PRIMORSKI DHEVNIK
—7 gLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
^* * StGV. 68 (17561 Poštnina plačana v gotovini   	Spedizione	in	abbon.	post.	1.	gr.
Sodelujte pri akciji
a
TRST, četrtek 22. marca 1951
Cena 15 lir
Stavke v Francili se širijo
Kititi	mm
*a krii°i!r ^^a c*v"^no m°bilizacijo železniškega osebja - Danes se sestane vrhovna komisija Patrih IBn*e l^ocne Pogodbe, jntri pa bodo sklepali o novih minimalnih plačah - Očitki E| ega tisha vladi - 42 milijonov frankov za stroške Auriolovega potovanja v ZDA
„ M« Stavkovno gdba-
♦hi* piw^iio J?red Petimi Aeičr.Jv. 2u s stavko na-Sonia ib? vozov, se pola-p0 drURih	P°kraljini	in
Stavki	Francije.
^^oencev pri že-
Pariških Jei^°raju P°P°lna na razširil.,	111	se
hs BrS-na. Orleans, Marseil-
‘W^w£f?aes. kj:£r
SramT^lllcarjfev popolno 0% proSrt blagovni m pot-
vianje el*Wrtane
tela zarart;	zmani-
tev. Dan<. .stavke nameščen-umo »ta^ zjutraj sp začeli 24-DW®remi j 1 nameščenci Min* dovoda.
javna dela in za Podvzam®. azal prefektom, naj *‘Ine rnS0 vee ukrepe za za-'artf^OZe- °d'redili so tudi dPUibe ‘Tj osebja» železniške »tavati J21 ^d° skušali vzpo-^ Sin^e na velikih pro-hila te* , Je Policija izpraz-^bavMaiifT0tri*nib central, ki Nem Parizu iti predla j •tern nj bilo nobe-dne *'1d;enta. Dancs popol-tri pliini!2 i* izpraznila tudi ta. fw,.e na področju Pari-Hito, .*» »o osebju teh. tlembi),	ukaz	o	((za-
liva '^„ -'adi pomanjkanja
k!avn;^?a 80 morale številne
4«. *uue na	-nv 	 _*
sp:
. ht
,lr»o na
^ Pren*w® Pariškem področ-j^^ehati 2 delom.
Pa je nevarnost, 'kovno gibanje se da to‘‘? n« gradbeno stroko, Mjg ,	v°.	na prevozna pod-
na nekatere državne a^*rm, • cel° na hotele. »Med!Lln gostilne, rčjev , j?a J« Zveza železni-r^žr*.„ “ujena v «Force 'lStlš • Pozvala danes svoje °d danes opolnoči Medtwn z delom za 48 ur. ®*Von » nadaljujejo raz-^»io vlado, ki pa se ne na->4»^?® stavko, pač pa na •gS. b»,; sptPšnega zvišanja J^ilr n.f® je ministrski pred-% foSjJ be sprejel delega-|* tahteSSkih sindikatav. ki iks-... ala prilagoditev plač
"tlim?1? izredno odškodnino.
% .J,8 bšavil, da prizna-
SS?tve.P°l0Ž ■’ ZahUVa
Veiti pa govorijo o Jdelti. Hce v telegrafskih Krakih uradih, i ižaTfibiiki sindikalnih or-fjtZe J. «Force Ouvriere«, )	nsk‘b	delavcev in
« žwile®? sindikata uradmi-A &o 8j?.llke uprave so da-'tlli j^upnem sestanku spo-^t'zA 80 izčrpali vse mož-1 Poravnavo na zadnjem
Razo
sestanku s predsednikom Que-uilltoni in ugotavljajo, da niso dbtbili nobenega zadoščenja razen obljube, da se bodo minimalne plače zvišale. Zato Izrekajo svojo solidarnost s stavko železničarjev in ji obljubljajo vso podporo. Od danes opolnoči so stopili v 48 urno stavko tudi člani železničarskega sindikata «Force Ouvričre«.
Nocoj se je seštala vlada pod predsedstvom Queuillea in je sprejela sledeče sklepe:
1. Nove minimalne plače bodo določili v petek Po predhodnem posvetovanju z vrhovno komisijo za kolektivne delovne pogodbe, ki se bo sestala jutri;
2. Francoska železniška u-prava bo izvedla civilno mobilizacijo osebja, ki je potrebno, da zajamči oskrbo prebivalstva in najnujnejši prevoz. V primeru, da se ukaz o civilni mobilizaciji za dela ne izvrši, bo-
do podvzeli po zakonu predpisane disciplinske in kazenske ukrepe;
3. Načrt za cestni promet, ki so ga izdelali zaradi stavke železničarjev, stopi takoj v veljavo.	^	*
Pariški tisk očita danes zjutraj vladi, da ni izvedla potrebnih korakov za preprečitev stavkovnega gibanja. Finančni list «Les Echos» piše:	«Vlada
je izjavila, da bo vprašanje proučila, toda do sedaj se ni napravilo1 nid». Socialistični «Populaire» piše, , da «delavci mislijo na kruh in ne na prestiž. Njihov smoter je strogo gospodarski, vendar pa so se znašli pred obljubami in ukrepi, ki so bili izvedeni samo na pol«. «Figaio» pa pripominja, «vlada ni sklenila nič bistvenega in sq je omejila samo na obljube in grožnje. Socialna kriza je prav tako obupna ka-
kor politični položaj*. «Paris Press o« pa pravi: «Socialni in politični položaj se slabša, nujni so nagli Ukrepi«.
Medtem pa potuje predsednik republike s parnikom «Ile de France« v ZDA. Ko je parnik danes prispel v angleško pristanišče Plvmouth. so mu prišli naproti trije britanski rušilci, v mestu pa so izstrelili častne salve. Auriol je s parnika poslal kralju Juriju pozdravno brzojavko im kralj se m,u je V odgovoru zahvalil želeč mu Uspeha.
Francoska narodna skupščina je danes popoldne sprejela načrt zakona, ki določa kredit za predsednikovo potovanje v 2jDA in Kanado. Stroški bodo znašali 4-2.330.000 frankov, od katerih bo 4,330.000 frankov za stroške poročanja in televizije.
Prot; temu zakonu so glasovali samo komunisti.
M pripravnemu dogovorov Jugoslavija ne no sklepala
izjave Moše Pijade v Parizu
PARIZ, 21. — V razgovoru z dopisnikom lista «Le Monde« je voditelj jugoslovanske parlamentarne delegacije Moša pijade med drugim izjavil, da je prepričan; da bodo v kratkem premagali težkoče, ki še oviraja sklenitev francosko jugoslovanskega gospodarskega sporazuma, pripomnil je, da je bistvena ovira želja francoskih predstavnikov, da se v pogodbo vključi preferenčna klavzula.
Na splošno je Pijade izjavil, da se bodo kmalu lahko razvili vedno bolj prisrčni odnosi med Francijo in Jugoslavijo. Izjavil je nato, da so odnosi Jugoslavije dobri z Avstrijo in Italijo in normalni z Grčijo. Izjavil je tudi, da Jugoslavija ni pripravljena sklepati dogo. vorov, ki so že v naprej napisani ali pripravljeni. Pripom-
nil je; Ni mogoče iti preko vrednote našega stališča, ki je stališče neodvisnosti, t. j. moralna vrednota, ki jo je. treba čuvati, če nočemo koristiti sovjetskim voditeljem. Z druge strani pa imamo slabe spomine na predvojne zveze:	mala
antanta in balkanska zveza. Pijade je odklonil vsak komentar o konferenci namestnikov, poudaril pa je, da Jugoslavija nasprotuje zopetni .oborožitvi Nemčije.
Vprašanje iranskega petroleja pred angleško spodnjo zbornico
ur—f*—~"nrr*r'i11 11 im—1™*11-—*f——b—i
Proslava perzijskega novega leta v Teheranu Saltov govor in izjave voditelja narodne stranice
TEHERAN. 21. — Po perzijski prestolnici so od včeraj naprSj pričeli spremljati vojaki policaje po ulicah. Danes je bil v Teheranu miren dan. Proslavljali so perzijsko novo leto in šah je imel po radiu svoj napovedani govor. Vendar v govoru ni omenil, db j« včeraj razglasil izjemno stanje.
Danes je govoril tudi dr. Mohamed Mosšadi&gh, voditelj narodne stranke in predsednik parlamentarne komisije za nafto. Naglasil je, naj ljudstvo ohrani mir in spoštuje javni r?d. Dejal jle,. da pomeni nacionalizacija industrije nafte dejstvo. ki zasluži, da se ga proslavi. «Sovražnik,i iranskega ljudstva hočejo povzročiti nerede in s tem speljati ljudstvo s prave poti. Noben Perzijec se ne sme upreti zakonom in pravici«. Dr. Mossadegh je imel tudi tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da ima borba iranskega ljudstva z a nacionalizacij« naftnih leižlšč samo nacionalen pomen in da nima niL
jrožitev velesil
^Petnajsti seji namestnikov
gj Pravi, da ni mogoče govorili o znižanju ob-Ve' dokler se ne ugoiovi njena sedanja višina
to^tniki^1 — Trije zahodni h*,?? sest-,n!'lUnallhh ministrov B. uČij0 , danes zjiutrsj, da k,, j« *fc!«ao Predloga, ki
st* °hcldn predložil Ckomi-
štiriuPa ie blla .Petoai' »n . lala 4-1 nainestnikov, ki CiJA 'J* ure in pol. Veči-7aSa P? Je uporabil oal dve A * Rov°r, ki je J® Dres ln deset mInut-
JVi * Predsedoval Gr0mtko.
hv ^r‘h J J|>,T1il o pomenu Jet»ketn ''SPcl v včerajšnjem «6 AeoaVi Predlogu.
h i n«oski id ,lu»u-< 'At' jj^fSat Parodi pa
V*1	,	da	v	sovjet-
Ha	u
S lit i°«tve»
v sovjet-besed «viSi-
(	-	L
'CS^ovi 1 dokler sa Prej HliJV n‘edanla višina te da . ? Je Parndl pri-
W HOM *^T.ki Precbc>S SH HH-5)v.zn*žanJu oboro-» <'dikih hržav, s	ol„0pi tudi druge
^I1^1 Ciev!cSat Davlcs je
°J||, n besedilo -Nk?”' C« ,S« *viiina V'1«- Jc dM„i ^ toCka ne S ^žno.tf1 ?®vies’ ni no-
htv-f>rašani;i •• wP°razum j#X'	znižanja	obo-
lz)avn da l^itcfcP^litai, *ga predloga Nemčije,
v‘h dM r°Zen-k ! ’ zm*nji,a-^WVl0D0r.ui,š‘irih veli-
aovjetskein da (vfVu Poir,en“, ke?a dnevne-
utK5»amčzniKZpravlJat' °
^.<S<3S2'
a,	i.™„
o
kAtsUp ^renriko 1 Pa oboro-tr' višin ?boroženeejai'i da 80
ii. a tb m 8 r^off e države *	mož.
118 jUtrf. ru
k ir' Prispevek
raz80’
d* *8n«Hivin
S,- u- JI
'Vori
bodo
nem-
škem prispevku k zahodni o-brambi, ki se vršijo v Peters-bergu od 16. januarja, v aprilu približali koncu. Na prihodnjem Sestanku zahadnih in nemških izvedencev, ki 'bo 6. aprila, bodo nemški izvedenci predložili predloge, ki jiii sedaj sestavljajo na zahtevo zahodnih izvedencev, glede orga nizacije taktičnega letalstva in pomorskih enot za obalno o-brambo.
S tem se bodo zaključili predhodni razgovori v smislu priporočil bruseljske konference.
Kratke vesti
VVASHINGTON, 21. — Predstav, nik departmana za letalstvo je nocoj izjavil da bodo poizkusi v Enivvetoku 'omogočili ugotoviti učinek atomskih eksplozij na razne tipe letal.
BUENOS AIRES, 21. — Parlamentarna komisija, ki raziskuje zadevo Časopisa «La Prensa«, je ukazala Izpraznitev vso opreme. Nato so vse vhode zapečatili.
BERLIN, 21.	— V Berlin So
prispeli novi francoski tanki, da ojačijo zahodno posadko mesta. Uradni francoski predstavnik pa ni hotel povedati števila ln tipa teh tankov.
KAIRO, 21. —• V poslanski zbornici je predsednik zbornice na vprašanja v '•zvezi z nacionalizacijo Sueškega kanala Izjavil: »Egipt ni Iran. Ko se govori o takih možnostih, se ne sme pozabiti na visoko svetovno politiko. Egipt je v povsem drugačnem mednarodnem položaju	kakor
Iran«.
KOPENHAGEN, 21. — Tu se bodo 27. .t. m. začela amerlško-danska pogajanja o obrambi Groenlandije v okviru atlantskega paleta.
LAKE SUCCESS, 21. — Sovjetski delegat v OZN Malik je zanikal, da s« je pogajal s člani komisije za dobre usluge in z glavnim tajnikom OZN.
VARESE, 21. — Danes popoldne Je velik požar zajel 30 kvadratnih kilometrov gozda v dolini Ceresio. Okoli polnoči Je začel požar pojemati.
LONDON, 21. — ((Dalljf Ex-'ess» Javlja pod naslovom na umih stolpcih, da so v Barce-
pr aei
ioni baje "odkrili zaroto za umor generala Franca. List dodaja, da
Jo aretirali 4800 oseb; gledališča m kinematografe so zaprli, javna zborovanja pa prepovedali.
česar opraviti s politiko velikih sil, kot ZSSR, Velike Britanije in ZDA.
Iz perzijske prestolnice še poročajo. dta je danes odpotoval v Bagdad Achfflsonov strokovnjak za zadievs Srednjega vzhoda George Mac Ghee. V prestolnici Iraka se bo zadržal 48 Ur.
Zelo važno razpravo o perzijski zadevi so Imeli dafles v angleški spodnji zborni«. Zunanji minister • Herbert Morrison je izjavil, da njegova vlada išče poti. s katerimi bi zaščitila ((Ahglo-Iratiiian Oii Cami-pany» pred načrtom za nacionalizacijo a strani teheranskih oblasti.
Na vprašanje, če bo dovolil, da se po razburljivih dogodkih v Teheranu spremtni y dim dragoceno podjetje velikega mednarodnega pomena, je minister odgovoril: «Moje ‘bno mnenje glede tega vprašanja popolnoma odgovarja mnenju tistega, kri me je o temi vprašal, Tem vprašanjem posvečam največjo pažnjo«. Morrison je zatrdil, da njegova vlada ni sprejela od perzijske vlade nobene zahteve glede nacionalizacije naftnih ležišč in rafinerij (<An,g'lo-Iramiain Oil Com-pamy». Prav tako ni še Iran odgovoril pa angleško noto od 14, marca.
Na vprašanje, gli .so glede tega med Londonom Ih VifasMjig-tonom bila izmenjaina' mnenja, je Morrison dejal, da «ni v interesu javnosti, da bi o tem kai več povedal«, vendar je zagotovil. da Je angleška vlada glede tega «v zvezi z vsemi za iinteresiranimi strankami«.
V današnjem razgibanem razpravljanju v spodnji zbornici o iranski nafti, je med drugimi svetoval konservativni poslanec De Chair, r.aj bi Anglija ponudila Iranu vojaško jamstvo zaradi velikega strateškega pomena naftnih ležišč v Perziji. S tem bi prestrašila tudi vsakega morebitnega napadalca. Morrison mu je odgovoril, da je namen angleške politike opogumiti neodvisno, trdno in uspevajočo Perzijo. Pri tem je spomnil na izjavo bivšega zunanjego ministra Be-vlna od 19. maja lanskega leta, v kateri se je postavil na stališče, da Je angleška vlada življenjsko zainteresirana na neodvisnosti, nedotakljivosti in varnosti Perzije, Namen angleške vlade je nadaljevati s to politiko glede Perzije in drugih držav in hočejo z vojaškimi in gospodarskimi ukrepi ščititi svojo neodvisnost in o-zemeljsko nedotakljivost. «2al pa v sedanjem trenutku ne vidimo na perzijski strani dej-shev, ki nas bi mogli opogumiti« je dejal.
Medtem pa je v zgornji zbor. nici bivši diplomatski svetovalec lord Vansittart vprašal, če bo angleška vlada zahtevala, r.aj bi o perzijski nafti razpravljali v OZN, In medtem podvzeli potrebne ukrepe, s katerimi bi preprečili ((ilegalno uresničenje načela lile«.
Podtajnik za zunanje zadeve Lord Henderion je izjavil, da kolikor on ve, mora r.ačelo o nacionalizaciji industrije nafte odobriti tudi perzijski šah, V sedanjem trenutku bi torej ne bilo pametno, da bi Anglija postavila to vprašanje v OZN. «Kar 6e tiče preprečenja ilegalne uresničitve načela lile, ima angleška vlada zaupanje v to, da perzijska vlada ne misli pri tem uporabiti silo«.
Attlee v bolnišnici
LONDON, 21. - Ministrski predsednik Attllee je danes šel v bolnišnico zaradi motenj v prebavi. Med njegovo odsot. nos-jo ga bo nadomeščal zunanji minister Morrison. Attlee bo zapustil bolnišnico 31. t. m., zato da bo istega dne lahko go. voril po radiu. Ne ve sc »e, ali
bo lahko takrat zopet prevzel posle »li Pa se bo spet vrnil v bolnišnico.
Načelnik
pakistanskega generalštaba pride pred sodišče
KARAČI, 21. — Pakistanski ministrski predsednik je »poročil. da bodo na pcdla.gj zakona za državno varno&t sodno postopali proti generalu Aktoaru Kanu, načelniku glavnega štaba, in drugim pred kratkim a-retiranim zarotnikom. Dejal je, da so hoteli zarotniki uvesti v FaHoisignu vojaško diktaturo.
SZ odklanja vrnitev
670 ameriških ladij
WASHINGTON, 21. — Predstavnik državnega departmana je izjavil, da je sovjetska vlada sporočila ameriški vladi, da ne misli računati na možnost
vrnitve 670 ameriških ladij, ki jih je SZ dobila med vojno na podlagi zakona o zakupu in posojilu.
Sovjetska vlada je ob tej priliki poslala s tem v zvezi posebno noto, v kateri obtožuje ZDA, da niso izpolnile obljube, da bodo omenjene ladje prodale Sovjetski zvezi. Nota dostavlja, da ZDA ne potrebujejo teh ladij, ker da je ameriška vlada pred kratkim prodala več ladij državam Latinske Amerike in drugim državam.
Kriza finske vlade
HELSINKI, 21. — Ministrski predsednik Kekkonnen je danes popoldne pod-i ostavko svoje vlade. Predsednik Paasi-kivi je prosil Kekkonnena, naj ostane na svojem mestu *e za velikonočne praznike. Kriza je nastala, ker so danes zjutraj odstopili socialdemokratiskj ministri.
AmAi senalor Johnson
o iranskem petroleju
WASHINGTON, 21. •— Demokratični senator Johnson, član komisije za atomsko ener. gijo, je nocoj med razpravo o pošiljanju ameriških čet v E-vrorpo v senatu izjavil, da morajo ZDA takoj koncentrirati svoje napore na obrambo Srednjega vzhoda namesto Evrope, ker da bi se prav tu lahko začela tretja svetovna vojna. Pripomnil je, da je vzhodno Sredozemlje najvažnejše strateško področje sveta, in da bo področje ob Perzijskem zalivu zaradi tamkajšnjih petrolejskih vrelcev v primeru nove vojne postalo cilj obeh vojskujočih se «11.	,
Dejal je dalje, da je treba neizmerne petrolejske zaloge v Perziji obvarovati pred morebitnim sovjetskim nadzorstvom ter da morajo te ostati na razpolago zaveznikom.
Dalje je Johnson izjavil, da morajo ZDA takoj obnoviti svoje vojaške baze v Severr.i Afriki in zgraditi v Turčiji nova letališča.
Od pogajanj med PSU in PSU
je odvisen De Gasperi in upravne volitve
Sporazum o premični lestvici za delavske mezde - Nennijev ceri’ tralni komite bo moral razpravljati o Matteottijevem prizivu
v izjavi ameriškega delegata
TOKIO, 21. '— Danes se je vrnil V japonsko prestolnico voditelj ameriške diplomatske službe v Tokiu, poslanik Wil-l.ram Sebald. Izjavil je, da je hil vzrok, njegovega obiska v Washingtonu priprava mirovne pogodbe. Pripomnil je: «GIe. dam optimistično na prihodnje delo za to pogodbo. Upamo, da bo mogoče doseči sodelovanje zaveznikov, zato da se naglo in zadovoljivo reši to težko vprašanje«.
Morrison bo jutri govoril o angleški zunanji politiki
Pričakuje se izjava glede 38. vzporednika-Komentar «Timesa» o angleško-egiptskem sporazumu
LONDON, 21. — Jutri bo ah- | mam. List pravi, da primerja-gleški zunanji minister Her-! va med deblokiranimi zneski v
bert Morrison podal izjavo o angleški zunanji politiki. To bo njegova prva uradna izjava, v kateri bo kot novi angleški zunanji minister - objasnil stališče angleške vlade glede 38. vzporednika.
Pooblaščeni krogi y angleški prestolnici nočejo dati izjav o tem jutrišnjem Morrisonovem govoru. V dobro obveščenih krogih trdijo, da je angleška vlada pripravljena zagovarjati načelo, ,po katerem bi. dali na-lofj silam OZN, ko se bodo približale 38. vzporedniku in tam utrdile svoje položaje, naj prenehajo z ognjem. Anglija naj bi bila prepričana, da bi se morali še naprej pogajati s Kitajsko.
O korejskem vprašanju je danes govoril v spodnji zbornici minister za obrambo shin-well. Dejal je, da so «trenutno na Koreji sile OZN prevzele iniciativo. Nobenega dvoma ni, da je bila sedanja ofenziva sil OZN kronana z uspehom. Pri tem so dosegli omejeno napredovanje, katerega namen je bd bolj uničiti sovražnika, kot pa osvojiti ozemlje«.
Zunanji minister Morrison je danes med razpravo tudi izjavil, da ima Anglija namen zapreti 6 konzulatov na Kitaj, skem in sicer v Cunkingu, Kunmitigu, Nankovu. Nančlnu, Cingtau ln Amoniju. Morrison je razložil, da ima Anglija zelo velike neprilike pri vzdrževanju teh konzulatov. Dodal pa je da angleška vlada nima namena zapreti konzulatov v krajih, kjer ima svoje važne interese.
Po tej odločitvi, ki jo je danes najavil Morrison, bodo v LR Kitajski samo še štirje an. gleški konzulati in sicer v Sangaju, Tiencinu, Kantonu in Pekingu. Kakor so izjavili pa zunanjem ministrstvu, je daneg v LR Kitajski mani kot 200o angleških državljanov, od teh živi 700 v Šangaju.
Danes razpravlja londonski «Times» o zadnjih kritikah, bivšega angleškega zunanjega ministra Antona Edena ob sklenitev zadnjega anglo-egip-čanskega sporazuma. «Times» meni, da Eden ni imel popolnoma prav, ko je protestiral proti širokim enostranskim koncesijam, ki naj bi jih dal« Anglija Egiptu s tem »porazu.,
prid Egipta po letu 1948 in tl sfimi, ki jih bodo deblokirali po novem sporazumu na eni Strani in zneski, deblokirani v korist upnikov v jterlingih, kaže, da predstavniki angleškega državnega zaklada niso dali no. benemu od teh upnikov česar
koli na račun Anglije. List pravi, da ie imel Eden pametnejše stališče ko je kritiziral vpra-
šanje neporavnanega izvoza v Egipt. Meni da mora Anglija stalno povečevati svoj izvoz v vse države. Vendar pa list me. ni, da je prejšnja deblokacija šterlinških kreditov privedla do še večjega nekritega izvoza Anglije v Egipt. V zadnjih dveh letih je Egipt izvozil blago v Anglijo v vrednosti 3 mi. li-jonov šterlingov, Anglija pa v Egipt v vrednosti 7 milijonov šterlingov. Velik del deblokiranih šterlingov so mogli upora, biti samo na sterlinškem področju in številke kažejo, da so ta denar porabili za nabav« se-
daj dragocenih surovin, ki dane* pomenijo za Anglijo pove. Čanje obrambe in obdrzanje sedanje življenjske ravni.
Seja odbora
za atomsko in navadno oborožitev
NEW YOBK, 21. — Odbor Združenih narodov ki proučuje možnost, da bi se združila komite za atomsko energijo in komite za navadno oborožitev, bo imel v četrtek svojo tretjo sejo. Komite je bil ustanovljen decembra lani jn ga sestavljajo zastopniki. Brazilije, Kanade, Kitajske, Ekvadorja, Francije, Indije. Nizozemske, Turčije, ZSSR, Velike Britanije, Jugoslavije in ZDA. Po postopku, ki so ga sprejeli v tem komi. teju, bo predsedoval tretji seji jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler.
RIM, 21. — Daneg v Milanu predstavniki Confindustrie in treh sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in italijanske zveza delavcev) dosegli sporazum o novem sistemu premične lestvice za delavske mezde. O sporazumu so se zelo laskavo izrazili tako predstavnik Con-findustrije kot zastopniki sindikalnih organizacij. Dogovor bo stopil v veljavo s 1. aprilom.
Italijansko notranjepolitično življenje je še vedno koncentrirano okoli pogajanj za združitev obeh socialno demokratskih strank, ki presega okvir strankarske politike in, posega neposredno v vse italijansko politično življenje, ker zavisi °d tega vprašanje odstop Sa-ragutovih ministrov iz vlade, po zadnjem De Gasperijevem
pismu Sara,gatu pa verjetno ce- ali vsaj po delnih volitvah, ki
lo usoda upravnih volitev.
Vodfsttvo Saragatove stranke in njeni parlamentarni skupini So se sestale yčera j in - danes, da bi proučili vprašanje združitve in politične probleme, ki so s tem zvezani. Danes zvečer je urad za tisk PSLI izdal o tem poročilo, ki pravi, da je vodstvo stranke sklenilo predložiti vse vprašanje kongresu, ki bo prve dni aprila.
Kot znan«, je De Gasperi poslal Saragatu pismo, v1 katerem pravi, da bi bila ustanovitev enotne demokratične socialistične stranke sicer zaželena, da bi pa to v sedanjtm položa. ju lahko pripeljalo do odložitve upravnih volitev. De Ga-aperi priporoča, Saragatu. naj se to vprašanje reši po volitvah,
Acheson je optimist
glede položaja Zahoda
Podatki o višini ameriških vojaških sil
VVASHINGTON 21. — Arne-riški zunanji minister Dean Acheson je imel danes tiskovno konferenco, med katero je izjavil, d« so ZDA sprejele z živim zadovoljstvom' vest o parafiranju Schumanovega načrta. S tem so države tega načrta dale jasen dokaz svoje volje, da prispevalo k miru in blaginji.. ZDA so prepričane, da bo moglo 6 držav rešiti vsa tozadevna nerešena vprašanja, o katerih se bodo morale spora, zumetj prej, kot pa bodo pričele uresničevati Schumanov načrt.
Acheson je izjavil, da je danes Zahod na boljšem, kot je bil pred enim letom. Normal. Hg odnose z Zapadno Nemčijo bo mogoče vzpostaviti ne glede na izid štlristranskih razgovo rov v Parizu. Prav tako je bodrilen napredek pri razgovorih za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Na vprašanje o možnosti sporazuma med priza. detlmi državami glede prestopa 38. vzporednika, je Acheson omenil, da so sedaj glede tega v teku izmenjavanja mnenj. Poudaril je, da dane* ni potrebno dati poveljstvu na Ko. reji nova pooblastila, temveč je predvsem važno enotno stališče med zainteresiranimi državami.
Achesona so vprašali za mnenje glede ukinitve argentinske. Ža lista «La Prensa«. Acheson je dejal, da je o tem že govoril Miller, državni podtajnik za medameriške zadeve. Miller je uradno izjavil, da je ta dogodek zelo presenetil ameriško javno mnenje. S tem je v nevarnosti sodelovanje med ZDA in Argentino.
Danes so objavili brzojavki med Trumanom in obrambnim ministrom Marshallom. Iz njih je razvidno, da so ZDA med delno mobilizacijo v devetih mesecih po pričetku vojne na Koreji podvojile svoje vojaške sile. D»nes razpolagajo vojska, mornarica, mornariški strelci in letalstvo s približno 2.900.000 možmi. Mobilizirati bodo mora-H še 600 tisoč1 mož, da bodo dosegli številko 3.500.000, kot je določil Truman v januarju. ZDA imajo danes na Koreji 250 tisoč mož. v Evropi pa 127 tisoč.
Truman bo zapustil jutri Key West (Florida), kjer je počival in se bo vrnil v prestolnico zveze.
Tmisl mili ttlic
pod ruševinami šolskega zidu
MILAN, 21. — Danes se je zgodila na dvorišču neke šole, ki jo upravljajo nune, vilika nesreča. Okoli 300 deklic je zapustilo Solo. Ker je pihal mo-
čan veter, se ie 50 od teh zateklo k zidu, ki obdaja dvorišče šole.
Zid, visok 3 m, se je nenadoma porušil in samo nekatere deklice so utegnile zbežati. Okoli 40 deklic je ostalo pod ruševinami. 9 pa jih je bilo takoj mrtvih. Zid se Je porušil do temeljev. 2e pred nekaj meseci se je del tega zida porušil in je bil- v popravilu.
Na kraj nesreče so takoj prihitele reševalne skupine in predstavniki mestnih oblasti. Večino ranjenih deklic so prepeljali v bolnišnico in zbrala se je velika množica, ki je hotela vedeti o podrobnostih in se je zanimala za usodo nesrečnih žrtev. Do sedaj znaša število umrlih deklic 13, ker so nekatere, umrle pozneje v bolnišnici.
Oblasti so uyedle preiskavo in so odredile, naj se da pdd-pora družinam, ki jih je zadela nesreča.
Adenauer poide v Rim
RIM, 21, — Časopis «Giorna-le dTtalia« javlja, da bo Adenauer na vabilo De Gasperija potoval v Rim. «Zdi se, pravi list, «da je De Gasperi predlagal ta obisk, zato da se z Adenauerjem razgovarja o vprašanjih evropskega sodelovanja in da se odpravijo še obstoječe sporne točke«.
sc bodo vršile y severni Italiji od 10- maja do 10. junija.
Znano je, da je socialistična stranka enotnosti (PSU) postavila kot pogoj za združitev s Saragotovo stranko njen izstop iz vlade, kar bi povzročilo krizo sedanjega De Gasparijevega kabineta in s tem verjetno tudi odložiltsv volitev, dokler kriza ne bo rešena. Vodstvo PSLI, katerega sejo so politični krogi pričakovali z ve. lika napetostjo, se torej ni hotelo samo odločiti, temvčč je prepustilo zadnjo besedo kongresu. Po mnenju političnih krogov p.a zagovarjajo izstop iz vlade vsi vidnejši predstavniki stranke, razen ministra za trgovsko mornarico Simoninija.
Vladna kriza in odložitev u-pravnih volitev bi spravilo v dokaj neroden položaj najmočnejšo stranko vladrte koalicije, t. j. demokristjane, ki *o mislili da se jim je z uvedbo sistema vezar.ih list posrečilo doseči, da bodo šli na volitve skupno z republikanci in Sa-ragatovci. Po sistemu vezanih list bi glasovali v občinah; kjer imajo od 10 do 100.000 prebivalcev. Vsi glasovi, ki bi jih dobile te tri stranke, bi se računali skupaj, nakar bi se mandati proporcionalno razdelili med njimi po dobljenih gla. sovih. Na ta način bi si vladna koalicija zagotovila - absolutno večino tudi v občinah, ki jih sedaj drže komunisti in bi po večinskem sistemu dobila dve tretjini mandatov, medtem ko bi komunisti in socialisti, pg čeprav bi morda dobili relativno večino, prejeli samo eno tretjino mandatov, V pismu, ki ga je De Gasperi poslal Saragatu, poudarja, da koristi sistem vezanih list predvsem malim strankam, ker bi lahko dobile mandate tudi v občinah, kjer bi jih sicer ne mogle. Opozicijski tisk pa napada sistem vezar.ih list, češ da koristi samo demokritjanom, ki da se okoriščajo z glasovi malih strank da bi zmanjšali vpliv komunistov in socialistov. Ce se bo Saragatova stranka odločila, da ne zapusti vlade, bi se volitve verjetno izvedle v 70 dneh.
Izvršilni odbor Nennijeve stranke je danes sklical svoj centralni komite za 31. marec v Milanu. Na dnevnem redu je med drugim priziv poslanca Carla Maftteottjga proti disciplinskim ukrepom, ki jih je proti njemu sprejelo vodsitvo stranke.
Vedno bliže 38. iznoreilnihii
Truman bo predlagal častno rešitev korejskega spora ?
SKOZI PORUŠENO KOREJSKO VAS, Ki JE ZE ČETRTIČ MENJALA GOSPODARJA, PRODIRAJO CETE OZN. VOJNA KI JO JE SPROŽIL SOVJETSKI IMPERIALIZEM. PRINAŠA KOREJI■ SAMO RAZVALINE, SMRT. IN GORJE.
TOKIO, 21. — Po zadnjih vesteh z bojišča so južnokorejske čete napravile na vzhodni obali hiter prodor in so sedaj oddaljene od 38. vzporednika samo še 12 km. Zasedle so Kamngnung. Nekatere izvidnice so jz višin že mogle videti ozemlje okoli demarkacijske črte in kakor izjavljajo v Tokiu, morejo sile OZN s štirih točk že obstreljevati s topovi ozemlje Severne Koreje.
Posebno hudi boji so bjjj danes y bližini mesta Hangye. Na nekaterih višinah pred ■mestom se je sovražnik branil do zadnjega. V boje sq posegla tudi lovska letala. V. letalske skupine, ki so na sovražnikova oporišča metala bencinske bombe. Ameriške čete so sedaj približno 3 km severnozahodno od Hangyja in 18 km od 38. vzporednika.
Se bolj proti Zahodu so bile danes hude borbe za Chun-chon, zadnje važno preskrbovalno skladišče sovražnika južno od 38. vzporednika, pred pehoto OZN so hitro napredovale proti mestu oklopne er.o-te, ob pomoči katerih so čete zasedle višine južno od mesta. V prvih popoldanskih urah je izvidnica tankov OZN prodrla v mesto, pri čemer ni naletela na odpor. Mesto je bilo ena sama ruševina po zadnjih letalskih napadih. Niti eno poslopje y vsem mestu ni ostalo nedotaknjeno. V mestu niso našli mrtvih, s čemer sklepajo, da je sovražnik mesto že preje izpraznil, kljub temu Pa se je pred mestom krčevito branil in ni hotel dovoliti silam OZN, da bi zasedle to važno postojanko.
Druge ameriške čete se nahajajo 21 icm Od 38. vzporednika in to na področju 10 km severno od Chonkpyonga, na
sredno-zahodmem bojišču.
Zavezniška cenzura je v zadnjih dneh prepovedala vsem dopisnikom, da bi na direkten ali indirekten način omenjali 38. vzporednik. Sedaj so ukinili cenzuro. Z bojišča še poročajo, da «o portoriške, ameri-ške in južnokorejske čete pri
svojem prodiranju severno od Seula naletele na sveže sovražnikove čete.
Zavezniška letala so danes opazila zopet živahen železniški in cestni promet med Man. džurijo in Severno Korejo. Včera j so opazila 21 vlakov, ki so težko otovorjeni vozili proti bojišču. Prav tako so opazila tud; okoli 250 tovarnih avtomobilov, ki so iih pozneje letala bombardirala.
Ameriški in holandski rušilci so danes v 32 zaporednem dnevu bombardirali Wonsan. Ameriška lahka križarka «Man chester« pa je ob pomoči torpe-dovk bombardirala Songin na severno-vzhodni obali.
V (Vashingtonu smatrajo, da bo Truman v najkrajšem času dal važno izjavo o političnem in vojaškem položaju na Kore. ji. Pri tem bo posebno naglasil voljo ZDA in drugih držav, ki sodelujejo v tej vojni, da bi našlj častno rešitev spora. Ta izjava Trumana bo pomenila zaključek sedanjih razgovorov v Wash!ngtonu med ZDA in predstavniki 12 držav, ne kate rih razpravljajo o novem znal čaju samega spora in možnostih politične in vojaške rešitve. Smatrajo, da bo Truman vztrajal na potrebi izvedbe resoluci je OZN glede združitve Koreje in ponovnega vzpostavllenja reda, vendar bo izrazil željo ZDA, da bi čim prej rešili to vprašanje. Ob tej priliki bo najbrže izjavil, da bodo v ZDA razpravljali o vsaki ponudbi Kitajcev, ki bi imela namen da. ti korejskemu ljudstvu neodvisnost. Truman, kakor pravi*-jo. bo opomnil Kitajce, da ne morejo več zaupati v svojo zmago in opozoril na nesmisel, nost spora, iz katerega ni vojaškega izhoda, kakor je to pred nedavnim izjavil Mac Arthur.
V obveščenih krogih *o mnenja, da nima sedaj Mac Arthur namena doseči reke Jalu, vendar se ne bo držal točno demarkacijske črte na, 38. vzporedniku in je mogoče, da bodo sile OZN prekoračile to črto z namenom, da nadaljujejo s tak. tiko obkoljevanja nasprotnika. Pri tem pa misli Mac Arthur doMči samo omejena čili*.
PRIMORSKI DNEVNIK
*- 2 _
KOLEDAR
Nekaj o ACEGAT
pred poviškom voznih tarif
OB IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU
Te dni je tržaški občinski svet povišal cene vsem uslu. gam družbe ACEGAT. To povečanje je prizadelo predvsem široke sloje prebivalstva. Opozicija je v občinskem svetu zelo protestirala proti novemu zvišanju življenjskih stroškov, ki zadenejo vse one, ki nimajo lastnih evtomobiiov in so prisi. ljeni posluževati se tramvaja, avtobusov alj trolejbusov.
Demokristjani, ki imajo glavno besedo tudi pri upravi ACEGAT so povišanje opravičevali s povečanjem plač. Obenem pravijo, da je v v^eh italijanskih mestih cena komunalnih uslug že zdavnaj zvišana.
ACEGAT je eno izmed največjih podjetij, in njegovo dobro ali slabo poslovanje zadeva skoro vse prebivalstvo, zato tudi n; čudno če vlada zanj tako zanimanje. Saj je lani prevozil vsega skupaj preko 80 milijonov potnikov. Od tega s tramvaji 57.975.530, avtobusi 6.072.128 in trolejbusi 16.459.599 To so velike številke, ki nam jasr.o kažejo, da gre tud; za velikanske vsote denarja, ki so ga pobrali sprevodniki. Na pr. vi pogled se zdi, da se po 15 lir na osebo ne nabere veliko, a če upoštevamo ogromno število ljudi, ki jih je podjetje prevozilo, vidimo, da nimamo o pravka samo z milijoni ampak z milijardami lir. Pri tem moramo pripomniti, da v številkah niso všteti potniki z legitimacijami in službeni potniki. Poleg tega nismo upoštevali prevožene prtljage, ki je tudi ni malo, saj so samo zanjo sprevodniki 335.614 krat odtrgali listke.
To so visoke številke velikanskega podjetja. Zato se nam zdi še bolj upravičena zahteva, da bj moralo to javno podjetje polagati svoje račune pred javnostjo. Razumemo, da nerada polagajo svoje račune privatna podjetja, ki čuvajo svoje poslovne tajne. Kakšne tajinstvenosti pa neki more izdajati najbolj miroljubno in od tržne konjunkture neodvisno podjetje, kot je ACEGAT?
Pa vrnimo se na vprašanja, k; zadevajo vsakega ne ravno preveč bogatega Tržačana. Od prvega aprila dalje bo moral vsakdo, ki bo hotel stopiti na tramvaj malo resneje premisliti, če se le ne splača itt peš, ker bodo takrat že veljale nove tarife.
Popolna nova tarifa bo takale:
1.) Navadni tramvajski listek 20 lir (do sedaj 15).
2.) Praznični in od 22. ure naprej 25 (20).
3.) Listek za posebne službe 40 (30).
4.) Nočni listek 50.
5.) Listek za dvojno vožnjo 20 (15).
6.) Ukinja se do sedaj veljavni sistem jutranjih listkov, ki so ga uživali vs; oni, ki so se vozili zjutraj s tramvajem. Mesto njega se uvede posebna izkaznica za znižano vožnjo, za dve vožnji, šestkrat na teden in to samo za eno številko, pod pogojem, da je prva vožnja napravljena do 8,30 a druga od 13. do 20 ure. Legitimacije bodo na razpolago v soboto in v ponedeljek za 100 lir.
7.) Tedenska legitimacija za dve dnevni vožnji pod istimi pogoji kot pod 6. točko za dve številki 200 lir.
8.) Navadni listek, kot je bil v veljavi že do sedaj samo, da bp veljal samo za dve vožnji mesto treh, 30 (30).
9.) Praznični listek, kot pod 2.) za dve vožnji (do sedaj 3), 40 lir (40).
l6.) Voznina za pakete *n pritijago ostane neizpremenje-na.
11.) Abonmaji:	a) Običajna:
Za 1 progo: mesečni za en prevoz 1600 lir (1400), za dva pre. voza 2800 lir (2800); trimesečni 1 prevoz 4300 lir (3760), 2 prevoza 7520 (7520); polletni 1 prevoz 8000	(6960),	2 prevoza
14.000 (13.920);	letni 1 prevoz
14.000 (12.400), 2 prevoza 25.000 (24.800).
Za dve progi: mesečni 2300 lir (2000); trimesečni 1 prevoz 6100 (5320); polletni 1 prevoz
11.000	(9600);	letni 1 prevoz
19.800 (17.200).
Omejena proga: mesečni 3700 (3200); tromesečni 9900 (8600); polietnj 18.200	(15.800); letni
32.00 (28.400).
Celotna proga: mesečna 4300 (3700); trimesečna 11.300 (9840); polletni 20500	(17.800); letni
36 600 (31.800).
b) Javni uslužbenci (letno);
1 proga 1 prevoz 8000 (7680);
1 proga 2 prevoza 16.000 (15.576);	2 progi 1 prevoz
14.000 (13.524); 2 progi, 2 prevoza 20.000 (18.768).
Orne i ena proga 26 000 lir
(25.296).	_____
Celotna proga 30.000 ( 29.256)
c) Učenci: trinjesečni 1 prnga
1 prevoz 1600 (1440); 1 proga
2 prevoza 3200 (3165); 2 prog 2 prevoza 2500 (2400).
d) Poklicni novinarji (letno); omejena proga 13.800 (12.000); vse omrežje 16.100 (14.000).
e) Pohabljenci in vojni invalidi (letno); celotno omrežje 4300 (3700).
f) Abonmaji za delavce (mesečni), ki veljajo vse dni z izjemo nedelj: 1 proga 1 prevoz 130o lir; 1 proga 2 prevoza 2600; 2 progi 1 prevoz 1900 lir.
g) Družinski člani uslužbencev ACBOAT: imajo normalno
tarifo za abonma (kot pod 11-a) znižano za 50 odstotkov.
Kot vidimo bodo nove tarife predstavljale velik denarni izdatek za široke sloje prebivalstva, kj bo udaril po mesečnih proračunih skoro vsake tržaške družine. Prav zato se nam zdi, da bi se morali oni, ki gospodarijo pri ACEGAT in v mestnem svetu bolj potruditi in najti drug izhod iz nastalega položaja. Res je sicer, da so zahteve delavcev ACEGAT po zvišanju plač upravičene, res je pa tudi, da se že zdaleč ni napravilo vse, da bi se zmanjšali troski. Ze dolgo Se govori, da ima podjetje dosti preveč uradniškega in upravnega osebja, ki ni biio nastavljeno vsled dejanskih potreb, temveč zaradi razlogov, ki nimajo s pametnim gospodarjenjem nobenih vezi.
Mnogo bi se daio prihraniti s pametnejšim, izkoriščanjem delovnega časa zaposlenih u-službencev «Corriere» v svojem članku omenja, da se v ACEGAT računajo in upoštevajo ne samo centesimi ampak celo tisočinke in milijoninke lir.
Ze zdavnaj ni v prometu centesimov. pa tudi ena sama lira je tako majhna enota, da se ne more govoriti o njeni praktični vrednosti, saj rte more za njo nikdo kupiti riti koščka papirja. A ti zapleteni astronomski računi požirajo čas in denar, pa četudi jih opravljajo s pomočjo strojev. Pri tem ne smemo pozabiti, da stane sa. mo en slabo plačan uslužbenec občino najmanj pol milijona lir letno. Prepričani smo, da je v podjetju še mnogo takega nepotrebnega dela (na primer previsoko število kontrolorjev, saj je človek skoro vsakokrat, ko se pelje s tramvajem ali sličnim vozilom, podvržen kontroli). Ze samo drugačna ureditev službenih listkov za pripadnike organov javne varnosti bi prihranila precejšnje vsote. Po zelo skromnem računu, če se vsak agent poslužuje samo enkrat na dan tramvaja, bi znašala ta vsota okoli 22 milijonov na leta Videti je, da se ponekod držijo reka: «Zakaj enostavno, če zapleteno tudi gre». Zdi se nam tudi, da tega ne delajo iz gole nevednosti ali nezmožnosti temveč, tiče v ozadju «vzvi-šeni cilji, in madrepatria«. Takega značaja je tudi. problem ACEGAT, in posledice mora nositi vse prebivalstvo.
s. b.
vprašam Manam k MMirMtti Mumct:
ji se sineiaie z izjavo
it
Delovanje OF
v nabrežinskem okraju pred 10. obletnico OF
1. januarja so tudi v nabre-
Jutri ob 18.15 bo v Zgoniku izredna seja občinskega sveta. Kaj je tako nujnega in važnega, da je bil sklican občinski svet? Na zadnji seji, ko so zaključili jesensko zasedanje, je župan pozdravil občinske svetovalce: ((Nasvidenje do spomladanskega zasedanja, če ne bo prav kaj zelo nujnega«.
Zdaj pa župan Pirc sklicuje izredno sejo, da bodo ((razpravljali o vprašanju Tržaškega ozemlja«.
Ni težko uganiti, kaj bo govoril kominformističr.<i župan Pirc ali kdor bo imel to nalogo in kakšna resolucija je že pripravljena Toda znamo, kako je ta resolucija iskrena in kakšne želje se za njo skrivajo. Dobro se še spominjamo, kaj je izjavil glede Tržaškega ozemlja komir.formistični poslanec Pajetta v rimskem parlamentu:
«L’applicazicne del Traltato di pace non avrebbe ccrmpro-messo la sporama delVannes-sione dal TLT ma, al contrario, era la premessa necessaria par la realizzaziov-e di questa spe-ranza Chied”ndo Vapplicazio-ne del Trat ta to di paca il govorna avrebbe ottenuto il ri-sultato essenziale di allcmtana-re le truppe jugosldps dalla zona
Vprašamo župana Pirca in vsakega kominformističnega svetovalca zgoniške občine posebej: »Ali se strinjate s to izjavo?))
breme občinski upravi. Končno so se dogovorili, naj bo cesta primerna in v skladu z dejanskimi potrebami vasi. Določili so v ta namen 10 milijonov lir.
Pred nekaj tedni so prišli na mesto zemljemerci in gradbeniki, da si ogledajo teren in napravijo načrt. Domačini so se seveda takoj zanimali, kod bo šla nova cesta, eni iz radovednosti, drugi pa v skrbeh, da jim ne bi z novo cesto napravili škode zlasti po njivah In vinogradih. Takoj so zapazili, da nekaj ni v redu, ker so videli, da nameravajo potegniti črto kar naravnost preko trt in njiv. Zaskrbljeni so bili zlasti posestniki iz Saleža. Na zadnji seji občinskega sveta je občinski svetovalec LF tov. Obad vprašal župana za pojasnila v tej zadevi in izrazil zaskrbljenost kmetov, ki bi jih nova cesta oškodovala. Zupan je bil nekoliko v zadregi in je š pomočjo ing. Šorlija obljubil, da se bo za stvar zanimal tako, da bo vse v redu.
Zaskrbljeni kmetje so se obr-
?o posredovanju KZ
ne bodo kmetje oškodovani zaradi nove ceste iz Saleža v Samatorico
V zgoniški občini so sklenili, da bodo v okviru gospodarskega načrta za prvo letošnje polletje zgradili cesto od Saleža do Samatorice, ker je dosedanja pot v slabem stanju in ne odgovarja potrebam vasi. Na seji občinskega sveta, ko so o tem razpravljali, so bila mnenja svetovalcev različna. Eni so predlagali, naj bi bila cesta široka in začrtana popolnoma na novo. drugi pa so trdili, da taka cesta ni potrebna za promet med Saležem ir- Samatorico, da bi preveč stala ter I da bi bila v stalno in težko
Kominformistično glasilo «U-1 ter da so tudi p0 sprejemu spo.
nita» je dne 18. t. m. objavilo članek pod naslovom «Una bru-tale pretesa dei sindacalisti ti-tini« ki je glede na svojo vsebino začudil prav gotovo tudi vse one. ki so morda d0 danes še verjeli besedam kominformi-stičnih sindikalistov; še prav posebno razočaranj nad vsebino omenjenega članka, pa so prav gotovo vsi tisti delavci, ki so bil; navzoči na pogajanjih, katere člankar navaja Ba preidimo k stvarj Pretekli petek so imeli tiskarski delav. ci, zaposleni v tiskarni Založništva tržaškega tiska svojo skupščino, katere so se udeležil; tudi predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice z namenom, da vnesejo med delavstvo nezadovoljstvo ter ga naščuvajo na stavko. Kot trdi že sam člankar, naj bj bilo vodstvo ZTT tisto, ki ne bi hotelo nakazati svojim uslužbencem tistih poviškov plač, ki so jih nedavno dosegi; tiskarski delavci Tržaškega tiskarskega podjetja (Stabilimento tipogra-fico triestino). Seveda pa je člankar pri tem «pozabil» na to, da so imeli tiskarski delavci ZTT vse do sklenitve omenjenega sporazuma višje plače od svojih delovnih tovarišev STT
razuma ostale plače mnogih delavcev ZTT višje od onih, ki so jih tiskarski delavci tržaškega tiskarskega podjetja le z muko dosegli.
Popolnoma razumljivo je, da so zavedni tiskarski delavci bi. li zato proti stavki ter so predlagali, naj bi tiskarski delavci tržaškega tiskarskega zavoda vodili borbo, dokler bi dosegli enake plač kot delavci ZTT potem bj lahko skupno pričeli z novimi pogajanji za povišanje plač. Ce bi ta pogajanja propadla, potem b; lahk;p okli. cali protestno stavko. Glede na nekatere razlike, ki s0 po skle-nitvi nove pogodbe nastale, so bili tiskarski delavci mnenja, da jih bodo lahko odpravili s pogajanj; z vodstvom podjetja.
‘Tega mnenja so bili vsi tiskarski delavci, ki so se izrazili protf stavki ter so zahtevali mirno rešitev vseh vprašanj. Da so lažne trditve člankarja češ, da se tiskarski delavci ZTT bojijo izraziti svoje mne. lje, ne bomo še posebej pouda rili — to danes vedo vsi delavci, zaposleni v tem podjetju Danes se bodo tiskarski delavci sestali, da obravnavajo nekatera še nerešena vpra-šanja.
žinskem okraju člani in osnovne organizacije pričeli tekmovanje za 10. obletnico Osvobodilne fronte.
V okviru tekmovanja so imeli do 10. marca 8 predavanj, na katerih so obravnavali tržaško vprašanje. Na vseh sestankih so se razvile živahne
nili tudi na svojo strokovno organizacijo Kmečko zvezo v Trstu, katere strokovnjak se je takoj zglasil na merodajnem mestu v Trstu in tam vprašal ■ diskusije poseor.o razveseljivo za pojasnila ter razložil zaskrb. j je dejstvo, da se diskusij ude-ljenost kmetov. Prikazal je, da | tezuje vedno večje število pribi na ta način povzročili pre- j šotnih.
veliko škodo na njivah in vi-	/f™™ za k^pl*.ev
nogradih. Strokovnjaki so to j vrst članov OF so v nabrezm-takoj razumeli in potrdili, da j skem okraju pridobili precej bi odkup zemljišč za gradnjo i novih, posebno v Nabrežini sa-nove ceste sta, več kot cesta mi. Sv. Knzu m Salezu. Okre-sama Ob koncu so pa izjavili: j Pili so se tudl krajevni odbori. «Kaj pa hočete, saj sam /.goni- Prosvetna predavanja so bi-ški župan zahteva in vztraja, I)a 4, kulturnih prireditev je da se cesta napravi vsa na no-! bilo tudi 4. Posebno je uspela vo ir. kar naravnost«. Taka iz- | prireditev v Mavhinjah. Lepo
java in zahteva ne potrebuje nobenega komentarja. Domačini, zlasti pa prizadeti kmetje, naj sodijo sami.
Vsekakor se je Kmečka zveza zavzela za pravilno rešitev te zadeve in zdi se, da bo nova cesta tekla približno po sedanji, kar je najbolj pametno in koristno. Ne moremo pa razumeti, zakaj je župan vztrajal za ravno črto preko trt ir-* njiv.
je uspela prireditev 8. marca v Gabrovici.
Tudi kmetijska predavanja so bila dobro obiskana, zanimanje so pokazali vaščani za zdravstvena predavanja.
Naloge, ki so si jih zadali člani OF v r.abrežinskem okraju so velike. Dosedanji uspehi so zadovoljili, vendar bo treba podvojiti sile, da bo lahko tudi nabrežinski okraj tekmoval za prvo mesto.
iVnva InvariiHi/igalii:
v industrijskem pristanišču v lavljah
ponovno zaostrili svojo
Čeprav je že vse kazalo, da se bo vprašanje pekovskih de. lavcev v kratkem času ugodno rešilo, se je prav v zadnjih dneh položaj tako zaostril, da bo po vsej verjetnosti prišlo do stavke, če bi združenje pekov ne pristalo na zahteve svojih uslužbencev.
Gre še vedno za rešitev dveh najvažnejših vprašanj, od katerih je odvisno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev te kategorije delavcev.
Kot je našim čitateljem znano, so pekovski delavci že pred časom dosegli sporazum za novo delovno pogodbo, ki pa še zdaleč ni zadovoljila vseh njihovih upravičenih zahtev. Sklenjeno je bilo zato, da bodo nekatere določbe novega sporazuma stopile v veljavo, šele tedaj, ko bi bila rešena še druga zelo važna vprašanja. Položaj še je j seveda popolnoma spremenil/ko so delodajalci, ne meneč se za dano besedo, pričeli z uveljavljanjem vseh točk, prav posebno seveda še tistih, ki so na škodo interesdv njihovih uslužbencev.
Prišlo je do zaostritve položaja, ki se do danes ni izboljšal. Včeraj so bila na Uradu za delo pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter predstavniki Delavskih zadrug za rešitev vprašanja tamkaj zaposlenih pekovskih delavcev. Čeprav so sindikalni predstavniki dodobra obrazložili svoje stališče ter zahtevali prilagoditev plač današnjim življenjskih prilikam, ni prišlo do zaželenega sporazuma. Predstavnik Delavskih zadrug je ob koncu sestanka obljubil, da bo dal svoj odgovor glede zahtev, ki so jih sindikalni predstavniki predložili, v čim krajšem času.
V torek je bila v industrijskem pristanišču v Zavljah kratka svečanost, povezana s predajo zemljišča, na katerem bo stala nova tovarna vžigalic; svečahosti same še je udeležilo večje število predstavnikov javnega življenja kot tudi predstavniki lastnika nove tovarne - industrijskega konzorcija vžigalic iz Rima.
Iz govorov, ki so jih imeli razni predstavniki na omenjeni svečanosti, je razvidno, da bo nova tovarna zgrajena že v teku šestih mesecev; z obratovanjem bo pa lahko pričela čez leto dni. Nova tovarna bo zaposlila približno J80 ljudi; v. to število so všteti poleg delavcev tudi uradniki.
Tovarna vžigaljc bo potrebovala sledeŽe surovine: les, lepilo. brezličen fosfor in papir. Izdelane vžigalice bo izvažala v Malo Azijo, Afriko, angleške kolonije. Pakistan in Ameriko.
Prostor, kjer bo zgrajena nova tovarna vžigalic, leži med železniškim omrežjem ter novo cesto, ki vodi v industrijsko pristanišče. Ko bo tovarna dograjena, bo razpolagala tudi s svojim železniškim tirom, po katerem, bodo razpošiljali že izdelane vžigalice, z dovoljno električno energijo, z vodo in lastno kanalizacijo.
QiedaiUce - 'dtino-•'fLadia
Četrtek 22. marca
Benedikt, Vlada
Sonce vziae ob 6 07 zatone j* 18.19. Dolžina dneva 12-12. uu» vzide cb 17.24, zatone ob ».*>■
Jutri, petek 23. marca
Zmagoslava, Slavo
Prišla bo pomlad
Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel lepe pesmi pel.
To me veseli, travca zeleni, drobna ptičica po polj leti.
Prišla kukovca, moja ljubica, ki bo kukala in prepevala.
Kukala kuku, kukala kuku, da bi zmiraj nam tak luštno blo.
SPOMINSKI DNEVI
1805 je bil po jen skladatelj Jurij Mihevc, ki Pa je živel v Avstriji in Franciji.
1832 je umrl veliki nemški pesnik Johan Wolfgang Goethe. Rodil se je leta 1749.
1942 so bili hudi boji partizano v z Italijani na Pugledu pri Ljubljani.
1944 je četa briško-beneške-ga odreda uničila električno centralo v Logu pri Bovcu.
OF
Danes 22. t. m. seja okr. komisije za zbiranje podatkov, ob 18.30 na sedežu v Skednju.
V petek 23. t. m. seja sekt. odbora za Kolonkovec, ob 20. uri v običajnih prostorih, seja sekt. odbora Sv. Ana ob
V petek seja sekt. odbora Sv. Ana ob 20. uri na sedežu OF - Skedenj.
PROSVETNA DRUŠTVA
Danes ob 20.30 bo v društvenih prostorih Prosvetnega društva «Slavko Škamperle« važna odborova seja. Prosimo točnosti.
Z novo burjo nove nezgode
Cim se pojavi burja, povzro- j či takoj škodo ali nesrečo. Ta-; ko je včeraj dopoldne v prosti j luki prevrnila lesen oder, ki se j je zrušil kakih 10 m globoko in pokopal pod seboj 42 letnega Gualtiera Toppana, stanujočega na Čampo S. Luigi 3. Toppana so prepeljali v splošno bolnico z rano in podplutbo na tilniku, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
ZVEZA PARTIZANIH/
Tržaškega ozemlja naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež ZPS v Ul. R. Manna 29. Posebno priporočamo točen opis kraja kjer je kdo padel.
Odpovedana diskusija
Izleti PDT
V nedeljo 1. aprila bo smučarski izlet na SNEŽNIK. Vpisovanje še jutri 22. t. m. v Ul. Machiavelli 13-11 od 17. do 19. ure.
Prav tam se lahko kupi tudi novi Brilejev ((Priročnik za planince«
KINO
Rossetti. 16.30:	«Pikova dama«,
Anton Walbrook, Edith Evons.
Exce!sior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). -- Galerija 500 lir, parter 400 lir.
Nazionale. 16.00: «Stromboli», Ingrid Bergman.
Arcobaleno. 16.00: «Rio Bravo«.
Fenice. 16.30: ((Veliki ljubimec«, B. Hope, F. Fleming.
Filodrammatico. 16.00. «Anna Lu-casta«, Paulette Goddard in Broderik Crawford.
Alabarda. 16.00: »Sedmi križ«.
Armonia. 15.30:	((Močnejše	kot
sovraštvo«, Errol Flynn, Alexis Smith.
Garibaldi. 15.00:	«Ovira na se-
veru«.
Ideale. 15.30: »Zadnji dvoboj«, J. Mc Crea. Film v barvah.
Impero. 16.00: «Sveto leto«.
Italia. 16.00: »Upanje v jutrišnji dan«. E. Parker.
Kino ob morju. 16.00: »Zaobljuba«.
Savona. 16.00: ((Argentinska noč«, B Grable in Don Ameche.
Viaie. 16.00: «Bela kuga«.
Vittorio Veneto. 16.00: «Jezdeci iz hribov«, S. Casara. W. Cavallini.
Azzurro. 16.00: «Rdeča čarovnica«. J. Wajne, G. Russell.
Belvedere. 16.00: »Dollv Sisters«.
Marconi. 15.30: «Ta čudovita iznajdba«.
Massimo. 16.00:	«Kralj	kraljev«,
Kristusovo življenje.
Novo Cine. 16.00: «Figaro sem... Figaro tja...«
Odeon. 16,00: «Toto - vesela prikazen«.	_	,
Radio. 15.30:	((Telefonistka	Bele
hiše«.	„	_
Vittoria. 16.00: «Margie«, J. Crain, G. Langan.
Venezia. ((Zvonovi sv. Marije«, I. Bergman.
Gledališče Verdi
Danes ob 21, uri se "dramska skupina Emme , matice od tržaškega ote«1«*» ponovitvijo »Gospodične a
Barda« S. Gotite.	.
Danes zjutraj se »čnj^
gledališki blagajna
KJCuaiioAi	w
vstopnic za prvo prfdstajo^
mične skupine Antonia ^ sia. ki bo v soboto ob 2 •	;
nastopila z G. Gianfflnije*1"' ;
((Zdravo ded«.
I RADIO N
JUoUSLCONE TBSJJ
(Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 četrtek 22. marca lM>*
6.30: Jutranja glasba. ročila v ital. 7.00: Napoved ,, poročila v slov. 7.15:	J“l
glasoa.	Mil-
il.00- Oddaja za istrske V} ^ je (ital.) 12.00: Lahek oP°“'cjtl-2.30: Cesar Franck;,f ,
pored. 12.30: Cesar r‘J—riih fonični poem. 12,45: _P°/_ pord-
ita!. 13.00: Napoved časa - Fjj i čila v slov. 13.15: Operne\Voj j dueti. 13.45: Našim ženam j ; 14.00: Komorna oddaja del j aateljev «Novih akordov«. Pregled tiska v ital. 14.45- r tiska v slov.	^.ali)*11
17.30:	Politične	aktu^Ua,
(ital.) 17.40:	Ritmična	JVcs
13.C0: Zdravniška P°sve, T-virS4 (ital.) 18.15; Lahka kia*^ glasba. 18.45: Poročila .v ” jo.15:
1: tri f\n.	azilcrra. *: m.
sa - poročila v slov. 19.45-Po željah (ital.) 20.10: Dr- . po* Rupel: Pogovori o jeziKU j9, dobo iz slovenskega slovstva predavanje, ponovitev Vrš* 20.30: Poje komorni zbor u ®-p.v. Ubalda Vrabca. ‘ fttf* zorja 1951:	Konferenca ^
(slov.) 21.15: Simfonično P' co. 22.00: Življenje jugONOJJ i) narodov (ital.) 22.15: Fjlm,0nai>* operetne melodije. 22.45-Stamitz: Simfonija op. 4	*
EŠrfdfuru". 23166:" Zadnja
PEDAGOŠKA KNJIŽNICA v Ul. Geppa 9 posluje vsako sredo od 16- do 1®- ure.
ital. 23.05:	Zadnja
slov. 23.10: Objava dnevne?«, j) reda za naslednji dan (v slov. 23.15: Plesni motivi » noč.
RADIO TRST 11 Četrtek 22. marca
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8600-8650, papirnati šterling 1700-1720, dolar 682-685, telegrafski dolar 690-692. švicarski frank 159-160, francoskiv frank 180-185, avstrijski šiling 24-24.50.
izvaja pevski duet, na spremlja Mario Sancin. *, j3.v
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, Ul. dellTstria 7; de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
Diskusije o temi «Tisk in samomor«, ki je bila napovedana za danies, ne bo zaradi nepredvidenih zaprek.
IZPRED SODIIČA
Le srečno naključje je rešilo 70-letnega Albina
Opekline po obrazu
zaradi eksplozije bencinske svetilke
Včeraj so prepeljali v splošno bolnico 50-letnega Marcela Zorzenona iz Ulice Costa lunga 74. Zorzenon, ki je zaposlen v delavnici Martinoll v Ulici Ca-vana 14, se je popoldne ukvarjal z T)ek'm delom pri čemer mu je bila potrebna bencinska svetilka. Ta pa je nenadno eksplodirala in plamen je Zorzenona nevarno ožgal po obrazu. V bolnici so ugotovili, da ima opekline prve in drugfe stopnje, zaradi česar se bo mo-
Ko bi st bil stari Albino Marchi namesto predi zavezniškim pojavil včeraj pred civilnim sodiščem, bi mu bržkone ne ušlo nekaj mesecev zapora. Le srečnemu na-ključju se ima torej zahvaliti, da je njegov primer obravnaval sodnik, ki ima možnost, da se ogrne rigoroznim paragrafom, ko spozna, da ima pred seboj človeka, kateremu se ne da očitati kaznivega dejanja.
In v resnici se lahko trdi, da starec ni napravil nikake škode ne se pregrešili s škodljivim prestopkom. Na nesrečo je prišel v -por s svojim podnajemnikom, ki je bil tako prijazen, da ga je ovadil zaradi prikrivanja orožja. Na podlagi ovadbe so našli pri Marchiju zarjavel samokres in ga zaradi tega spravili pred sodišče. Tam je starec povedal, da s' ie or°žje nabavil 42 leta, misleč, da bi mu utegnil služiti v obrambo piroti tatovom. Imel je namreč majhno trgovino in bil seveda v stalnih skrbeh, da bi ga ne okradli. Kasneje, ko je trgovino oddal, je imel večne pre-
glavice z obolelo ženo in ni utegnil misliti na zarjaveli samokres, ki je obležal pozabljen v nekem predalu.
Major Grabb je uvidel, da bi ne bilo modro iskati kazni za mirnega človeka in je Marchdja Doslal domov.
Šest pogojnih mesecev zaradi trme
Šestindvajsetletni Silvano Tof. farello se je 10. marca zvečer ustavil s tovornim avtomobilom v Ulici Ginnastica prav na mestu, kjer se tramvajska proga razcepi v dva tira, da še tramvajski vozovi lahko križajo. Vozač tramvaja, ki je v onem trenutku pripeljal na križišče, je izstopil in zahteval od Toffarella. naj umakne svoje vozilo. Ker se je Toflarello temu uprl, je izstopil iz tramvaja še stražnik in mu ukazal, r.aj stori tako, kakor zahteva tramvajski uslužbenec. Toffa-rello pa se tudi njemu ni hotel pokoriti, češ, da je prostora dovolj in da tramvaj lahko nemoteno vozi mimo njegovega
tovornika. In res je šlo tako. Tramvaj je nemoteno odpeljal mimo in zadeva bi se lahko s tem zaključila. Ker pa je stražnik zameril Toffarellu njegovo neubogljivost in trmo, se je z njim ukvarjal še naprej, zahteval od njega legitimacijo, dokler se nista na koncu sprla in pretepla.
Stražr.-ik je na sodišču očital Toffarellu. da je bil pijan. Tof-farello pa o tem ni hotel ničesar slišati in zatrjeval, da je oni dan spil le osminko vina. Tudi glede incidenta ni hotel r.ositi nikake krivde, češ, da je bila pravica na njegovi strani. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na šest mesecev zapora in 1000 lir globe. Čeprav je bila kazen izrečena pogojno, *je Tof-farellov zagovornik prijavil priziv.
Predsednik Wittika, tožilec Grubissi, zapisnikar Neri. Zagovornik odv. Nardi.
URADNE OBJAVE
Ukinitev prodaje drv
Občina obvešča, da bo 24. marca ukinjena prodaja drv po znižani ceni za brezposelne in upokojence.
Seznam ubogih za 1.1951
Občina obvešča, da je začela deliti izkaznice (zelene) o-nim, ki so vpisani v seznam ubogih za leto 1951. Zainteresirani morajo dvigniti izkaznice pri občinskih delegacijah do 30. aprila.
Vojaška stanovanja za 19511.
Občina obvešča, da je bil po dekretu 374, ki predvideva občinsko dolžnost za preskrbo vojaških stanovanj, sestavljen seznam stanovalcev, ki so v stanju preskrbeti stanovanje vojakom za leto 1951. Seznam je na ogled zainteresiranim v sobi 93-11. nadstropje občinske palače in sicer za dobo 15 dni po 20 marcu.
Dovoljene so pritožbe na predsedstvo cone proti vpisu v navedeni seznam. Pritožbe morajo biti napisane na ko-lkova-nem papirju za 24 lir i,n predložene na občino za potrEbni postopek 15 dni po objavi seznama.
Področna komisija za zadruge
iiiiimiiiiiiiniiiiininiiii
V torek zvečer se je Trst od. dolžil stari umetnici. Na sporedu je bila d'Annunzijeva dra. ma »Mrtvo mestom (La citta morta). Občinstvo je proti navadi skoraj napolnilo prostorno dvorano, tako, da tokrat rdečina praznih naslanjačev ni spominjala igralce na to, da v deželi dvatisočletne kulture drami ni prostora. Motivov, ki so pripeljali «cvet cvetov» tržaške publike na včerajšnjo predstavo, je iskati bolj kot v žeji po umetnosti, v sentimentalnih razlogih. Takle večer, pa naj bo v čast komurkoli, privabi ljudi in navadno prija bUtgajnam. Se nečesa ni smelo manjkati:	Takoj po končani
predstavi, ko so ljudje pretreseni po efektni zaključni sceni začeli zapuščati svoje prostore, so se nenadoma pojavile na nekaterih ložah italijanske trobojnice. Sfrizirani sinčki niso mogli izpustiti take lepe priložnosti, kot je bila v torek. Zal se je vpregla v njihov voz tudi
slavljenko in bi *i po dveh dodanih poezijah kmalu z zastavo začela otirati nos, katerega so začele polniti krokodilove solze, ki jih je privabila »žalostna usoda našega mesta«
O p'Annunzijevih stvareh je ■padoovna rekla svoj* plani
ral zdraviti 10 do 12 dni.
  ...............   nun...i.................................  nmnmuiu...n....innuiu...............mnunun
vs~loakor ne bito težko najti
Torkova predstava v ..Verdi" na čast Emme Gramatice
po2abe in prahu, ki jih je pre-1 dostojni višini
kril nam dopušča jasno sodbo: ne mamijo kot pred dvajseti. 1 mi leti in vedno jasneje se vidi praznota, ki zeva pod tem surogatom umetnosti.
Tudi drama včerajšnjega pečena je zvesta hčerka avtorja in bila je potrebna umetnica kot je Emma Gramatica, da je igra vžgala. Problematična vloga slepe, trpeče žene je do. bila v njej oblikovalko, ki suvereno obvlada vse dogajanje na sceni, vsem obiskovalcem bo njena igra ostala v trajnem spominu; od začetne trpeče dobrohotnosti do končnega prizo. ra groze je prikazala na odru niz razpoloženj, drugo verjetnejše od drugega in povezano z železno notranjo logiko.
Dostojnega partnerja je imela v Giorgi-u Stivalu, ki je do. segel višek z znanim samogovorom ob koncu drugega de-jimjo, ko mu- je občtristMo priredilo ovacije pri odprtem odru. Ostati igralci so bili na
kazili niso, kot'se to le prepogosto zgodi r-- ostalih italijanskih <*ku-pinah,	m-	v*
19
V vrtincu
n
Film uspeha in priznanja. Četrti teden ga že predvajajo v eni izmed največjih tržaških kinodvoran in čeprav so vstopnice še enkrat dražje kot pri običajnih predstavah, se zakupnik filma še vedno ne more pritoževati nad obiskom.
Vsekakor; delo je zgrajeno dosledno in tekoče in potegne s seboj gl-idalca, zlasti še zato, ker v filmu ni najti preobčut-nejših vrzeli v zaporedju dogodkov, odnosno vsiljivih tehničnih popravkov, h katerim se zatekajo manj spretni režiserji, dn si olajšajo trud in pridobe ti a čaeu. Mnogokrat pa tudi zato, da poudarijo verjetnost tega ali onega prizora. Si-, oer se tudi Fictor Fleming ni
mogel docela ogniti takšnim, pripomočkom, vendar se mu Kga pri tako obsežnem delu ne da očitat!. Iskanje naravnih scenerij v vseh primerih bi delo lAhko zavleklo za mesece. Toda s sredstvi, ki jih >n>a na razpolago filmska družba M.G. M., bi se na pr. vendarle dalo napleskati resničnejše nebo kakor si gg je Fleming privoščil v nekdterih scenah, kajti bežna pomanjkljivost zmoti gledalca in ga vrže znova v dvorano, kakor ga lahko zmoti sodobni časopis, pozabljen v praznem predalu, iz katerega si vzame glavna igralka onodbbni č°trt-metrski samokres.
Pri ponazoritvi dramatičnih dogodkov Je znal režiser malone dobesedno pretolmačiti vsebino romana. Nekoliko manj sreče pa je itnčl z izbiro igralcev, zlasti glavnih, ker niso krili pojav, ki si fih- bralec ustvari pri prebiranju Milche-line knjige. V procesiji ameriških zvezd i>n zvezdnikov bi
priklatlnejših umetnikov kakor sta, postavimo. Vivien Leigh in Cldrk Gable, ki se tudi igralsko nista, uskladila z dovršeno interpretacijo manj vidnih soigralcev. Ker šepata td dva zvezdnika na odrski pre-tiranosti v drugih svojih filmih, sir; tudi v tem. ni mogel Clark Gable odreči klovnski kretnji ob vsakem ironičnem nasmešku in je Vivien. Leigh pogosto ustvarila komičen prizor tokrat, ko bi si pisateljica romana «F vrtincUD to najmanj želela.
Nemara bo nčs držalo, da se obširnejše, dobro pisane zgodbe ne da zadovoljivo prenesti na filmski trak. To je bilo že tolikokrat poudarjeno in velja tudi za film «V vrtincu».
Prir-editelj, odnosno lastnik dvorane ali kar je že oni, ki je poskrbel Za predvajanja tega filma v Trstu, bi vsaj pri štiri ure trajajočih predstavah lahko prizanesel občinstvu s «kulturnimi odlomkin. Ti odlomki v resnici niso nič drugega nego kratki propagandni f timi, polni hvale za Italijo, ki so se jih, sodeč po pripombah v dvorani, tudi redkejši obisko-
Z vespo v osemletnega dijaka
Ko je 31 letni Rastislav Salvi doma iz Boljunca. drvel včeraj na svoji »Vespi« po Ulici ALviano, mu je na križišču z Ulico S. Marco nenadno skočil na pot 8 letni Roberto Valji iz Ulice S. Marco. Salvi ni utegnil preprečiti nesreče. Zaletel se je v dečka, ki si je pri padcu poškodoval levo koleso ter si domnevno nalomil tudi desno piščal. Salvi pa si je zvil desnico in dobil odrgnino na levi nogi. S policijskem avtomobilom so oba prepeljali v splošno bolnico, kjer se bo moral Valli zdraviti 10-30 dni, medtem ko so Salvija po prvi zdravniški pomoči poslali domov;.
Uporna ročica mu ie zlomila roko
Včeraj dopoldne so sprejeli na ortopedični oddelek 39-let-nega Giovannija Palumba iz Ulice Dalviano 25 z zlomljeno desno roko. Palumbo, ki se je sam javil v bolnici, je pripovedoval, da mu je hudo poškodbo povzročil protiudarec ročice, s katero je nameraval spraviti v pogon motor vodne črpale. Deletelo ga je to y U-lici Vecellio, kjer je zaposlen
kot uslužbenec tvrdke Telve. palci kinemdtografov dodobra I Zdraviti se bo moral okrog me-naveličali,	I	sec	dni.
TRST, 21. CA IS) — Upravni ukaz ZVU št. 20 objavlja imenovanje članov področne komisije za zadruge, ustanovljene s členom XIII. ukaza št. 298 z dne 15. oktobra 1948.
19.00: Glasbena rnedigrJ-Ap Poročila v ital. 19.30: NaP?QijsM
11.30: Za vsakega nekaj- $(' Novi svet. 12.10: Promena™’ po-
cert. 12.45: Napoved £a^ai,jgi (
ročila. 13.00: "Weber: va“‘-od#1 valčku. 13.10: Slovenske
zet: Lepa deklica iz Perth?;,,# j Slavne skladbe za štiri K™tvei 14.00: Poročila. 14.15: e’ ,r pregled tiska. 14.28: černega sporeda. 14.30: l3*1 opoldanske oddaje. „ ... flltf 17.30: Plesna glasba. 1 ®-Amerike. 18.15: Glasbeno vanje. 18.45: Osem ruskih Rt g !
njh pesmi. _19.00:_ SlovenSC"^
Slovence. 19.20: Delius:	g
koncert. 19.45: Napoved cjr fil?
poročila, 20.00: Leoncavallč-j#1
mnXi fr, ».c	;» do i A*	1
mači, fantazija. 20.10:
koncert tenorista Dušana Pf#? ■jr. -in- ni/..	,..t -in 45: D- i 1
20.30: Okno v svet, 20.45: ven:	Leonora,	uvertura.,	'f
21.00: Radijski oder - Ra'1 i#. da», pasionska igra. 22.30: t# ne melodije. 23.00:	Črva	gjtP-
«Poem» za violino in 23.15: Napoved časa in 9°
RADIO TEST L .
Četrtek 22. marca 1** ’ p> ‘
11.30: Melodičen orkestet^ I F. Donadia. 12.00: zenska ,# ka. 12.15: Za vsakega nek: Predstave in zbirališča. 17- rotž i ledar Antonetto. 13.00: “ j# 13.25: Melodična mavrica-Tretja stran. 14.20: Razna v 14.30: Spored BBC. ,,, 1K 17.30: Tu in tam po svetu-jpic*; «Sibirja», tri dejanja "p A1 ............... lana D.V- I
glasba U. Giordana, P,-vJuIi genta. 19.20: Bach’ Italijan5?,, J
ceri’.”* 19A0? ((Trst včeraj nes«, pogovor S. RutteriJ j.
Slavni minueti. 20.00: , -20.20: De Falla: Klobuk gug špice. 20.33: «Petite
špi
nelle« G. Rossinija, zbor 4>. akademije iz sv. CeciHJ^li^ Koncert oreanista E. ? erv;’,,
» Fausta V'«
22.30: Koncert, tenorja ‘ vlffjr
Fliciolija. 22,55: Glasba ski orkester 23.10: PorJ*' tf Haydn:	Zadnjih	sedem
Kristusa.
Zaprte
Ulica G. Brunner,
od Ul. Ginnastica do
p er nn
Ul. siataper od
Brunner do UL Ga^^[je ^
zaprte od 23. marca -m. konca dela za kanali«*1'
* * *	^
Ui Spiro Xydia=	ga*u
za promet zaradi dčla talje lizacijo od 23. marca konca navedenega d	*	jt
ROJSTVA, SMRTI IN	^ a '
Dne 21. marca *•--
otrok,
Imenovani so sledeči:
a) za področni delovni urad:
1) dr. ing. Ernesto de Petris, član;
2) dr. Ovidio Pietro	Postet, član.
b) za finančni oddelek:
1) dr. Umberto Chiriaco, član;
2) računovod. Federico Schvvarz, namestnik člana.
Za oddelek za javne naprave in javna dela:
1) g. Rorpano Coassini, član:
2) ing. Giuseppe Luzzatti, namestnik člana.
Za oddelek za proizvodnjo:
1) ing. Giotto d’Angelo, (Slan;
2) g. Ernesto Cavi,cchi, namestnik člana.
0) za zvezo zadrug (Federazio-ne detle Cooperative e Mutue):
1) dr. Paolo Amedeo Morandini, član.
2) ing. Arrigo Levi, namestnik < člana.
d) Kot izvedenec imenovan od oddelka za delo kot predstavnik zadrug, ki niso članice zvez:
I) dr. Carlo Nobile, član.
Trstu rodilo 9 ot je 8 oseb.	.
Umrli so: 65-lctm
Umrli so:	ria
Urbar., 83-letna Vit«*
4v\1ii!i7.lAir\io Tefco® v f«
toluzzi; 57-letna 46-lotna Virginija PraviKuTu; 67-tetna Ghersinich. vd. <te 0 vich; 76-1 timi Giovanm.. ni; 64-lfctmi Luigi V« Fatov ič, stara en '
ADEX-lZk
izl*1'
8. aprila t- 1- bofW ^
monm"?
motouun d
SKoctiansKo Ijjj PosioinoRine®1^
vkiJ^V
Vpisovanje ‘te / .EkPUl marca pri «Adrl 29
Ul. F. Severo
NOVE
SLOVENSKE
Kidrič:	PREŠERNOV ALBUM, poluenje • _
Babenov: BELA BREZA,	__
•S’
i*0 4»? »
Bubeuou: IZBRANE SRBSKE NARODNE POVEDKE, potplatno .	.
Gorki:	ŠTIRI DRAME, polplatao . i
Malz:	PODTALNI TOK, polplatno •
Tavčar:	CVETJE V JESENI, broširano •	^
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNA«
IN GORICI
f1
PRIMORSKI dnevnik
82. marca _196|  —
podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul. Silvio Peltico Ijll. nadst. - Telefon 11-32
Hvala za talin tlniiinloJin!
DIJAŠKE ŠPORTNE TEKME
V teku čez drn in strn
je med moštvi dosegla prvo mesto nižja gimnazija
Dokraiincifl i na voli.vna okrožja ne daje Slovencem možnosti, da bi pri bodočih norčnpn /0 izvoli,i vsai ene?a Predstavnika v pokrajinski svet -Teptanje pro-a SIR “na in s tem najosnovnejših načel o demokraciji in narodni enakopravnosti
0kr°Ž^ tiSte PO-bo^° Pokrajinske fcšvtrf v:el0inn spomladi. Med tudi goriška pokrajina.
1 ^StU Smo Pred dne' * objavili razdelitev naše ij J”e.Ba 16 volivnih okro-jcto Je ta razdelitev prav Ho	^'‘ouoveljavna. smatra-
*	ne°bh°dno potrebno, da
'feii	V zvezi povemo naše
it'0^bnno dejstvo je, da tetici Z 90nski Pokrajini Slo-i*ie\i ln:leno naseUeni in da Mcmdl Prisotnost mestu, h,	”a splošno pa še ce-
,!eml:a ™rod!>°stno mešanega (jfa&i l 0 dfistvo je prišlo do Govicj t,- °dclriskih volitvah v t ahfi„ ,r so Slovenci izvolili int 7 ®°e* svetoval-deistvo- da je ty<ij .	1 Slovenec glasoval
Prjo ‘lalijanske stranke), citalih °, !? t0 dejstvo čuti v dinah, goriške po-itrrioj,' i.R iLicer v občini Do-!i oo"j.^r ie sicer imenova-
0(^pQ »
HSl?° v Sovodnjah, imeti boh?, *°venskeoa komisarja pp	v Steverjanu itd.
ofcrožji razdf lievanja volivnih Hn„ ?a Ze imenovana potni-	koniisija
’* odvosLarv°n^^a - senat°riev kak kotel, je samo sredstvo, da “	-	L'_ že že razdelila se izigrajo slovenski glasovi in
da se z njim doseže to, kar je želja vseh. šovinističnih itali janskih strank, da Slovenci v pokrajinskem svetu ne dobijo svojega predstavnika.
Iz tega razloga je zaman, da se vladni predstavniki, znani demokrist janski veljaki tudi danes, ko so se že krepko usidrali na svojih stolčkih, zavzemajo za pojme o demokraciji in enakopravnosti \narodov in pravicah narodnih manjših. Zastonj je o vsem tem govoriti, ko pa v isti sapi odrekajo demokratične pravice s tem, da pehajo v kot proporčni sistem, ki je osnovno demokratično merilo, da pride do izraza volja določene skupine ljudi glede na njeno številčno moč.
Spričo take razdelitve na votivna okrožja se je slovensko ljudstvo na Goriškem- pričelo zgražati ter najodločneje zavračati nedemokratične in protislovenske ukrepe vladnih oblasti, ki so potrdile tako razdelitev goriške pokrajine na votivna okrožja.
Slovenskemu ljudstvu v go-riški pokrajini pripadajo glede na njegovo številčno moč vsaj trije pokrajinski svetovalci slovenske narodnosti. Ce vladni krogi te pravice ne priznajo in bodo še nadalje vztrajali pri sedanji razdelitvi, ki ne dovoljuje Slovencem, da bi izvolili niti dva in niti enega svojega predstavnika v ta pokrajinski organ, tedaj je zaman kakršnokoli dokazovanje
■■**!» slovensk
,aie ca to dokaz občinsko
ka uprava,
-“ta Sp-	upošte-
Saj: ,• N-nskega stanja, am-Jr gladim —  __________________  7
T«,,,-	-
a^.e’ razcepila ter livnim ,i2razito italijanskim kp okr°Hem.
gladko
Prekoračila slo-
hun
“tun
svinčnikom, v roki
z možnostmi za dm- ,ovenskih kandidatov Prihr- govorne podatke. feote"0 m-°0° prebivalcem' je\Jlh Uele naša po-t od 24 ovencev toliko, da ^ s vetu S€deŽeV v Pokraiin‘
' Popadajo vsaj trije.
v.etniki pripadajo Slo-■ vaen ^ Sf' vlada držala o °uane!7a proporčnega Nte k°tcrem je demokrist-^lCanka Miho govori-•* Po , 711 Prišla na oblast, jtini--' 0 ie zasedla ključne ,\V vladi, se Od. njih od-s tem dokazuje, da , ■ deslo o proporčnem ' *ari(0
13. številka
« Matajurja »
Te dni je izšla 13. številka «Matejurja», glasila beneških Slovencev. Omenjena številka je za velikonočne praznike izšla na štirih straneh.
Med najbolj zanimive članke spada nedvomno uvodnik pod naslovom «Velika nog in njen nauka. Clanikar na dolgo in temeljito obravnava položaj Benečanov »n 'kara ljudi, ki odločajo usodi beneških Slovencev. Nadaljuje, da je velika nog najboljša prilika, da si izprašajo vest in ugotovijo, ali je vse njihovo ravnanje v skladu g človečanskimi pravicami, kalkor tudi s pravicami, ki jih je pridigal Kristus.
O vsem tem piše člankar takole:
«Končno pa bi lahko ob velikonočnih praznikih premišljali nekoliko tudi o tem, kar piše evangelij o Kristusovem vstajenju. Herod se je bal, da bo Kristus vstal, kot se je govorilo med ljudstvom in da bo nastopil proti njemu. Zato je ukazal postaviti na njegov grob težak kamen in poleg njega je postavil tri straže. Toda evangelij nam pove, dia je Kristus vseeno vstal in premagaj vse ovire.
Ali se vam me zdi, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo na mehko, je takoj začutil hu- tudi v Beneški Sloveniji, kjer do bolečino v prsih in se zato | se pri našem ljudstvu zopet
Z P R E D SODIŠČA
mokratičnega razpoloženja do Slovencev kakor tudi do vsega italijanskega ljudstva.
Slovenci v Italiji so demokratičnost in priznanje svojih pravic vedno merili pc dejanjih Zato predstavlja govoričenje o demokraciji in pisanje ustavnih členov o narodni enakopravnosti samo puhlo jrazo, s katero teptanjo demokratične pravice in zaničujejo samo ustavo.
Slovensko ljudstvo v Italiji zahteva, da se z njim ravna kot z enakopravnim narodom.
Zato je sramota za tiste, ki v takem ravnanju iščejo demokracijo in to celo krščansko!
S senika je zletel v hlev
Pred dnevi je 46-letni kmet Dominik Nicola kot običajno šel na senik po seno, da bi nakrmil živino. Toda, ko je hotel zapustiti senik, se pod njim nenadoma vdre pod in kmet se je v nekaj sekundah znašel v spodnjem hlevu na kupu slame. Kljub temu, da je padel
Da ne bi zamrl fašistični duh
Dvorana za občinstvo na kazenski sodniji je bila včeraj natrpana z dijaki srednjih šol, ki so čakali na razpravo dveh vrstnikov. Pred sodnika dr. Sieno sta namreč morala 17-letni Zamir.1 Arrigo iz Romansa in 17-letni Tonon Marij iz Campolonga, ki oba obiskujeta italijansko trgovsko akademijo. Cim sta dijaka sedla na zatožno klop, je sodnik, v veliko razočaranje poslušalcev, velel odstraniti vse občinstvo in ker je šlo za postopek proti mladoletnikoma, • je’ razprava bila za zaprtimi vrati. Zanin in Tonon sta bila oba obtožena da sta letošnjega decembra, ko sta se vračala s sprehoda na gradu. glasno zapela na Trgu Cavour «Giovinezzo» in vzklika
nar vtaknil v svoj žep. Peris-sutti ga je zaradi tega prijavil sodnim oblastem, ki so ga včeraj pozvale na odgovor. Medtem ko se je obtoženec B'on-tana oglasil na razpravi, je to-žitelj Perissutti baje pozabil, da mora na sodnijo. Ker je pozabljivost neopravičena, je sodnik Perissuttia zaradi neopravičene odsotnosti kaznoval na plačilo 2000 lir globe
Nepremišljena dejanja umoboinega
V odsotnosti so nato sodili 39-letnemu Valentiniju Stanislavu iz Ul. Tunisi 25. Obtožnica mu je očitala, da je decembra 1949 leta z nožem zagrozil Rossiju Viktorju iz Ul.
Po nemajhnemu presenečenju, da je ostal živ, naslednjega dne odpravil v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so ugotovili, da si je zlomil rebro na desni strani prsnega koša. Ozdravel de- j bo v tridesetih dneh.
vzbuja narodna zavest kljub dolgemu 861etnemu pokopu in kljub šovinizmu, ki nai straži, da bi se naš narod zopet ne vzbudil k življenju, ker je nemogoče preprečiti to, kar je neizbežno?« zaključuje člankar svojo misel.
la voditeljem fašizma. Na sod- Montecucco 29. Valentini je
nikovo vprašanje, zakaj sta pe. la fašistično pesem, sta oba zelo ponižno odgovorila, da sta bila malo v rožcah in da jima je pesem kar iz navade privrela iz grla. Potem ko ju je sodnik posvaril, naj se v bodoče izogibata kršenja zakonov ir.< jima na kratko prikazal posledice takih dejanj, je oba pomilostil zaradi mladoletnosti.
Tožitelj pozabil na razpravo
Pred časom se je trgovec Perissutti Lucijan sporazumel s svojim prijateljem 45-letnim Fantana Ruggerom, da mu bo pomagal pri prodaji manufak-turnega blaga. P0 tem sporazumu je Perissutti Fontana izročil za 50.900 lir blaga in mu obljubil kot plačilo precejšen odstotek, zaslužka. Toda Fontana ni čakal na dogovorjen odstotek in je ves prejeti de-
namreč nekega decembrskega dne več časa razgrajal po Ul. Montecucco. Tako njegovo vedenje je priklicalo na * okno Rossija ir.- njegovo ženo. Cim je Valentini opazil, da ga nekdo opazuje, je zagrabil debel kamen in ga zalučal v okno, tako da so stekla zažvenketa-la. Z metanjem kamenja ni prenehal, dokler ni vsega stekla razbil. Obenem pa je z nožem v roki grozil da bo vsakega. ki se ga bo drznil miriti kar zabodel. Rossi je ves prestrašen nemudoma obvestil policijo ki je Valentinija aretirala in ugotovila da nima mo. žganov na pravem mestu. Sodnik je včeraj spoznal, da gre za umoboinega, trj ga zato o-menjenega dejanja, ki ga je Valentini baje zakrivil, ne da bi imej zlobnih namenov, oprostil.
Seja
občinskega upravnega odbora
Preden so odborniki r.a svoji seji pretekli torek zvečer pričeli z delom, jim je župan sporočil da je umrl občinski svetovalec Andrej Paglavec. Odborniki so v imenu občinske uprave izrazili vdovi svoje sožalje.
Nato so predvsem razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo navadne uprave. Na prošr.-jo občinskega tehničnega urada so odobrili izdatek za nabavo nekaj sadik, s katerimi bodo nadomestili stara drevesa po drevoredih in v javnem vrtu. Nato so pregledali še prošnjo za izboljšanje ekonomskega stanja, ki so jo vložili občinski nameščenci, zaposleni pri sna-ženju mesta. Odborniki so v tej zvezi sklenili, da bodo prošnji ugodili, čim bo urejen položaj tovrstr.-ih državnih nameščencev.
Nadalje so zakup za izkoriščanje občinskega smetišča za leto 1951 potrdili zakupniku prejšnjega leta, ker se je izkazalo, da je najboljši ponudnik. Proučili so tudi zahtevo po izboljšanju delovnih pogojev, ki so jo vložili občinski uslužbenci. V tej zvezi so sklenili, da bodo ta mesec prejeli plačo dne 24., kot je bilo to že določeno za državne uslužbence. Pred zaključkom je odbornike zadržal župan pri debati v zvezi z raznimi poročili. Ker niso na tej seji utegnili proučiti vseh točk dnevnega reda. bo upravni odbor sejo nadaljeval nocoj ob 18. uri.
V okviru --rednješolskega športnega tekmovanja je šport, ni ’ odsek slovrnskih srednjih šol v Gorici priredil dr>c 20. marca tek čez drn in strn, ki je bil na Livadi na pregi dolgi o-krog 1600 metrov.
Za tekmovanje se je priglasilo petnajst tekmovalcev, in sicSr 4 iz učiteljišča. 4 iz višje gimnazije, 4 z liceja in 3 iz nižje strakovne-gimrazij e. Med moštvi je dosegla prvo mesto nižja strckovna-gimnazija. katere trije tekači so dosegli četrto, peto in šesto mesto: drugo mesto so zasedli učiteijiščni-ki (prvo, drugo, sedmo in enajsto mesto), tretje višja gimnazija (tretje, csmo, dvanajsto in ir. štirinajsto), četrto in zadnje mesto pa licejci (d'veto. deseto in trinajsto mesto). Tekač licejskega moštva Lovrečič je odstopi] od' tekmovanja.
Med posamezniki je zmagal Zavadlav Darko z učiteljišča s časom 6,01 rr„; sledil mu je Feri, ki je sfcoro celo tekmo vodil, a se pustil na koncu ujeti in preteči. Razočara] pa je velik favorit tekme Jarc Aleksander ki j'e dospel komaj tretji na cilj.
Nekateri posamezniki bi se lahko v tgj panogi z vztrajnim treningom izboljšali in dosegli št boljše rezultate, saj ne smemo pozabiti, da bodo letos ver. jetrno medmestne tekme vseh srednjih šol v Gorici in da so italijanski tekmovalci dosegli boljši čas kot pa naši.
S: * *
Druga zanimiva dijaška tek-
KINO
VERDI, 17: «Uklenjenci v Sing Singu«, T. Michel.
VITTORIA, 17: «Zlati listi«, G. Cooper.
CENTRALE, 17: «Naskok na nebo«, H. Bogart.
MODERNO, 17: «Moč usode«, T. Gobbi in N. Corradi.
EDEN, 17: «Dve mesti«, R. Col-man.
m-a -e bo vršila v primeru lepega vremena na igrišču, v Sovodnjah v tortk 27. marca popoldne ob 15 med reprezentancama gariških srednješolcev in gor iških akademikov. Kdor se hoče naužiti zdravega športne, ga' smeha, naj prid gledat to «mednarodno tekmo«. *
Va obisku pri bivših borcih v Senožečah
Poslovanje trgovin za velikonočne praznike
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse zainteresirane trgovce, da se bodo morali ob velikonočnih praznikih držati sledečega urnika: .
V soboto 24. marca t. 1. zvečer bodo lahko trgovci po svoji volji zaprli trgovine. Pekarne bodo tega dr.e poskrbele, da bodo razprodajale kruh tudi za naslednji dan. Pokriti trgi bodo poslovali do 20. ure.
V nedeljo 25. marca bodo vsi trgovski obrati zaprti ves dan; vštevši mesnice, pekarne in trgovine z zelenjavo, razen cvet--ličarn, ki bodo poslovale do 13. ure; pokriti trgi bodo ves dah zaprti.
V ponedeljek 26 marca bodo vsi javni obrati goriške občine in ostalih predelov, ki imajo ta dan za prazničen in obhae jajo slavnosti njihovega pokro. vitelja, ves dan zaprti. V onih krajih, kjer ne upoštevajo teh slavnosti, se bodo javni obrati držali polprazničnega urnika.
V vsej pokrajini pa bodo v predpoldanskih urah poslovale mesnice, pekarne, mlekarne iri trgovine z zelenjavo in sadjem; Pokriti trg pa bo posloval de> 12. ure.
Zgoraj omenjenega urnika se bodo morali držati v vseh obt činah goriške pokrajine.
Javno kopališče pa bo odpri to občinstvu v soboto 24. m ari ca do 20. ure. Dr.e 25. in 261 marca bo ostalo zaprta
za vabo • voli v-
S 0 Se torej vlada držala ^vanega proporčnega k1	t>i dala Sloven-
izvolitve svojih .kolikor jih po a • Tn k- s‘*"'u lahko iz-$ « tem T Prn'; lahk° d°~
t,	l,v	-	celotne	slo-
t,'1*1’®	razdelili	na slo-
^ T okrožja. Pred jJ0fu s drJjkl prefekt v raz-/j in frdstavniki DFS de-it- ’ ker	razdelitev nemo-
ii ^	nieOOvem mnenju
bgšfoZT*.krah gori-
/.dri	kontinuitete.	Ni
\ ,^aden™edal' d° ie tQ
>or 3n za lase Vrivle-
C jih Se lZlgra Sl0~ t J hjihruJ? aiSa Pr‘ iz,:o' krajin,., ' predstavnikov p 'rnski svet.
Šu. Ofcrožjl r^deliUji ria voli, *«jkol * ,° ta ^ra bolj w	,	dokazana,	in	sicer
maken’ VOhV-
fi* do*.«. Sjrmenci ne bodo V’ ki ie Jldvetretjinske ve-o.retaa 2a izvoli-Tlirr:	ta	v	votivnem
\pn,)kenn 1 \z enotnega po-
"C Prišteli ?**’ kamor
C*, h Z Oiasove tistih hj » da h• irnele premalo S1 V votivnem okrož-
blekti . skoraj z goto-^ bo kratko slamico,
KlMoZ-g°tovo godilo.
V le rn ^Itnske stranke tudl
stranke v tem tako
opet
OvnliiZ''-'' italijanske - se preostalih 8
,-^ank Olasm; italijan-
StLJ^i^ko okrožjev, Predstavlja ne-
i(LPrav
w -^hlinim	m,,,,,..  i	j	11
V soboto 17. t. m. so delegati okrajne Zveze borcev iz Kopra ol -iskali svoje tovariše, ki so na zdravljenju v zdravilišču v Senožečah.
Bivše borce je pozdravil tov. Benčič Franc delegat ZB. ki je v svojem kratkem govoru poudaril, da je ZB smatrala, da je dan, ko istrsko delovno ljudstvo proslavlja svojo naj večjo pridobitev, primeren za obisk, kajti pravilno je. da se tudi tovariši, ki so -žrtvovali svoje zdravje v borbi, veselijo današ. nje zmage. Omenil je tudi okrajno konferenco ki je bila dan kasneje in v imenu katere prinaša tovariške pozdrave
Bolni tovariši s0 bili z obiskom zadovoljni in srečni. Dejali so, da ne bodo nikdar pozabili naše velike NOB ter bodo še naprej vestno nadaljevali borbo za dokončno zmago nad vsemi sovražniki delovnega ljudstva Tov. Rajmond se je posebno zanimal kako deluje ZB mesta Kaper, kakšen plan si je postavila, kako ga izvršu. je, kakšne so težkoče pri izvrševanju nalog itd. Tov. Primožič je izpraševal o letnem gospodarskem planu in se zanimal kako sodelujejo pri njegovi realizaciji posamezni borci in istrsko ljudstvo sploh. Cas nam ni dopuščal, da bi jim natančneje odgovarjali na njihova vprašanja, kajti tudi nas je zanimalo, kako se počutijo v bolnici, kakšno postrežbo imajo itd. Po njihovih izjavah je postrežba zares odlična hrana dobra, higiena vzorna, osebje zdravilišča pa zelo požrtvovalno. Vendar si želijo čim prej ozdraveti ter se vrniti na svoja delovna mesta, kajti najbolj jih muči, da morajo stati ob strani, ko drugi delajo za gospodarski jn politični uspeh.
Mi jim želimo da se predvsem okrepijo ter se šele na to vrnejo v naše vrste, kjer bomo skupno korakali naprej za dosego naših pravic, za dokončno zmago nad vsemi sovražniki
naprednega ljudstva in za iz. gradnjo socializma v našem okrožju.
Z. M.
0 kinopredslavah v Kopru
Dnevno prelistavamo časopise, vendar nismo še nikoli brali članka, ki bi pisal o kino-predstavah. Zato je prav, da spregovorimo nekaj besed tudi o tem.
Vsak večer ko v kinu predvajajo kakšen film, se v prednjih vrstah dvorane nabere otročad, ki razsaja, kriči in vpije. da je nemogoče v miru slediti poteku filma. Razumemo, da so otroci že po naravi nemirni, toda kar počenjajo v koprski kinodvorani, je vseeno malo preveč. Poleg tega pa se med to otročadjo znajdejo včasih tudi starejši mladinci, ki |-ri razgrajanju prav nič’ ne zaostajajo za svojimi mlajšimi tovariši.
Da se ta nemir, ki postaja že neznosen, odpravi, bi bilo prav, da starši poučijo svoje otroke o obnašanju na javnih predstavah in prireditvah. Veliko bi lahko k temu pripomogli učitelji in profesorji, posebno ti. sti iz italijanskih šol pa tudi mladinska organizacija bi po svoji piniji lahko napravila potrebne korake. Za konec naj še povem, da bi tudi uslužben. ci, ki so zaposleni v kinodvorani, lahko pripomogli za nemoten potek predstave, vendar (je videti, da jih razgrajanje prav nič ne moti.
Tudi ni prav, da je cena, oziroma vstopnina za obisk predstave enaka za sedeže, ka. kor za Stojišča. Vzemimo primer jugoslovanskih kinodvoran, kjer prodajajo vstopnice samo za sedeže, le v izrednih j prilikah dovolijo, da ljudje lahko stojijo. Toda cena za stojišča je neprimerno nižja od cen Za sedeže.
Uprava kina naj to upošteva
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika
»Arrigoni",,, Adria" in „ OMNI A lajo svoje delavske svete
i
Kopru - UL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
FRONTOVCI IZ KORT
v tekmovanju za obletnico OF
Čeprav trajajo volitve ves dan, volijo delavci in nameščenci že v zgodnjih jutranjih urah
Po vsem Istrskem okrožju nadaljujejo volitve delavskih svetov raznih podjetij in tovarn. Delovni kolektivi volijo svoje predstavnike, ki bodo v najkrajšem času prevzeli u-pravljanje podjetij in tako u-resničili stoletni sen delavskega razreda.
V torek so bile volitve v tovarni «Arrigoni» v Izoli. Delavci so volili od 8 zjutraj skozi ves dan, vendar je že dopoldan volilo 90 odst. delavcev in uslužbencev.
Med prvimi je volila 5 krat-na udarnica Francesca Grego-retti, ki dela že 24 let v tovarni «Arrigoni». Njeno ime je pray tako na kandidatni listi, ki jo je sindikalna podružnica pred časom postavila na ogled. Prostori, kjer so bile volitve, so bili za to priliko svečano okrašeni in so volivci prihajali vanje po dya in dva. Tudi ostali deli tovarne so bili okrašeni, povsod so yihrale zastave in bili izvešeni napisi, ki so izražali veselje delavcev nad novo zmago v izgradnji socializma. Izvoljen je bil 50 članski delavski svet, ki bo 28. trn. ifcvolil upravni odbor, ta pa prevzel tovarno. Ta dan bo za delavce velik praznik; odkrili bodo tudi ploščo v spomin na zgodovinski dogodek.
Isti dan je volil svoje predstavnike delovni kolektiv avto-podjetja «Adria» v Kopru. Tudi tukaj so se začele volitve ob 8 zjutraj in je do 17 ure volilo
in podvzame primerne ukrepe, skupno 123 volivnih upravičen JORDAN I cev. medtem ko je bilo 6 to-
varišev upravičeno odsotnih. Volivna komisija je ugotovila, da sta dve glasovnici neveljavni, da pa je kandidatna lista dobila veliko večino glasov in tako izglasovana! Delavski svet šteje 31 članov.
Včeraj je volil delovni kolektiv podjetja «OMNIA» v Kopru, ki ima 122 volivnih upravičencev. Volitve so bile v prostorih direkcije, kjer so volili tudi uslužbenci iz Pirana (12) in Izole (10). Volivci so imeli na razpolago tri volivne kabine, ki so bile napravljene v dveh sobah, za svečanost primemo okrašene. V eni izmed sob je bila volivna komisija, ki je skrbela, da so volitve potekale kakor predvideva zakon. Med volivci jfi treba omeniti 84-lefnega Bortola Petro-nia iz Izole, ki dela tam v neki drogeriji, a je kljub svoji visoki starosti še vedno čil in je prišel na vdlišče skupno z ostalimi tovariši iz Izole. Zaradi volitev uslužbenci «OMNIA« včeraj niso delali, toda glavno svečanost bodo imčli v soboto, ko bo po delavskem svetu izvoljeni upravni odbor prevzel podjetje v upravljanje. Na skladišču «OMNIA» v Kopru bodo odkrili spominsko ploščo, popoldne pa bodo imeli zabavno prireditev.
Obvestila
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec april. 1951 bo pri
21. do 28. marca t; 1, po naslednjem vrstnem redu:
1. dne 21. rn 22. marca za predlagatelje, ki so vložilj za-htevnice pri mestnem ljudskem odboru Koper.
2- dne 23, marca za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru Izola.
3. dne 24, marca za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnih ljudskih odborih Piran in Portorož.
4. dne 26., 27. jn 28. marca za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odboru Koper.
Roki in vrstni] red so brezpogojno obvezni.
Vsi predlagatelji zahievnic morajo dostaviti pooblastila upravičencev za dviganje potrošniških nakaznic.
Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic.
Tajništvo Istrske banke d.d.
Koper
Kmetijski odsek pri okrajnem LO v Kopru sporoča vsem kmetovalcem, ki nameravajo posaditi akacije, da lahko dvignejo sadike na omenjenem odseku. Vsak kmetovalec lahko dobi potrebno število sadik brezplačno.
■Sedaj je na razpolago nad
tetini
pri sprejem« ..Slovenije”
Novi motorni ladji ((Slovenija« ki bo priplula ob koncu marca na Reko, bo prirejen slovesen sprejem, ki se ga bodo poleg predstavnikov oblasti in organizacij LRS udeležili tudi dijaki in profesorji Pomorske, ga tehnikuma jz Pirana.
Zelo verjetno je, da bodo di_ jaki odpluli na Reko s parnikom «Vida». Med vožn-jo se bodo vadili v uporabljanju raznih navtičnih instrumentov ter ostalih del, ki so predmet njihovega bodočega poklica.
Veselijo se tudi ogleda ((Slovenije«, ki je ena najmodernej. ših plovnih objektov jugoslovanske trgovinske mornarice. Marsikaj novega bodo videli, zato si želijo, da bi eksurzija čim bolj uspela.
Fr-en
Prejšnji petek so frontovei iz Kort imeli množični sestanek. na katerem so, čeprav malo kasno, razpravljali o tekmovanju za obletnico OF. Po daljši diskusiji «0 se obvezali, da bodo v tem času dokončali 70 odst. gradnie zadružnega doma, sezidali kabino za transformator, postavili bodo drogoVe za elektrifikacijo, pripravili gramoz Za posutje enega km ceste ter zgradili sedež SIAU. KLO in kmetijska zadruga bosta u-redili administracijo, priredili bodo 10 množičnih sestankov in tri kulturne prireditve. Sklenili so še, da bodo popravili šolsko poslopje.
Le malo časa je bilo potre-
Občni zbor Prosvetnega društva „0. Župančič11 v Kopru
Prosvetno društvo «0. Zupančič« v Kopru -je imelo pretekli torek v dvorani koprske, ga gledališča svoj letni občni zbor. Predsednik društva tov. Danilo Herkov se je v svojem pozdravnem govoru zahvalil ljudski oblasti, k; z velikim zanimanjem sledi delovanju naših prosvetnih društev in jih pri tem znatno podpira. Po. sebno se je zahvalil komandantu Vojne uprave JA, ki je dal koprskim kulturnim društvom na razpolago lep kulturni dom, tako, da se bo tudi delovanje slovenskega prosvetnega dru. štva v Kopru bolj razmahnilo.
Iz poročila, ki je bilo podano na občnem zboru, je razvidno,
da je največje uspehe imel društveni pevski zbor, ki -je že kar popularen. Društvo je imelo tudi svojo igralsko skupino, ^i je večkrat gostovala v okoliških vaseh. Organizirana so bila številna predavanja, ki so bila vedno dobro obiskana. Ce-praljr ima društvo precejšnje število dobrih knjig, ni bila knjižnea urejena, ker so ji manjkali prostori. Poleg vsega, so člani društva sodelovali sko-ro pri vseh kulturnih prireditvah v Kopru in na deželi.
V novi odbor so bili izvoljeni najdelavnejši tovariši, ki bodo skrbeli, da bo društvo izpolnilo bogat načrt delovanja v pri-hodnjostl.
ba, da so frontovei prišli od be. sed na dejanja. Ze v soboto so prvi prostovoljci pokrili dvorano zadružnega doma. Toda glavno delo so imeli v torek. Prostovoljnega dela se je udeležilo 300 frontovcev. ki so z množično udeležbo hoteli nadoknaditi zamujeni čas. Nekateri so izkopavali jame za električne drogove, drugi so gasili apno itd.. Tako so delali od 8 zjutraj do 18 ure zvečer, imeli so le kiatek počitek za obed, izkopali 100 lukenj in k njim pripeljali drogove, pogasili 50 centov apna, odkrili 300 kubičr nih metrov kamenja za zadružni dom in pričeli zidati transformatorsko kabino.
Razpoloženje frontovcev je bilo odlično, saj se zavedajo, da dielajo zase, da bo v vasi kmalu zasvetila električna lire in da bo kmalu zgrajen zadružni dom. ____________
Razprava proli Veverju
m drugim obtožencem
Včeraj se je pred okrajnim ljudskem sodiščem v Kopru nadaljevala razprava proti Veverju jn sokrivcem, katere dolži obtožnica, da so se pregrešili zoper pravne predpise o zatiranju špekulacije in gospodarske sabotaže.
Med včerajšnjo razpravo so bili poleg Veverja zaslišani in soočeni tudi ostali obtoženci. Dejanja v glavnem priznavajo, vendar valijo krivdo drug na drugega, posebno pa na Veverja.
Verjetno bo razprava jutri zaključena in izrečena sodba. Natančneje bomo o poteku razprave poročali v jutrišnji številki.
Istrski banki d.d. Koper od j 15.000 sadik akacije
i1.1.1 .'.'.‘.'.‘lil1,1.1.1,1111111).1 Vil1.l.l.lllllt|t|lllltll.lIl.1I!IIMI|Miniiiii[(i(iilti,l,inIMI1)|,lil,,,!, 1,,,ll,|ini,,,nnMln,!|ll[11[in,)l[l,)|,|Unfnil||,,l||)M||([>|ll|,nn|||1|lMln|,M1||1Hll]|||(([1iinltt|t||l,i)IT,|,|iil||t|M|f1ii[iiiiiiiniijiiiiiiiiiii!iiniiii)nii)iuiiiinimiMiiiin!l
‘'K®*'-
Oj	 *	K-
prostitutka.
»»tar'
1 h 5abi«a Ve?o Pf:trolej, prižgal. bekdo t. ^ani> vžigalice> sa:
O K. rim BRADA«
K O B K R T H L A V A T Y
je
nekdo, ki 1	-	„vziSalice>	samomor itd.
te1 k> i^ei do h *Za,“el to Predavati štabnemu zdravniku, j. >Nii i6 tret.1i Drini	'	pa	mu	že travnik rekel, ker je
Slcor;ila narv,1 ,Ti nePridiprav, tvoja sestrična z očetove j? Sa v vzgoj0 v, naJu s šestega nadstropja, ti imaš strašno OteiiQ0ob°ljševain, a te 1)0 poboljševalnica.’ In odpeljali ° da 2anikrna v mu zvezali roke in noge in takoj ga ‘ ae 3e ra(-. zSoja in oie alkoholik in mati prostitutka. W“ he6^' te rekeir0StovolJno tevil na fronto.«
athf‘Veri|te v ri ,enoletnl prostovoljec. «že nihfe pri vo-^ ?*lezStabe zapreg0 obremenltev, ker bi sicer morali vse
vratih 71 v norl5hlco.v te zarožljal ključ
in vstopil je profos:
Jnfanterist Svejk in saper Vodička h gospodu avditorju!«
Vstala sta in Vodička je rekel Svejku; «Vidiš jih, lopove, vsak dan zasliševanje, pa nobenega rezultata. Ko bi naju že rajši obsodili! Takole se ves božji dan valjava in tisti Madžari hodijo mirno okrog ...»
Med potjo k zasliševanju v pisarni divizijskega sodišča, ki je bilo na drugi strani v drugi baraki, se je saper Vodička pogovarjal s Svejkom, kdaj pravzaprav prideta pred redno sodišče.
«Kar naprej samo zasliševanje*, se je jezil Vodička, «in ko bi vsaj nekaj zlezlo iz tega. Počečkajo cele kupe papirja, človek pa sodišča niti ne vidi- Segnije za mrežami. Povej odkrito, ali je juha užitna? Pa zelje z zmrzlim krompirjem? Krucifiks, takšne bedaste svetovne vojne še nisem nikoli žrl. Predstavljal sem si to popolnoma drugače.*
«Jaz pa sem docela zadovoljenj je rekel Svejk. «Se pred -leti, ko sem aktivno služil, je naš narednik Solpera rekel, da se mora pri vojakih vsakdo zavedati svojih dolžnosti, in te je pri tem tako usekal po gobcu, da nisi na to nikoli več pozabil Ali pa rajnki obrlajtnant Kvajser, kadar je prišel pregledovat puške, nam je vselej predaval, da mora vsak vojak kazati največjo duševno otopelost, ker so vojaki samo živina, ki jo država krmi, jim daje žreti, piti kavo, tobak v pipo, in za to morajo vleči kakor voli.»
Saper Vodička se je zamislil, nato pa rekel:
«Ko boš tam, Svejk, pri tistem avditorju, se ne zapletaj in, kar si govoril pri prejšnji zaslišbi, to ponavljaj, da ne padem spet v kakšno godljo. Torej predvsem, da si videl, kako so me Madžari napadli. Saj sva vse to delala na skupni račun.«
«Nič se ne boj, Vodička«, ga je tolažil Svejk, «le mir, nič
\
9
0
'D
razburjenja! Mar je to sploh kaj, stati pred takšnim divizijskim sodiščem? Ti bi bil moral videti, kako na kratko so pred leti sodili. Pri nas je aktivno služil učitelj Heral in ta nam je nekoč na postelji razlagal, ko smo vsi dobili zapor v vojašnici, da je v praškem muzeju neki zapisnik takšne vojaške sodbe za časa Marije Terezije. Vsak regiment je imel svojega rablja, ki je obešal vojake svojega regimenta, drugega za drugim za en terezijanski tolar. In ta rabelj je zaslužil včasih po pet tolarjev na dan.«
«Sevedas>, je preudarno dodal Svejk, «takrat so bili močni regimenti in venomer so jih po vaseh dopolnjevali.«
«Ko sem bil v Srbiji«, je rekel Vodička, «so pri naši brigadi obešali za cigarete. Kdor se je sam priglasil in obesil Cužaka, je dobil deset -portk, za žensko in za otroka pet. Potem je začela intendantura varčevati in streljalo se je množično. Z menoj je služil cigan in tega dolgo nismo vedeli Le čudno se nam je zdelo, da so ga vsako noč klicali v pisarno. Takrat smo bili na Drini. In neko noč, ko je odšel, je prišlo nekomu na misel, da bi brskal v njegovih rečeh. Nepridiprav je imel v nahrbtniku kar tri škatle po sto cigaret. Proti jutru se je vrnil v naš skedenj in sodili smo ga kar na kratko. Vrgli smo ga na tla in neki Bjeloun ga je zadavil z jermenom. Ta lopov je imel žilavo življenje kakor mačka «
Stari saper Vodička je pljunil: «Ni in ni se dal zadaviti, *e se nam je podelal, oči so mu stopile iz jamic, pa je bil’ še zmerom živ kakor slabo zaklan petelin. Vlekli’ so ga kakor mačko. Dva za glavo, dva za noge in mu zlomili tilnik. Potem smo mu navlekli nahrbtnik na rame ter ga vrgli v Drino. Zjutraj so ga iskali.«
(Nadaljevanje sledi.JI
m~m ■ . ,	■	—	..	,1	■
Indija in hoj za svetovni mir
m še dolgo, odkar je zasedal 1'M BrlPsh Commxmwedlth, •na katerega Zasedanju so obravnavali vpraimfa, ki se tičejo notranjega in zunanjepolitičnega položaja, dežel angleške skupnosti. Značilno za konferenco je bilo popolno soglasje med Indijo in Anglijo glede odnosov obeh držav nasproti ostri situaciji, ki vlada v svetu po intervenciji kitajskih čet v korejskem spopadu. Kakšna je pravzaprav razlika med angleško In indijsko politiko? Težko bi bilo danes odgovoriti na vprašanje, kam men vsa politika angleške vlade in zakaj indijski delegat v Varnostnem svetu tako vztrajno poudarja mdr in zakaj si tako goreče prlztIdeva omiliti napeta ozračje. Vsa umerjena politika Anglije kakor Indij:- do Kitajske v veliki meri posledica strahu, ki ga občuti Indija pred nevarnostjo razširitve spopada na Daljnem vzhodu, spopada, ki bi ogrozil njene mej? in zmanjšal njen vpliv.
Kdaj je Indija začela opravljati svojo vlogo posredovalca v mednarodnih sporih?
Do leta 1947 je bila Indija angleška kolonija, neprečenljiv vir surovin, zlata jama angleškega imperiji. Kolonialni pritisk na Indijo je odsviral v ne. štetih demonstracijah in krvavih spopadih med angleško policijo in domačini. Spomniti se je tfllba samo Gandhijevega gibanja za neodvisnost Indije. Leta 1947 je dobila indija od Anglije status dominicna in 1950 pa je. bila proglašena za neodvisno republiko v britanski skupnosti narodov. Dobila je svojo viddo in poslala svoje predstavnik,g v OZN. Nasprotujoči si status neodvisne republike pod britansko krono je dobila svoj izraz ne samo v notranji politiki, ampak tudi v zunanji politiki dežele. Indija s svojimi 340 milijoni prebivalcev je ddnS* za Kitajsko šesta velesila na svetu, saj ve Ija njeng ozemlje za posebno celino, za subkontinent. Kolonialni netim, ki je stiskal ne
samo Indijo, temveč tudi ostale daljnovzhodne dežele, je vtis nii svoj pečdt indijski zunanji politiki. Pogostokrat se je s strani najvišjih funkcionarjev Poudarjala solidarnost in simpatija z• narodnoosvobodilnimi gibanji, Ta pd je seveda treba gledati z indijskega stališča, se pravi ne kot gibanja, ki so stop njevana z idejami in interesi kakšne imperidlistične sile na pr SovLtskp zveze na Kitajskem, temveč kot gibanja, ki hoče:o odtrgati dežele kolonialnemu izkoriščanju. Anglija je naposled sprevidela, da ji j' Indija z len postala nevarna, zato ji je dala 25. januarja lanskega leta samostojnost. Kazalo je, da bo Indija ubrala svojo pot, ne glede na to, kako bo Angliji prav. Vendar je znaki Anglija z diplomatskim manevriranjem, kakor na primer z ogromnimi posojili p a z vojaškimi in gospodarskimi podporami deželo obdržati v svojih rokah. Čeprav nastopa Indija v svetu kot samostojna država, je vendar njlna politika tesno povezana z angleško. Ze samo to, da je na zadnjem zasedanju Commonivealtha v vseh točkah soglašala z angleško zunanjo politiko, kaže, da Indija pni vsem videzu absolutne samostojnosti le ni tako odločno proti blokom., čeprav načelno naglaša, da ne pripada nobenemu izmed blokov, ki so sz v svetu osnovali spričo rastoče nevarnosti nove vojne.
Ze ves čas, odkar se :e mednarodni položaj zaostril, si prizadeva indijska delegacija, da bi s; odnosi med .silami v »ve-tu ublažili. Odkar divja na Koreji vojna vihra, ki je eden izmed velikih dokazov, pod katero črko je treba v. sovjetskih leksikonih iskati besedo mir, si indijska delegacija neumorno prizadem rešiti koref&ki spopad -na miren način. Indijski in jugoslovanski delegat sta se znašla na istem stališču. Ni naključje, da so iniciativo za mimo rešitev prevzel? ravno male in srednje države Z Tndip na čelu. Prav te so najbolj zainteresirane na ohranit-
vi miru. Koliko predlogov je že bilo predlaganih in kolika
jih še bo, in vedno znova se trudi indija odstraniti nevarnost nove vbjne. N občne vojne še ni spremljalo toliko mirovnih predlogov kaikor korejske. Po drugi strani pa tudi pred nobeno novo vojno še. ni bilo toliko solidarnosti in ogorčenih klicov s strani malih in srednjih držav, V seske z je Indija tista, ki ima iniciativo v svojih rokah.' Zlasti dogodki zadnjih mesecev lepo ilustrirajo prizadevanje indijske delegacija. Kitajski nastop je položaj na korejskem bojišču bistveno spremenil. Ne le, da LR Kitajska ne more opravičiti svojega vmešavanja, si niti noče prizadevati v smislu ustavne listine ZN in na pobudo raznih delegacij v Varnostnem svetu, da bi svoj nastop kakor koli opravičila. Dosedanja posredovanja so bila Zaman' Vendar Indija ni izgubila nade, da bo končno le uspelo njeno prizadevanje.
Pregled najvažnejših dogodkov v zunanji politiki Indije in njenih odnosov dp svHomo-političnih dogodkov kaže, da je to politika srednje poti. Indija je bila prva, ki je mesec dni po zmagi kitajske revolucije priznala socialistično Kitajsko. Napak bi bilo pripiso-vdti Indiji, da je to storila iz globoke simpatiji do socialističnega revolucionarnega gibanja. Na drugi strani ne podpira osvobodilne vojne malajskega ljudstva, a tudi ne podpira Angliji’, kateri bi bila indijska pomoč ža udušitev malajskega pokreta nujno potrebna. Značilna za indijsko politično smer je izjava Pandit Nehruja od 24. julija 1947. leta, pred spopadom v Indoneziji: ((Nobena evropska država, pa na) bo katera koli, nima pravice poslati svojo vojsko v A-zijo proti azijskemu ljudstvu. Duh nove Azije takih ukrepov ne bo trpelr>. Indija ne odobrava vmešavanja katere koli sile v zadeve Daljnega vzhoda. «JVa videz ziilo dosledna politika, pa vendar ni vedno dosledna, ker
seveda izvira iz njenih notranjih nasprotij. Kljub navidezno popolni neodvisnosti je Indija. še vedno organski del kapitalističnega sveta in kot taka tudi v svojih načelih, vsaj do gotove m.eje zastopa interese kapitalistične družbe. S proglasitvijo neodvisne Indije se je njCna oblika na zunaj spremenila, notranji ustroj dežele Pa je ostal domala isti. Angleške bogataše so Zamenjala indijski. Indijski narod je kljub triletni samostojnosti še zmeraj najbolj revam na svetu. Nehru je sam priznal, da v Indiji še ni demokratičnih pravic in da vlado sestavljajo veliki industrijski kapitalisti. Pomirjevalna vloga Pa, je odraz teženj indijskega ljudstva. In tako bo miroljubni svet dolžan mnogo hvale indijskemu ljudstvu, ako bo nevarnost nove vojne odstranjena.
GOSFOD11S TJL9
r TRG O VINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCj.'
Nova mladinska proga Banja Luka- Poboj
Po starem delu našega mesta
Čeprav sta v Bosni že dve novozgrajeni mladinski progi.
je trjtja tako rila potrebna, da bi zakasnitev motno ovirala izgradnjo težke jugoslovanske industrije. Vzhodu osa v«ki premogovni bazen se sedaj premalo izkorišča, ker je magistrala Beo-grad-Jčagrbb preobremenjena, a mladinska proga Brč-ko-Banoviči nima dovolj zmogljive dl. Z dograditvijo nove proge bosta povezana vzhodno-savskl bazen in nova koksarna, ki Jo grade v Lukavcu, mimo Doboja in Banje Luke z najvažnejšimi središči težke industriji. Za železarno v Ženini je pa nova proga življenjskega pomena. Letos bo izgrajen prvi izmed dveh novih Železnih plavMv, ki bo nenasitno požiral tovore žetone rude. j Vareški rudnik ne bo mogel
nasititi tega velikana, tako bo moral polovico svojih bogastev prispevati rudnik Lju* bija, Rudni tovori, ki potujejo iz Ljubije pr;ko Sun je in Vrhpolja, napravijo kar 423 krr. peti. medtem ko bodo na novi progi napravili samo 166 km.
Poleg tega, da bo razbremenila magistralo Beograd-Za-greb ker je prva, ki teče vzporedno z njo, bo nov a proga izrednega pomena za vse pokrajine, ki leže ob r.jej. Povezala bo dv'S važni zgodovinski, kulturni ir, gospodarski središči Bosne. I2premenila bo podobo preko 200.000 hektarov obdelovalne zemlje, na kateri pridelujejo sedaj predvsem ko-
po najnovejših statističnih podatkih, ki jih je objavil načelnik šolske zdravstvene službe za londonsko grofijo, so šolski otroci v Londonu sedaj povprečno bolj visoki in imajo večjo telesno težo kot kdaj koli popraj v tem stoletju.
V prvi polovici 20. stoletja so v Londonu trikrat tehtali šolske otroke in merili njihovo višino, in sicer prvič v ob* dtoibju od leta 1905 do 1912,
Zdravstvena služba v Miji
drugič leta 1938 in tretjič 1949. Med
Otrok je od svojega prvega šolskega leta do konca svojih študijev podvržen zdravniškemu pregledu. Tako lahko že v začetku popravijo hibe in ozdravljajo bolezni, ki tarejo prav otroke
pTvim in drugim pregledom sta teža in višina otrok silno porastli: povprečna teža za 13,5 in povprečna višina za 4,5 odst. V času med drugim in tretjim pregledom, ki zajema tudi leta druge svetovne vojne je porast sicer nekoliko manjši, toda ?e vedno trajen Z 2,2 odst. za povprečno težo in 1,3 odst za povprečno višino. To pomeni, da so londonski šolski otroci med letoma 1938 in 1949 pridobili povprečno dva centimetra n» svoji višini in 0,8 kg na teži.
Dvomljivec bo seveda pripomnil, da statistika lahko dokaže kar hoče. Pa saj ne moramo trditi, da nam ti podatki o povečani teži in višini kaj posebnega povedo. Statistika le potrjuje, da se zdravstvene razmere stalno popravljajo.
V preteklih petdesetih letih so se ljudje v Angjlji in skoraj v vseh evropskih državah vedno bolj zavedali, kaj po-mer.4 smotrna prehrana, svež
zrak in telovadba za izboljšanje telesnega razvoja in zdravja.
V Angliji pa je k temu vtr-jetno najbolj pripomogla šolska zdravstvena služba, ki so jo uvedli leta 1908. Tedaj J« bila ta služba v primeri z današnjo po svojih ciljih in obsegu le skromna. Toda sčasoma se je po svojem namenu in delokrogu v taki meri razvila, da so jo lahko primerjali s splošno	državno	zdravstveno
službo, ki so jo uvedli leta 1948, Obe službi, šolska in splošna	državna	zdravsiv ena
sta sedaj tesno združeni. SevS-da ne bo niti najboljša zdravstvena služba koristila, če narodno zdravje nima pravih temeljev in če ga n? Čuvajo In negujejo že v mladosti do 15. ltta. tn	ravno šolska zdrav-
stvena služba se bavi z otroci za časa njihove šolske obveznosti, torej med njihovim 5 In 15 letom. Ta zdravstvena služba sega s	svojimi	zdravniškimi
pregledi — zaenkrat sicer še v skromnejšem obsegu — tudi v državne otroške vrtce, ki Jih obiskujejo otroci že od svojega drugega leta.
Kaj delajo torej z otrokom, ki hodi s svojim petim letem v osnovno šolo? V prvem razredu ga bo obiskal — kakor vse njegove sošolce — šolski zdravnik, ali pa bodo poslali vse učence na zdravniški pregled v šolsko kliniko. K zdravniškemu pregledu povabilo mater ali očeta. da se lahko posvetujeta glede morebitnih telesnih hib ali otrokovih zdravstvenih nedostatkov. Do približno desetega leta ni otrok ve« podvržen nobenemu rednemu šolskemu zdravstvenemu pregledu, to je do konca osnov, n‘e šole, Med trm Časom pa bodo šolske zaščitne s£«tre in Uči-telii opazovali učence in pazili, če bi se pri njih pojavile ali razvile kakšne zdravstvene motnje.
Ako bi zapazili, da začne
sedaj zaradi prevelikih r«
niso megli prihajati.
Nova proga bo gozdne predele, ki so j ^ lo izkoriščali, ker je teh skoro ne^i^hodftiA S spraviti les k žagi ah k c -Na 150.000 hektarih gozda okoli 13,500.000 kubičn* ^ Itov 1-sa. Z načrtnim P0®*®,, bi lahko vsako leto ižku*— 500.000 kubičnih metrov.
Novo progo bo 8ra‘tll°,„. tisoč mladincev iz v* jffij) slavije. Od tega jih iz vasi, a 24.000 bo sredW^ cev in študentov. PrevmrU. premetali bedo nniBi«* g storn inskih metrov žtstuF l
ŠPORTNI DNEVNIK
Danes se začne mednarodni mladinski	nogom	turnir
Z zmago nad Francijo bi imela Jugoslavija lepe izglede
AVSTRIJA
ŠVICA
ANGLIJA
BELGIJA
HOLANDSKA
X
FRANCIJA
JUGOSLAVIJA
BOKS
Ameriška reprezentanca
je določene
NEW YORK, 21 — Ameri-
pomerili drugič, j j-ka zveza Je sestavila amater-v i sko boksarsko reprezentanco
Danes popoldne se začne v Franciji, na sr.rčhi Sinji obali, mednarodni mladinski nogometni turr.lr. na katerem bo nastopilo osem trenutno najmočnejših državnih enajstoric. Sto šestdeset lantaliftov bo zamenjalo za teden dr.1 peresa za nogometno žogo v borbi za najboljša mesta In prestiž državnih barv. Sedež turnirja bo v Cannesu, igrali pa bodo tudi i v Nlzzl In Mnnaeu. Dar.es se | torej začne; po dvodnevnem 1 odmoru, v soboto, pa se bodo j mladi igralci
Finalna ■ tekmovanja bodo ponedeljek. 26. marca.
Na našem grafičnem prikazu vidite jasno, kakšen bo način tekmovanja. Reprezentanca, ki zmaga, gre na desno stran in tekmuje v borbi za prva štiri mesta, premaganci odpotujejo levo na tolažilna tekmovanja.
Izgledi moštev? Vse je še zavito v temo. Takih tekmovanj do sedaj še ni bilo in so navadno mladinci pod 18 leti brcali okroglo usnje po bližnjih travnikih in niti zdaleč niso mogli upati r.a potovanje v sosedno mesto, kaj Sele v inozemstvo. Imeli smo pred dvema mesecema mladinski turnir v Viareggiu, iz katerega bi lahko potegnili nekatere zaključke, čeprav se oba turnirja med seboj nekoliko razlikujeta. Tekmovanje, ki začne danes, je namenjeno fantom pod osemnajstimi leti, do-čtm so v Viareggiu bili prepuščeni tudi dvajsetletniki.
Poleg tega me smemo pozabiti, da so tekmovale tam klubske reprezentance, tu pa državne, Od tam nam je torej deloma znana moč Francozov in Avstrijcev, pri katerih polagajo velikansko pozornost na vzgojo mladine. Skrivnostna kot vedno je Anglija. Belgija, Švica, Holandska ter osma dr-
žava (verjetno Severna Irska), ki še ni dokončno določena, verjetno ne bodo predstavljale
prehudih ovir.
Brez dvoma nas najbolj zanima nastop Jugoslavije. Najhujšo prepreko bodo imeli v
prvem nasprotniku, Franciji. Z zmago nad njo bi se Jugoslavija zelo verjetno plasirala v finale, kjer bi se morala po vsej verjetnosti pdklati z zmagovalcem dvoboja Avstrija-Anglija,
ZDA, ki se bo sestala z evropsko v tekmovanju za »Zlato rokavico«.
Mušja teža: Joe Castaneda; Petelinja teža: Nate Brookvvs; Peresna teža: Ken Davis; Lahka: Bobby Bik le; Srednjelahka: George Boddie ali Willard He-ry; Srednja: Richard Guerro; Srednjetežka: Bobby Jackson; Težka: Ernest Farni.
* * *
BEOGRAD, 21.	— Ekipa
»Mladosti« lz Osijeka je premagala boksarski klub »Heros« iz Gradca z 11:5. Med Avstrijci je bil najboljši Auer, ki je poslal na pod svojega nasprotnika že v drugi rundi.
ePA
smučišča so že dospeli Avstrijci Klee, Kreuzer, Mark, jutri prispejo Francozi, med' kat ri-mi sijajni Couttet ter Švicarji, ki še niso poslali imen tekmovalcev. Italijani bodo nastopili popolni, dvomljiva je samo prisotnost Coldja. Pripomniti je treba, d« jo «Te*nrinil*8oi te-dtn» brez vsakršne tradlicije, da pa je klub temu zbrail tako veliko število odličnih krmarjev.
otrok škiliti, ga bodo takoj poslali na očtsno kliniko, ali pa na posebno kliniko za ušesa, če bi se pojavila kakšna bolezen oziroma nedostalki y u-šesih. V kolikor se učenčevo telo ne bi dovolj razvijalo in ne bi ravno raetlo, bodo poslali otroke ali na kliniko ali le k specialistu za telesne vaje. Na drugi kliniki bodo spet plombirali ali izdrli učencu zobe ali pa bo v ta namen obiskala šolo zobozdravnika ambulanta. Poseb.n šolski zdravnik bo tuci pregledal učenčeve noge. če bi se tem pojavila kaka - napaka.
Gradnja r.ovega podjetja se imel približno 11 let v srednjo šolo. Takrat bo ravnateljstvo njegovo osnovne Sole porlalo njegov zdravstveni list vodstvu srednje šole. N« ta način bodo tudi v srednji šoli še naprej opazovali njegove zdravstvene in telesne pomanjkljivosti in. če bi bile takega značaja, da bi ca v kakem oziru celo «k-spoiobile. bi potem smotrno preusmerili njegovo bodoče Jo-
Innia AK lrn.noii crv-.Hn to cr lP
Pomladansko razpoloženje,..
lanije. Ob koncu srednje šele bodo’dijaka še zadnjikrat pri gl' riali.
Vsa tu zdravniška služba je
bb*V* OSUEK
VUKOV
wov«; »v*
VRPOLJf
ti ir*
Mš*lt fuPiNJ* '"O*,,,
DOS03
NjA LUKA
KRESA
TUtLA
iukaVacj-s^
BAKOVIČI.
ZENICA
KAAANJ
Sarajevo
ruzo, ki jo ibcdo zamenjale donosnejše rastline, kaker posebna vrsta proti mrazu odporne pšenice, bombaž, riž, tobak, grašica (ui ne r ikti nsk i lešniki) msk. s' za,m itd. Bogati pr idelki sliv, orehov, jabolk, breskev, češenj in drugega sadja bodo lahko prihajali hitro jn nepokvarjeni ng tržišče, ki jih najbolj pogrešajo in na katera do
ml®
skal. Zvrtali bodo nekaj ^ ^
kot 4.000 metrov pred°I!w.
zgradili 31 mostov V . dolžini 900 metrov, dolga 92 kilometrov r>a 'jjj bo poleg glavnega tira s ^ km pomožnega in 15 krn,(l-stajnega tira. Mladina ho \ dilg 156 metrov nadvoz3 u pravila za 14 milijcnd? pravljalnih del.
BEOGRAD, 21. — Jugoslovanska nogometna enajsterica ,c | «Borac» lz Zagreba je sprejela vabilo nogometašev Gradca: nastopila bo 26. t. m. Prvi nasprotnik Jugoslovanov bo «Orazer Athletio Club«, nato pa »Sturm«.
Smučarski leden v Tetminillali
TERMINILLO, 21. — V petek se začne tukaj mednarodni -mučarski teden, ki bo zbral skoraj vse najboljše srednjeevropske alpske vozače. Na
TENIS
HMe prvenstva Eoipls
Budge Patty:Cueelli 6-3, 10-8, 3-6.	7-5:	Drobny:Kovalevsky
6-2, 9-7, 6-4. 7-5; Savitt:Shaffei (Bglpt) 6-4, 7-5, 6-0; Dorfman (ZDA):Von Craimm 6-4, 6-0, 6-1.
$ č ♦
Tekmovanje za «Pokal narodov« v hokeju na travi, bo tu ti letos, kot prejšnja leta o ve* velikonočnih praznikih v Mon-treunu. Sodelujejo ekipe Nemčije, Anglije, Belgije. Španije, Francije, Italije, Holandske ter Švice.
iš a 4s
TURIN, 21. — Fausto Coppi je zapustil davi kliniko, kjer je ležal po znani r.«šreči na dirki Milano-Torino. Izjavil je, da je na poti ozdravljenj« ter da je prepričan, da bo lahko tekmoval na dirki «Po Italiji«.
v veliki meri zdravstvenega zaščitnega značaja, kajti šolska zdravstvena služba iiTia namen, da ugotovi telesne nedo-^tatice še preden postanejo težki in resni. V primeru da bi
bila potrebna operacija, bodo poslali otroke v postbno bolnišnico, Ce bi pa učenec zaradi dolgotrajne bolezni moral ostati dalj ča?a v bolniški oskrbi. ga bodo poslali, ako le tr.c-gočc, v eno Izmed1 številnih angleških otroških bolnic, kjer je poskrbljeno, da se učenci šolajo dalje.
V kolikor dopušča bolezen Se učijo učenci v slkladu s šolskim poukom, čeravno se ne more zahtevati, da bi v teh bolnicah dosegli ravno take učne uspehe kot v šolah, že zaradi tega. ker se tam zbirajo otroci različne starosti. Glavno pa je to, da učenci v teh bolnišnicah ne izgube volje, da *e vsaj deloma'naučijo tega, kar bi sicer zamudili.
V Britaniji jie vsega skupini 5 milijonov in 500.000 otrok pod zaščito šolske zdravniške službe. Od teh pregledajo redno enkrat na leto približno eno tretjino, polovica pa je podvržena posebnim oziroma ponovnim zdravniškim pregledom. Edino sedanje pomanjkanje zdravnikov v Angliji preprečuje, da bi se šolska zdravstvena služba še bolj razvila In še botij temeljito zdravila in negoval« šoteko mladino.
V t rek so prispeli v Trst dftavniki «Ccn,!K)rzia Itku-strie Fiammiferi« z direktorjem Giuo Galgand na čelu. Prispeli so zato, da »o prevzeli teren potreban za zgraditev tovarne vžigalic.
Izgraditev novega podjetja se bo tukoj pričela. Novo podjetje bo zavzemalo vsega skupaj 22.000 kvadratnih metrov prostora, od teh bo pokrito okrog 4.200 kvadratnih metrov. Proizvajalo bo vžigalice šv dskega tipa in to izključno za izvoz. Surovine (les, lepilp fosfor, papir itd1.) bo nabavljalo v Italiji, 'a iVOje izdelke prodajalo v Azijo, Afriko, angleške kolonije. Paktet-n In Ameriko.
Celotno podljetj? bo pričelo obratovati že v teku enega leto in bo zaposlovalo okoli 180 oseb.
radi svoje brzine in
je zračni promet že tak0 ^ vit, da povezuje, podob®
Bo letališče v Trstu?
Družba «A!i-Flottt Riunite« Je poslala ZVU proglas, v katerem ugotavlja, da Trst nima prepotrebne letal-ke zveze, ker pač nima Zn njo potrebnega letališča. Letalska zveza je pa dairdiines za vsako moderno mesto izrednega pomena, za.
železnice in ladje, ves s«11" ^
Rezultat te snen)1 aic* ‘{. 4
(upajmo, da ne edin'*'
Je organizirala posebna
feiia tri ns.i K, ,-.mučil®
sija, ki naj bj pro be po novem letališču,
Ta komisija, ki :*> i° , f
ljali predstavniki cetdta,^
spodar-kl razvoj, lndlIS ,Jf * - *■
cone v Zavijali. ,T® ^ zbornice, občine in # ličnega krožka, je izJaV [jjj» bi bila izgraditev l£ ‘ f1 gospodarsko zelo potre«5" koristna.
Fond ZVU
za kreditiranje malih
ZVU javlja, d«
poseben fond za
malih in srednjih
podjeJ
fond znaša 15o ir.llii ,
avaujvi /.uunu	»•**	*	_ C^i
in ga bodo dodeljevali v^ i» ki kreditov plačljivih v-aif ali 20 letih. Krediti jff1 njeni za nakup noV^'flC|ji 4 ■ žirom« za moderni**^ jjF bod° , gr
brata. Prejemniki auriL j vali za dobljene kredit* stotne obresti.
— DANILO KORENIKOV.
Tu pa naju je čakala presenečenje, ki je ostalo v najinem spominu kot zgodovinski dogodek. Pri mizi se je dvignil neznan človek. mat? postave, plešast a kljub temu prožen in mladosten, da mu je bilo težko določiti starost, «h’ant je, sedaj pa gremos, je dejal glasno in v čislo tržaški slovenščini nadaljeval: uSa-j nisem prišel, da zgub-
POT DO NASE ZASTAVE-
OD MOSTARJA DO NAŠEGA TRSTA
No ga je Franc €fit
veselo rekel: »Orkafif5^ £
o i tn rtnA-tuinl « vsi	*
ni to povedal, a z<i
treba nekaj drugega kd
r
se j* mcrrfli
A
prej odidemo v GraiHno.
Vse drugačna P<t i€ Wlia zadeva mlslednje dni. Pojavili so se agentjz kralja Petra in Ijam čas na večerji, nego se i zvabili nekaj Jugoslovanov v mi mudi, da vas vpišem v Kairo, kamor so jim na vse
seznam i„ da se pogovorimo, načine pomagali Angleži. Nas
Pokril se je s .partizansko tri- sjest pa, ki smo odkrito pove-gldvko in tise je buljilo vanj
in v rdečo zv’zdo, ki jo je imel na kapi. 7. Jožkom sva kar popustila večerjo in radovedno sledila ostalim tovarišem, ki SO z novodošlecem odšli v naše spalnic«. Zbi-a nj smo bili sami Slovenci in smo kar požirali besedi* prišleca. Bil je to Albjn Kralj iz Trebč ki je prišel naravnost iz Oravime, da zve, koliko nas je in kakšni s0 naši nameni, ter da nas pouči o potrebnem ta naš vstop v parti-zansk' edini ce. Ker je bil pozneje moj soborec, lahko po vem še to. da je bival nekaj let v Ameriki ter je bi; raz-■ledun človek. Internacija na
flM 	....
italijanskih otokih Tvčmiti ga
ni uklonila. Bil je navdušen ko
dali vse svoje podatke in misli. so Angleži določili za neka neznana dčla i> Italiji češ da Smo italijanski državljani in ne smemo v Jugoslavijo. Ustalim, ki so hoteli v Gra-vino. so pa obljubljali vso polnoč, a dali nobene V takem ozračju sva sl z. Jožkom naslednjega dne privoščila obisk v ((Ercolaneumo pri Rešim, da malo preboliva za-vtzhisko neodkritost. V mojem žepnem koledarju, kjer sem si zapisoval razne opazke, je napisano takole, sobota, li. novembra 1943; Retina, center beračev in prostitucije; nekdaj, 400 let pred n. št., luksuzno letovišče. 12. novembra 1943. obislc v ((Kreola-trudi, da
neums. Ciceron se in živahen na tako privlačen	nama (Amerikancema.) vse te-
način, da so ga naši fantje	mvljlto, uslužno razloži in rai-
kar z odprtimi usti poslušat.	kaže in zasluži... dt»e cip«.
Pripovedovanja ni bilo ne	reti«
konca ne kraja zaključek je Denar nam je pošel In dne-bll kratek; vsi 'gremo v Pa'-	u( pričakovanja so si srditi,
(liane. Obvestili bomo šs osta-	drug drugemu enaki. Karlo ,c
te znance v Neaplju in t‘m	končno naveličan praznih ob-
ljub našel način, da je šel v Uravmo, kjer je obrazložil, da je ndd 80 Jugoslovanov v Resini, ki nima sredstev, da pride d Granitno, in katerim že poldrugi mesec Angleži obljubljajo kamione za prevoz, a je vse še vedito prazna obljuba. Ko nam je ob povratku opisal, kako se naši zbirajo v Granitni, smo kar požirali njegovn besede in si Se bolj želeli čim prej med naše. Iz Neaplja je medtem prišlo v Favorlto še 6 Slovencev, ki so bili Primorci, a so se P o naših navodilih javili z drugimi i meni kot Jugoslovani. Angleži pa so le ovirali naš odhod in ko je nekega jutra njihov major izjavil, da bo moralo nas šest Tržačdnov v drugo taborišče, smo se takoj odločili. Bilo le 6. januarja 1944. Zaskrbljeni smo sedeli v spalni ci in se končno vsi zedinili: rtrupj dam pobegnemo kar čez ograjeni zid. Posteljnino in ostalo smo izročili tovarišu iz Ljubljane in mu naročili, na) vse v redu izroči poveljstvu Favorite, da nc bo kdaj reklo, da smo kaj odnesli. Skrivaj smo se poslovili od ožjih znancev i n drugo jutro na vse zgodaj šmo bili Že na glavni cesti.
Nikoli nisem veroval v čudeže, a L januarja sem resnično podvomil in skoro končno Verjel vanje. Urnih nog smo jo ubrali po cesti, da se čim bolj oddaljimo od K««ini?, Ro cesti je pridrvel kamion In je ob našem mahanju takoj ustavil. Bil je kamion italijanske vojske, naložen s posodami bencina. Na njem so bili trija Italijanski vojaki in so se ztlo čudili, da znamo aAmerikanch) tako dobro italijanski. Ko smo -e že nekaj. kilometrov peljali, smo med pogovorom vprašali, kam ie kamion namenjen. Iio nam je vojak odgovoril, je kar preplašeno Obstal, ko smo hkrati buškntl' v veseli smeh, Kako pa nul Kamion je bil namenjen v Taranto in je »el preko Caserla tudi v Bari Pri Bariju pa je Gravina. Mesec in pol smo prosili, iskali, ugibati, poizvedovali in spraševali, a vedno brez uspeh a, sedai Pa nas prvi kamion ki ga srečamo, petje naravnost mi cilji Ne bom na dolgo opisoval poti, ki ja bila katar,-same. Ob osmih zv’čer smo se ustavili pred vrdtU jugoslovanskega taborišča v Gravinl.
«Sto.lo je zadonel fcMc straže meni pa j* bilo, kakor da
bi ml pOčiU okovi tolikolet-nega suženjstva, ki ga je kratki klic prelomil.
Od on?ga trenutka se je začelo za nas novo poglavje v življenj«, Utopili smo v one hrabre vrste, ki so Ze v vsem naprednem svetu vzbujale toliko občudovanja in spoštovanja. Nepopisno blagodejno je na nas vplival topli, domači in tovariški sprejtm. S kako veselim ponosom sem odgovoril tovarišici, ki je Pisala naše podatki1 in me vprašala: »Kam se žctll vpisati?« »Med boro?!n je bil moj kratek odgovor, ki sem ga imel v srcu že od. 19. oktobra 1940, ko so m« fašisti aretirali v Trstu. Prvič po tolikih letih sem sp čutil med svojimi, prvič na pragu domovine,
V taborišču se je d’lalo z največjo naglico. Vojaške vež-be, šold, igre, nastopi, petje, glasba in literatura. Vse naš”, vse v našem jeziku! Takoj sem se že v pivih dneh udeležil sodelovanja pri stenskih časo piših ter napisal n'kaj pesmi in člankov, med katerimi je članek pod naslovom «Pišem Ti pismo« iel mnogo priznanja, ker je izražal misel vseh navzočih primorskih »loven-ckv.
po pisemce.«
«Prmc)duš»,
Jožko, ((ti pa "‘V' "LšMM špikaii; tudi tega je [ . Jr misliš, da bomo vedn° puške nosili?»	,(f.
((Nosili 'ali ne nO»ili», f, modroval Emil, “ . igjti pod nato zastavo u* »ifu moramo delati povsčoj sem, da bomo dobili^ ^
00 :: s>
mur manjkalo prilikp ^ izkaže. Osnuje se
orožje In potem
je
morska brigada,»
Ta novica nas	"A
la in zadovoljno ‘ go in široko o tem f dokler nas ni *dra«»«^>^ to ra klic stare?!"_utkii'>1» zbor!» V nekaj lr ,nyai ' bi!( zravnani v av u vrsti.	,4*y
«Pozdrav na «** pri**’ (p vrata taborišča >°	j,;sš.^
veznUki oflcWJjjui :afi*
vstopu so VorfiN&r. f,a jp ki je ponosno vd\1 t i« jO pili smo zflstai^jf-!: biUi je nCf"ukern ‘,P . e smo po t0 ‘,j:i.	.A)
vendarle doip t0 bTfi
nju
Visoko nad	(n
zadeznm bomb mH go mi je šla naša	^	a
Tretjega m*lUl it našo zastavo P°^\
Vi» in »PrcmlJdLI prekomorsko b1,d7*<jo 1,0
borbah od Mosta: J Trsta.
KON®°
dl*
•* MlINTkCi HI St 6 m nad - Telefon ««7 MN In 94-63«. - MStm predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA	I	NAROČNINA: Cona A: mesefcn, 260, ietrtletn. 760, poll.tna 1400. celoletna 2600 lir; con« B: livod 3, mesečno 70 din! FLRJ: Izvod MO,
a It 73-3* OOLASI- od 6.30-12 In od li-t* • T«l. 73-38. Cene oglasov: z» vsak mm višine v Slrml 1 stolpca: trgovski 60. finančno- | po4tnl tekoei raCun za sto-ZVU: Zalo*nilt»« trlalkega tiska, Trst 11.6374. — Za Jugoslavijo! AianclJ« demokratičnega lnozen» ^ t
’ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Strine t .stolPca M vse vrste	y,	B	ttlsw	aoi.-l. Tel. 70. I Ljubljana. Tyrševa 34 - tel. 20-09. t.«0či mčim pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založnittvo trtalkega t!sW °
ut,a V RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ui. c>. penico l-u., iei. i	-	.	-	i	------——
UREDNIŠTVO: ULICA It, 20. — Telefonska
CMS. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska