STEV. (No.) 63. CHICAGO, ILL., TOREK, 30. MAJA 1922. LETO (VoL) MOJIM GLODAVCEM. Te dni se mi je zdelo, da sem malo podoben enemu "fajmoštru", ki ie baje svojim fajanom žugal, da jim bo "naredil", če ne dobi svojega u-kracenega dežnika nazaj. Drugo jutro jih je našel cel ducat za vrtno ograjo, samo pravega ne. Res, prav tako so se na moje "Odprto pismo" tgl. Edinost št. 59. 60. 61.) kar po vrsti oglašali, samo tisti ne, na katerega je bilo naslovljeno. Sem moral že tudi tam v živo zadeti, kamor nisem meril. Prosvetarje je kar neka trenutna blaznost popadla. Vse polno črnih, ( ne rujavih) frančiškanskih petelinov vidijo okrog sebe.ki se pred njimi na glavo postavljajo in jim s svojim petjem neprestano kličejo : Izda-;avci! Seve to ni mala reč. Glas narodovci slišijo strašen orkan, ki divja o i vse železniške družbe soglasno sklenile znižati vsem železniškim delavcem plače. Pri železnicah v Amerikah je zaposljenih nekako nad 400 tisoč delavcev. Vsem skupaj se je f znižalo plače blizu 50 milijonov do-j larejv, na leto. Povrečno se je znižalo plače vsakemu delavcu po 5a | na uro. La stniki železnic izjavljajo, da so do tega koraka bili primorani po pritisku publike same, kakor tudi od raznih industrijskih proizvajateljev,. kateri so cene svojim produktom že znižali za več procentov, a bi jih bili še več, pa so se izgovarjali na visoke cene. ki so jih morali plačevati nam za transportacijo njihovih izdelkov. Sedaj je ta težkoča rešena. in bo s tem dana prilika vsem se za nadaljno znižanje cen svojim izdelkom. L'pati je, da s tem se bo> počasi ugladila pot nazaj k pravi normalnosti, katero že tako dolgo pričakujemo. Nove plače pridejo v veljavo dne t. julija t. 1. ŽELEZNICE BODO ŽNIŽALE7 VOŽNJE CENE. Lastniki so tudi izjavili, da bodo s početkom 1. julija znižali vožnje cene na osebnih in brzovlakih. kakor tudi vse tovorne cene. FARMARJI SE VESELE. Vest o znižanju tovornih cen na železnicah je razveselila posebno farmarje. Nihče ni bil s padanjem cen bolj prizadet, kakor so bili srednji in mali farmarji. Cene njihovim produktom so že lansko leto padle na tako nizko stopnjo, da n. pr. farmar. ki je hotel prodati teleta in? istega po železnici poslati v kakih 60 milj odaljeno mesto, je moral plačati skoraj več za prevoz, kakor pa> je dobil za teleta. V tem oziru se je farmarjem godila velika krivica. ČRNOROKARJI V CHICAGI NA DELU. Italijan James Lasorella, groce-riest, je pred par dni prejel grozilno pismo, da mora na gotovi kraj pripraviti svoto $3,000.00, ker pa Lasorella ni ugodil tej zahtevi, je sinoči eksplodirala bomba pred njegovo trgovino, na 920 West Grand ave. Škoda, ki mu jo je povzročila razr strelba se ceni okoli $700.00. V 5. DNEH IZ AMERIKE V EVROPO. Chicago, III., 29. maja. — Pomorski velikan parnik "Majestic" je dospel iz New Yorka v Southampton, Anglija, v 5. dneh in 12. urah 56. minut. (Nadaljevanje na 3. strani.) m DENARNE POSlUATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ 2.05 50 lir ..................$ 3.35 1000 kron ............... 3.95 100 lir ............"____ 6.25 5000 kron ................ 19.50 500 lir ................... 29.00 10000 kron . ............ 38.50 1000 lir .................. 57.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, HL -K D I M O S T- EDINOST. OLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKL Izhaja trikrat na toden. _ Slovenian Franciscan Press W. aand Street, Telephone: Canal 98. Chicago, 111. -4H5 Iz slovenskih naselbin. ^ 1 -vt- ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, HI. fltatercd as second-class matter October ir, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3» *879- Ameriški Slovenski "Orel!" Kakc| nam je clevelatidski dopisnik pred nekaj dnevi sporočat, se doma v starem kraju zavedajo, da je "Orel" edino upanje slovenskega naroda in tudi katoliške cerkve v domovini. Grd liberalizem nam je pokvaril dušo slovenskega naroda. iZastrupil je srca posebno mladini. Sedajne homatije in sedanje žalostne razmere doma so samo sad6vi tega duševnega pohujšanja slovenskega naroda po liberalizmu. Zato ne kaže dru-zega, kakor vzgojiti si nov rod, rod, ki bo samostojnejše mislil, ki bo imel višje ideale in ki bo bolj značajen in možat, ki ne bo na prodaj za nekoliko "štamperlov šnopsa". ki ne bo postavljal v vodstvo naroda mož kori-tarjev. Da, koritarstvo, ki tako bujne cvete sedaj v domovini, je samo •sad teh žalostnih časov, ko nam je liberalizem okuževal narod. Ko bi bili naši voditelji o pravem času začeli buditi narodno mladino v društvih ka-koršen je "Orel", "Orlice", bi imeli danes na krmilu može značaje, može plemenite, može poštenjake. Veliko sedanjih koritarjev, ki prodaja sedaj svoj lastni narod za vsak denar, bi bilo vzgojenih po načelih idealnega Orla, bi danes bili drugi možje in bi videli pri svojem delovanju samo koristi svojega naroda, njegov napredek in njegovo blagobit, ne pa samo svoj žep,svoje korito! Narod ima take voditelje, kakoršne si vzgoji. Ko-ritarje si je vzgojil naš slovenski narod in koritarje ima in bode jih imel. dokler si ne bo vzgojil mož. In te si bo vzgojil edino potom "Orla" in "Orlic." * * * *> Mi amerikanski Slovenci se zgledujemo in jezimo nad političnimi razmerami doma. Jezimo se in mečemo blato na sedanje voditelje. Enkrat dolžimo Srbe, potem Hrvate, morda včasih vendar tudi priznamo, da smo nazadnje uzrok vseh homatij v Sloveniji samo mi Slovenci sami. To-<'Sana Pe~ če čez sto družin. Ce bo naraščanje selbino in posegla v mlado življenje' ^ P.redsedn,ka dr" sv- Cinla ,n Me- te naselbine šlo tako naprej, bo pos- I t ( If! 'I ct-PV T t I Lmoi- • . . ... .. - I----.—>---- ■ . 1 I 1J V.. 11J L , . _ I -------------1---J' ---- 18-1 e t nega mladeniča Franka Bla-1 SteV* 144 ' kjer razIa£a Plsec' tala to kmalu velika naselbina. v itf-letnega mladeniča Franka Bla-'..... .......J pu«^, taia to kn žič in ga presadila iz te doline trplje-' kak° Icp° naPredujei°* samo. da de-, Mr. Mi nja v raj nad zvezde. Ranjki Frank' ke razmere< n,.so take kak°r bi si gradi v nja v raj nad zvezde. Ranjk Blažič zapušča žalujoče, stariše tef chael Tomšič v Hustonu .. ečje poslopje. Mr. Martin j seveda morale biti, vendar pa pravi Midofer, pa si gradi krasen "bungalow" hišo. Mr. Anton Turk, ki je več bratov in sester, ter nebroj znan-' Wa Se dobro delaj° ,e pla" bo,j cev in prijateljev. Kakor je bil on'nad "jim Se je chica*' v najlepših mladeniških letih, tako', "" sP"dtaknil in re" je tudi na mrtvaškem odru ležal ves,- * ' ak° bl bl1 J" R tak° izo" v šopkih, ter z rožicami obsut na-1 ,,razcfn ° P°fvetnih stvareh- kak»r ie okrog. Materi zemlji smo ga izro-1 ° ,n ver*kih r*čeh. bi mu čili dne majnika ob veliki udeležbi' ^ b'!° trd>a rclece backe. In kar ie nosebno zna- j ..... ... , t. J p^scono zna zamore svojega sina videti prec' cilno, ki ze dalje časa biie naravnost 1* • r- j 1 • J iidia\noi,t aitarjem Gospodovem .kjer opravlja dali v svoji pridigi. Povedali so nam, j^. kako moramo živeti in svoje življenje uravnati, da bomo enkrat deležni večnega plačila v nebesih. Oh, kako ste srečni po drugih naselbinah, ki imate slovenske duhovnike in svoje lastne slovenske cerkve, kjer slišite vsako nedeljo božjo besedo v svojem milem materinskem jeziku. Tukaj pa nas vsako leto samo enkrat ta sreča doleti ,da slišimo svojo milo govorico v svojem jeziku v cerkvi. In pri takih prilikah nam nehote'ui-dejo naše misli nazaj v naše rojstne vasice, kako je bilo tam lepo, ko smo vsako nedeljo slišali božjo besedo v domačem slovenskem jeziku, ter večkrat lahko pristopili k obhajilni mizi. Tukaj se pa moramo tisti, ki neznatno dovolj' angleščine zadovoljiti samo enkrat v letu. Dolgčas je nam, vendar za enkrat se ne da pomagati. Nedolgo sem brala v nekem listu dopis nekega " rdečega" učenjaka, ki Take "učenjake" vidite ljudje božje, imamo Slovenci na Lawndale v Chicagi. Zato dragi rojaki širom Amerike in posebno pa v Sheboyganu ne ozirajte se na oslovsko riganje teh rdečih junakov. Ampak sledite lepo naukom svojih duhovnikov in katoliških listov, ki vam kažejo pravo pot do časne in večne sreče in zadovoljstva. Po Kristusovi poti hodimo pametni ljudje, po Kristanovi poti pa naj blodijo bedaki, ker po pošteni poti itak hoditi ne znajo. % Sedaj je pa čas. da končam, sem že veliko predaleč zašla s svojim dopisom. Sem v skrbeh, da bo romal v uredniški koš. (Ne bo ne, je preveč dobrih misli v njem. Le še večkrat se oglasite! Op. ured.) Konečno pozdravljam vse naročnike lista Edinosti, kateremu iz sr-trdi. da nima mnogo upanja, da bi ca žeIim-dabi čimpreje postal dnev-se dalo pri spovedi odpustiti, kar se Mary Fajfar' naročnica' enkrat greši in komu stori kaj kri - vičnega. Tisti učenjak mora biti zelo grešna duša, ker je, kakor priča Nek jako ugleden metodist je rekel: "Z veliko koristjo in zanimanjem čitamo papeževe okrožnice."— No, potemtakem papež ni pri meto- distih nič več "antikrist." * * * V državnih šolah države Mississip- pi vpeljali bodo* vsled sklepa zakonodaje nravnosten pouk kot obvezen predmet. Kot temelj naj služijo desetere božje zapovedi. Mi katoličani smo radovedni, kako bodo desetero božjih zapovedi za ta pouk prikrojili. Buhl, Minn. — Z delavskimi raz- njegov dopis docela obupal nad svo-' "I"™ Se ne raor,emo hvf hi Pre" na postajo, jitni grehi, kjer misli, da se človek Mto.£ "" "e vidi M, ne more spokoriti. Pa tudi trdi: "mi, Vredn° ° n,,h kaj P,satl" ta napredni" ne verujemo v to . . ."1 Preminul je v Gospodu predzadnji Da, "naprednost" je pri vas pa taka, teden tukajšni vzorni mladenič Leo da ji ni para! Človek, ki čita vaše| Panijan, sin znane družine Panijan. blodnje si nehote predstavlja, da Zapustil je nas v najlepši dobi svoje rdečkarji morete imeti drugačni slo-j starosti v 21. letu. Tako je ta vzor-^ar, kakor mi drugi Slovenci. Naj- na krščanska družina zgubila v krat- 1__* .... . .. . ~ . _ daritev sv. maše. Kako bo pač srečna stara ženica. Bilo je pred 29. leti, ko je zadnji krat prekrižala čelo T8-letnemu mladeniču-dijaku, ki se je poslavljal od ljubljene mu domovine. In sedaj po tolikih letih se vrne, če tudi samo za kratek čas, a ne mladenič — dijak, ampak duhovnik, dober izkušen župnik. Neizmerna sreča za mater, kakor tudi za sina duhovnika. Kakor je č. g. želel in hrepenel, da obišče domovino, vendar se je zelo težko ločil od prijazne waukeganske in north chicaške slov. naselbine, če tudi le samo za kratek čas. Dasi je bil že čas odhoda in ogromna množica ljudstva, ki se je zbrala okrog župnišča je nestrpno pričakovala trenutka, da se prikaže na vratih č. g. župnik, da mu še enkrat zakliče "Z Bogom in na veselo svidenje." A č. g. se nikakor ni mogel ločiti. Slednjič, ko je bil že skrajni čas, da vlaka ne zamudi, je konečno se prikazal na vratih in cerkveni pevski zbor je zapel krepko pesem "Pozdrav", katero je posluxal č. g. vsredi stopnic. Globoko ginjen je č. g. komaj izpre-govoril "Z Bogom" ter podelil svoj blagoslov. Nato se je komaj preril skozi množico, ki ga je obkolila, da mu vsak še enkrat stisne roko, pred-no sede na automobil, da ga odpelje kem že dva sina. Pred 4. leti jim je umrl sin Frank, ki je bil tudi vzor brže ste zamenjali besedo "naprednost" z besedo "neumnost", vsaj jaz bi tako sodila. Nadalje trdi, da je( fanta. Pokojnemu Franku in Leo-brusil pete pred par tedni po She-j poldu želimo raj in pokoj! Žalujoči boyganu, Wis., in da je prišel v do- družini pa izrekamo naše globoko tiko z mladim in starim, ter da jeisožalje! sprevidel, da je še mnogo rojakov, Poročevalec. Na predvečer odhoda mu je v po-čast Dekliška Marijina družba v šolskih prostorih priredila sijajen 'Banket.' K temu banketu je bilo povabljenih okoli 70 gostov. Vsa čast in priznanje Marijini Družbi. Kakor je bilo že poročano, so fa-rani 30. aprila priredili č. g. poslovilen sestanek v Mr. Frank Opekovi dvorani, ki je bila nabito polna. Vam č. g. župnik F. J. Ažbe, kliče iz globočine srca vsa farna občina v N. Chicagi in Waukeganu. Potujte srečno, pozdravite vse naše znance (Nadalje-ranje na 3. strani.) V NEDELJO POPOLDNE. TEDENJSKI KOLEDAR. 5. junija—Ponedeljek. — Sv. Bonifacij, nadškof veliki apostol Nemčije. 6. junija—Torek. — Sv. Norbert, opat. vstanovitelj reda premonstra- tenzov. 7. junija—Sreda. — Sv. Robert. S. junija—Četrtek. — Sv. Medard. 9. junija—Petek. — Sv. Primož in Felicijan, mučenca. 10. junija—Sobota. — Sv. Marjeta mučenica. • 11. junija—Nedelja: Prva po Bin-koštih. Praznik presv. Trojice. £ad-nji rok za velikonočno sv. spoved. Ta teden je kvaterni teden. V sredo, petek in soboto (7., 9., 10.) zapovedan post. —- j*'- DRUGA BOŽJA ZAPOVED. — *! PREKLINJANJE. "Xe imenuj imena Gospoda svojega Boga po nepotrebnem." Druga božja zapoved nam zapoveduje, da spoštujemo, častimo ime Gospodovo, da vedno spoštljivo govorimo o Bogu in o svetih rečeh. To spoštovanje kažemo, da izgovarjamo božje ime ali ime Jezusa Kristusa z največjim spoštovanjem. Druga božja zapoved prepoveduje vsako dejanje, ki nasprotuje svetosti božjega imena, in taka dejanja so v prvi vrsti preklinjanje, kriva prisega in prelcmljenje obljub. Preklinjanje — med to prištevamo -tudi bogokletje — je krivičen, Iaž-njiv govor, lažnjivo pisanje o Bogu. Da zakrivimo preklinjanje, bogokletje. ni potreba, da mork biti to naperjeno ravno proti Bogu ; je naperjeno lahko tudi proti Materi Božji, proti svetnikom, ali na primer proti svetim stvarem, proti cerkvi, proti zakramentom, proti duhovnom, sploh proti stvari, ki se nanaša in je v zvezi, dotiki z vero — ker je to grd napad i nrazžaljenje na svetnike Božje ali pa na Bogu posvečeno stvar. Razločujemo tri vrste bogokletja: * (Konec.^ ^ r. Prijazni sodnik si je bil med plediranjem učenih gospodov otrebii nohte, da so bili beli kakor sneg. Šel si je z roko prek ščetinastega lica in prišla mu je misel: "Če bi zdajle imel britev tukaj, bi se malo potuhnil za veliki koledar, ki sloni ob razpelu, pa bi se lahko obril, da ne bi tratil časa." Ta misel mu je bila všeč in predel jo je naprej, dokler ni končal dr. Korenina svojega zagovora. Čim ga je pa končal, je sodnik hitro, kakor da ga je pičil gad, šinil kvišku, deval si je baret na glavo in vmes že drdral tazsodbo. Zato je tako hitel z razsodbo, da ne bi dr. Piš zopet pričel govoriti. Razsodba pa se je glasila tako, da se mesarnica gospa Petelinčko-va oprošča od obtožbe; kajti ni se dokazalo, da bi bila žalila zasebnega obtožitelja; in stroški, oj stroški, ti se pa nalagajo zasebnemu obtožitelju gospodu dacarju. . Dr. fiš mrkega lica pobral svoja pravniška šila in kopita in zapustil sodno dvorano, pomignivšl potepenemu klijentu, naj gre za njim. pot ni izpregovoril besede. V pisarni šele je odprl usta in prav na kratko povedal, da znašajo stroški 54 kron 15 vinarjev. Petnajst vinarjev mu prostovoljno iz posebnih ozirov odpušča, 54 kron pa je treba plačati in sicer najbolje kar takoj. Dacar je skomizgnil z ramami. Ta poziv odvetnikov se mu je zdel netakten. "Kje jih naj vzamem?" je rekel in dostavil: "Nate!" obrnivši prazna hlačna žepa. "Morate!" je rekel dr. Piš. "Sicer pride birič." "Kakor mislite", je rekel dacar in poznalo se mu je. da je užaljen. "Vzeti mi tako ne morete nič. ker nič nimam." "Tako?" je vprašal dr. Piš. Prijel ie dacarja za rokav, ga vedel v svojo sobo in zaprl za sabo vrata. "Tak lump ste?" ie rekel, ko sta bila sama in brez prič. "Sem mislil, da ste bedak, pa ste cigan in goljuf. Kaj se vam zdi. da svoj čas kradem, da bom vsaki barabi za pajaca? ' Falot. lopov, potepin ! Fej te bodi!" Dacar se je vzravnal. "Oprostite, gospod doktor . . "Kaj?" je zarenčal dr. Piš. "Vsajali bi se mi tudi? Marš vun!" Odprl je vrata, porinil je dacarja prednje in jih tako hitro in silno za njim zaprl, da jih je dacar začutil na plečih, pod hrbtom in na petah. Tako se je zgodilo, da je dacar tisti dan slednjič vendarle dosegel razžaljenje, pa mu niti ni bilo treba si najeti postrežčka in mu šteti svetlo kronico. PRISTOJBINA ZA AMERIŠKI PASPORT IN VIZUM. New York (Jug. Oddelek F.L.I.S.) Kakor znano, državljan Združenih Držav, ki želi dobiti potni list. mora plačati pristojbino $10. Ravnoisti znesek mora plačati tudi vsak inoze-mec ,ki si hoče dobaviti vizum ameriškega konzulata za potovanje v Združene Države; brez viziranega potnega lista pa ne more priti v Združene Države. Ker ameriške oblasti računajo $10 za vizum inozemskega potnega lista, dogaja se, da tudi druge inozemske države računajo isto svoto, ako A-merikanec zaprosi za njihov vizum. Čim so iZdružene Države 1. 1920 povišale pristojbino za vizum inozemskih potnih listov od $2 na $10, se inozemske države takoj odgovorile s tem, da so povišale na $10 pristojbino za vizum ameriških potnih listov, dočim niso povišale pristojbine za državljane drugih držav. Posledica tega je. da se Ameri-kancu, ki potuje v inozemstvu, nalaga precejšnje breme. Dokler bi šlo le za en vizum, stvar bi ne bila tako huda. Ali ako kdo potuje skozi razne države in mora od vsake dobiti vizum, potem strošek narašča do precejšnje veličine. Amerikanec, ki potuje na primer od Pariza do Carigrada, mora dobiti nič manj kot sedem vizumov in plačati torej na konzularnih pristojbinah $70 kar znaša skoraj isti izdatek kot za vozni listek in spalni voz. Dočim ameriški trgovec mora plačati na tej poti $70 bi njegov angleški tekmovalec plačal le $7. Radi tega se pojavlja zlasti v trgovskih krogih precejšnje gibanje, ki gre za tem, naj ameriška vlada znatno zniža sedanjo pristojbino za potni list in vizum, ker je vpraviče-no pričakovanje, da bodo potem tudi inozemske države sorazmerno zni-I Žale svoje pristojbine za vizum ameriških potnih listov. Trgovska zbornica Združenih Držav je za svoj letni občni zbor, ki se vrši ta mesec, pripravila resolucijo, v kateri se vladi priporoča, naj znatno zniža pristojbino za ameriški potni list in naj popolnoma odpravi pristojbino za vizum. Istočasno je poslanec Ogden L. Mills iz New Yor-ka predložil poslanski zbornici v Wahsington zakonsko osnovo, v kateri predlaga naj se celokupna pristojbina za vizum inozemskih potnih listov zniža na $2. Kakoršenkoli naj bo uspeh te akcije, pristojbina za ameriški potni list in vizum ostane, med tem še nadalje $10 kot dosedaj. TO IN ONO. Producirati vino iz regrata je "ne-po s ta v no", tako je izjavil prohibicij-ski komisar Havnes. Da se bo to pa tudi preprečilo, bo moral vojni department odrediti posebno mobilizacijo, da bo mogoče zastražiti te blažene cvetke, ki so pričele v Ameriki zavzemati mesto vinske trtice. * * * V državi New Hampshire so ne dolgo tega sklenili, da si zgrade novo državno kaznilnico. Šlo je na ljudsko glasovanje, kjer je bila ta predloga sprejeta z veliko večino. Ker so se pa bali velikih stroškov, so sklenili, da se opeka iz zidovja stare kaznilnice porabi za zidavo nove kaznilnice. Obenem so pa tudi sklenili, da se stare kaznilnice ne podere, dokler nova ni dozidana. Kako bodo pobrali opeko iz zida stare kaznilnice in ž njo zidali novo, brez, da bi podrli staro kaznilnico, tega noben arhitekt ne more "po-gruntati." So pač mojstri nove dobe! * * * V Texasu je zadnje dni bil ukraden PRODA SE HIŠA z dvema stanovanjema. V hiši je voda, kopelna bana in sploh vse udobnosti. Hiša nosi $38.00 renta mesečno. Hiša se nahaja v bližini slovenske cerkve na 7.elo pripravnem prostoru. Ker dosedajni lastnik namerava zapustiti Chicago, jo je pripravljen prodati za nizko ceno $3200.00. Kupi se jo lahko za gotov denar, alio pa na lahke obroke. Za vse nadaljne informacije se obrnite na: LINCOLN REALTY CO. 1901 West 32nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4918. Naš urad je odprt do 9. ure zvečer vsak večer razun nedelj. zrakoplov. Na njega se je vsedelne-j ki 'nepoklicani', kakor kraljiček med perje velikega orla./Kam je poletel ve za sedaj še sam, policija ne. Ra-ditega je pričakovati, da bo v kratkem razpisana služba, za par sto zračnih policajev., ...p, * * * V neki zackiji "Prosveti" se čita: . . vprašal sem ga, ali nisi bil tudi ti socijalist prej?" Bivši socijalist pa je odgovoril: . . da socijalist sem bil tedaj, ko sem bil reven . . .!" No, zato če bivši socijalist ni več socijalist, ker je postal petičen, mu noben dosleden socialist Kristanove šole ne more zameriti. On se ravna po zgledu ata Kristana. ISaj moderni socijalisti so socijalisti samo toliko časa. dokler so revni. Ata Kristan je bil sam tak! Ko pa je ta slovenski Marks, dobil ključ od miljondo-larskega fonda, se je čez noč prelevil v kapitalista ... Po Vašem zgledu se ravnajo vaši učenci . . . Zato, shut up! Čemu se jezite po Prosveti in Proletarcu??? * * * Neki vojak je bil povabljen na banket, ki so ga priredili razni kon-gresniki v Washingtonu v počast v vojski onesposobljenim vojakom, je bil zatem, ko so razni kongresniki govorili in orisavali pogumnost a-meriških vojakov, pozivan k besedi. On vstane in pravi: "Vse kar ste govorili razumem, razumeti pa ne-morem tega, kako je mogoče, da ste v kongresu s pravo lahkoto sprejeli pred 5. leti konscripcijsko postavo za mobilizacijo. Predloge za bonus se pa nikakor nemorete znebiti? Ko mi še to pojasnite, potem upam, da bom razumel vse." Kongresniki in par senatorjev se je spogledalo in v svojem srcu so si mislili, fant nas je ujel . . . * * * Ori 1. 1915 pa do 1920 je bilo v Zd. Državah nad 3,000.000 požarov. Skupna škoda je znašala $1,672.722-677. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich.ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga naj topleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Mladichu, ki se trudi in širi katoliški tisk, kolikor največ mogoče na roke pri njegovem delu za katoliški tisk. Rojaki pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. J. KOSMACH. 18O4 w. 22nd St., Chicago. IU. Rojakom §e priporočam pri nakup? raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zne traj, pokladam stenski papir. Najboljke delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I r.Richter' "P AI N-EXPE1XER Pri prvem znaku prehlada, se čuti ščipanje revmatizma ali ne-vralgije. Zato je važno, da se takoj namažete s zato narejenim mazilom. Pazite da bo na vsaki f laški Pain-Expellerja znalr sidra. Cena 35c in 70c v drugarnah. F. Ad. Richter & Co. 104-11* S. 4th St. Brooklyn, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-cu in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše-liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. SIFKARTE ZA VSE LINIJE! Smo zastopniki vseh parobrodih linij, potnike odpravljamo iz Chicage in v New Yorku jih sprejema naš zastopnik, ki jim preskrbi udobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko pošlje tudi karto iz Amerike svojim domačim v stari kraj za Ameriko. Preskrbujemo potne liste in sploh vse, kar spada v ta posel. Kdor hoče potovati v kratkem v staro domovino, ali pa dobiti kakega svojca iz starega kraja v Ameriko, je važno, da nam takoj piše po natančna pojasnila, da mu preskrbimo mesto na parniku in vse potrebno. ' f" LINCOLN REALTY CO., 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 0098. PRODA SE Z*<*ana hiia Z <*vem' stanovanji vsako z 4 sobami. E- lektrika, gas, garage za dve kare. Mesečno nosi $45.oo; bi izu slovenske cerkve. Kupec potrebuje le $2500 00. Cena $4500.00. Nadalje imamo 11a prodaj saloon in 4 sobe odzadej; 10 sob v gornjem nastropju, elektrika in gas. zidanica, garage, kefelišče. Mesečno nosi $90.00. Kupec potrebuje $5200.00 gotovine. Cena $6500.00. MLADICH & VERDERBAR. • 1334 West 18th Street, Chicago, IU. r sr sr 0" !T tr r ŠTET Ef John Gornik SLOVENSKI TRG0YEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. "Mi i« J* & «