7. številka. Ljubljana, soboto 10. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po pra/.nikili, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold , za pol leta 8 gold. za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo loto 13 gold., za četrt leta 3 golil. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj« na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskili šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projoman M četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od o •tiri-stopno petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Čo se dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempeij za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na eolivški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „NArodni tiskarni14 v Tavčarjevi hiši. V JLJubUuiii 10. jan. V včerajšnjem listu naznanjena volitev na Notranjskem je zopet nova sijajna zmaga naše narodno-libcralne stranke. Voljen je po oHtri borbi g. Adolf Obreza, mož ki je odločen privrženec svobodnjaške stranke. Dokaz temu je, da je bil baš g. Adolf Obreza z gospodoma Hrenom in Kraševcem v onem odboru in sicer prvi podpisan, ki je sklical ob Času državnih volitev shod v Postojni, ki je bil dr. Razlaga proti Hohcnvvartu postavil in znano liberalno resolucijo sprejel. In tudi zdaj pred volitvijo je klerikalcem, ki so že naprej boječi se, da s svojim možem in programom na Notranjskem, ki med slovenskimi kmetskim) okraji na čelu politične zavednosti maršira, ne zmagajo, odločno izpovedal svoj program. Za to so postavili Ivana Vilbarja za svojega kandidata in kolikor mogli delali proti Obrezi. Dr. Costa, ki sicer nema preveč poguma, kadar je treba iti na deželo agitirat, brzovlekel se je kot generalštabšef sam na Notranjsko in v tem okraji, kjer je on sam do zdaj voljen bil, vse kriplje napel za kandidata svoje stranke. Zastonj ! Volilci so se držali svoboduostnega programa. Kajti proti osobi Vilbarjevi, ki jo bil dozdaj celo na glasu, da nij klerikalec, gotovo ne bi bili v druzih razmerah ničesa imeli in voljen bi tudi bil, ko bi ne bil kandidiral s Costovim in klerikalnim priporočilom. Znano je, da smo od početka priporočali g. Hrena. Ko bi bil leta pri kandida turi ostal, voljen bi bil tudi on od tistih volilcev, kakor je voljen g. Obreza. Dokaz temu že to, da je bil predsednik volilne ko misiji, ako se ne jemlje v poštev, da mu je prvemu čez 40 volilcev kandidaturo ponudilo. A ko je kandidiral g. Obreza, po- sebno ko je bilo brati, da bi tudi klerikalci dali mu glase in bi se tako ognili neugodnemu volilnemu boju med slovenskima strankama, odstopil je g. Hren prostovoljno in z vsem svojim velicim vplivom domorodno iu nesebično podpiral g. Obrezo. Do te ure, ko to pišemo, nemarno še natančnejega poročila ob agitaciji zadnjih dni j in o volitvi sami. Pričakujemo jih od svojih dopisuikov. Vendar že sam izid volitve bi moral naše domače protivnike strezniti in do hladnega premišljevanja spraviti: ali bi ne bilo dobro, da v svojih časopisih in po deželi nehajo s hujskanjem na nas — in da se začnemo mirno razgovarjati o načelih, mi po svoje, vi po svoje, vsak po svoji ves'i, imajoči drug z drugim malo potrpljenja in vsi pred očmi edino le blagor našega naroda, kateremu narodni propad preti in nič druzega. — Dr. Costa, na primer, ki si je toliko trudil, skrivaj in očito, da bi dr. Razlaga „poko-pal" in tega ter onega delavnega Slovenca iz javnosti izpodrinil, je menda vendar pri tej volitvi, kjer so prej njega volili, videl, da je prav za prav on nezaupnico dobil. In tisti gorenjski gorečneži, ki so brez po litičnega uzroka zoper narodnjaka dr. Razlaga bolje upiti pomagali, nego kedaj zoper nemškutarja, naj vidijo v tej indirektni Co-stovi nezaupnici, da oni s svojim počenja-njem pospešujejo le boj vseh proti vsem, ki slovenstvu ne more na korist biti. Politični razgled. \otruiij4' rtežele. V LJubljani 9. januarja. Ker so „stari" Čehi, na čelu jim nestrpni, z nemško pravno stranko koketujoči Rieger, izvrgli iz kandidatne listine vse poslance mladočeške stranke, celo najstaršega na- rodnega bojevnika dr. Tro jan a, protestirali so poslanci dr. Sladkovski, dr. E. Gregr, dr. Jul. Gregr in dr. Skarda, rekši, da so v imenu manjšine zaupnikov češkega kluba pnti temu, daje večina klubu sama sestavila kandidate in sedem dozdanjih poslaccev izvrgla, ki se nijso niti deklaraciji izneverili, niti češkega državnega prava popustili. — Nar. Listy" dokazujejo v uvodnem članku, da največ je razpora kriva nemška „pravna stranka." Več okrajev je že izjavilo se v shodih in pismih, da bode dalo glasove do-zdanjim mladočeškim poslancem. — Na češkem je prosilo za Stremayrove groše nič menj kot 810 duhovnov. Da, kadar gre za denar, če je prav ustavoveren in lihcraluŠen, tačas „pravnarija" ne velja. Ogerski baron Szennyey jo deputaciji Bvojih volilcev rekel, da bolezen ogerske drŽave nikakor nij tako velika, nngo se vpije. ■ In vendar je on in njegova stranka najbolj vpila. Sicer se pa res povsod vidi, da so v ogerskih vladnih krogih , kjer so bili zelo potrti, zopet bolj ohrabrili se. Vunuj<> države. List franovskih orleanistov, „Journal de Pariš" opominja svoje ljudi, naj imajo sedmoletno vladanje Mac-Mahona za resno stvar, in naj ne izpodkopujejo več obstoječega reda. Klerikaluo - legitimistična „Union" pravi, da legitimisti še nijso popustili svojih planov, in da bodo tudi zaua-prej težili po kraljestvu po „božji milosti". Volilno gibanje za nemški državni zbor je v svojem zadnjem stadiji, llltramon-tanci bodo iz porenskih in zgornješlezkih pokrajin dobili narastka, a večine v zboru nikakor ne bodo imeli. NaprednjaSka stranka je izdala razglas, v katerem volilce svari, naj ne volijo ultramontancev, konservativcev ali socialdemokratov, nego trde liberalne može, ki ne hlepć po ordnih in službah, in ki se bodo v zbornici borili proti rimskemu nasilju, ter skrbeli za to, da se časništvo osvobodi, da se davki zmanjšajo. Agitacije, razen pri ultramontancih, nij posebne. Državni zbor se skliče bržkone uže v treh tednih. Pisma iz Gradca. m. Berači, pismonoši, dimnikarji, snažitelji črevljev in postreščeki so nehali trkati na naša vrata in goreče želje za novo leto, katere so nam izrekali dlan k višku držaje in pa/a-, kedaj bode kaka „spccies" one stvari, ki vse stvari nadomestuje in strahuje v človeškem premetu, denarja, naš žep zapustila in v njihovo roko romala, one goreče čestitke so izginile iz src. Sveti trije kralji bo odprli palačo princa karnevala in razni komiteji za bale in venčke delajo na vse kriplje, da doprinesejo od svoje strani kralju norcev dostojen poklon. A ta presneti krach! Marsikateri „odličnik", katerega navzočnost je pri vsakem balu in ven- Čku zažcljcna bila, vsled kracha nij več „odličnik", nego menda samo „doličnik" ali „predličnik" — maska onega, kar je bil po-pred. Krach sili mnogo rodbin, da svojih hčer ne razstavljajo o vsakej svečanosti pred pustni blagovoljnemu opazovanju iu srčno za-željenemu izbiranju mladtb za llimenov jarem sposobnih mož, „krach" je tudi mnogo toček iz programa svečanostij napravljenih v slavo Kurenta izbrisal in med drugim letos juristi nobenega bala dali ne bodo. „Krach" je tudi kriv, da slovanski slušatelji na tukajšnjem vseučilišči nameravanega komersa nijso dali, samo da ta krach nij dogodil se vsled sleparjenja na borzi, nego v žepih veČine slovenskih študentov je krach permanenten in bilanca nij samo letoB pasivom bolj ugodna ko aktivom, nego tudi druga leta. Pri takem stanji, ki niti likvidacije ne dopušča in samo konkurs, toda brez „poravnave" dovoljuje, Čuditi se je skoraj, da mladeniči vendar tako krepko vztrajajo na svojih mestih in ne strašijo se pred živenja pezo ter ne iščejo zavetja pred krachom v želodci in mrazom v gorkih sobah bogoslovij in samostanov. Svet ne stoji! Sila idej je, ki človeka vzdržuje na povišji med buhanjem valov, prepričanje, da je človek na potu resnice in prava in tudi iz tega stališča se kaže resničnost izreka, da ..vednost je moč". Neki gospodje, ki bodo te vrstice čitali, bodo brž Čutili na jeziku svoj „ana-tbeina" ; da pa to mnogokrat rabljeno in redkokrat razumljeno besedo bolj po pravici izrečejo, hočem jim še povedati, kar je „S1. Narod" uže poročal, da se od 5. t. m. tukaj v slovenskem jeziku* razlaga in uči popolnem brezversko „posehrtvo istine, svobode i ljubezni". Eno mi je še na srci o graškem „Volks- Is Fnfiije se poroča, da je afganistanski emir, Šir-Ali. ki je pod angleškim up-ljivom, javno pripoznal za svojega naslednika sorodnika Abdula-Kana, ki je tako dolgo z njim tekmal. Dopisi. Iz ttrfckfgrti 7- Jan- fIzv- dopis. 1 Kako daleč so „Novice" uže zabredle, razvidno Vam bode, gospod urednik, iz priložene listnice, katero pisati se uredništvo „Novic" ne sramuje, in vedno Še se drzne, „Narodu" to in ono oponašati. I zakaj so gosp. oče lHeivveis [ono listnico tukajšnjemu odličnemu rodoljubu g. Simnu Žarku pisali? Samo tega radi, da se je omenjeni gospod daljni naročbi na „Novice" odpovedal, ker jo sprevidel , da denar za boljše slovenske novine lebko porabi. Akopram je pa gospod Žark prav mirno in popolnoma dostojno svoj odstop naznanil, pišejo mu novinki gospodje brezobzirno razžaljivo listnico, iz katere sama nesramnost, zagrizenost, fanatizem in obupnost piči, katero pa tudi le človek pisati more, ki jouroalistiko prav kot „gscbsift" brez vsega pomena smatra, ali pa samega sebe vsem drugim kot nezmotljivega politikarja kaže. Eno kot drugo je znamenje veljave takega človeka i taki so pri journalu „No vicab". — Dosedaj so nas gospodje klerikalci učili, da je le sv. oče v Rimu nezmotljiv in eni so to verjeli, drugi pa ne , ker rekli so : Če je sv. oče nezmotljiv, je še kdo drugi in prav so imeli; to se je pokazalo in do kazalo od stranij „Novic" v priloženi listnici dovolj jasno. Na tej listnici modrujejo kranjski bog oče tako-le: „kedor si ne naroči mojih „Nov.", temu nij „razno p odu če nje" (kdo se smejo V) temu je samo za iKandale!! ' Tedaj tu slišite vi nepoboljšljivi mladoslo venci svojo sodbo, vi živite le s škandalom in na smrtnoj postelji Vam ne odvežejo , d: Bte pustili naročbo „Novic" in ste rajši na lista „Soča" in „Narod" naročeni. Res huda logika teh „Novic", ki imajo privilegij same med druzimi listovi naj izvrstniše biti. To svedoči, da tudi sami čutijo, da se jim tla vedno bolj udirajo, grabijo kakor topljcnci po vsacej bilki, da bi jih rešila, če se jim tudi utrga, in oni le toliko globokeji se pogrezajo! Od dne do dne se manjša število naročnikov Noviških, med tem ko ono „Naroda" , „Sočo" in druzih svobodomiselnih blattu" in „Kiirntncrblattu". Znano je povsod, da se v denašnjih bogoslovnicah, ako ne formaln«*, vendar faktično uči kot najiz-datuejši dokaz proti nasprotniki m : calu-muiare audacter! Naših klerikalnih li sto v vsa moč sestoji skoraj v tem, kajti človcČetu, ki je v teologični učilnici nekoliko fraz samo se naučil, nikakor se ne sme zaupati, da bode razumno o stvari argumentiral. „Volksblatt" ho je nedavno spravil črez vir prava in ga res našel v sili Možicelj, pojdi v klošter! Včeraj pa je po snel isti list iz „Kiiintneiblatta" notico, ki pripoveduje, da se mora pri neki okrajni so d nij i za legaliziranje nekolikih podpisov 42 gl. plačati. Človeče! ako nič no veš DQ govori. Pri sodnijah se za legaliziranje no plača nobena taksa, nego samo kolek Tako je lehko nevedno ljudstvo motiti in razvidno je, kako potrebni so spisi za ljudstvo spisovani (»d mož, ki vedo več, ko fraze Diligitc veritatem! (istov raste in dober sad obeta. To pa starega očeta peče, da se „mladi" vedno bolj jačijo in ▼ sveti jezi izreko svoj hripavi anatema!" Tako so tudi to listnico kot ultimatum g. Žarku poslali, da ima „«chwarz auf vveiss", kako nij piav , da je naročnik rNarodov" in rSočin.u Kar se g. Žarka tiče, mislimo, da se bode vedel tolažiti nad izgubo Noviške milosti. Iz MarilKH-a 7. jan. [Izv. dop.] SI. Gosp." v štev. 68 od 25. dec. 1873 po bogoslovcih udrihne, misleč, da je dopis v SI. Narodu" št. 289 od 17. dec. 1873 kak bogoslovec iz Maribora pisal. Spodtika jim „hinavstvo", ima je za „brezsramne", tedaj atributi, katerih bi se ulični fakini sramovali, kaj pa še bogoslovci. Sramoval pa bi se tudi vsak pošten Človek, komu takovšne priimke dajati — le g. dr. J. IT. se nij sramoval, bogoslovce , katerim bi imel oče in voditelj biti, na tak način psovati. Kaj bode — li ljudstvo reklo, ko bodo /danji bogoslovci kot duhovni prišli na župnije? Saj njim gotovo nič ne bode verjelo, ker si bode mislilo, to so sami „hinavci" in „brezsram-neži." Na ta način tedaj Vi g. dr. II. bogo slovcem pot nadaljujete njihovemu prihodnjemu delovanju? Lepo! — Preiskavanje v bogo slovju je zarad Vašega dopisa trajalo cel pol drugi dan; ali se je Vašej sveti jezi i. e fanatizmu posrečilo se nad omenjenim bogo »lovcem maščevati? Jaz mislim ne, ker ga direkcija nij našla ter ga tudi Vi iztaknili no bodete. Nadalje Vas vprašam , s kako pravico kalite mir med bogoslovci in rav uateljstvom, s kako pravico sejete sovra štvo v bogoslovji med bogoslovci ter mec t.mi in ravnatatel jstvomV Da ste Vi to sto rili t Vašim „Gospodarjem", tega Vi tajiti ne morete. Da vsak nij „hinavec", kdor v bogo slovje pride, tega so je morda g. IJ. sam pre pričal. Veliko njih pride v bogoslovje brez vsega poklica, katerega še le navadno 3. in 4. letu dobe, ali pa še celo, ko so že duhovni. „Si non es vocatus, fac ut voceris" so nekdaj pametni duhovni rekli, ki nijso na liberalce hujskali in samo bujskali. Ce bi tedaj vsak bil hinavec, kateri v prvem ali pa v drugem letu kedaj zine, da nij rad v bogoslovji, ker še pravega poklica nema, tedaj bi bili razen kakih 3 ali 4 vsi hinavci, za tak poklon so naj bogoslovci g. IT. lepo zahvalijo. Več njih je pa tudi v bogoslovji, ki so vojaki, so prav izvrstne glave in imajo tudi poklic; ti pa tudi gotovo zarad tega včasi reko: da nijso radi v bogoslovji, ker njih škof ordiniral ne bo, kakor se je enemu g. lanjsko leto zgodilo. Dovršil je bogoslovje^ ali škof ga pa zarad vojaščine nij hotel ordinirati. Zdaj je katehet na novem kolodvoru v Mariboru z 200 gld na leto. Ali se more s tem živeti? Tako se tedaj tudi več bogoslovcev boji, da bi po dokončanem 4. letu bogoslovja ne bili ordi ni rani. Ce tedaj skrbijo za prihodnjost, so že za tega del „hinavci", kakor g. Ulaga trdi ? Mislim da ne ! Ce pa bi res hinavci v bogoslovji bili, tedaj Vaša dolžnost gotovo nij , tisto kot hinavce psovati, ampak Vaša dolžnost bi bila, nje na pravo pot spravljat iu nje podučevati, da bi pošteni ljudje postali! Iz Nofctttiiju 8. jan. [Izv. dop. Naši nekteri duhovniki še zdaj ne morejo onim odpustiti, ki so pri volitvah za liberal nega slovenskega kandidata glasovali, in porabljajo vsako priložnost, da svoje na protnike pri farmanih ogrdijo in smešijo. Vzadnjič so bili v topniški mežnariji vsi posestniki one fare zbrani, da bi cerkvene sedeže plačali, le enega nij bilo. Duhovnik h je klical po imenu, ko pa pride vrsta na ašega poštenega in sploh spoštovanega M. St., oglasi se zanj njegova hči, mlada deklica. Fajmošter se zadere nad njo: rKaj a izdajalec Judež dela, da ne more am priti? Dej nam no povedati, koliko je tvoj stari pri volitvah zaslužil? Da nij malo, to vsi vemo. Mar naj bi bil doma ostal, namesto da bi bil celo srenjo izdat šel. Zdaj ga pa vest peče, da si ne upa meni (!) pred oči priti." Deklica je trdila, da ničesa ne ve, in se je jokala. Od maziljonega pridigarja „ljubezni" našuntani kmetje so še surovo smchovali , ta duhoven sam jim je pa pritrdoval. Taki popi (duhovni to nijso) bi boljše storili za sebo, ko bi svojega srda n togote ne kazali tako očitno, kajti ljudstvo začenja na ta način spregledavati in se čedalje bolj odvrača od njih. Akoravno nekateri kmetje v navzočnosti fajraoštrovi temu še prikirnujejo, govore mu vendar potlej, ko stvar premislijo, za hrbtom, čemu pop v vsako stvar nos utika, naj rajši kot „na-slednik" svojega mojstra ljubezen oznanjuje, kakor pa da bi človeka na človeka ščuval in zasmehoval. Iz TrMtll 5. jan. |Izv. dop.] Od kar tržaški Slovenci bolj živo na polji narodno svobode delajo, „Cittadino" ne more nehati, da ue bi pihal ognja na nas. Zopet je prinesel uvodni člauek „1 nostri territoriali" („naši okoličani"). Imamo dopis iz okolice od okoličana (?) in Slovenca s prošnjo, da ga natitnemo — pravi „€.". Zarad ohsežka ga ne moremo vsega objaviti, ali hočemo omeniti iz njega le nekoliko. Dopis se začenja z izjavo o javnih napravah v okolici, zarad katerih se nekateri svetovalci mestnega starešinstva, ki so voljeni v okolici, pritožujejo. Kdo je dopisnik tega članka, to nam je že morda znano: Zagrizen lahou in ma- gistratov Špicelj. Dopis „0." pravi: „Malo provincij v Avstriji je, katere bi se mogle ponašati s šolami, kakoršno ima ravno tržaška okolica. V vsaki vasi, to je, v vsakem okraji je šola z cuim ali dvema in celo tremi učitelji; v vseh šolah je učni jezik slovenski (?) in kot predmet laški. Naše starešinstvo vzdržuje učitelje in učiteljice ter daje knjige za sinove okoličanske. Sole so v redu ter poslopje skoraj gizdavo za nas okoličane. Kdo nij videl šole v Sv. Križi in v Trebiči? V celi Kranjski nemajo enakih." Potem pre^ ide na III. razred laški v Rojanu, o katerem sem že toliko pisarili, da ho Kojanci prosili za 3. razred z laškim učnim jezikom. Krubo-borec magistratov poje dalje himno starešinstvu, da je magistrat osnoval 3. laSki razred, rekši, da, ako bi bo laško ne zualo, bi si ne mogli v Trstu naši okoličani kruha služiti. Čuda, da nij pristavil še, da, ako bi kdo okoličanov laškega ne znal, bi ne bil izveličan! Nikdar se ta dopisnik no nadeja od „frfassungstreucrjev", da bi Trst ponem-čili, ali celo panslavisti ljubljanski slovenizi-rali ga. Nadalje (pišo „Cittadino") vzemimo si izgled naših bratov ltojanccv, pošiljajmo svoje sinove v šolo z ljubeznijo, kakor se spodobi pravim očetom, in za gotovim, da magistrat bo napravil šolo t štirimi učitelji. Potem navaja dopisnik šte vilo dolarjev v rojanskih .4..lah, katerih je 177. Ne rečemo tnkaj dragega, kakor: ubogi starši, kateri pošiljajo svoje otroke v 3. laški razred; pri končanji razreda so v takem stanu, kakoršnega je bila doba babilonskega stolpa. — Nadalje mahne izdajica po rojan-ski čitalnici ter pravi, da so udje zgolj šta-cunarski pomagači in redko kateri domačin, vsi zgolj le Blovenski domorodci od onstran Postojne, kateri bočejo veljavo imeti v na-šej okolici, in da delajo na vse kriplje proti laškemu tretjemu razredu. (Nečem preiskavati, kdo je ud rojanske čitalnice in tudi no njenega posla, saj uže ime zadostuje.) — Nazadnje dopisun laškega „C." udari še po udih čitalnice, da agitirajo proti tržaškemu starešinstvu in proti duhovščini katera v magistratov rog trobi, kakor proti spoštovanemu gospodu učitelju Boninu. Vse to se razglaša, pravi „('.", po ljubljanskih časnikih, kateri oskrbujejo dopise in kateri so v Trstu stalno naseljeni in razširjevani. „Cittadiuo" bi prav rad videl, da bi se nikdo ne oglasil zoper tlačenje Slovenciv od laske nepravične stranke da bi molčali in mirno pustili, da delajo z nami in za naše novce, kakor svinja z mehom. Toda časi nekdanji so prešli, zavedamo se Slovenci kot narod, in terjali bodemo v pričo sveta, da iz večine modernega laškega ravnopravnega načela, pod katero krinko se skriva mestno starešinstvo. Prav po godu nam je, da umazani „C." prinaša članke pogosto o nas Slovencih, kajti pred malo leti se za nas nobeden nij zmenil, ko smo spali politično spanje. Zora nam jo tudi na Jadranskih obalili zasvetila, katero hočemo zvesto stražiti proti italijanski hidri in proti zrečemu germanskemu mo-lohu. Domače stvari. — (Deželni zbor) kranjski je obravnaval v včerajšnji seji predlog finančnega odseka, naj se za osnovo deželne zaloge slovenskih šolskih knjig, za izdavanje slovenskih učnih in vaduih knjig za srednje, mestne in strokovne šole, dovoli deželnemu odboru svota 1O.000 gl. iz deželnega za klada kot brezobrestna založba na razpolaganje. Proti predlogu jo govoril obširno D e ž m a n, za predlog sta govorila dr. C o s t a, dr. Zamik in poročevalec dr. IMeivveis. Predlog je bil po več kot triurni debati sprejet. Prihodnja seja denes ob 10 uri. — (Ispred Bodnije.) Pred ljubljansko deželno sodnijo se je začelo predvčerajšnjem obravnavanje o tožbi fajmoštra Jarneja Jarca iz Dola pri Ljubljani, proti odgovornemu uredniku ljubljanskega „Tagblatta", lastniku tiskarne, g. O. Baiubergu. Tožnika fajmoštra Jarca zastopa dr. Ahačič, zatožcuca brani dr. Kupan. O. Uamberg je tožen od fajmoštra Jarca zavoljo zanemar-jenja uredniške dolžnosti. Meseca februarja 1. 1*7.5 je bil prijavil ljubljanski „Tagblatt" več dopisov iz Dola, o katerih se fajmošter Jarec dolži raznovrstnih Činov. Med drugim, da izpovedne listke in hirmenske liste prodaje, da jemlje faranom cerkvene sedeže, ki so jih kupili, in zopet drugim prodaje; da za pogrebe, poroko in krste računa neprimeruo veliko, in da botre i u priče pri porokah pred izprašava in nekaterim faranom, ki mu nijso po godu, zabrani biti botri ali priče. Dopis pripoveduje, da si fajmošter Jarec daje za otroke, ki imajo k prvemu sv. obhajilu iti, 70 kr. plačati in da nekatere farane zmerja z nepristojnimi psovkami, sploh da je nestrpljiv, škodoželen Človek, kateri se nad vsakim človekom, ki mu nij po volji, maščuje. Sodnija je sestavljena iz gospodov: svetovalca višje deželne sodni je Kaprcc, kot predsednik, g. deželni svetovalec Perko in Čuber, kot votanta. Povabljenih je okolo sedemdeset prič, večjidel kmetov. Obravnava traja uže dva dni. Poslušalstva je jako mnogo. Denes bo razsodba. — (Iz Maribora) 0. jan. se nam piše: Kamor človek pride, povsod se je po meBtu govorilo te dni o inkviziciji v mariborsko-bogoslovskem seminišči. V nedeljo dne 4. t. m. se je zgodilo zopet nekaj novega. — Po večernicah (v cerkvi sv. Alojzija) ob 5. uri je stalo več ljudij pred bagoslovničuimi vrati. Kaj to ponici, mogel si se vprašati. Videl si med njimi tudi neko zajokauo žensko. Kaj pa je vendar? — Hila je to sestra enega bogoslovca, katera mu je, kakor sem izvedel, hotela nekaj zelo Bilnega in važnega naznaniti. Toda nij jej bilo dovoljeno govoriti z bratom. Pri vhodu je stal namreč strežaj — domaČi gospodar, kateri pa nij smel nikomur dovolili vhoda, nobenega tujca pustiti skozi vrata. Bila se je počela tako imenovana „klausura", katera neki nameni ostati vsak dan, t. j. nikdo ne bo smel več priti v bogoslovnico obiskat ho-goslovcev: ne oče, ne mati — nikdo tuji. Quos ego! sklenilo je vodstvo. — Kaj se neki hoče doseči s tem početjem V (Mar to, da bogoslovci no bodo mogli več „S1. Nar." dobivati?) — Tako se jim godi, kakor v najstrožjem samostanu pri trapistib. Le tako naprej! ca vvird sich schon niacheu; za katere tedne bi znalo biti bogoslovje — prazno! (Tako ravnanje je najboljši dokaz, kako res silno potrebno je, da država vzame odgojo bogoslovcev denašnjim fanatikom iz rok in da dijakom štipendije, naj prosto na vseučiliščih bogoslovje študirajo. Ur.) — (Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnica in lirežice) bode imelo 22. t. m. redni shod v Kajhenburgu. Dnevni red obsega med drugim: 1. Poročilo o dunajski pvetovni razstavi, zanimajoče znamenitosti na šolskem polji. 2. Slovenski glagol. 3. Dušeslovje. 4. Zemljepisjo v ljudskoj šoli, dalje. 5. Posamezni nasveti. — (Umor.) Iz Smartnega pri Litiji se nam piše G. jan.: V vasi Preseki je živel mlad človek, ki je uže kot otrok začel krasti, in Be potlej v tej stvari prav dobro izuril, na veselje in zadovoljnost svoje matere. Prišel je zdaj ravno iz zapora, in se je združil še z nekim fantom iz primskovške fare , da hi bila skupaj kradla in ropala. Toda Avk-cev Martin , tako je bilo prvemu hudobnežu ime, je bil svojega novo pridobljenega tovariša kmalu sit. Prišlo je do prepira med njima, v katerem je Avkčev tovariša dvakrat I nožem načel, potem pa ga je napadeni, ker jo bil močnejši, premagal, po glavi namakal, in ker nij hotel umreti , ga je še z batvico potolkel. Po storjenem umoru je šel precej sam v Litijo naznanit so. Za njim je prišla tudi mati umorjenega, tožit ubijalca svojega sina, da jc tudi tat in razbojnik. Pravijo, da se je milo jokala, češ, zdaj sem vsega dosti imela, mesa in denarja ua kupe, ker mi je sin vsega nauesel, zdaj so ga mi pa ubili. V vtorek je prišla iz Ljubljane komi- sija ubitega gledat. — Na Vodicah vjavorski fari je pogorelo Skarijevo pohištvo. Škode jc kakih 200 gl., in poškodovanec nij bil zavarovan. Nerodnost je uzrok, da je nastal ogenj. — (Predsednik ljubljanske čitalnice) g. Hleivveis piše proti nam v „Laib. Ztg.", da so bil* g. Nolijcvi „kupleti" na Silvestrov večer viharno sprejeti. A mi pravimo v novic: kdor trdi, da jo na No-lijcvo „b;'inkelsiingcrijado" o bedasto iznaj-denem Vošnjakovem „bobnu" \f, živ krst aplavdiral, govori ali piše neresnico. Kadar boste med sabo, potem tak klak lehko aranžirate ; onidan pa klakerjev za tc nepotrebne osobne napade v neutralncm zabavnem, uepolitičnem društvu čitalnici nij bilo, in obžalovati je le, da se ljudje kakor g. Noli za take reči porab.ti dajo, ker jim čisto nič treba nij. _ Ponlaito« (i. dopisnika „iz Vipave" v 4. šr. „81. N." Izvolite vzeti „ad notam", da jaz nisem pisatelj vipavfckih dopiscv v zadnjih številkah „Novic" pret. leti, da bi tudi jaz ni-Kakor no bil ganil peresa o dotični sumljivi zadevi; saj more menda še kdo v Vipavi par vrstic v časuik pisati. V Vipavi 7. jan. 1H74. Iv. Podboj. l»o*l*aiio. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesctere du Barry Izvrstna zdravilna hrana Revalesciere du 1'arrv odstrani vse bolezni: namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, ncprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bij o vanj o krvi tudi ob času nosećosti, scalno silo, otožnost, sušenje, re\niatizeni, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem tekom kljubovale. Spričevalo št. 7:1.021. Na Dunaji, 1. februarja ISTI. Neskončna hvaležnost do Nas mi daje povod, Vam te vrstice pisati. 1»i. 1 sem skozi štiri mesece od strasne naduhe trpinčen; nikdo ml nI) mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstne Kevalescicre vzel, ki me ju od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. (,'Iarov. Spričevalo št, 65.715. 1'aris, 11. aprila lHo'tj. Moj gospodi Moja hči, ki jo izredno trpela, nij mogla' prebavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Hevalcsciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje. H. de H o n 11 ou i s. Spričevalo st. 73.800. UohaČ, 20. decembra 181 l. Tri mesece sem Vašo slavno/.nano „Ke\ale-seiero" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočlL l'rosim torej, da blagOVO lite takoj poslati 'J funt no škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem pod vzet ji. '/. vsem spoštovanjem Jož. Ullein slavitelj. Tečnejfii kot. meso, prihrani Rovalesciero pri odraščonih in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila. V plchautih pulloah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. f>0 kr., 2 funta 4 gold. nO kr., f. funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 86 gold., — Revalesciere-Hiseuiten v pufiicah k 2 gold. F>0 kr. in 4 gold. 60 kr. — Rovalescicru-Chocolateo v pralni in v plofičicah za 12 ta» t gold. 50 kr., 24 taB 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taB lt) gold., za 888 tas 20 gold., — za f>7<> tas 36 gold. — Prodaje: Barry d u Harrv & Coni p. na Da-uh{1, WMlHlN< 70 75 kr. Akcije nirodne banke . . 1027 „ — Kreditne akcije ... . 240 „ — London........113 „ 10 Napol......9 p 2 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........106 „50 £iiic ilohea lili C «-ii: i . Najnovejše petrolejske varnostno sve-tilntco z iiujIm • I i h. ■ konstruiranim metuljo-vim hranilnim lučnikom (1 plamen daje 0 svetnih luči), nopropirno najlepša svečava in vendur 60 percentov priliranbo lillC lepa 1 viseča svotilnicaca obednieo a škripcom, proflna gld 6, 8. 1 visoča svetilnica »a obodnico, najfinejša, sorta, bron pozlačen gl 15, 30, 86. Cene svetilnic se razumevajo kom- proti vsakemu drugemu svetilu. Da s« n., „lptno s stenj«»ltl in Steklom mi. bi bili) bati konkurencijo , so cono nesli- 1™" * šano nizko postavljene. Za najboljšo kva- 1 svotiluičin zastor, majhen, srednjo fin litoto so garantira, kr, 6, fin kr, 10, najfinejši kr. 16. ... .__. . ... . , , 1 i avotilničin natOf sroilnjo velik, srednje , knbm.pkasvot.lnu-^ s steklom in sten- ^ najfinejši kr. 46. jem (doht) vred kr. +5, 60. j % ^ Bvet;,n,čn0(ra ,tenja kr. 4, «, , 1 kuhinjska, stenska ali viseča svotllnlca, x ikarjo za svotilnico, jeklo kr. 85. koinplutua kr. 86, gld. 1.20, 1.50. | j zastorodršoo (branič, da zastor no zgori) i . .-.h... sobanska svctilnica, celo kom- ! kr. 6. 1 i ilindri.br.mri' (brani, da steklo no poči) kr. 10. 1 1 mehaničen cilindročistoc kr. 20. 1 podstava Ka svctilnico, najlepša kr. plotun »Id. 1, 1-20, 1.60, l.HO. 1 najlepšo opravo, telo kompletna gld. 2, 2.60, 1 salonska svetilnica, bogato dekoriranu, •iiporflna gld. 4, 6, 6, 8, 10. 1 svetilnica za stiidiruuje uli dolo i zastorom gld. 1, 1,60, 2. 1 stenski, svetilnicu zu hlovo, prednjo sobo itd. kr. HO, gld 120. 1 viseča svctilnica za hleve, prednjo sobo itd. kr. 90, gld. 1.60, 2. 1 viseča svctilnica za fabrike, delavlco, poslovnico t.' 1 ■ I 2, 2.60, 3.60. 20, 30. 1 Bvotilnična čepioa , r najlepših oblikah kr. 16, 20, 85. 1 škri|'i za visočo svotilnico gld. 1.40, l.HO, 2.20. I stoklen cilindor kr. 4, 6, U. 1 steklena krogla kr. 20, 26, 30. 1 plehustu posoda zu 1 funt petroleja kr. 30, za 2 funta 50 kr. Dežni plašči. Potovalcom, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vsem tiBtim , ki so doiu izpostavljeni, priporoča se prav angleški iležul |>Iun<-. iz novozholjšanega, norazdrljlvoga, nopremočljiveguhlaga. Ti plašči prosogujo v eleganci in trpočno-stl vso drugo do zdaj izdolovane. Opomniti so mora, da so ti brez vsega Siva, torej ur-., popravljanju i< . Pred mrazom je in bo Tarovala Zimsko lilago iz čiste ovčjo volne, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vremenom, in je torej neogibno potrebna, da so zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdrži. Rokovi«-« iz najboljega angloškoga volnenega l?uxkinga 1 par za gospodo kr. 60, 70, 00. 1 _ „ _ podložono kr. 70, 90, gl. 1,20. I l „ „ dvojno, najfinejšo tambur, gl. 1, 1.20, 1.40. 1 „ „ gOBpo kr. 40, «0, 80. 1 fino ]>odložene kr. 00, 80, gl. 1. 1 n „ n dvojne, najfinejšo tambur, kr. 80, gl. 1.90. i „ „ otroke, po velikosti kr. 30, 40, 60. 1 „ „ „ podloženo kr. 60, (10, 70. Potni in drugi šali iz najčistejšo volno, najlepšo nacrtani. 1 šal za gospudo kr. 70, 90, gl. 1.20, 1.60. 1 „ „ dvakrut tako dolg gl. 1.60, 1.80, 2. i „ ,. otroke kr. 40, u0, 80. Žilni grelci, najbolje vrste. 1 par za gospodo kr. 26, BO, 40, 50. 1 „ gospe kr. 26, 36, 45. 1 „ otroko kr. 16, 26. Zdravilni nretniki i> iinj*lNtrJH«.> drevetine ali ovčje volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej no xel6 priporočljivi. 1 za gospodo kr. 00, gl. 1.20, 1.40. najfinejši gl. 1.60, 2, 2.60, gospo gl. 1.20, 1.40. „ iiujtiiiiMši gl. 1.80, 2.60. otroko kr. 70, 85, gl. I. ., najfinejši gl. 1.20, 1.60, 1.80. Z«li-»iviln« fe»i>oe>lo so cena zniža. (294—15) lzdatel] in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".