se je odločil za nadaljevanje borbe proti narodnemu socializmu Dunaj. 21. marca. AA. Novj državni podtajnik za javno varnost dr. Skubl je bil MioČj zaprtim Zvoznj predsednik je iz- • lli f!p Nemški poslanik v WasIr*n5toni! odžagan Washingtou, .uauca V diplo- matskih krogih se že nekaj dni širijo vesti, da bo nemški poslanik dr Luther podal ostaivko na svoj položaj, ki se je zaradi zadnjih diplomatskih incidentov že precej omajal. Za novega nemškega posla nika bo imenovan Heinrich Dickhof, sedanji državni podtajnik v nemškem ministrstvu in nekdanji svetnik pri washing-tonskem poslaništvu. en oži zaprisežen. Zvezni predsednik je izrazil dosedanjemu ministru za j a vin o varnost Neustadter-Sturmerju svojo zahvalo za njegovo delo. Novi državni podtajnik za javno varnost dr. Mihael Skubl je izjavil političnemu re-porterju lista »Neues VViener Journal«, da hoče povsod in pr; vsaki priliki zavarovati notranji mir in varnost v Avstrija. Za dobrega uradnika, za kakršnega se smatra, je dr. Skubl dejal, da more veljat} le eno geslo: Avstrija! Dunajski list pozdravljajo soglasno rekonstrukcijo avstrijske vlade in imenova« nje dr. Skubla za podtajnika v ministrstvu za javno varnost. Pri tem na?lašaio, da se javrne var/io^tj zavaroval) morsL up-r P«šakMje ce ostanka d^^fs^SSPt ^SssTfl -f i-" zveza. Nemčija postaja vedno večja nevarnost za 6rednjo Evropo. Kadarkoli postane la nevarnost akutna, se pojavlja v srednje- fa nevarnost aliulna, se pojavlja v srednjeevropski državi neka nervoznost in se začno medsebojna pogajanja. V državi, ki je v prvi vrsti ogrožena, prihaja v takjh trenutkih običajno do odločnih varnostnih ukrepov. V teh državah sicer nimajo interesa, da bi v tujini zvedeli V6e podrobnost;, zaradi katerih eo nastalj taki ukrepi, da bi jim nekatere večje sile zaradi njih ne zamerile preveč. Tako smo v Budimpešti doživeli nenadno odstavitev upravnika policije, včeraj pa izločitev ministra za lav« no varnost iz avstrijske vlade. Njegove pangermanske simpatije so bile dokazane. Sedanja kriza je vsekakor težja kakor prejšnja, ker so narodni socialisti ob tej priliki A&j-art&ko rt&izai nf i-.o rn rrr/i /ioaegrl-5- J\9t>rAa iffiMTO« karaM&mifA veera^soio o'o 22.30 obisk. Program obiska Praga, 20. marca g. 0 programu ofoiska rumunskeera ministirskesra predsednika v Pragi sporočajo: Ta-taresou bo v sipremstvu dnžavnega tajnika v ministrstvu za oboroževanje generala. Gtaza, ravnatelja v finančnem ministrstvu Rasmeiice in šefe knib'neta Sibiceana, prjsioel v Pra$ro v ponedeljek ob V Prajri ca bodo pozdravili min. predsednik dr. Hodža zunanji minister dr. Krofta z rsta.ltoi flanii vlade. generalni inšpektor voske Siirovv in dru-ci vojaški dostojanstveniki Odtod bo Tatarescu odšel v ru-munsko poslaništvo krer bo stanoval Ob 10 bo ob'skal min predsednika dr Hodžo. oh 11. pa sra bo sprejel prezident dr. Be-neš. V torek dopoldne bo ruimunaki gost v spremstvu vo;neca ministra Mnhnika pose-t.rl češko-moraveko tvornico stro ev Kolben-Danek. V sredo bo Tatarescu obiskal Sko-dove tvornice v Plzmi. V četrtek bo odpotoval v Brno, kjer si bo med drugim o?le-daJ tudi tamkajšnjo tvornico strojev. Od- rassranskega parlamenta Bukarešta, 21. marca. AA. Snoči je bilo zaključeno redno zasedanje parlamenta. Min. predsednik Tatarescu je prečital tako v zbornici kakor v senatu kraljev ukaz o zaključftvi zasedanja, ki opozarja na dosežen; proračunski prebitek in ugotavlja, da eo se državne finance sanirale, ' da eo se pričelj državni dolgovi likvidirati in da se je ojačila tudi produktivna sila romunske« ga naroda. Ukaz navaja tudi odredbe novega zakona o višji šolski vzgoji, ki se bo izvajala v bodoče v okviru nacionalnih interesov. Zlasti opozarja na nove šole za vojaško vzgojo mladine. Te šole predstavljajo najprimernejša sredstva za ustvarjanje discipline med mladino, ki se ne sme upro-pastiti v neprestanih sporih jn mržnji, nego utrditi v znamenju velikrh nacionalnih idealov. Nadalje poudarja, da je parlament soglasno sprejel odredbe, ki se tičejo narodne obrambe. Novi krediti, ki eo bili odobreni vojnemu ministrstvu, pomenijo najboljše iamstvo, da se bo ojačila rumun* ska vojska Podrobna proračunska razprava v senatu Odklonjeni predlogi senatorja Hribarja — Enotna kasa* cija za vso državo — Razmere v kaznilnicah — Poseben zavod za komuniste Beograd, 21. marca. p. Senat je včeraj končal načelno razpravo o proračunu ter se je danes začela podrobna razprava, ki bo trajala najbrže do srede, tako da bo proračunska razprava v senatu končana v sredo popoldne, nakar se bo vršilo zaključno glasovanje. Današnja seja senata se je pričela ob 9.30. Po odobritvi zapisnika je senat takoj prešel na dnevni red Prvi je prišel v razpravo proračun vrhovne državne uprave. K besedi se je javil edino senator Ivan Hribar, ki je predlagal resolucijo, v kateri zahteva, da morajo vsi javni nameščenci vsaj za silo poleg srbohrvaškega znati tudi slovenski jezik. Predsedujoči podpredsednik Milan Simonovič. ki je obenem predsednik vladnega delovnega kluba, je ta Hribarjev predlog odklonil, češ da ni v skladu z določbami poslovnika in ga sploh ni dal na glasovanje. Senator Ilidjanovič je nate na kratko govoril še o potrebi reforme pri glavni kontroli, nakar je senator Daka Popovič v imenu kluba JNS predlagal, naj se poglavje o vrhovni državni upravi, ki se nanaša na krono in kraljevo namestništvo, sprejme z aklamacijo. To se jo tudi zgodilo. Sledila je kratka razprava o proračuna za pokojnine in invalidnine. Senator Ivan Hribar se je zahvalil vladi, da je uredila izplačevanje pokojnin, ki se sedaj tudi v Sloveniji v redu izplačujejo Pri glasovanju je bil tudi ta proračun sprejet. Nato je prišel na dnevni red proračun ministrstva pravde. Minister dr Niko Su-botič je podal o delu svojega resora obširen ekspoze, ki ponavlja v glavnem že iz skupščinske proračunske razprave znane stvari. V debati je senator Ivan Hribar v smislu sklepa na ljubljanskem shodu JRZ zahteval, naj se v Ljubljani osnuje posebno ka-sacijsko sodišče za Slovenijo. Minister pravde dr. Subotič je to odločno odklonil in izjavil, da se bavi vlada z načrtom, da se ukine vseh pet sedaj obstoječih kasacij ter da se v Beogradu osnuje enotna kasa-cija z?, vso državo. Senator Milan Popovič je imel nato zelo zanimiv govor o razmerah v kaznilnicah. Podrobno se ie bavil zlasti z razmerami v Sremski Mitrovici navajajoč, da predstavlja ta kaznilnica pravo fakulteto za komunistično propagando. Bivši upravnik kaznilnice Petrovič, ki je komunistično propagando v tem zavodu popolnoma zatrl, pa je bil premeščen, čeravno je bil najbolje kvalificiran uradnik, ki je bil za svoj patriotizem odlikovan celo s Karadjordjevo zvezdo. Zagovorniki komunistov so zaradi njegovega odločnega nastopa vprizorili proti njemu celo gonjo, a ministrstvo ga je namesto da bi ga zaščitilo, premestilo za državnega tožilca v šabac. Govornik je zahteval od ministra pravde naj te zadeve preišče in napravi v kaznilnici red, da s? ne bo iz teli zavodov ki nai bi po zamisli notranjega ministra zatrb komunizem, ustvarila visoka Sni? komunizma. Senator dr Nem-h. i JNS) se je v svojem govoru zavzel za končno ureditev sodniškega vprašanja in apeliral na ministra, naj končno že vendar enkrat uredi vprašanje stalnosti sodnikov. Zahteval je tudi, naj se razširi delokrog sodnih pristavov in naj se čimbolj pospeši izenačenje naše zakonodaje. Ce že vlada misli osnovati eno samo kasacijsko sodišče za v3o državo, potem naj bo sedež tega najvišjega sodišča v Beogradu. Obširno je nato razpravljal o amnestiji in se podrobno bavil tudi s tožbo Sokola proti nadškofu Srebrniču. ki je bil v prvi instanci pravilno obsojen, v drugi instanci pa so sodne oblasti stvar tako zavlačevale, da je bila tožba naposled zavrnjena, češ c!a je že zastarela Govorila sta nato še senatorja Fran Iva-niševič in Dušan Serič. ki sta se bavila v glavnem z lokalnimi sodnimi prilikami, nakar je ob zaključku razprave minister pravde dr. Subotič odgovarjal na pripombe posameznih govornikov Priznal je. da je upravičena kritika glede kaznilniškili zavodov in da si bo ministrstvo prizadevalo, da to nedostatke odpravi Ministrstvo namerava določiti posebno kaznilnico za komuniste. da tako prepreči vsak stik z dru gimi kaznjenci. Kar se tiče procesa Sokol-proti nadškofu Srebrniču pa je iziavil, do. se ministrstvo v to zadevo ni vmešavalo. Po njegovem govoru je bil proračun ministrstva pravde sprejet. Nato sc je začela razprava j proračunu prosvetnega ministrstva. Minister Stošovič je ponovil svoj ekspoze, ki g* je imel že v Narodni skupščini, nakar je bila razprava po govorih Ivana Hribarja Milana Popo-viča in dr. Nemca odgodena na jutri. Seja se je končala malo pred 15. uro. roti jetiki Občni zbor naše osrednje protijetične organizacije je pokazal socialno in zdravstveno pomembnost njenega dela Ljubljana, 21. marca V dvorani OUZD so se dopoldine zbrali dele-gatje naše osrednje eocjalno-zdravstve-ne organizacije, ki si je naložila skrb za zdravje tuberkuloznih. Zborovanja se je udeležilo nad 40 delegatov, ki so zastopali več ko 20 krajevnih lig Protituberkulozne zveze, navzočn; pa so bili tudi načelnik dr. Mayer kot zastopnik bana z inšpektorjem dr. Avramovičem, zastopnik mestne občine in zdravniške zbornice dr. Debevec in odposlanec Slovenskega zdravniškega društva dr. Heferle. Predsednikov nagovor Ko je predsednik direktor dr. Bohinjec oivoril skupščino, je najprej prečital vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kraljic; kot pokroviteljic} protijefcičnega gibanja v državi, hkratu pa je sporočil pozdrave Jugo« s.ovenske protituberkulozne lige iz Beograda jn častnega člana docenta dr. Matka. V svojem poročilu se ie dotaknil vseh perečih nalog, ki se zvezi zastavljajo današnji čas. Napredek protituberkulozne berbe v naši bane vi ni se vidno izraža predvsem v številnih novih krajevnih ligah in zmerom številnejših dispanzerjih. Število občin, kj v svoje proračune stavljajo posebne po.-tavke za borbo protj tuberkulozi, ie Vriako ieto vočje. To delo bo deležno še mnogo lepšega razmaha, ko ee bodo tudi sreski zdravstveni referentje in politične inštaiiee zavedale, da je ta borba ena naj? lepših dolžnosti vse javnosti. Potrebna naloga .je v tej borbj odmerjena zdravnikom. Skoraj 100% j etični h se rekrutira iz armade onih bolnikov, ki so že nekajkrat obiskali ordinacije, a zdravnik ni mogel na n ih ugotoviti ničesar posebnega. Iz angin, raznih bronhitis jn pleuritis se razvije 26° o jetifnih obolenj, iz živčnih elabosii in anemij pa celo 31°.'o. Te številke nas opozarjajo, da je potrebna predvsem boljša strokovna kvalifikacija zdravnikov na polju ftj-zto'ogi je. Država naj stori svojo dolžnost Ko se je v nadaljnjih izvajanjih zaliva* Ijeval baijski uprav; in drugim činjleljera za njihovo p-odporo, je ugotovil, da država ne storj ničesar, da bi olajšala materialni položaj naše protijetjene borbe. Vtem gotovo liči tudj de! vzroka, da ima ostala javnost za gmotne potrebe tega dela tako n-aio razumevanja. Posebno pa je graje vredno, da odklanjajo vsakršno podporo cdo bogata industrijska podjetja in drugi pridobitaj zavodi, ki predstavljajo večkrat z načinom svoje produkcije prava gnezdišča jebičluh bacilov Brez OUZD, ki z zne-ekom okrog 70.000 Din letno podpira delo PTZ, b; s; dosedanjih uspehov ne mogli misliti Velik udarec je to delo doživelo zlasti z ukinitvijo inšpektorata za tuberkulozo v ministrstvu za narodno zdravje, kj mu je skoraj avtomatično sledila ukinitev referatov za tuberkulozo pri posameznih banskih upravah. Zakon o zavarovanju delavcev nai bi se spremenil v tem smislu, da bi bili tud; družinski člani zavarovan; za primer tuberkuloze, sprememba zakona o neposrednih davkih na naj b' prinesla ižrvkev akciie v indu^rij.dtih krajih Za - r-; i b'o prizadevan-p da bi v iržavn oraču- pri Sls postavka ?a borbo proti tuberkulozi. Tp razmere so dovolj žalostne če pomislimo, da je v vsej Srbiji, kj je znana po razširjenosti jetike, poslujeta samo dispanzerja v Beogradu in Nišu, beograjski občinski svet pa medtem ugotavlja, da je Beograd najbolj jetično mesto v Evropi. K delovnj skupnosti v borbj proti jetiki nujno spada tudi javna zdravstvena služba in inšpekcija dela. Na koncu je predsednik izrekel iskreno zahvalo Sloven« skemu zdravniškemu društvu, 6 katerim si zveza želi se mnogo plodnega sodelovanja, in pa časopisju, ki je šlo intencijam zveze zmerom šjrokogrudno na roko. Omrežje Protituberkulozne zveze Iz podrobnega poročila, ki ga je podal primarij dr. Debevec, povzemamo, da obsega celotno omrežje 55 krajevnih lig in S odsekov prj odborih društva RK. V 29 ligah, ki so stavile podatke na razpolago, je organiziranih nad 4.500 članov. Misel bolnišnice za zdravljenje tuberkuloznih se je odmaknila z dnevnega reda, ker odločujoči faktorji niso bili naklonjeni p redi o-gu, naj bi blagopokojni Viteški kra]j dobil spomenik v obliki humanitarnega zavoda. Vprašanje pa ie še zmerom pereče. Zla&tš v Ljubljani ali v bližnji okolici bi nam bilo treba manjšega zavetišča za ne« ozdravljive bolnike. Banska uprava je v novi proračun stavila postavko 150.000 Din za subvencijo zvezi, jz svojih sredstev pa bo plačevala tudi 4 zaščitne sestre pri dispanzerjih. Mestna občina je tudi za prihodnje leto naklonila 50.000 Din za vzdrževanje dispanzerja, 50.000 Din pa je določila za ustanovitev gozdne šole. Lani so bili ustanovljeni novi dispanzerji v Kamniku, v Novem mestu jn Cerkljah ob Krki, snujejo pa se še dispanzerji v Slovenj« gradcu. Litjjj, Cerknici in Tržiču. V načrtu je razširitev ljubljanskega dispanzerja, ki je rotrebna zavoljo priključitve okoliških občin. Zveza je intervenirala pri upravi železnjčarskega humanitarnega fonda, naj bj bili železničarji tudi v bodoče v pol-nj mer; deležni bolniškega zavarovanja v primeru jetičnih obolenj. Pred kratkim je zveza podvzela posebno akcijo, da bi posamezne občine nakupile po sanatorijih primerno število postelj za bolne občane. Svojci zavarovancev OUZD naj bj imeli v bodoče pravico do treh mesecev zdravlje« nja v sanatorijih, ne pa samo do štirih tednov kakor doslej. Pripravlja se ustanovitev posebnega železnjvaiskega "in m'ad;n-skega odseka. Bilanca podpor O denarnem gospodarstvu zveze ie poročal blagajnik čelesm.: k. Iz njegovega poročila navajamo, da je imovina znašala ob začetku novega leta blizu 425.000 Din. Bob nikom in ustanovam ie zveza lami nakazala okrog 85.000 Din podpor, dotacij in raznih daril pa je prejela okrog 90.000 Din. Aks cija nrotituberkuloznega tedna je zbrala nad 3«?.000 Din. Med podporniki PTZ je na prvem mestu banska uprava, ki je naklonila 62.000 Din. sledita ji DZ in PZ po 10.000 Din. Najizdatnejših podpor so bile deležne lige v Murski Soboti (15.000 Drn), Rogatcu (7.000 Din), Ptuju (6.000 Din). Kamniku (5 500 Din) in dispanzerji v Novem mestu (12.000 DinV Cerkliah ob Krki 10.000 Din) Trhovliab 6 50P Din) in na Jesenic^. '4 000 Din) OUZD ie razdn.l kra-pvn;m ligam in dispanzerjem za okrog "0.000 Din podpor, med drugim 15.000 dispanzerju v Trbovljah in 12.000 Din lig; v Kranju. Delo dispanzerjev Šel-zdravnik dr. Neubauer z Golnika je ob celi vrsti nazornih zemljevidov in erat fikonov s kritičnega vidika očrtal razvoj dispanzerjev pri nas. V preleklem letu jo v Sloveniji delovalo 13 dispanzerjev, izmed katerih samo 2 vzdržuje država, ostalih 11 pa protituberkulozne lige. Lanj so prirasli 4 novi, a vsi so dobro opremljeni, da lahko s pridom vršijo svoje poslanstvo na terenu. Omrežje dispanzerjev je s tem zavzelo že tolikšno stopnjo, da uživa njih zaščito že približna polovica prebivalcev dravske banovine, to se pravi, okrog 500.000 ljudi V preteklem letu «o ti dispanzerji opravili ogromno delo. Okrog 20.000 bolnikov jc bilo natančno preiskanih z rentge-nološkinii in kliničnimi izvidi, deloma pa or pa še dr. Levičnik, dr. Debevec. Uratnik, Celešnik, dr. Neubauer, dr. Fettich, podpredsednik apelacije dr. Masbnak, dr. Pire, dr. Pless, dr. Lunaček-Kristanova. dr. Zupane iz Ljubljane, dr. Ivič iz Celja, dr. Tominšek iz Maribora in dr. Vidic iz Kamnika. V nadzorstvu so dr. Ravnihar, dr. Brabec in Kocijan, v razsodišču pa dr. Maver, dr. Rus in dr. Bran« dieu iz Murske Sobote Poslovodja nadsvet-nik Skalar je poročal še o samostojnih predlogih, na predlog dr. Fetticha pa je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se obnovi inšpektorat za tuberkulozo pr; ministrstvu za narodno zdTavje, da morajo predvsem socjalno-pravne institucije, država, banovine in občine stavljatj v svoje proračune tudi postavke za prot^.uberku-iozno borbo, da se uvede invalidno in starostno zavarovanje, da se grade bobiiširice z oddejki za j etične (takšni oddelki so po; trebni predvsem v Ljubljani. Mariboru, Murski Soboti in Ptuju), naj davčna zakonodaja ne ovira gradnje malih, cenenih, zdravih stanovanj, "'isti za dedavce, naj se inšpekcije dela izpopolnijo z namestitvijo zdravnika, ki bj imel nalogo, paziti na zdravstvene razmere v naših podjetjih, delavske mezde pa naj bodo take Ha bodo omogočale dobro preživljanje delovnega človeka. Dnevnj red sta završilj predavanji pri-marija dr. Mjnara o kostni tuberkulozi in primarija dT. Dcbevca o vprašanju, kateri protituberkulozni zavodi so nam še potrebni, naio pa je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Kupujte domače blago! Ljubljanska nedelja Ljubljana, 21. marca. Letos je naneslo, da smo danes praznovali cvetno nedeljo na prvi pomladni dan. Dnevi pred cvetno nedeljo so bili že čisto pomladni, a prav danes na cvetno nedeljo se je ozračje shladilo. Ves dan smo imeli precej dežja, med tem ko je na višjih gorah zapadel sneg. Veselje mladine z butarami je kislo vreme zelo kvarilo. Razstava velikonočnih miz V svojih prostorih v Gradišču je Zveza gospodinj že v soboto otvorila ckusno aranžirano razstavo velikonočnih miz, ki je bila danes ves dan deletna živahnega obiska in ki bo odprta samo še do torka. Zveza je zadnja leta uvedla uvaževanja vredno navado, da pred vsakimi prazniki v letu opozori gospodinje, njihove pomočnice in njihov naraščaj, koliko kulture in lepote je mogoče pridejati serviranju v hiši, da vzbudi obed ali večerja razen materialnega užitka tudi nekaj estetskega, duševnega občutja. Tufii tokrat so naše gospe pogrnile čajno mizo, mizo za zajtrk, kosilo in večerjo, a razen meščanskih obedov so priredile tudi dvoje lepih aranž-manerv z domačo kmečko in pa s srbsko pravoslavno mizo, zlasti med mlajšim občinstvom pa je mnego občudovanja deležna otreška miza. Predvelikonočno razpoloženje obiskovalcev so gospodinje uporabile. da na simpatičen način propagira flejo domačih, v narodnem slogu oma-mentiranih p i sanic, ki si jih. lahko za majhen 06einosti med zdravniki. Stiki z Zvezo "travniSkih zbornic so bili prece: živahni, osebno še rada raznih novih zakonov n . iv'lnfkov, ki ee pripravljajo. Ta jnik dr. Ahčin je poda l pregled m s :o odborovega dela v preteklem letu. Šte vilo članov zbornice je znašalo na dan ob- j onega zbora 594, kar pomeni 29 več kakor • lan);. Delo v preteklem letu je bilo obširnejše kakor v prejšnjih letvh, ker je bilo poieg tekočih zadev potre!»no reševati tudi razne izredne zadeve, ki prihajajo na dan radi čedalje večjega števila zdravnikov in čedalje močnejšega padanja doihodkov, po-sno i/, privatne prakse, tako da je že zelo rod p k zdravnik k; mu dohodki privatne prakse morejo preskrbeti možnost, d os to.i-ne; bilo naše zdravstveno zavarovanje poenotiti kar bi prei al; slej absorbiralo vse zdaj obstoječe števjine manjše bolniške blagane in fonde. Efekt bi bfl, da bi lako združene manjšo bolniško blagajne moeie nuditi rnno^o več ugodnosti svojem« članstvu ker bi razpolagale 7. mnogo večjoni sreos'vj. Bkagarniško poiočllo je podal blagajnik dr Drobnič. Višek v znesku okroir S000 dinarjev se 1k> razdelil ra^d fond za onemogle zdravnike in pokojninski zaklad za zdravniške vdove jn širok1. Nadzorni odbor, katerega mnenje je izrekel primarji dr. Kuast. je našel vse delovanje upravnega odbora v najlepšem redu. O delu disolpPmkega sodišč;!. je bi'!o prebrano kratko poročilo pred-sedrmjika dr. Debevca. Po dališi defoafcj m> bili sprejeti stanovski red za zdravnike kakor tudi razni poslovniki. Med samostojnimi predlogi je zbudi! veliko zan'man"a predlog primari/a dr. Flajsa iz Ce^a, da naj se izvoli pripravljalni odbor za zgraolio Zdrav niškega doma v Lju3>-l'ani. V Beogradu ie bila otvoritev Zdravniškega doma prpd 4 leti. v Zagrebu pred 1 mesecem čas je ž«\ da ga ustanovimo tudi v Ljubljonj V debati so sodelovali mnogi zdravniki, ki so vsi pozdravljali to že na več oJx~nih zborih sproženo, a žal doslej neuresničeno idejo. Seveda bo mnoco 7.apvok a s složnimi močmi in dobro voljo se bo vendar to dalo doseči v doglpdnem času. V pripravljalni odbor so bili v ta namen izvoljen?: dr. Meršol. dr. Drobnič. dr. Kunst, (v>; iz LiubiiJane). dr. Hočevar (Celje) in dr. WeL\l (Maribor). Pri sluča-nostih ie v imenu ocenjevalnega odbora dr. Meršol izročil tovarišou dr. phil., med., techn. Ladislavu Klineu, docentu me-daeinske fakultete nagrado docenta dr. Matka v znesku 10O0 dinarjev za. znanstveno medicinsko razpravo »Nova klinična metoda določitve celokupnega acetona v nri-ruŠpanija —Barcelona—Balearje s slikami. Predaval bo od ZKD g. Pirnal Viktor. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vre me po vsej državi, ponekod dež. Severo-zapadni veter. Na skrajnem zapadu je pri čakovati nekoliko vedrejše vreme. Temperature bodo še nadalje padle. □□□□□□□□ULJ u w « i Velika izbira velikonočnih daril, po aroboko znižanih cenah nri znan-; tvrdkl F. M. SCHMITT ', ruBLJANA. Llngarjev* u' 4. Pred Škofijo 2. 130-6 □□□□□□□□□□□□□a d i uM lana $opei na VII. me&tu Zaslužena zmaga Ljubljane - Senzacionalna neodločena Igra rezerve Jugoslavije proti BSK - Concordia se popravlja - Točke sta pobrala se Gradjanski in Hajduk Tretje kolo spomladanskega dela državnega prvenstva je bilo polno prav presenetljivih rezultatov Pustimo našo Ljubljano za kasneje, pa poglejmo malo v Zagreb. Prva senzacija je vsekakor visoka zmaga Concordie nad Baskom. Že neodločeni rezultat proti državnemu prvaku BSK. še bolj pa včerajšnja visoka zmaga zagrebškega belo-zelenega moštva nad Baskom dokazuje, da se forma te enajstorice dviga v nepredvideni meri. Zdi se, da se bo Concordia■ ako bo nadaljevala v sedanji smeri, mogoče vendarle še rešila izpada iz lige. To naj dobro pomislijo tudi ljubljanski igrači. ki so sicer včeraj zmagali, vendarle pa še niso iz cone nevarnosti. Grad favorit pomaga , BSK. Zmaga Gradjanskega nad Haškom se je sicer pričakovala, vendar je presenetila njena izdatnost. Največjo senzacijo nam je zopet priredila rezerva Jugoslavije. Igrala je neodločeno proti BSK. Prvo moštvo Jugoslavije, ki je, kakor znano, na turneji na Irskem in v Francija, kjer je bilo v soboto v Roubaisu z 1:5 premagano, jc po zadnji zmagi svoje rc/.en-e nad sarajevsko Slavijo celo hotelo prekiniti turnejo, da bi samo zopet poseglo v potek dogodkov, ker so se mu zopet vzbudile nade za dosego prvenstva. Prekinitev turneje ni uspela. Mogoče pa je tako bolje, saj se ie rezerva držala nadvse sijajno in sc pokazala za popoln nadomestek prvega moštva. Državnemu prvaku je odvzela eno točko, kar pomeni zelo mnogo. BSK je očhndno v slabi formi, kar moramo v veliki meri pripisati obilnim gostovanjem te enajstorice, čije igralci niso prišli do tega, da bi se pošteno odpočiliin mogli z vsemi silami braniti naslov državnega prvaka. Hajdukova zmaga proti sarajevski Slavi-ji v Splitu ni izner.adila. vendar treba reči, da so se Sarajevčani dobro držali tn da poraz 1:3 v Splitu ni ravno sramota Prvensh-ena tablica se od prvega do šestega mesta ni izpremenila Vodi še vedno Gradjanski. kateremu sledijo Hajduk, Jugoslavija. BSK. sarajevska Slavija in Bask. je padel na osmo mesto, osiješka SI indija pa na predzadnje. Na koncu je sicer še vedno Concordia. ki pa je postala zelo nevarna Zaradi velikonočnih praznikov ho v državnem prvenstvu odmot do 4 aprila. Do tedaj pa bo tablica naslednja: Grad ianski Hajduk Jugoslavija BSK Slavija (S) Bask Ljubljana llašk Slavija (O) Concordia Ljubljana: Slavija © % s © (2:0) 12 9 2 1 36:10 20 12 S 0 4 29:13 16 12 7 1 4 28-15 15 12 4 5 3 23:14 n 12 .5 2 5 24:22 12 12 5 2 5 21:25 12 12 3 3 6 12:20 9 12 3 3 6 15:31 9 12 3 2 7 14:30 8 12 2 2 S 15:37 6 g: 0) L ju bi j a n a : J.ogar; Jug, Jerman: Pile k. Snčan, Boncelj; Grošelj, Slapar, Lah, Pupo, Pepček. Slavija: Klika; Dubac. Flam; Ada-movič, Kohir, Dejanovič; Mesaroš. Nacič, Smeliček. Fronck. Gergec. Za čudo. osiješka Slavija ne potegne. Res je bilo tudi slabo vreme nekoliko krivo, vendar malo več kot pičlih 1500 ljudi bi lahko prišlo na ligaško tekmo. Kdor si je obeta! lepo igro in trdo borbo, je prišel na svoj račun. N"i sc igralo vseh devetdeset minut v velikem stilu, pač pa ie bilo med igrp neka i odlomkov, ki bi se bili prav dobro podali tudi v okvir močnejše prireditve. Kajti dober del igre je bila prava borba. Kar je Ljubljana pokazala prve pol ure. je bi! prvovrsten nogomet; v polju lepo izveden, pred golom koristno in pametno zaključen. Potem so prišli gostje za pol ure na površje; imeli so v ob last. i igro zadnjo tretjino prvega polčasa in prvo tretjino v drugem delu. Predvedli so na oko lepo kom-bina.ci.fsko iefro. pokazali so, da so v splošnem bolj uglajeno moštvo, poedini deli so sc strumno povezali, pa je igra valovila iz polja v polje, napade so vedno na metre natančno skonstruirali, toda le do nasprotnikove obrambe, kakor je skoro vedno običaj takih moštev, ki forsiraio tehnično igro. Pred golom so poznali le malo odločnosti. Zadnh faza je potem n ostal a že bolj monotona. Gostje so se vidoma vdali v svojo usodo, pre^rnpacija domačega moštva. ki so jo izvršili nač v poslednjem tre-notku. je naše postavila zopet na noge; napad ie sicer močno upadel čim ie :el Puno nazaj, vendar je ozadje toliko pridobilo, da ni bilo gos+oin več mogoče- kaj spreminjati glede rezultata. Rezultat ie v glavnem stvarna slika poteka igre. Za dva gola so bili domači odločno boljši, ne toliko boljši v tehničnem pomenu bese-de, kolikor prodorne i"i in smelejši v svojih napadalnih akcijah. Dokler niso Sočana zapustili moči. in to ie trajalo samo približno pol ure, in dokler je prevdarr.o in koristno zalaga! napad z uporabnimi žogami, so naši napadalci neprenehoma napadali in mnogo streliali. Dve akciji sta sijajno uspeli, nebrnj jih je ostalo neizkoriščenih. Niti v tem Času niti pozneje, ko so v polju prevladovali, niso Osiječani pokazali tolike prodornosti in energije pred golom. Zato so kljub svoji sicer dobri in lepi igri zasluženo pustili obe točki v Liubljani. Z našim: res nimajo sreče, to prehaia počasi že v trdno tradicijo. Niti ene točke jim niso odvzeli. Ljubljana jc nastopila z zelo tvegano postavo. V zadnjih igrah se jc očitno videlo, dn v moštvu marsikaj ni v redu. Obe poslednji tekmi je odigralo tako rekoč brez kril. Pravega vodje napada tndi ni bilo. Poleg vsega mora Stanko prestajati tritedensko karcn-co. Zato so bile spremembe v moštvu neizbežne. Sočan je sicer star cer.terhalf, toda nastopil je gotovo brez prave priprave in se je obnese! samo do ene tretjine. To jc brez dvoma odločno premalo. Pupo ic gotovo neskončno ojača! napad, to je bilo videti potem, ko se je umakni! na sedanje svoje mesto. Ali potreben je bil v napadu vsaj do 2:0, na katerem jc bistveno sodeloval. Dva novinca sta se pojavila v moštvu. Jermanu jc bila to prva ligaška tekma, pravtako Grošlju. Grošelj je igral z vidno tremo, tri lepe pozicije je imel in vse so m nile brez haska. Sicer je parkrat lepo podal na sredo, potegniti pa ali ne zna ali pa si ni upal. Tem uspešnejši je bil Jerman, enostavno ker je tak moral biti. Kaj bi bilo sicer v obrambi. Logar je ime! po začetnem statiranju mnogo posla in jc držal vse v stilu odličnega vratarja. Jug je bil odločen v startu in je dal prav dobro partijo. Srednja linija jc bila najšibkejši dej moštva. Oba stranska krilca sta bila pod povprečjem, Pišek je za težak teren prelahek, Boncelj pa ima svojo starodavno napako, da pušča krilu vse preveč svobode gibanja. Sočan je dal, dokler je mogel, prav dobro in koristno igro. ko pa je odnehal se je Slavija na široko razgibala po terenu Pre-okret je nastal- ko se je pojavi! Pupo v srednjem krilcu- »oda nastal je obenem pre-okret v napadu Pepček ie v zvezi bil neprimerno agi!neifi kot na krilu, toda one odločne poteze naprej napad ni imel več. napadalec je bi! Slapar, izred- no priden, zvrhano požrtvovalen, ali brez prave okolice, da bi bila utegnila vnovčiti njegov trud.. Lah je spočetka sodeloval, tudi je izvršil, kar mu ie bilo poverjeno, borec v polju pa ni bil. Splošna slika moštva: velika požrtvovalnost vseh. borbenost po sposobnostih in močeh, toda velika ne-uglaienost. Vrhi: Logar. Pupo. S'anar in deloma Peoček. drugi sicer pridni, ali podpovprečni. veliki večini pa manjka kondi-cija. Osiješka Slavija nam je bila mil gost. Lepo je igrala in nekoristno. V igri- ki jc bila sicer skoro vzorno fair, dasi zelo borbena, so bili v polju enakopraven protiv-nik, celo tretjino igre so na terenu celo močno prevladovali. Našemu moštvu so gostje dali priliko, da pokaže vse, kar ume in česar ne ume, ko pa je bila bitka proti koncu že davno odločena, sta se obe moštvi kot po nekem sporazumu znašli v prijateljskem poigravanju, v katerem je prišlo do veljave tehnično znanje enih in drugih. Tudi Osiječani so se borili s tež kočam i v postavi. Vratar je prvič branil v ligini bitki in ni slabo opravil svojega posla. Tisto Lahovo bombo, ki ga je kar zavrtela, je solidno obdržal! Od branilcev je bil Dubac odločnejši in zanesljivejši, oba skupaj pa sta postavila zadovoljivo obrambno bari-ero. V halfih je bil Dejanovič s predefen-zivno igro najšibkejši, bil pa je Kolar dober kot STednji krilec, a dober drug mu je bil Adaroovič. Lepo je prihajala do izraza povezanost srednjega krilca in Adamoviča s Šmeličkom in levo stranjo napada. V napadu kot da je Slavija na eno stran hroma. Mesaroš kljub Boncljevem stalnem za-nemarjenju ni spravil skupaj več kot par pobegov, ali zato so igrali od Šmelička na levo. kakor je v polju treba igrati. Vse do pred golom. Tam pa je bil Šmelioek kot najboljši, in najnevarnejši napadalec stalno dobro pokrit. Fronek je prejemal od svojega krila lepe predložke, a ni znal, kaj naj bi z njimi počel. V polju pa sta imela Pišek in Jug svoje križe in težave z levim delom Slavijinega napada, ko se je spustil v kratkopasne kombinacije. Zelo simpatično jc osiješko moštvo, lepo igra, je prccej uglajeno in, razven desne strani napada, skoro homogeno, dobro pokriva in kombinira skoro neprekosljivo — toda: škoda, da se bo moralo to moštvo po vsej priliki še trdno boriti za obstanek v ligi. NEKAJ MOMENTOV IZ POTEKA Prve faze borbe pripadajo skoro brez izjeme Ljubljani. Zrelejše šanse se pojavljajo za Lj. tam v 6. in 7. min. Pri prvi drži, skoro neverjetno, osiješki vratar težko Lahovo žogo, v drugi pa gre Slaparjeva žoga v prečko. Prvič stopi Logar v akcijo v 8. min. in to je obenem prva poteza gostov v nasprotnikovo polovico. Uspeh prinese 22. minuta. Slapar v odločnem startu odnese žogo, podaljša preko obrambe in Lah si prinese tik pred golmana. ki je tokrat brez moči, 1:0 za L j. Kmalu nato Pupova individualna akcija: predriblja se skozi vse zapreke in lepo plasira. pa je že rezultat 2:0. Se nekaj časa je Lj. v napadu, okoli 30. min. pa preide S. v ofenzivo, ki ne obeta nič prida za naše moštvo. Logar ima ponovno priliko, da se izkaže. Deloma ostane po odmoru slika nespremenjena. Četrt ure S. stalno napada, potem sledi že omenjena pregrupacija v moštvu Lj.. ki usmeri potek dogodkov v drug pra-vcc. Igra postane mestoma celo nezanimiva, šele pred konec se zopet nekoliko razmahne. Sodil je g. Rakič iz Sarajeva, dobro in objektivno. Ljubljana jun. : Slovan jun. 1:0 (0:0) V zelo lepi in napeti borbi so belo-zeleni odnesli obe točki z upravičeno prisojeno enajstko. Gradjanski s Hask 4:0 (1:0) Zagreb. 21 marca. Spomladanska tekma med Gradjanskim in rla^kom se ie končala z istim rezultatom kot jesenska, namreč t zmago Gradjanskega 4:0. Zmaga je bila zaslužena, ker je bil Gradjanski boljše in odločnejše moštvo. Pri Hašku je popolnoma zatajil napad. Tudi obramba je bila slaba. V vodstvo pride Gradjanski v 32. min. Lešnik strelja na gol. Vratar Haška Žma-ra odbije žogo, toda Antolkovič je na mestu in potrese mrežo. V drugem polčasu je Hašk začetkoma nekoliko v premoči, toda kljub temu doseže Antolkovič drugi gol za »purgerje«. V 33. min. je Lešnik lepo predribljal obrambo. Slivak pade- Lešnik nadaljuje svoj prodor in zviša na 3:0. V 43. min. strelja Brozovič na gol. Žoga se odbije, ujame jo Pleša in postavi na 4:0. Pred 3000 gledalci je sodil Italijan Zvor-zoni. ki je mnogo zaostajal za svojimi italijanskimi tovariši, ki so že sodili v Zagrebu. Concordia: Bask S si (0:1) Ker se ni dosegel sporazum z Gradian-skim. se je ta tekma vršila že dopoldne. Concordia je pokazala zelo dobro in koristno igro, zlasti v drugem polčasu. Bask je zadovoljil samo v prvem polčasu. Vodstvo za Baska je dosegel v 43. min. Šarič, ki je dobil žogo od Tomaševiča. V drugem polčasu jc Lolič v 7. min. prešel branilca Baska dr. lvkoviča ter dal žogo Martinoviču, ki je izenačil. V 13. min. je Vidmar streljal prot< golu Baska čenadič je zgrešil žogo in Martinovič je postavil na 2:1 za C. V 17. min. poviša isti igralec na 3:1. Nato je zopet uspešen Lolič. a v 35. min. je Ajbel postavil končni rezultat. Bask je v drugem polčasu dosegel le en gol, ki ga pa sodnik Kalman i« Sarajeva, ki jc bil zelo nesigurcn, ni priznal. BSK: Jugoslavija 2:2 (0:1) Beograd, 21. marca. Današnji tekmi med BSK in rezervo Jugoslavije je prisostvova.o nad 5000 oseb, ki so z velikim zanimanjem gledali, kako je mlada rezerva s-rdečih« odvzela državnemu prvaku eno točko. BSK je igral zelo slabo. Zlasti je zatajil njegov napad. Tudi obramba ni bila na mestu razen Lehnerja in llitroviča. Fizično slabejši »rezervisti* Jugoslavije so igrali z velikim elanom. V 7. min. drugega polčasa je Stevovič težje blesiral Miloše-viča, tako da je Jugoslavija do konca igrala samo z desetimi možmi. Ako ne bi bilo tega, je malo verjetno, da bi BSK odnesel eno točko. V 17. min. je Lazarevič dosege: vodstvo za Jugoslavijo, šurdonja je kmalu nato za-streljal enajstmetrovko. V drugem polčasu je Jugoslavija ostro napadala ter je v 5 min. Mirosavlievič dosegel drugi gol Ko je Miloševič zapustil igrišče, je BSK prešel v premoč in je Ra-dovanovič znižal na 2 : 1. V 41. min. je izenačil Stevovič. V drugi polovici je bil slab zlasti Stevovič. Pred koncem igre je bil zaradi foula izključen Lehner. Sodil je g. Sonenberg iz Subotice z mnogimi pogreškami. Hajduk: Slavija S 3:1 (1:1) Split, 21. marca. Pred 3000 gledalci bi danes skoraj prišlo do presenečenja, ker je sarajevska Slavija nudila Splitčanom močan odpor. Prvi gol je Hajduk dosegel v 11. min. po Alujeviču. Sarajevska Slavija se je odlikovala z močnim odporom in ostrim startom. Od 20. min. naprej je bilo Sarajevo v premoči in v 25. min. je levo krilo izenačilo. V drugi polovici je Matoš^č povišal na 2:1, Lemešič pa na 3 : 1. Sodil je dobro g. Mita Popovič. Podsavezno prvenstvo v Celju in Mariboru Prva zmaga Atletikov — V Mariboru sta pobrala točke Rapid in železničar LjulAjajiska skupina podeaveznega prvenstva je včeraj pcčiva-la, pač pa so bile v mariborsk; skupini tri tekme od katerih je igra v Celju prinesla e porazom Cakovča-nov od strani Atletikov majhno senzacijo. Je to prva amaga Atletikov v letošnjem prvenstvu, torej prvi dve točkL V Mariboru je Rapid presenetil t zmago nad Celjem, v drugi tekmi pa Bi ie Železničar zagotovi sodelovanje v ožjem prvenstvenem tekmovanj LMP. V naslednjem poročila: Atletiki : ČSK 3 : * (0 : 2) Celje, 21 marca. Na igrišču pri Skalni ldeti bo se danes pred 300 gfledaJci srečali oeAjsfcs Atletiki :n ČSK. Atletiki po v prvi polovjci nudili tehnično in kombinatorno slabo igTo. Dodajali so netočno, napadu pa sta manjkala povezanost in odločnost. Sede v drugem polčasu so se Celjani znašli in s tremi zgoditki dosegli zmago proti gostom, ki so vodili že z dvema goloma.. Čakovčaoti so pokazal,- dobro tehnično in odločno igro ter so se v prvem polčasu krepko uveljavili. V drugem polčasu pa ni znal napad zabiti niti ene žoge v mrežo nasprotnika. Igra je bila prvih 20 minut odprta in večinoma visoka. Potekala je v nabijanju žoge brez posebnih kombinacij. V 21. min. uspe Gavezu prvič potre? ti mrežo A-letakov. Gostje preide o v lahko premoč in v 26. min- zviša Breslauer na 2:0. Igra postaja živahnejša, v 30. min. mora eden o! gostov zaradi hude poškodbe na no^r; zapustiti igrišče in čakov&mj igrajo do konca samo z desetimi možmi Proti koncu prvega polčasa imajo Atletiki dve zreli šan-si. ki ju ne znajo izrabiti. Po odmoru se slika zelo spremeni. Gostije igrajo sicer še dalje s pro-šnio vztrajnostjo, vendar pa se domačini /iirtdejo in začnejo igrati bodj smjselino in z članom. V 11. lisin. diktOra sod-mik enajstmetrovko proti gostom itn Sohuh II zniža na 2:1. Celjani začnejo pritiskati in v 24. m.in. izenači po hitri akciji Krempuš z ostrim strelom. V 33. min. pošlje Scbuh I. po doivih potezah napada žago v mrežo gostov in postav; končni rezu.'tet. Sodii ;o s. Tjp.iuprpiht točro in objektivno. Rapid : Celje 3 :1 (1 :1) Mar,bor, 21 marca. V mariborskem I. razredu sta se danes odigrali dve tekma v Mariboru. Zanimanje za današnji srečanji re bi'o izredno veliko, pa je igrišče po dolgem času zopet nudilo impozantao sliko. Današnji spored se je pričel že o!) 13. uri. ko je rezerva Železničarja porazila rezervo Mor bora s 4:2 (3:1). Nato sta nn s topila Rapirl in Celje. Rapil je danes zaigral mi: 02o bc.l še. ko ker v vseli letošnjih prvenstvenih tekmah, kar je predvsem zasluga doHro p»zpnlože«e n'p"di'ne viste. Sicer je bila doslej pri Ilapdu tradicija. da po lepi itrri lepo umre. toda danes so se IJapidovci zavedali svoje naloge ter KVgrali z elanom in požrtvovalnostjo. Zelo dobra je bila krilska v ista. Obramba je bila razen nes:gmmegn vratarja glavna opora mašiva Celijaaii so s; prczadevaii prav do konca, da bi rezultat spremenili Toda hotenre 111 bilo vedno v razmerju z znan-em. Imel' so prav dobre moči v ožji oSrambi. ki je bila zelo zaposlena. Krilska vrsta ie premalo podpirala, svoj uaprul. ki na je kljub temu uprizarjal lepe akivje. Te niso bile dovolj 7vrec.i7.no izvedene ter jih je msprotna obramba z lahkoto odb;,'a'a Tekma je bila v stjhi prvenstvenih iger ostra in dokaj nezanimiva. Prepletena je bila z raznim; sabotažnimi akcijami, tako da ie imel sodnik precej težko sta'Lfče. Vendar se ie t«k: Ferencvaros : Kispest 10:0, Hungčiria : Nemzeti 3:0, Uj-pest : III. okraj 15:0. Phobus : Elektromos 2:1, Booskai : Szcged 2:1. 30. min. Prinčič k komer j a, nakar je Pre-singer II. v 45. min. izenačil V 8. min. drugega polčasa je bjl Marič uspešen, v 21. min. pa je Baker postavil končni rezultat. Sodil . 8) Katnik Alojz (Skala) 3:37.8, 69.47, 9) Smi-tek Dane (Ak. SK Ljubljana) 4:17.3 58.82. Favorita Žvan Alojz rim Podbibeta sta zgrcaii!a ena in ista vratca ter sta bila dit?-kvalijfioira na Končn? rezultati v alpski kombinaciji: 1) Praček Ciril 100 točk. 2) Heim Hubert 96.85. 3) Znidar Emil 89.1S 4) Urbar Slavko 84.01. 5) Kavčič Drago 80.47, 6i Koblar Stanko 79.55, 7) &orli Marjan 75-69. 8) Katnik Alo-j-z 73.98 9) Smiiek Dane 65-27. Beograd, 21. marca. p. Danes se je vršil letni občni zbor Privilegirane agrarne banke. Udeležilo se ga je 26 delničarjev, ki so predstavljali 5.517 glasov. Po odobritvi poiočil upravnega in nadzornega odbora je bil izvoljen za dobo 2 let nov upravni svet, v katerem je med drugimi tudi Anton Končan, disponent Zadružne gospoiarske banke v Ljubljani. Prcpagator Panevrope v Beogradu Beograd, 21. marca. p. V Beograd je piiipel danes znani propagator panev-lopske i: eje grof Coudenhove-Kalerghi. V Beogradu bo stopil v stike z raznimi politiki te.* imel predavanje o panevropski uniji, nato pa bo posetil prestc-lnice vseh ostalih balkanskih držav. Katastrofalen vihar Banjaluka, 21. marca. o. V pretekli noči je divjal nad vso vrbasko banovino hud vihar, ki je rušil hiše in ruval drevesa. Potniki, ki so prispeli z avtobusom iz Dervente in Tesliča, pripovedujejo, da gore v dveh smereh trije veliki gozdovi. V Obsjeiskem je pogorelo 14 kmečkih domov, v vasi Mijaki blizu žepca je pogorela hiša Rane Nemčiča ter so našli pri tej piiiiki v plamenih smrt posestnik .sam, žena in trije otroci. Rešil se je samo najstarejši sin z ženo. Tudi iz Sarajeva po.oia'o, da je snoči besnel hud vihar, ki je porušil 12 manjših hiš, dcč'm je na mn'g:h podrl dimnike. Vihar ie povzročil sploh mnogo škode po vsem mestu. Vlom v draveljsko cerkev Vlomilcem, ki so ji napravili škode za 6000 din, so že na sledi Ljubljana 21. marca. I ko in cerkvene predmete se<;«» je prikupil V noči na nedeljo je bil izvršen drzen še kelih. št veda tudi nabiralnikov niso pu-vlom v cerkev v Diavljah pri Ljubljani. Skozi okno ki je M o zamreženo, so se neznan- tatovi splazili v cerkev, potenu ko so prei razbili šipe. Pri nekem sosedu, katerega hiša je v bližini cerkve, so si izposodili lest-vo. s katero jim ie uspelo doseči precej visoko okno C kil so se znašli v notranjščini so se takoj najbrž z dletom kakor e dognal policijski ogled, spravifl n?»l tnbemakelj iz katereen *<> pol*inli mon-šUanco in clborij s hosfijami vred. Noto so preiskali še zakristijo. V omari za oUe- ilili pri miru: odnesli so železen nabiralnik ki -;e sta! na mi/.i poleg stranskega ol-ta.'ja. v drugega, ki je bil pritrjen, pa so vk>n>i:i> in ivtbrali iz njejra ves zbrani denar. Ko so vse to delo opravili, so po isni poti izginili v noč. .škodo eenšiio na okrog 6000 Din, kar je toliko nepri etnejše ker si je draveljska cerkev nekatere dragocene posode izposodila od sosedne cerkve. Vlomilcem je ljubljansko policija že na sledu. Najbrže sta bila dva. 15 letnica Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani članice so lahko zadovoljne z uspehi svojega petnajstletnega delovanja Ljubljana, 21. marca. Letos je Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani stopilo v jubilejno leto Po 15 letih obstoja lahko z zadovoljstvom zre na svoje plodno socialno delo, ki ga je ves ta čas vršilo pod vodstvom zaslužne dvorne dame ge. Fran je Tavčarjeve. V restavracijskih prostorih »Zvezde« so se danes dopoldne zbrale pod predsedstvom dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve številne članice Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani in delegatke skoro vseh podeželskih podružnic k jubilejnemu 15. občnemu zboru. Kolo, ki že od ustanovitve deluje ramo ob rami z vsemi nacionalnimi društvi za blagor naroda je v teh letih neumorno delovalo. Pod matičnim društvom v Ljubljani je 31 podružnic in 28 poverjeništev in njih ime in delo je že neštetokrat našlo priznanja na merodaj-nih mestih. Da pa je to delo v tej dobi že obrodilo toliko dobrih in lepih sadov, je po zatrjevanju članic in scdelovalk naj večja zasluga predsednice dvorne dame ga. Franje Tavčarjeve, katero so zboro-valke v znak hvaležnosti počastile s šopkom izbranega cvetja in zahvalnimi besedami podpredsednice ge. Marije Pirk-majerjeve. O društvenem delovanju je poročala marljiva tajnica ga Cirila Gostičeva. Iz njenega poročila je bilo razvidno, da je ljubljanska matica, ki šteje okrog 1.000 članic, razvila v preteklem poslovnem letu živahno delovanje. Ves čas je bila v tesnih stikih s podružnicami. Enako živahne stike je imela s Kolom srbskih sestara v Beogradu in z mnogimi drugimi kulturnimi in humanitarnimi društvi v vsej Jugoslaviji, pa tudi z odličnimi oblastvi in institucijami. V pomoč najbednejšim med bednimi so ljubljanske Kolašice kakor vsa leta tudi lani organizirale svoje tradicionalne prireditve, med katere spada v prvi vrsti proslava materinskega dne s cvetličnim dnevom in z akademijo v prid ubogim materam. Ob tej priliki je bilo obdarova. nih 120 najpotrebnejših mater. S to prireditvijo so se Kolašice tudi poklonile spominu matere Ivana Cankarja. Pod geslom »Zdrav rod da dobre državljane« in z namenom, da bi pomagalo lajšati socialno bedo, prireja društvo vsako leto počitniške kolonije za siromašno deco v Domu Franje Tavčarjeve v Kraljeviči, ki je vzorno oskrbovan. Mect nadaljne večje akcije društva je prišteti še 1. december, ko je društvo priredilo proslavo, zvezano z obdaritvijo ubožnih in se je 30 družin in nakaj ubožne dece razveselilo darov. Dalje je bilo na bo-žičnici obdarovanih 120 družin, otrok in starih ženic. Kolašice so se med letom tudi prizadevale lajšati pomanjkanje posameznikov, ki so se obračali na njih naslov. Med temi je zlasti omeniti številne študente. Poleg humanitarnega aela pa je društvo sledilo s pozornostjo tudi kulturnim prireditvam in je poseglo aktivno tudi v aktualna ženska vprašanja, ko je na odlok notranjega ministrstva v sporazumu s svojimi podružnicami izdelalo referat o ženskem vprašanju, o katerem se je potem razpravljalo v ženevi. V tem referatu se je diuštvo zavzelo za pravico žene samostojno odločati o svojem državljanstvu, za izenačenje dedmega prava žensk iz južnih krajev s tistim, ki velja v naših krajin, za enakopravnost cerkvenega m civilnega zakona, za enakopravnost žene z moškim v privatnopravnih odnošajih, v političnih pravicah, v pravici do poklica ob enaki kvalifikaciji za delo, za izenačenje plač poročene ženske z neporočeno to-varisico in moškim. Zatem so podale še delegatke podružnic poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo njih delovanje prav tako požrtvovalno in vestno. Med slučajnostmi je nato predsednica ga. Franja Tavčarjeva prečitala še program dela za OocUče leto Naposled se je predsednica spomnila marljivih so-trudnic Bibrove. Gorazdove, Turkove, Zbašnikove in Likozarjeve, ki jih je pre-rana smrt iztrgala iz njihove srede. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami ponovno izvoljen stari odbor pod predsedstvom dvome dame Franje Tavčarjeve, ki ji bodo stale ob strani tri pod predsednice Ferdinanda Majaronova. Marija Pirkmajer jeva in Olga Pucova, tajnice Cirila Gostičeva, Anka Celnarjeva in Angelca Gregoričeva in gospodarice Marija Fakinova, Ruža šantljeva in Jakobi-na živkova. V nadzorni odbor so bile izvoljene pod predsedstvom Nike Fleretove, Maša Gramova, Mila Turkova, Babniko-va, Angelca Kunstljeva in Helena Pajni-čeva. Z občnega Zbora sta bili na predlog predsednice oddani tudi udanostni brzojavki Nj. Veličanstvu kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji. 0T0 AMATER Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: V torek ho razložil J. Brane Personov tisk. V petek običajni sestanek Na Veliko soboto izlet v škofjeloško okolico. Vredno je včasih zabeležiti, kako sodijo v tujini o delu naših organiziranih amaterjev — morda bo dalo to kakšno pobudo našim odločilnim faktorjem, ki se jim. kakor emo že zadnjič povedali, niti ne sanja, kaj pomeni organiziramo amatersko gibanje za nas. Iz daljšega pisma, ki tra je poslal prav te dnj g. Josef Gottsehammel glavni izdajatelj velike mednarodne fotografske revije »Galerije« tajniku FKL. posnemamo te stavke: »Sam sem že 30 let amater in sem v tem času dobil marsikateri vpogled v društveno življenje raznjih dežel. Zato morem s pravim umevaajem iz vsega srca občutiti dvig in uspeh Vašega društva. Da, v Ljubljana resnično in res^o delate in prav gotovo ni prazen kompliment. če morem ugotoviti, da spada Vaš klub danes v najbolj prvi razred evropskih društev. V mnogih krajih je opaziti v primeri s prejšnjim časom razločen zastoj ali pa celo nazadovanje. Pri Vas Pa se je znašel krosr ljudi, ki dela si polno aktivnostjo in s moten ostjo •.. Za amaterjev© knjižnico »Photographie fur Alle«, 6. štev., ima nekatere prispevke ki so važni za vsakega moderno in resno usmerjenega amafcrja. Tako obravnava neki članek vprašanje, kako naj bj se po potrebi izdelovale črno-bele povečave iz novega barvnega filma Agfe. To ni bilo brez pomena kajti barvne povečave, vsaj na papir, se za sedaj še ne dado lahko delata, a o novem barvnem filmu je znano, da je brez — zrna!! Zanimiv je člane o novih izkušnjah glede slikanja pokrajin s plastmi za infrardeče žarke. Med drobižem bo zbudila pozornost nova, zelo lahka metoda za povečanje občutlijivo&ti negativnega materiala s pomočjo živega srebra. Ta naoiin si bomo dovolili prihodnjič natančneje razložiti. Revija,, ki izhaja vsakih 14 dni vsebuje še razno drugo gradivo, slike in prilogo za stereoekopike. Iz akvaristov® torbe O prozornih ribicah in drugo Zdaj, ko nam trka pomlad na duri, je najprimernejši čas za začetek našega športa, akvaristovstva, ki zbuja vsakomur ljubezen do prirode in nas seznanja z vsemi vodnimi živalmi in rastlinami. Zdaj se začno v prostih vodah ženiti ostriži, sulci, ščuke in pa rdečeokice, a tudi pupki in žabe so na poslu in že plava njih mrest v večjih ali manjših kepah in v obliki dolgih, s črnimi kroglicami posejanih trakov v jarkih in mirnejših vodah. Zanimivo je dejstvo, da utegnejo žabe v letih, ko prevladujejo samci, povzročiti v ribnjakih dokaj škode. Ker ni dovolj samic, se samci oklepajo s svojimi sprednjimi no-žicami dovolj velikih rib ter se zasidrajo s prsti tako močno na očeh ali pa v škrž-ne odprtine, da so ribe ne le resno ogrožene, temveč ginevajo često kar na debelo. V naslednjih vrsticah nekaj besedic o prozornih ribicah. Med tem ko se večina rib prilagodi okolišu po barvi trupa, se te ribice zaščitijo s prozornostjo. V topli Indiji živi som Cryptopterus bicirrhis. Glava je črna ali pa temnorjava, ves ostali trup je pa skoraj sluzasto bel in jasno vidimo vse ogrodje. Hrbet je rahlo vzbočen, trup stisnjen, podrepna plavut zelo dolga, tipalki ravni. Riba ne zraste čez 15 cm. Kakor vsi somi, sliši tudi ta zelo dobro. — Druga ribica je pritlikavi ostriž Ambassis lala, ki živi tudi v Indiji, ne zrase čez 5 cm, sicer je pa podoben ameriškim peškavcem. Je zelo mična prozorna ribica. Prozorna sta tudi 8 cm dolgi ostriž Ambassis ranga in Ambassis commersoni, ki živi v Avstraliji, na Sundskih otokih in v vzhodni Afriki. V rodu karacinidov je prozorna Priono-brama filigera. dražestna, majhna ribica, dolžine 6 cm. Oblika trupa je podolgovata, tolščenka majhna, podrepna plavut zlasti pri samcu zelo dolga. Plavuti so rdečkaste, repna plavut pa temnordeča. Domovina ji je reka Amazonas, kjer sta še dve malo manj prozorni ribici istega rodu, po obliki trupa podobni našim rdeče-repkam. Epicyrtus microlepis zrase na 10 cm, ima lepo, dolgo, vendar ozko pod-repno plavut, sicer so pa plavuti rdečkaste. Isto velja za Epicyrtus guatema-lensis. Vse te ribice se leskečejo v solnčni svetlobi zelenomodro in srebrno, so kakor z demanti posejane, kar pa ne oslablja prozornosti A.kvar: -> takimi ribicami je zelo mikaven, zlasti so pa zanimivi v mraku ko nam ni mogoče razlikovati trupa, somi, ki se nam vidijo le kot temnorjave kepice, in pa Prionobrama filigera. ki jo spoznamo na rdečkastih marogah med rastlinjem. Oči ropari-" pa np vid'io zaradi opfčnih prilik v vodi opisanih ribic tudi ne podnevi Nenadna smrt te* Ivana Bajžlja Ljubljana, 21. marca. šele 8. t. m. je slavil svojo 60letnico, a v noči na danes je nenadno preminil. Neumorni sokolski in javni delavec br. Ivan Bajželj je nevarno obolel na ledvicah in se je moral v ljubljanski bolnišnici podvreči operaciji. Operacijo je v redu prestal, a nastopile so komplikacije, ki so mu pretrgale nit življenja. Rajnki je bil po rodu iz prijaznega Stra-žišča pri Kranju. Ko je dokončal učiteljišče v Ljubljani (1. 1897.), je najprej služboval na Jesenicah, potem je prevzel mesto telovadnega učitelja na realki v Idriji, kjer je deloval v Sokolu skupno z br. Ganglom in drugimi sokolskimi delavci. Pozneje je z odličnim uspehom dovršil telovadnovzgojne študije na dunajski visoki šoli in se v začetku 1. 1920. preselil v Ljubljano in poučeval telovadbo, dokler ni prevzel mesta referenta za telesno vzgojo pri zdravstvenem oddelku v Ljubljani. L. 1922. pa je prevzel vodstvo telovadbe na učiteljišču, kjer je delal do upokojitve. Bil je kremenit značaj in povsod cenjen družabnik. Ves prosti čas je posvečal vzgoji mladine v šoli in v sokolskih društvih. Dolgo vrsto let je bil urednik nara-ščajskega lista »Sokoliča«, kjer je napisal mnogo odličnih člankov. Neštevilna so njegova predavanja sokolski mladini. L. 1919. Kaf fe s naša tiskarn® m$mk V naši državi je morda večje število filatelistov, kakor se splošno misli. Naše poštno ministrstvo pa je očitno prepričano, da jih sploh ni, kajti menda ni v Evropi države- ki bi filatelistom posvečala manj pazljivosti kakor Jugoslavija Večkrat smo že pisali, o naših znamkah in napakah, ki se kronično ponavljajo, toda očitno brez uspeha. Lepših znamk, takšnih, ki bi jih lahko brez sramu postavili v isto vrsto, kakor so druge povprečne evropske znamke, iz Beograda ne moremo in ne moremo dobiti V drugi polovici lanskega leta je bilo mnogo govorjeno o tem, da bomo dobili novo markarnico. Sprejeti so bili načrti zanjo ter se je govorilo, da bo v kratkem zgraiena in da so že na poti v Jugoslavijo stroji za plemenite vrste tiska, s katerimi bodo izdelovali odslej naše znamke. Iz pol oficielnih viroy se je razširila vest, da bodo naše znamke za zimsko pomoč, ki naj bi , bile izšle v preteklem no vembru ali decembru, že tiskane na novih strojih, prav tako pa tudi posebne legionar ske znamke Zdaj gremo že h koncu marca, znamk /a zimsko pomoč in legionarje pa ni in jih noče biti. Prav tako so tudi potihnili vsi giasovi o naši novi markarnici in njeni opremi. Kaj naj to pomeni? Morda to, da se bo zidava še za kakšno leto zavlekla in da bomo morali še nadalje filatelisti kupovati takšne znamke- kakor so bile veslaške, lanske s sliko kraljice Marije in Teslove, ki jih je inozemstvo po pravici imenovalo »Grauelmarken«? Vse kaže, da se naš poštni ministrstvo ne zaveda koristi ki jo ima že zda) od filatelistov Prav tako se ne zaveda da bi se dala ta korist še povečati, če b' dobivali takšne znamke, kakor se spodobi \ra'a dr žava ima nad 14 milijonov prebivalcev Ka kor se vid: iz oficielnih poro":! ore esc jo pri nas ra-:ne dobrodelne znamke a k'a dc 100.000 serij pri povprečni ceni >erije 10 dinarie\ Kar se tiska vvč avad < >sta ne in je tr~ba sežgati. da se obdrži vrednost znamk Da dokažemo, koliko več bi se dalo raznih inamk prodati bomo navedli nekaj podatkov o nakladah znamk v l.i°chtenstei-nu, mali državici, ki šteje komaj nekaj tisoč prebivalcev Leta 1925 je izšla posebna serija dobrodelnih znamk s sliko kneza Iva-a II Celotna cena teb znamk ie zna-a'a ' ■ datkorp centimov tc ie po takrat Tem 'ečan »koii 8 dinarjev Znamke so bile »iskane prav okusno in je znašala na klada k; je bila prodana do zadnie znam ke, 80.000 serij Torej je prišlo na vsakega prebivalca državice 7 serij Seveda ie bil konzum znamk v državi prav maihen, morda komaj nekaj sto serij pač pa je vse, ker je ostalo, pobralo inozemstvo Dve Je-ti nato je izšla spet nova serija v isti nakladi in z isto prodajno ceno in je bila prav tako vsa prodana. Leta 1927. so imeli v Liechtensteinu hude poplave. Za to priložnost so izdali spet dobrodelne znamke z nominalo 65 centimov in pribitkom 35 centimov Naklada je znašala 35.000 serij je bila prav tako vsa prodana. Leto nato so praznovali 70!etnico vlade svojega kneza. Takrat je izšlo 8 posebnih znamk s skupno nominalo 10.90 frankov, to jc nad 120 dinarjev. Naklada je znašala samo 25.000, toda znamke so bile že drugi dan po izidu vse prodaje Leta 1930 so izdali v Liechtensteinu posebne »letalske znamke« Da so te znamke docela i;ero-reb 'e. menda ne bo nih'"e tajil, k r v te' 'rživici ',;ma'o nobenega letala i !c-raj e dobe ne ve'. Poku-ni i so jih ilate!is'i, ker so bile lepo izdelane. Leto ato je slu amo lerel Zappe-Hn "ad Liechtensteinom V spomin na ta dogodek so v Liechtensteinu spet izdali dve posebni znamki, ki sta stali 3 franke. Naklada je znašala 60.000 -:erij in je bila v nekaj dneh vsa prodana, da so potem napravili eno, ki je pa tudi kmalu jwšla. Če omenimo še. da je izšel tudi poseben spominski blok za kmetijsko razstavo v Vadu-'u ki se je prodajal po 5 frankov in je danes med brati vreden 700 'dinarjev, čeprav za frankaturo sploh ni prišel v poštev, bo menda dovolj. ''»» i -i mi pošt- na uprava v Leichtensteinu, ;:am kaže, kaj izdajanje pravilno pripravi, to je, če se da znamkam primerna naklada in lepa izdelava. Naše poštno ministrstvo bi se lahko pri tem marsičesa naučilo. je prevzel uredništvo »Sokola«. Razume se, da je sodeloval tudi pri številnih drugih sokolskih revijah, kjer so ga povsod cenili kot izvrstnega strokovnega pisca. Razen tega je v sokolski organizaciji zavzemal odlične funkcije, tako pred vojno v Idriji, po prevratu v Jugoslovenskem so- kolskem savezu, v Sokolu L ln nazadnje v SSKJ. Pokojnika, ki ga nedvomno smemo Stetl med naše najzaslužnejše sokolske delavce, bomo spremljali na zadnji poti v torek ob 15. iz splošne bolnišnice. Bodi mu ohranjen najčastnejši spomin! Maribor preko nedelje Maribor, 21. marca. Prvi pomladni dan letošnjega leta, ki je padel ravno na cvetno nedeljo, je doživel Maribor v znamenju vremenske izpremem-be. Toplim dnevom je sledilo deževje in Drava se je znatno dvignila. Šahovska simultanka ki jo je snoči priredil Mariborski šahovski klub pri Gambrinu in pri kateri se je preizkusilo 30 najboljših mariborskih šahistov z velemojstrom g. Vasjo Pircem, je trajala davi do 1. ure, ko je prof. Sila razglasil te-le rezultate: Pire je dobil 20 partij, sedem remiziral, tri pa izgubil, in sicer proti Karsterju, Oniču in Mavrinu. Remiziral je z Reinsbergerjem, Reiterjem, Kobljerjem, Gulom, Stojnškom, Gregoričem in Flisom. Smrtna nesreča posestnika V Lokavcih v Slovenskih goricah je lepo Trilerjevo posestvo. Ko je te dni posestnik Josip Triler pospravljal krmo in jo nosil na skedenj, mu je na visoki lestvi spodrsnilo. Strmoglavil je na tla in ostal nezavesten s tremi zlomljenimi rebri in drugimi hudimi poškodbami. Poškodovanec je kmalu preminil. Pokojnik je bil mož poštenjak in vzoren gospodar. Zapušča ženo in kletnega sina. Njegovo tragično smrt pomilu-jejo vsi, ki so ga poznali. V plitvem potoku Je utonil Preužitkar Jakob Kovačič od Sv. Benedikta je bil strastno vdan pijači. Te dni je bil spet nekoliko vinjen, pa mu je spodrsnilo na brvi preko potoka Drvanje. Mož je padel v vodo in utonil, čeprav je potok komaj pol metra globok. Tatovi strahujejo podeželje V Bistrici v Dravski dolini so ponoči vdrli neznanci v Pinterjevo trgovino in odnesli za 15.000 dinarjev manufakturnega blaga. Menda isti vlomilci so se pojavili v podružnici Prvega delavskega konsumnega društva v Rušah. Prevrtali so stranski zid in se vtihotapili v trgovino, iz katere so odnesli le nekaj živil in blaga, ker k sreči ni bilo večjih zalog. V Radehovi v Slovenskih goricah pa so drzni tatovi odpeljali posestniku Leopoldu Cerku ponoči voz s konjem in z vso opremo. Tatvine je osumljena neka ciganska tolpa, ki je potovala skozi Slovenske gorice. Tudi v Sel-cah so se pojavili vlomilci in vdrli v vini-čarijo posestnika Jakoba Ornika. Odnesli so 14 litrov žganja in druge predmete, čuden tat se je pojavil na radvanjski šoli. Snel je žlebove s strehe. Zajeli so ga, ko je pravkar nameraval žleb prodati. Je to 431etni Rudolf Medved. Požar v Šalovcih Te dni je nastal pri posestniku in trgovcu žigi Frimu v šalovcih požar in upe-pelil gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Obstoji sum, da je zanetila ogenj zlobna reka. čez dm in strn . • . Dvakrat božja Previdnost ... ali morda za to ne gre hvala močnemu gibanju, polnemu dobrih namenov in plemenitih idealov, katero je njegov početnik in voditelj (duce) skozi toliko težav pripeljal do premogočnega razvoja, ki ga je danes dosegel, do popolnega uresničenja svojega obširnega in pogumnega programa, do obnove cesarstva v Italiji, katero so premnoge peklenske sile hotele uničiti iz sovraštva do njene vere? Vse to je božja Previdnost. Zahvaliti se moramo božji Previdnosti in občudovati moža, ki je bil njeno glavno orodje. (Citat iz najnovejšega pastirskega lista goriškega nadškofa Carla Margottija, ki ga je objavila zadnja številka revije »Misel in delo«). Prav za veliko noč pred štirimi leti pa so jugoslovenski škofje s posebno spomenico odredili, naj se v vseh naših cerkvah vrše javne molitve in naj jugoslovenski katoliški verniki poprosijo božjo Previdnost za ohranitev časnega in večnega blag-ra naših neodrešenih bratov. Katastrofa na kopnem Vihar in razburkano morje sta vrgla ladjo na obrežje, kjer se je potopila (»Jutro«, 16. III.) Podjetje Runo Iz Tržiča nam poročajo: Pretekli četrtek je imel naš občinski odbor proračunsko sejo. V smislu zakona o občinah je podal nekaj pripomb h proračunu občinski odbornik g. Franc Globočnik... Naj sedaj g. župan pokaže svoje finančne sposobnosti... Gleda naj dalje, da bo prispevala k občinskim izdatkom tudi velika usnjarska industrija Runo, ki ne plačuje občinskih doklad. V svojem odgovoru je župan zavračal pripombe... Podjetje Runo nc more prispevati ničesar, bolela pa bi vsakogar glava, kdor se bo v to podjetje zaletaval. (»Jutro«, 17. III.) Ljubezen in vzgoja na Slovenskem Ljubezen, posebno pa nesrečna ljubezen, je res čudna stvar. Pa ne samo čudna, pač pa včasih tudi takšna, da v resnici zasluži ime »nesrečna« in to zaradi njenega žalostnega izida. Pri nas v Sloveniji je menda vedno več takšnih žalostnih primerov, ki zanje morda nosijo moški ravno toliko krivde, kakor pa ženske, ki se zaradi slabe vzgoje odločijo tudi za skrajno sredstvo, ki naj jih reši srčnih bolečin — za samomor. Dostikrat pa je tudi vzgoja bila dobra dokler so takšna dekleta vsaj pri svojih starših. Ko pa jih usoda zanese kam na tuje, pa kaj rade pozabijo na vse lepe nauke svojih staršev in dostikrat izgube tudi pravo razsodnost, ki bi bila ravno v »nevarnejših krajih« tem bolj na mestu. Tako govori tudi žalostna zgodba mlade Kranj-čanke J. J., ki je obupala nad svojim živ-ljernjem tudi zaradi nesrečne ljubezni. K sreči ta zgodba ni imela takšnega konca, ka- j kor si ga je zaželelo to dekle. V Vukovarju j se je vrgla pod vlak. Strojevodja pa je na i progi opazil nekaj sumljivega in je skušal j vlak na mestu ustaviti. Hitrost vlaka je že toliko zmanjšal, da je lokomotiva samo še nalahko jx>tiskala obupanko pred seboj naprej, tako da je le-ta dobila le lažje po- ' škodbe in ji je bik smrt zaenkrat zaradi pazljivosti strojevodje prihranjena. (»Slo-vp^sk-; dom« 17 III.) Skrivnost besednega reda 50 kilogramov .ežko rele je pojedlo za večerjo šest fantov v Orašju v Bosanski Posavini. (»Slovenski dom«, 17. III.) Križ božji res, če bi eno tele pojedlo šest fantov za večerjo! A priznati je treba, da je dovolj senzacije že samo, če je šest fantov za večerjo pojedlo 50 kilogramov težko tele. Basni iz sodobnega pasjega življenja Zdi se, da je vlomilec že več večerov oprezal okrog hiše. ker je večkrat lajal pes, pa ee mu ni nudila prava prilika. Snooi pa je domači pes. kateremu ie bilo poverjeno varstvo hiše, svojega gospodarja popolnoma izdal ter zatajil in ni nič lajal. Najbrže mu je vlomilec metal ukradene kLcbaee, ker pes še zi; utraj ni bjl prav nič lačen kot ponavadi. (»Slovenski nai od«, 17. HI.) V nekem pariškem varieteju je nastala oni dan panika zaradi podgane. Kriva prav za prav ni bila podgana sama, temveč krdelo dresiranih terderjev, ki so uprizorili na odru svojo pantomimo. Točno po besedilu igTe. kakor so ga trili eeetavili dramaturg. režiser in ravnatelj so se pnoduciralj živahni psički kar se ie zgodilo nekaj, česar v libretu ni bilo. Na odru se je namreč pojavila podgana in prijazno je pomežikni-Ia z očmi.. Toda slabo je poznala te-rier-je. Cim &o jo zagledali, 60 pozabila na svoje vloge in jo ubrali za njo. Podgana ie v silnem strahu skočila med gledalce, kjer je nastal silen krik im vik. (»Slovenski narod« 17. m.) In nauk? Le vrzi klobaso psu. pa ti prem en ta zvestobo. Samo ne dresirai čez meno psa — o prvi priliki pade rz reda in predrami se svobodna zver. ki je na početku živela v njem. Iz tuge se mu je sprožil revolver Iz tuge po pokojni carski Rusiji se je ubil ruski emigrant Bogojevski v Kratečkem pri Sisku. Bogojevski je bil soliden človek, ki mu je trgovina zelo dobro uspevala. Kljub temu pa ga je vedno mučila želja po domovini. Ko je čistil revolver, je odjeknil strel, ki ga je zadel v srce. (»Slovenski dom« 18. III.) „španci" v Italijo Vrnili so se, Namreč jeseniški »Španci«. Niso dospeli niti do Španije. Polovili eo jih na nekem malem otočiču v Jadranskem morju. Tragedija teh mladih ljudi je značilna. Več jih je imelo prej službe, te so zapustili in hoteli ven Sedaj bodo tu brez dela. Dva izmed njih sta Primorca in italijanska državljana. Ta dva bodo seveda spravili čez mejo, keT sta sama pokazala, da sta v Jugoslaviji nezadovoljna. (»Slovenec«, 19. III.) Zmagovalec do zadnjega diha Iz glavnega štaba nacionalistov uradno poročajo, da so nacionalisti ustavili svoje vojne operacije na skoraj vseh frontah. Nacionalisti ničesar ne povedo, zakaj so ustavili vojne operacije, sklicujejo pa se na slabo vreme. Nacionalistični glavni štab odklanja vse vesti o rdečih uspehih in tudi ničesar ne govori o zavzetju Brihuege in o zaplembi velike množine vojnega materi-jala. Nacionalisti tudi ne omenjajo ničesar o pomenu Brihuege za nadaljne vojne operacije, poudarjajo le, da bodo nacionalisti nadaljevali svoje vojne operacije tedaj, ko bodo smatrali za potrebno in se ne bodo pustili od nikogar vplivati. Nacionalisti imajo točno izdelan načrt, ki ga po programu izvajajo. (»Slovenec«, 21. III.) Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni sin in brat VLADIMIR BOLE dijak 4. razreda meščanske šole danes, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo 23. marca 1937, ob pol 3. uri iz hiše žalosti, Moste, Prešernova 2, k Sv. Križu. LJUBLJANA, 21. marca 1937 Žalujoči starši in sestra ter ostalo sorodstvo. Orelule Davorin Ravilen. — Izdaja za konzordi »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno 4 d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaer&tnt del ie odgovoren Alojz Novak — Veg y LjabIjtmL