Političen list za slovenski narod. f* fviti preJtnuB T«lj»: oelo leto predplftČMi 15 rld., la pol let» 8 fld., u četrt leu i fld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. f »dfflinlitrmelji prejeman Teljii; Za celo leto 12 fld., za pol leta S fld., za četrt leta I fli., xa en metec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Marečnino prejema opravništvo (adminiitracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, U., 28. Kaznanlla (inser»ti> se sprejemajo in veljit tristopna petit-vrita: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V|6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v sobota 5. aprila 1890. Letmli XrVTlT. Vstajenje. „Et hacc est victoria, quae vincit mundum, fides nostra." 1. Jan. 5. Spomlad je, narava vstaja k novemu življenju. Gorki duh življenja prešinja zemlje otrple ude, ki se širijo in krep4 in veselo rastejo. Velika noč je, vstal je Zveličar od smrti in ž njim so vstali vsi, kateri so ž njim vred šli skozi trpljenje in pokoro. Duh milosti božje se pretaka po naših dušah, krepi jih in navdušuje za vse dobro in sveto. Velik je res ta dan in noč, dan slavne zmage in prerojenja našega. Ko bi Kristus ne bil vstal, bila bi prazna naša vera; ker je pa Gospod res vstal in premagal greh, smrt in hudobo, je naša vera čez vse trdna, naša zmaga čez vse slavna in naše veselje brez mere. ,To pa je zmaga", pravi apostol, „ki premaga svet, naša vera." Tisti čas, ko je pisal sv. Janez te besede, je bila naša vera še-le v začetku svoje rasti, in vendar je imela že tako moč in tolik vpliv na ljudi, da je apostol strmel nad tem in klical: haec est victoria, fo je zmaga. Kaj bi bil rekel sv. Janez, ko bi bil dočakal zmago sv. vere nad rimskim cesarstvom, ali mogočno razširjenje v času Karola Velikega, ali viteško gibanje križarskih vojska, tam bi bil občudovaje rekel, haec est victoria, to je zmaga. Kaj bi pa rekel apostol, ko bi gledal današnji svet? Ali še gospoduje nad nami ideja krščanska, ali je še res, kar je bilo tedaj: vera naša, to je zmaga? Tri ideje močno zibljejo današnji svet: kapitalizem, militarizem in socijalizem; videti je, da te vladajo svet, in sicer tako, da kapitalizem in mili- tarizem branita svojo posest nasproti socijalizmu, ki skuša oba podreti in sam vladati. Kapitalizem je podoben groznemu polipu, ki steguje svoje sesalke na vse kraje in kote ter vse stiska k sebi, duši in izžema. Ta kapitalizem je v našem času grozna moč, kdo se mu more ustavljati! Njegov tovariš in drug je militarizem ali splošno oboroženje narodov s silnimi neznosnimi troški. Militarizem je zver, ki žre denar in ljudi in nič ne rodi, kdo ga more ukrotiti? Socijalizem je sicer naravna posledica prejšnjih dveh zlov, le ta najmlajši bratec je silno divji in preti vse zmleti iu zdrobiti in on sam hoče gospodariti. Kje pa je vera? Vera je še na svetu, pa čudovita je njena vloga med ljudmi. Godi se ji tako, kakor se je godilo Kristusu o njegovem času. Zveličar, Odrešenik, dobrotnik, da, vse ob enem je bil svojemu ljudstvu, in kako so oni, ki so vodili stvari židovske, sprejeli in porabili Kristusa? Evangelist pravi: „V6liki duhovniki, pismarji in farizeji so ga sovražili." Zakaj? Zavoljo njegovega uka. Kaj pa so našli slabega ali napačnega na njegovem nauku? Ničesar ne, ampak to so videli in spoznali: ,Ako ga pustimo, bodo vsi vanj verovali." To je res, pa kaj in komu to škodi? Poslušajte in čudite se: „In potem bodo prišli Bimci in nam vzeli deželo in ljudstvo." Kakor znano, imeli so Rimljani Žide in njih deželo že tisti čas v rokah, le nekaj malo oblasti ali avtonomije so pustili Židom pod nadzorstvom Pila-tovim. In za to malo oblast so se bali, sovražili Jezusa in sklenili ga umoriti. Kaj pa jim bo koristila ta krivica? Poslušajmo veliko državniško modrost Kajfovo in somišljenikov: „Boljše, da en človek umrje, kakor da pogine vse ljudstvo." Jezus je res umrl, a židovsko ljudstvo ni odšlo Rimljanom, ampak še-le prav popolnoma je padlo v rimsko žrelo. Prav tako se godi danes veri in cerkvi. Vlade z javnimi in skrivnimi svetovalci vero iu njene naprave po strani gledajo, odrivajo, zavirajo, zatirajo. Zakaj? ,Država ne more trpeti poleg sebe druge neodvisne sile. Kar je v državi, mora se pokoriti vladi, in ker se cerkev noče, je nevarna in se mora z lepo ali grdo odstraniti." To je sama izmišljija. Kar je Gospod rekel Pilatu: „Regnum meum non est de hoc mundo — moje kraljestvo ni od tega sveta", to velja o cerkvi. Ona nima ne vojakov, ne druge vnanje sile, torej ne more biti nikomur nevarna. Poleg tega se delokroga cerkveni in državni le dotikata, ne pa križata. Zato se bodo vštele vlade, ki odrivajo vero, češ, da slabi moč vlade. Kar navidezno mislijo oteti — svojo moč — bodo izgubile v roke Rimljanov, to je kapitalizma in militarizma, ali dediča socija-lizma. Koliko troškov si nakladajo države, da povečajo moč militarizma, iu prav to je v dobiček in v varstvo kapitalizmu in socijalizmu, kateremu so države po svojih ogromnih dolgeh že do cela zapadle. Vendar vse storijo, naj stane kar hoče; le pravega pomočka, gotovega in najcenejšega, vpliva vere se branijo dosledno. Verska šola ne stane nič, pa je vlada ne dovoli; nove polke, nove puške, nov smodnik itd. so dovolili brez ugovora. Vidi pa vsakdo, da več ko je militarizma, večja je splošna nevarnost; pa nič ne pomaga. To je državniška modrost a, Ia Kajfa, in bo imela enak žalosten konec, kakor pri židih. Cesar pa vlade nočejo spoznati, spoznava že ljudstvo. Vrača in obrača se k veri. Krščanska društva z verskimi načeli vstajajo in delujejo, njihov LISTEK. Vstajenje. (Obrazek iz življenja.) Dan se je nagnil k večeru. Množice praznično oblečenih vernikov hite v cerkev, da skažejo čast od mrtvih vstalemu Zveličarju. Vsakega izmed njih navdaja neka pobožna navdušenost. Povsodi vlada praznično veselje. Na konci trga Z. v mali, neznatni hišici, v borni izbici pa ni ona vzvišena velikonočna veselost, ono radostno pričakovano trenotje — vstajenja Gospodovega. Na siromašni postelji leži na smrt bolna žena rudokopa Graharja. Tik postelje kleči četvero otrok, obupno se oklepajo njene roke, kakor bi hoteli smrti izpuliti bolno mater. In Grahar? Mirno sedi v krčmi in strastno popiva. Ta človek je popolnem neobčutljiv. Kar zasluži, to zapije in ne briga se za svojo rodbino. Dokler je žena kaj zaslužila, imeli so saj jesti, a ko zboli ona, ugnezdila se je v nje bčda, da je bilo joj! Hvala Bogu, da so še na svetu dobri ljudje, ki se usmilijo zapuščenih otrok in žene, ter jih pod-perajo. Toda tudi huda bolezen ne gane Graharja, da bi ostajal doma ter skrbel za rodbino. „E, čemu bi poslušal doma to večno jadiko-vanje?" zamrmral je vselej, in vže je čepel v krčmi. Ni danes, velikonočno soboto, ne da mu miril. Od božjega jutra sedi vže v krčmi. In ko mu krčmar sam prigovarja, naj saj danes opusti pijačo, moral je poslušati grenke zabavljice. Bolezen žene njegove je vedno nevarnejša, in danes nevarnost prikipi do vrhunca. Neka stara žena prinesla ji ie jedi, a dobila je revo nezavedno. Hiti v župnijo in prosi, naj gredo previdit umirajočo s svetimi zakramenti za umirajoče. Mlajši kapelan takoj odide. Bolnica se toli zavo, da se more izpovedati in pokrepčati s popotnico Gospodovo za pot v večnost. Najstarši njen otrok, sedemletni Mihec, beži po očeta v — krčmo! Vedelo je dete dobro, da ga najde ondi. Jokajoč objema očetove koleni, rekoč; ,Oče,|.lepo vas prosim, pojdite domov, mati umirajo!" Ta vest malo presune Graharja, toda zmagal je njegov popačeni značaj. ,Pusti me", reče dečku ter ga porine v stran, ,in pojdi dom6v!" Zastonj prosi sin trdovratnega očeta, vstane in odide domov k bolni materi. Zdaj pristopi k Graharju krčmar ter deje: „Grahar, imate li kameneno srce? Kaj ste popolnem brez občutka, ali vas še to ne gane, ko umira žena? Tako nebrižen more biti samo največji nečimurnež!" Graharju se zmrači čelo ter izpije žganje. „Zdaj pa pojdite!" d^ krčmar in prime Graharja pod pazduho, hoteč ga spremiti domov. Ta ga pa sune v zid, vrže kozarec po mizi in zarohni: „Natočite mi!" Ali krčmar mu ni natočil, ia videč, da se ga ne prime prijazna beseda, pusti ga za mizo. v tem trenotji prikaže se na pragu duhovnik. Bil je to upokojeni župnik, priljubljen po vsi občini, zlasti pa v trgu. Obličje^njegovo žari častitljivosti. Prišel je baš od bolne Graharjeve žene. Ozre se po sobi in v kotu za mizo ugleda Graharja. Približa se mu in obličje njegovo premeni se v dostojno resnobo. Prime ga za roko in mu deje: »Pojdite domov, Grahar, žena vaša se bode poslovila s tem svetom!" Temu se Grahar ni mogel ustavljati. Molče vstane in gre z duhovnikom proti domu. Po vseh oknih, koder sta šla mimo, prižigali so sveče. Rudokdpi stali so vže pred cerkvijo v vrstah. Ko se Grahar približa hišici, polasti se ga nekak strah. Boječe stopi z župnikom v izbo. Pogled svoj upre na ženino postelj — bolnica bila je kakor smrt. Graharja spreleti groza. Otroci se boječe umak- vpliv ge čiri iu raste iu zmaga je njihova, i^er imajo zd-se vero: to pa je zmaga, naša vera. Zato vstanimo tudi mi Slovenci vsi, vzdignimo ta nepremagljivi in zmagoviti prapor ia zmaga bo sladila naše orožje. Vsak naj stori svojo dolžnost; združimo moči v društvu in zaupajmo na Boga, ki ima v rokah zmago, in kmalu se bode prerodilo življenje v narodu po veselem vstajenji. Velikonočni zvonovi. v nijedni letni dobi ne don6 z zvonika tako ginljivo, tako ljubko, kakor o Veliki noči. Njih zv6ki dvigajo skrbi polno glavo in nepopisen, sladdk mir vlivajo v človeško srce ter je navdajajo z radostjo vstajenja, katero opevajo in proslavljajo po hramih božjih; a tudi vsa priroda probudivši se iz zimskega spanja veseli se vstajenja ter se pripravlja k letnemu delu, delu cvetja, rasti in ovočja. Vsak udarec ob bron, ki leti z zvonika na perotih pomladnega vzduha kot oznanjevalec prerojenja, oživlja misel in ljudi vznaša v višine nadiemske vsakdanjosti. £od se podaja za rodom, pride in mine, in tako se neskončno pomlaja človeška družba in priroda, po zimi vselej sledi jasno vstajenje. Za slovenski narod imajo velikonočni dnevi posebno vabljivost in pomen. Kadar vidimo, kako se pod solnčnimi žarki sneg taja na naših gorah, kako hitri viri žubore in šuste po jarkih in se zbirajo v srebrne potoke, iz daljin pa se v gostih tropah vrača zdrod krilatih pevcev, ko se diči log in dobrava, oznanjujoč, da je tu velikonočni praznik, ne prešinja li tudi naših src veličajni spomin na dobo našega narodnega preporoda, ko so nepozabni buditelji vhvali novo kri v žile otrpnelega in onemoglega slovenskega ljudstva, ko se je telo naroda, kojega so hoteh narodni grobokopi že pokopati, oživilo vsled čudesne moči, rodoljubne ljubezni in prepodilo največje sovrage? In ko k našemu sluhu po-letavajo in brne zvoki velikonočnih zvonov, spomi-ojamo se v nevenljivi hvaležnosti onih naših narodnih buditeljev, ki so narod oživili k vstajenju. Od tega spominskega prebujenja, ki je v srcih hvaležnih potomcev vzbudilo zavest, da „biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos", minolo je mnogo, mnogo let. Sedanji naš položaj je očiti svedok, da smo leto za letom rastli, napredovali ter si pridobili tal in vpliva. Stari neprijatelji naši dobro čutijo napredovanje naše ter se ne mogo uživiti v naše odnošaje, v dobo naše moči in oživljenih pravic. Življenjske moči, s kakeršno se razvija in procvita narod slovenski v svojem domu, ne morejo več ustaviti in ugonobiti, in da bi sovražna strast še huje kipela, ne bode zaprečila ni toka, ni glasil, ki svetu oznanja: da je Slovenec v svoji lastni domovini, pod očetovo streho doma. Motrimo li dobo novega narodnega življenja, vstajenja po slovenskih pokrajinah, uvidimo, kako ogromne in brezštevilne zapreke kakor gore se nam stavijo na pot. V zgodovini zabeležene bodo jednoč črno vse te žrtve, katere je zahtevalo od nas na-silstvo in brezpravnost na poti pogajanja za naše pravice. Na dno srca zapisane so narodu našemu vse ta borbe, katere je doslej skusil in doživel. Bil je to dolgoletni in obupni boj pravice zoper nasil-stvo, ki nas je stalo mnogo žrtev, toda te so zavest našo premenile v jeklo. Srečno smo premagali čase neprijateljske nestrpnosti in pogum, s kojim smo se odlikovali doslej v tej borbi z lažjo in malomi-selnobtjo, je dokaz, da nismo izgubili nddeje v bodočnost našega naroda. Vilic temu nimamo povoda še slaviti popolnega našega vstajenja; a bilo bi pa tudi neumestno, ko bi pri pogledu na naše narodno življenje postajali malodušni, ako uvažujemo negotovost, nestalnost sedanjega mednarodnega položaja, ki ima nedvojno veHk vphv na notranje odnošaje države naše in spominjamo se h dolgoletne in vsestranske nemške nadvlade, priznati moramo, da nam je vselej zelo škodovala tudi domača nesloga. To je strup, ki ostruplja sok v deblu naroda in ga uničuje kakor gniloba, ki razjeda drevesne korene na vrtu; tako drevo ne more procvitati, iu pride pomlad, ki ga več ne okrepi in oživi, vejevje njegovo ne porodi zelenja. Ta nesloga, hvala Bogu, ni še ostrupila narodove krvi, ki je vselej imel toh moči in zdravega razuma, toli žive vere in vstrajnosti, da se je otresel tudi teh udarcev. In dokler bode narod naš spremljala ta vrlost, dotlej imamo zavest, da korakamo veselim velikonočnim narodnim praznikom naproti. Badi tega moramo biti tak narod, čegar usoda ni zavisna od minljive ministerske naklonjenosti, temveč od naredbe božje in lastne moči, vsak hip pripravljeni na vse, celo na nam protivno prihodnjost. Te naj se ne boji nihče izmed nas, razven tisti, ki je postal tako vladen, da se je v njem zgubila že popolnem slovenska zavednost. Našh bomo se zopet samega sebe, potem pa, narod mili, ne boj druzega nego Boga ter upaj v boljšo bodočnost, v srečnejšo in krasnejšo Vehkonoč, v vstajenje vseh svojih pravic in katoliškega napredka! Prvi maj — delavslii praznili. Nedavno smo na tem mestu pisali o sklepih zaveze francoskih delavskih zadrug z ozirom na prvi dan majnika in osemurno delavno ddbo. Socijalistiški listi so to idejo vrgli med svet in v kratkih tednih so bili skoro po vsi Evropi, kjer je zastopana industrija, delavci na nogah z istimi resolucijami in zahtevami. Tako je pred nekimi dnevi pod naslovom: »Kaj naj se zgodi dne 1. majnika?" objavilo več socijalno - demokratskih voditeljev na Nemškem, med njimi poslanca Schippel in Schmidt, oklic, v katerem čitamo: »Le še kratek čas nas loči od tega dnč. Potrebno je torej, da z vsemi močmi pričnemo agitacijo za osemurno delo in da delavstvo dne 1. majnika tako zmaga, kakor je zmagalo dne 20. februvarija pri volitvah. Agitacija za krajšo delavno dobo je sedaj tembolj potrebna, ker tudi konferenca v varstvo delavcev nima ničesa na svojem programu. kar bi določalo najvišjo delavno dobo. Pokažimo torej, da hočemo krajšo delavno ddbo. Kako naj se to igodi? V vseh industrijskih mestih, kjer imamo močno organizacijo, je prvi dan majnika praznik. Delodajalcem je treba to naznaniti. Tekom dopoludne so javni shodi z dnevnim redom: »Osemurno delo". Popoludne darujmo družini. Viin pod milo nebo! V vseh drugih krajih, kjer nimamo močnih ■ organizacij delavcev, naj kdo skliče v primernem času javen shod z istim namenom. Torej povsod je treba snovati dn«5 1. majnika javne shode, na katerih naj se zahteva krajša delavna ddba. Na shodih sprejete resolucije naj se odpošljejo delavskim zastopnikom v državnem zboru. Ko pa bi bili shodi prepovedani, naj se nabirajo podpisi ter pole z naznanjenimi vzroki prepovedi odpošljejo podpisanim. Poldrugi milijon glasov dn6 20. februvarija, dva milijona podpisov dne 1. majnika! To bodi bojni klic!" Vršili so se delavski shodi po Nemškem, v Švici in v Avstriji. Znani Liebknecht se je iz taktičnih vzrokov izrekel proti praznovanju 1. maja. Tudi v Švici in mnoga delavska društva v Avstriji nočejo vedeti o tem prazniku. Veliki ponedeljek, dn6 7. t. m., je ljudski shod tudi v Ljubljani v prostorih restavracije hotela »Evropa". Druga točka dnevnega reda je: 1. maj. Torej 1. dne maja naj počiva Kladivo v kovač-nici, kotel naj se shladi, stroj naj obtiči! Delavec naj pokaže svojo moč, da je kapital onemogel, ako nima podpore v živi moči človeške roke! Vsak čas smo se potegovali za zatiranega delavca, v mnogih člankih opisavali stanje »behh sužnjev" in vzroke socijalne bolezni. Ko so delavci doli ob Savi ustavih delo, povzdignili smo svoj glas za opravičene zahteve. Tudi sedaj bi radi stopili na stran delavcev, a zdi se nam, da so delavci nastopili nevarno pot, da pretiravajo svoje želje, ker hočejo kar na svojo pest in odgovornost ta dan ustaviti delo. Stvar se utegne zasukati na škodo marsikaterega trpina in 1. dan maja postati zgodovinski dan njegove nesreče, kar Bog obvaruj. Ako si delavec te ali one stroke sam narekuje praznike, s tem tudi jemlje delodajalcu ono moralno dolžnost, ki ga sili, da tudi takrat preskrbi delavcu dela in zaslužka, kadar sam ne more spraviti v denar svojih izdelkov. Marsikateri delodajalec, osobito obrtnik, je pri sedanjih razmerah večkrat v zadregah, kako bode preskrbel svoje delavce z delom in poštenim plačilom. Delavci torej sami sebi delajo na škodo, ako si s takimi manifestacijami skušajo zboljšati stanje. Strajk n. pr. je umeven. Delavec se tu posluži postavnega sredstva. In dokler delavec stavi zmerne in pametne zahteve, ima mnogo simpatij. Kaj pa naj pomeni praznik na 1. dan maja? Odpravite nedeljsko delu in imate dovolj praznikov v letu. Delavci naj pomislijo, da imajo hudega nasprotnika v oni stranki, ki hoče vsako gibanje zatreti s silo, z orožjem. In ta teorija se posebno na Nemškem iz- (Dalje Y prilogi.) nejo. Duhovnik vede Graharja k postelji. Na smrt bolna žena pogleda Graharja in reče bolestno: »Odpuščam ti vse — toda prosim te — za Boga — poslušaj me — ne zapusti otrok. — Bodi jim — dober in skrben oče in Bog — ti bode tudi odpustil —!" Izpregovorivši te besede jame se bolna žena tresti; še jednoč odpre usta in pravi: »Z Bogom!" ■— Ustni se ji stisnete — in izdihne dušo svojo, ki se je preselila pred vsemogočnega sodnika.--- V tem trenotji zapojo zvonovi, oznanjujoč, da je Sin božji vstal od mrtvih. To silno presune Graharja. Premagan zdrkne poleg postelje na koleni in •— joče! Otroci pokleknejo tik mrtve matere in ji poljubljajo roke, glasno plakaje. Tudi staremu župniku udero se solze po volih licih. Ko Grahar vstane, reče mu duhovnik: »Grahar, še je čas — spokoriti se, ipolnite poslednjo prošnjo umirajoče žene — bodite pošten človek. Pomishte, da imate deco!* Grahar prime duhovnika za roki in ju poljublja: »Častiti gospod, Bog Vam povrni, ker ste me privedli na pravo pot. Da, postati hočem dober oče, vse hočem popraviti, kar sem zanemaril." »Bog dali" odgovori župnik, — »da bi spol-Bili obljubo svojo! Naj Zveličar, ki zdaj vstaja od mrtvih, tudi vas oživi k novemu življenju*" Na to odide. Sprevod se pomiče ravno mimo hiše, ko Grahar objemlje otroke svoje kleč6 pri postelji svoje umrše žene in goreče moleč, Oj, kaka tolažba bila mu je molitev, katero je tako dolgo zanemarjal. In ko ugleda telo Gospodovo v zlati monstranci, pobožno šepeče: »Odpusti mi, mili Bog na nebu, odpusti mi tudi ti, zvesta žena, vse hudo, katero sem ti pripadel!" Dolgo je molil. In ko je toneče solnce poslednje žarke svoje pošiljalo izza gora v prijazni trg, zdelo se mu je, da vidi na nebesih dušo svoje žene, blagoslavljajoče njega. A. S. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. h francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Jeden teh političnih zablodnikov je pisal knjižice za protiklerikalno knjigarno. Pod komuno je igral vlogo, in njegova silovita mnenja so izvirala brez dvoma iz revščine; pa bil je skrajne poštenosti, njemu vstaja ni prinesla bogastva, kakor nekaterim drugim. Vedno je ostal reven. Na »Rue des Scoles" me je večkrat obiskal in mi dajal v presojo svoj rokopis. Jedenkrat je v nekem svojih »zgodovinskih romanov" postavil na prizorišče princa Napoleona Bonaparta, nekoliko pred državnim udarom. Predstavljal je predsednika kot zarote snujočega zoper republiko, pa tudi veselo živečega. Neki odstavek njegove povesti se je nekako tako-le glasil: ». . . In ta večer je princ-predsednik, da bi se oddahnil od svojih političnih skrbij, večerjal pri Celini Montaland." »Ali ste gotovi tega, kar tu pišete?" — vprašam pisatelja. »Popolnoma." »Vendar se pa meni zdi, da leta 1851 je bila Celina Montaland še malo mlada, da bi sprejela na večerjo Louis-Napoleona." Odpreva slovar sodobnikov. Od Celine Montaland je ondi stalo, da je rojena v avgustu 1843. Leta 1851 je štela torej osem let. Mirno prime moj mož za pero, prečrta v svojem rokopisu ime igralke in ga takoj nadomesti z imenom neke druge, ki je bila deset let starejša: Suzane Lagier. Nekaj dnij pozneje^sem šaleč se vprašal pisatelja : »No, kaj pa Suzana Lagier? Ali velikokrat obedova s princem Napoleonom Bonapartom v Vašem romanu?" Pogleda me zelo začuden. Priloga 78. ^tev. »Slovenca** dii6 5. aprila 1890. Tsja v praksi. Pa6ka-repeiirka ima tndi v tem ozira velik pomen. Francoski prekucuhi so to novo idejo v delavskem prazniku vrgli med delavce, a niso pomislili, da se socijalno vprašanje ne rešuie s sekiro, naj to poskušajo delavci ali pa država. Le z zmernim postopanjem si more delavec toliko priboriti, da se pošteno preživlja. Tudi osemurno delo zdi se nam pretirana zahteva. Malo je tako srečnih, katerim ni treba čez osem ur delati. Poglejte poljedelca I Od ranega jatra do pozne noči okopava na vročem soincu trdo grudo io poleg tega večkrat strada. Obrtnik po deželi je vesel, če dobi delo in skromno plačilo. Drugačne so pač razmere po deželah, kjer je mnogo tovarn, rudokopov in premogovih jam. Tu je delavec večkrat usmiljenja in obžalovanja vreden. Ako se delavci posvetujejo o zboljšanji svojega stanja, mi le odobrujemo. Svarimo pa jih, ako vidimo, da jih drugI vlečejo na nevarno pot, na kateri si oe bodo koristili, temveč le odvrnili marsikaterega prijatelja svojega. Delajmo vsak po svojih močeh na to, da se povsod, med delavci in delodajalci, v zakonodaji in družbinskem življenji oživi in vstane krščanski duh, in tudi delavci bodo vstali k boljšemu materijalnemu življenja. Politični preg-led. v Ljubljani, 5. aprila. ^otranl« deiel«. ČeSko-nemSka sprava. Delo o razdelitvi okrajev po narodnosti se je pričelo. Pravosodni minister grof Schonborn je bil v Pragi ter se o tem vprašanji razgovarjal z dr. Schmejkalom in predsednikom deželnega nadsodisča Temničko. Deželno nadsodišče je z dopisom povabilo dr. Biegra in dr. Schmeykala, naj imenujeta za vsak okraj po dva zaupna moža iz prebivalstva za komisijo okrožnih sodišč. Dr. Schmeykal je to storil za vsa okrožna sodišča, le za Tabor ne, ker tii ni merodajno narodnostno vprašanje. Sedaj je že gotovo, da bode vlada dne 14. aprila predložila konferenci na Dunaji načrte o premembi deželnega vohinega reda za vele-posestvo, o razdelitvi deželnega šolskega in kulturnega sveta, o šolah za manjšine in narodnostnih kurijab. Polenta, no montimenta.'' Znano je, da so staremu nemškemu pesniku Valterju ,von der Vogelweide'' v Bocnu postavili spomenik ter pri tej priliki mnogo govorili o nemški ideji in slavi. Italijani na južnem Tirolskem se hočejo sedaj maščevati ter postaviti v Tridentu spomenik Danteja. Odsek je dal po vozalih nabiti plakate, na katerih opozarja laške rodoljube na njihovo narodno dolžnost. Neko noč pa so neznani ljudje prilepili na plakate listke z napisom: ,Polenta, no monumenta* (polento, ne pa spomenik). In res je v mnogih krajih velika revščina. Gorenja Avstrija. Liberalni volilni odbor eorenje-avstrijski je pričel obravnave z antisemiti o kompromisu za prihodnje deželnozborske volitve. Antisemitje so si izbrali tri okraje. Tudi v Inomostu skušajo liberalci s pomočjo antisemitov zmagati pri prihodnjih občinskih volitvah. Ogerska. Kakor smo že omenili, je na Ogerskem na dnevnem redu vprašanje o združenji, ozi- roma preosnovanji strank. 8 tem vprašanjem se ba vijo tuJi glasila desnice. Tabo piše .N. Pester Joarnal": .Ako kdo trdi, da grof Apponyi iu njegovi tovariši ne morejo stopiti v okvir ,iiberalue' stranke, ker niso dovolj liberalni, je ta trditev ne-, vtemeljena. V okvir sedanje večine lahko vsakdo vstopi, ker so tudi sedaj pri tej stranki možje raznih , barv. Liberalizem tu ne odločuje. Resnica je, da je ' v zbornici stranka, ki je sicer v opoziciji iu vendar podpira vlado. Resnica je tudi, da se jeden del vladne stranke brani združenja, ker se boji za svojo veljavo. Hitro se sicer te razmere ne bodo preme-nile. Stranke sedaj čakajo dogodkov. Brez dvoma j pa je že sedaj združenje ideja, ki ima prihodnjost ' in ki bode vplivala na parlamentarno življenje. Tnanje drteTe. Bolgarija. Preosnova srbske vlade s prejšnjim načelnikom Gruičem utegne povzročiti prejšnje dobre razmere mej Srbijo in Bolgarijo. Da se je sostavila čisto nova vlada z drugim ministerskim predsednikom, pričela bi se bila vojna med Srbijo in Bolgarijo prej ali poznej. G. Gruic je pa moder, previden, zmeren mož; on pozna Bolgare, ker je bil dlje časa kot srbski zastopnik med njimi. Tedanje razmere mej obema bratskima narodoma so bile kolikor mogoče dobre. Seveda niso te razmere zavisne dandanašnji le od Bolgarov in Srbov, temveč od druzih držav, ki bi rade videle sovraštvo in vojno med imenovanima narodoma. Da ni srbskemu ministerstva Gruič predsednik, temveč kak vročekrvnež, ki je neizkušen in v bolgarskih zadevah neizveden mož, imelo bi bilo hujskanje druzih držav pač druge posledice, kakor jih ima dandanašnji: navstale bi bile druge razmere med narodoma v nesrečo in pogubo obeh. Gruič je pa pokazal posebno zadnje dni, da mu je pred vsem skrb, potolažiti razburjene duhove v Srbiji, kakor tudi v Bolgariji. Le, da vzdrži mir med Srbijo in Bolgarijo, ni hotel podati v zadevi bolgarskega diplomatskega zastopnika nikakih koncesij. Po krivici mu štej^o to njegovo postopanje v greh, saj Bolgarija ni pri tem mogla ničesar dobiti in Srbija ničesar zgubiti. Da bi se še v Bolgariji po njegovem vzgledu ravnali, navstale bi druge razmere na Balkanu i Srbom i Bolgarom v prid. Rusija. Iz Petrograda poroča neki angleški list, da so se v Finlandiji vzdignili kmetje iz političnih vzrokov. Boje se večje vstaje. Francija. Novi finančni minister Rouvier mora zahtevati večje posojilo, da zadosti vsem potrebam, ker samo naučna uprava zahteva jeden milijon več za zboljšanje učiteljskih plač. Država že sedaj plačuje 90 milijonov, občine pa do 50 milijonov za učiteljske plače. Belgija. Belgijski kralj Leopold II. je nedavno odpotoval na Angleško, da se je dogovoril z angleškimi inženerji o načrtih, po katerih bodo stolno mesto Bruselj zvezali z morjem. Delo se bode že letos pričelo. Anglija. Angleška politika se je odločno obrnila na drugo pot z ozirom na irsko vprašanje. Sa-lisburj je namreč predložil v spodnji zbornici postavni načrt, da se osnuje malo irsko zemljiščno posestvo, in sicer na podlagi olajšanja pridobitve zemljišča. Razsvojenje zemljišč deželnih lordov naj se vrši prostovoljno, ne šiloma. Kupnina naj ne bode večja, nego dvajseterni zakup. Ker se je nadejati, da se bodo posestniki in najemniki zadovoljili s pogoji zakona, preskrbela bode vlada kupnino najemnikom. To odkupnino bodo morali najemniki v štiridesetih letih s 4% izplačati. Tudi v slabih letinah bode vlada pomagala ubogim najem- nikom, da se vsekako zboljša njih stanje. — V Londonu je vzbudil vstop Emma paše v nemško službo mnogo nezadovoljnosti. .Times* strastno napadajo Emina pašo. ,N. Fr. Pr." pravi, da je hipoma iz prejšnjega junaka .izdajica" in .smešni značaj" postal. Imenovani list pravi, da hoče Nemčija iztrgati Angliji dosedanje vspehe v Afriki. A tem nemškim korakom postavile se bodo meje, ako ne odnehajo kmalu. .Morningpost" pa piše o Emlnu paši mnogo m-rneje. Omenjeni tist se nadeja, da se obe državi združite; kajti Afrika je dovolj prostorna za obe. Nekateri drugi listi se pa n« oglašajo o tem. Kakor poroča list .Times«, je izdal Emin paša na Arabce proklamacijo, v kateri zavrača vsako skupnost z Angleži in Stanlejjem Ob jednem je razglasil Emin paša svoje prijateljstvo z Arabci. — Iz Zanzibarja se poroča v London 3. dne t. m.: Danes je prišlo na egiptski parnik 600 mdž iz Sudana za majorja Wi8smanna, kateri se bodo takoj odpeljali v Baga-moyo. Portugal. Konservativno ministerstvo Serpa Pimentel je sijajno zmagalo pri zadnjih volitvah proti republikancem. Nova zbornica šteje 114 konservativcev, 30 progresistov, 10 monarhistov in le tri republikance. Izvirni dopisi. Iz Zagorja na Savi, 4. aprila. Čitajoč poročila v časopisih, da so delavci južne železnice v veliki delavnici v Maribora in v nekaterih drugih mestih ustavili delo, spominjamo se zopet vlanskega štrajka v štajarskih premogovih jamah, ki se je ob enem tudi v Zagorji vprizoril. Delavci, zahtevajoč znižanje delavnih ur in povišanje plače niso vehko dosegli, a tudi premogokopna družba je pri tem imela mnogo zgube. Vsled posredovanja kompetentnih oblastev polegla se je polagoma razburjenost, premogokopi in drugi delavci poprijeli so se zopet odkazanega jim dela. Mislih smo, da bode vsaj za nekaj let vladala sloga med delavci in delodajalci in da boste obedve stranki izprevideli, da od prepirov ni pričakovati nikacih koristi in vspehov. Kakor je čuti, pa pod navidezno mirnim površjem še vedno tli žrja-vica, katero more vsak vetrič do plamena vpihati. Delavci v Zagorji in v Kisovci se pritožujejo, da jim tukajšnji premogokopni uradniki še sedaj niso prizanesli vlanskega štrajka ter jim delajo sitnosti in zapreke. Vodja tukajšnjih rudnikov in premogovih jam tudi neče poznati postave o posvečevanji ned«'lj in zahteva, naj rudokopi tudi ob nedeljah delajo. Delavci se sklicujejo na postavo in odklanjajo delo, Todia pa pravi, da so uporneži. Nekaj delavcev podalo se je nedavno k c kr. okrajnemu glavarstvu v Litijo, kjer so se njih pritožbe v zapisnik zapisale. Tudi poveljnik zagorske c. kr. žandarmerijske postaje poslal je svoje službeno poročilo o teh razmerah C. kr. okrajnemu glavarstvu litijskemu, v katerem pravi, da je krivda tacih nerednostij na strani vodstva tukajšnje premogokopne družbe, da ona dela delavcem nepotrebne sitnosti in da jim vsled vlanskega štrajka nagaja kjerkoli more. Nasprotno pa žandarmerijsko poročilo naglaša, da je obnašanje delavcev previdno in mirno. Vsled navedenih pri-tožeb prišel je c. kr. rudarski komisar iz Ljubljane .Vi to govorite, kakor bi se šalili. Ali Vi dvomite morda o tesnih odnošajih, ki so bili med Suzano Lagier in princem za ddbe državnega udara? Dragi moj gospod, nobena reč ni bolj potrjena! To je glas občinstva, in jaz, jaz sem tega gotov." Nisem več ndnj pritiskal. Mož se je privadil svoje iznajdbe, in zdaj je bil prepričan. Vendar je prav, če se pristavi, da taki značaji so prav redki. Moji sodelavci so bili v veliki večini globoki dvomljivci. Tisti, kateri hudobijo širijo, pa ne zajemajo vedno iz studenca dohodkov. Ko sem jaz vero pobijal, sem to delal s popolno nesebičnostjo. Prosto-miselske družbe vedo, da nisem nikoli vzel centima od dohodkov pri svojih predavanjih, dočim si večina naših protiklerikalnih govornikov dela denar iz svoje zgovornosti. Da sem šel govorit v kak dobrodelni namen, sem se velikokrat oddaljil od Pariza celo 500 in 800 kilometrov, in si še nisem dal povrniti potnih troškov. Tako obnašanje ni malo pripomoglo vzbuditi mi sovražnikov pri ljudstvu, ki je na straži v prosto-miselski stranki. Torej so povsod ponavljali, da to ni nobena zasluga za-me, in ker sem si pridobil neizmerne svote, imam dohodkov od naloženega denarja 25- ali 30.000 frankov. Nič ni bilo bolj napačno. Nikdar nisem imel krajcarja premoženja. Dohodki antiklerikalne knjigarne. — prav veliki, to je res, — so se kupičih v hraniščih v podobi kupčijskega blaga, stereotipnic itd. Gotovina se je obračala vedno le v to, da je bogatila tiste, ki sedaj najhuje zoper mene divjajo; blagajnica te izdajateljske hiše je bila vedno na razpolago za razširjevalna dela; in taki, ki me zdaj psujejo, so nekaterekrati zajemali iz moje osebne denarnice. Časnik, katerega bi pač imelo biti sram, da me psuje, zove se .La France". Ko se je glavni vrednik, g. Kamill Farcy, potegoval za poslanstvo kot radikalec v petem okrožji, prevzela je knjigarna na „rue des ^oles" okrog dva tisoč frankov volit-venih troškov na-se. Tajnik vredništva se je poslužil celo priložnosti, da si je izposodil od mene osebno 400 frankov, katere mi je še dolžan. In to vedo pri .La France", in vendar je ta med onimi, ki pri vsaki priliki mečejo na-me blato. In ta vzgled ni jedin. Legijon je ime tistim, ki so med politi-karji republikanske stranke postali naši dolžniki. Zoprno mi je take reči razkladati; pa dobro je vedeti Uke stvari, ne za-me, ki se ne menim več za tn, marveč d« se spoznajo moji obrekovalci. Vendar nisem tak. da bi samo sebi pripisoval nesebičnost v boju zoper vero. Sedaj, ko so mi oči odprte, štejem si v dolžnost, povedati katoličanom: .Ce jih je mnogo, ki Vas pobijajo zaradi osebnega dobička, dobe se tudi nekateri, ki so protikle-rikalci z zatajevanjem. Treba je veliko moliti za izgubljene, katerih ne vodi lakomnost. Kristus nam je ukazal ljubezen do sovražnikov. No, to so prvi, katere je treba ljubiti. Vsakdo na Francoskem je že slišal govoriti o tistem vzgojevališču v Montreuil-sous-Bois, pri pariških vratih, kjer se uče dekleta bogotajstva. Veliko svojih čitateljev bom v začudenje pripravil, če jim povem, da voditeljica temu ustava je prava pravcata udanost. Ne poznam dosti oseb, ki bi imele tako blago srce. Zaslepljenost in predsodki drže to gospo pri širjenju neverstva. Ko bi jej Bog dal milost razsvetljenja, hodila bi vštric z našimi čudovitimi .sestrami ljubezni". Res, nesreča je, da ta tako dobro obdarovana oseba rabi svoje moči pri delu, ki je pred vsem brezbožno. Močno jo priporočam v molitev gorečih duš. Bojujmo se zoper hudo, pa tako, da tudi goreče prosimo za svoje nasprotnike. Z molitvijo bodemo premagali protiklerikalno širjenje. Naše molitve bodo prinesle loč resnice sovražnikom." (Dalj* slMi.) T Zagorje, da sam zasliši nezadovoljne delavce in se prepriča, kaj je na njih pritožbah opravičenega. Kakov vspeh so ali bodo imele napominane poizvedbe, to nam ni znano. Upamo pa vsaj, da se opravičenim pritožbam agodi, da se odpravijo ne-rednosti in da se pravočasno preprečijo mogoči izgredi. Kadar izbruhne tu ali tam štrajk, vselej je treba oborožene moči, da čuva javno varnost io zabranjuje silovitosti. Delavci se 8 silo odganjajo, zapirajo in kaznujejo, ker zahtevajo polajšanja neznosnega stanja, med tem pa se jim njih gospodarji škodoželjno posmehu jejo. Tej gospddi je torej treba pravočasno na prste gledati in jim pod kaznijo strogo zapovedati, da od ubogih trpinov ne zahtevajo več, kar postava dopušča, da jim ne silijo dela osobito pa ne ob nedeljah. Upamo, da imajo kom-petentne oblasti toliko resne volje, da bodo tudi delodajalce prisilile do spoštovanja državnih zakonov. Dnevne novice. (Deželni odbor) je imenoval č. g. Antona Koblarja, duhovnika v deželni prisilni delavnici, arhivarjem v deželnem muzeji ^Rudolfinum-u". (»Podpornemn društvu za slovenske veliko-iolce na Dnnaji") darovali so zadnji čas sledeči rodoljubi: G. dr. Ludovik Jenko, zdravnik v Ljubljani, 5 gld., gosp. Gregor Kržič, c. kr. okrajni sodnik v Senožečah, 5 gld., g. Ivan Kačič, c.kr. notar v Šoštanju, 5 gld., g. Hinko Vilišič, c. kr. car. oficijal v Trstn (po g. Jos. Abram-u), 5 gld., g. Miha Pesjak, trgovec in posestnik v Kamni Gorici, 8 gld., g. Anton Tre ven, župan in posestnik na Savi pri Jesenicah, 5 gld. — Srčna bodi hvala na požrtvovalni Ijnbavi do revnih, a marljivih slovenskih velikošoleev dunajskih! (Tovarna v likridaciji.) Tvrdka Terpinc & Zeschko je sklenila kot lastnica tovarne za sukno v Vodmatu pod Ljubljano pričeti likvidacijo tega podjetja, ker se vsled konkurencije ne izplačuje. („Dante Ai^hieri") je italijansko narodno društvo, kateremu je naloga, da širi m podpira italijanščino izven Italije, posebno v Istri, Trstu in na ' Goriškem. To društvo je imelo dne 24 marca svojo | prvo glavno skupščino v Rimu. Načelnik mesta Rima i je poidravil društvo v imenu mesta, iz katerega je, j kakor je rekel govornik, rimski orel v starem času razpenjal preko celega sveta svoja močna krila. »Rimski genij, pod katerega pokroviteljstvom društvo začenja svoje delovanje, naj pomore, da se uresničijo plemeniti nameni." Shod je otvoril Ruggero Bonghi z govorom, v katerem je narisal nalogo društva. In ta naloga je zaprečiti, da ne propade zemljišče, do katerega imajo Italijani pravico (!?). Dante je s svojim umom razpršil tmine srednjega veka. in dal Bog, da pod njegovim imenom pro-gpeva društvo, ki naj brani italijansko kulturo in jezik proti tuji povodnji (!!). Še jasneje se je izrazil prof. Giacomo Venezian v društvenem listu „La nazione italiana". „Dočim mi — piše on — s prekrižanimi rokami gledamo borbo proti našemu jeziku, snujete Francija in Brazilija postave proti italijanskim izseljencem; isto se godi v severni Ameriki. kjer bi mogli osnovati drugo svojo domovino. V Carjigradu, Solunu, Siriji. Egiptu in Tunisu je »Alliance Fran^aise" pričela proti nam hudo borbo. Poleg tega nemški „schulverein" razširja svoj jeaik do južnih obronkov Alp. Z dalmatinske obali čuje se krik zmagovalca Srba in Hrvata, ki nista dovolila, da se največjemu Dalmatincu Nikoli Tommaseu postavi spomenik v njegovem rojstvenem mestu. (To je vlada zabranila. Op. vred.) Slovenci pa pohlepno gledajo na furlansko deželo in njihovi apostoli javno oznanjajo boj proti italijanskim državljanom (!?). Društvo „Dante Alighieri" poživlja Italijane, da vstanejo na obrambo domov.ne. Italija mora pomagati Italijanom, ki se bore za svojo svetinjo. Naša pomoč ne sme buditi sumnje, ker opravičena je naša obramba proti tujemu nasilju in ni nevarna ne notranjemu redu ne celokupnosti driave." Dr. Bajamonte je pisal temu društvu: »Obupno je nai« itaDje v Dalmaciji. Kef smo od vseh zapašieni, ne preostaj« nam drotega. nego da ue-slafDo odlofcioao bojoo ivoje kopje. V borbi za ob> ■tanek j« Italijane v Dalmaciji najbolj ohladila ravnoduSnost Italije." — Mt Tstajamo, a nas je strah! (Ol^lJ.) Poroča se nam od Litije: Pred dobrima dvema mesecema je na Gornjem Vrhu f javorski župniji pogorelo nekemu posestniku rse poslopje. Ravno si je zgradil novo, a minuli četrtek popoludne ob 4. uri mu je ogenj vse uničil in še drugim trem gospodarjem. Ker je bila huda .sapa, ni bilo mogoče ničesa rešiti. Pred kratkim so se zavarovali, to za nizke svote. Zažgali so otroci. (Iz litijske okolice) se nam poroča: Minoli ponedeljek je bila pri nas huda nevihta i bHskom in gromom. Debela toča je na drevji napravila precej škode. V torek so v Litiji delili koruzo stra-dajočim ljudem v tem okraji. Pomanjkanje vedno raste. (Odlikovanje.) Pariška akademija poslala je g. Josipu B e 1 u š i c n , proftiisorju na koperskem učiteljišču laskavo pismo, v katerem mu naznanja, da ga je zaradi njegove iznajdbe velocimetra imenovala častnim dopisujočim članom iu mu ob jednem pošilja diplomo z veliko zlato svetinjo. (Velik dar.) Na korist zapuščenih otrok je daroval češki rodoljub in tovarnar Oliva v Pragi 500.000 gld. (Za in proti .delavskemu prazniku".) V ne-delio so na delavskem shodu delavci v Mor. Ostravi sklenili resolucijo v prospeh osemurne delavne dobe in praznovanje 1. maja kot »delavski praznik"; istotako v Novem Jičinu na Moravskem, v Gradci in Mariboru Praški tiskarji odklonili so praznovanje 1. majnika. Z Dunaja nam pa dohaja vest, da je vlada sklenila prepovedati delavske manifestacije v 1. dan maja. Minister notranjih zadev bode takoj po Veliki noči v tej zadevi razposlal vsem županom okrožnico. (Oltar sr. slovanskih apestolov Cirila in Metoda v lavretanski cerkvi in škof Strossmajer.) V »Vrbbosni* čitamo: Glasovita svetovnoznana lavre-tanska cerkev se najnovejši čas popravlja. Lavretanski škof je sklenil, da bi se v njegovi stolni cerkvi v jedni kapeli postavil oltar na ča.st sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda; stroški so proračunjeni na 26.000 lir, t. j. okolu 13.000 goldinarjev. Sklep lavretanskega škofa je bil odobren od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; ker pa bi bilo treba omenjeno svoto nabrati med slovanskimi narodi, in je škof Strossmajer izrekel voljo, da bi podpiral in pospeševal nabiranje milodarov v omenjeno svrho, je sv. Oče to misel izrečno pohvalil v pismu, katero je njemu poslal koncem svečana t. 1. po svojem državnem tajniku, kardinalu M. Rampoll-i. Sv. Oče je podelil na predlog lavretanskega škofa svoj blagoslov vsem, ki bodo kaj darovali za to sveto stvar. — Prevzviš. g. škof djakovski pisal je vsled tega dne 10 marca na vse škofe hrvatske katoliške metropolije, proseč jih, da bi tudi sami kaj darovali pa se potrudili, nabrati po škofiji pobožnih doneskov za oltar sv. apostolov. Skof Strossmajer pravi v tem pismu mej drugim, da ni pripravnejšega mesta za to kapelo kot lavretanska bazilika; v njej se namreč čuva sveta hiša, v kateri je bilo Materi Božji oznanjeno včlovečenje Sina Božjega, in katera je bila postavljena na hrvatskem Trsatu pri Reki, preduo je bila po božjem sklepu na čudovit način prenešena v Loreto, mesto po svoji južni legi vsem zelo pristopno, kamor Slovani raznih plemen romajo. Prevz. g. škof je skenil pisati tudi ostalim slovanskim škofom naše monarhije, a sam je daroval 2000 gl. za to plemenito in sv. delo, koje je tudi namenjeno v to lepo svrho, da se doseže jedinstvo v veri pri sorodnih bratih, koji lepi in sveti nalogi sta posvetila in žrtvovala sveta apostola ves svoj trud in trpljenje, svoje življenje in smrt. — Dobrovoljne doneske bode rada sprejemala tudi »Vrhbosna" in poskrbela, da se dalje odpošljejo lavretanskemu škofu. Bog naj obilno blagoslovi to lepo podjetje I (Kose) se zelo širijo v Munah, v sodniškem okraji Podgrad na Primorskem. Do sredi marca so sbolele po dve do tri osebe na teden, od 17. marca pa jih zboli po deset, od katerih umro po trije do štirje. Politična in občinska uprava ste ukrenili potrebne korake, da omejite bolezen. (Telefon v Dalmaciji.) Dne 23. marca poslušali so telefonsko zvezo med Kotorom in Dubrovnikom in med Kotorom in Trebinjem. Poskusi so se obnesli. Glasovi so se čuli čisto in bistro. (TajaiM kanornikoma Nj. svetosti) sta imenovana, kakor se javlja iz Bima, prečast. gospoda kanonika prt sv. Hiieroaimu: Ivan Vitič in Andrej Frii. (Pereiks-paljska ikoflja) ima, kakor se razvidi ic njenega imenika za I. 1890: 7 dekanij, v katerih posluje skupaj 115 duhovnikov; med temi je 8 redovnikov. Župnij je 65, od teh je popolnjenih le 50; kapelanij je samostalnih 16, ostalih 89; od prvih je popolnjenih 10, a od poslednjih 29. Po- manjkauje duhovnikov je tedaj — znatno. Du^ ima škofiia 97.140. (Nova bolnišnica.) Mesto Zemun je sklenilo postaviti veliko bolnišnico, v kateri bodo prevzele upravo usmiljeue sestre Vincencija Pavlanskega. Pogodba, katero je sklenil preČ. g. Fid. Hoepperger, superior usmiljenih sester v Zagrebu, potrjena je bila nedavno od poglavarstva omenjenega mesta. (Nov samostan.) Bratje frančiškani v Hercegovini so praznovali lepo svečanost na praznik svetega Jožefa, dne 19. marca. Ta dan je bjl postavljen in svečano blagoslovljen temeljui kamen njihovemu novemu samostanu, ki se bode sezidal sredi belega Mostara. To veliko delo je plod neobične požrtvovalnosti, posebno mil. škofa Paskala Buconjiča. Raznoterosti. — Požar na Dunavi. Blizu Požuna se je unela ladija, v kateri j« bilo polno dragocenih preprog, svile, usuja itd. Ko je kapitan zapazil iz ladije dvigajoči se dim, ukazal je preiskati, od kod se kadi. Komaj so začeli delo, kar udari plamen skozi pokrivalo. Ogenj je bil v glavnem skladišči, sožgal in osmodil vse dragocenosti. — Junaški mašnik V Burinu, mestu na Neufundlandskem, zavladala je nedavno strašna da-vici. Ker ni bilo nikjer blizu nobenega zdravnika, čistil je katoliški duhovnik, po imenu Walsy, vratove 40im bolnikom. Izmed bolnikov je le jeden umrl, a žrtva svojega Človekoljubja je bil ob jednem imenovani duhovnik. — Pomanjkanje poslov je v Melbournu (Avstraliji) jako veliko. Najodličnejše tamošnje gospe so zložile veliko svoto denarjo, da bi si naročile potrebnih poslov iz Anglije. Dekle imajo tam boljšo plačo, kakor trgovski pomočniki in učitelji v Evropi. — Električna luč. Na vprašanje, kako daleč se more razločiti električna razsvetljava, odgovarja »La lumiere electrique". V Kristiani so opažali, da se vidi električna luč iz svetlika Houstholm še iz Mandala t, j. 100 kilometrov daleč. — Samogibui fotograf je izumil neki Spanec. Stroj je 7 čevljev visok, 2 čevlja širok in 2'/» čevlja globok. V tej globini je 400 deščic iz kemijske snovi. Kakor samogibne tehtnice, izpostavljene po kolodvorih ali na javnih pro.storib, osnovan je omenjeni samogibui fotograf. Kdor bode vrgel v stroj dotične novce, dobil bode izgotovljeu portret svojega obraza. Portreti se bodo izgotavljali baje jako hitro iu lepo. — Dobra ura. Tujec: »Poveite mi, prijatelj, zakaj ura v zvoniku vedno stoji? Ža večkrat sem šel skozi to vas. pa še uikdar ni kazala, koliko je na času." — Kmet: »O gospod, dobra ur:ca Vara je to; sedaj res stoji, a kadar gre, gre desetkrat hitreje, kakor vse druge." — Pes jerešil ž i vi j e n j e čl o v ek u. Revni laški delavec je prosil in iskal dela po vsem Tess nu zaman. Koncem meseca februvarija je prišel v Ai-ralo, kjer je zvedel, da bi utegnil v Andermattu dobiti dela. Ker denarja ni imel, napotil se ie peš vkljub strmim potom in slabemu vremenu. Preduo pa je dospel do samostana Seutgottharda, opešal je, zgrudil se v sneg t^r obležal. Kako dolgo je ležal v snegu žameten, ne v6 se. Samostanski pes ga je zasledil, ovadil ga v samostanu, odkoder je takoj pr šia pomoč nesrečniku. Prsti so mu mraza odpadli. — »Imetje je tatvina" — pravijo anarhisti. Ko pa sami k denarju pridejo, nečejo biti več anarhisti, nečejo več vedeti o skupnem imetii. Da je temu tako, priča naslednji slučaj, ki se je nedavno zgodil. V Autverpnu je dobil voditelj anarhistov pri žrebanji 150.000 frankov. Bratje anarhisti so se že naprej veselili svojega deleža, a prekanil jih je zlati up; kajti zabogateli anarhist je poudarjal, da ni nikoli mnogo prisegal na skupno premoženje, ker je stvar sama na sebi v zvezi z ovirami in je trdno prepričan, da je delitev največja bedarija. Taki so novi. proroki! — Najvišje človeško bi vali šče v Evropi bode zavetišče, katerega bo sezidal italijanski planinski klub na 4000 m visokem vrhu južnih Alp. To zavetišče bode postavljeno v spomin umršemu princu Amadeju, ter tudi po njem imenovano. Šent-bernhardski samostan je le 2472 »j, meteorologijska postaja na vrhu Pic Mezzogiorna le 2870 m nad morsko površino. V Ameriki in Aziji so človeška bivališča mnogo više nad morjem. Potoli, mesto v državi Columbia, šteje 30.000" duš. ki žive 4900 m nad morjem. V Tibetu iščejo zlate rude 5000 m nad morsko gladino; ti ljudje bivajo torej 1000»» višje kakor bo stalo zavetišče postavljeno v spomin umršemu princu Amadeju. Telegrami. Dunaj, 5. aprila. „Wienerieitwng" je objavila postavo o premembi pristojbinske postave in diiavnih podporah za Galicijo. Rim. 4. aprila. Požar je unidi! 54 hiš v Pratelungu. 300 ljudij je brez strehe. Berolin, 4. aprila. Cesar Viljem se je napovedal na dan 8. aprila k dineju pri grofu Herbertu Bismaroku. Vsled tega so morali znova vroditi pohištvo v vili, kjer je grof doslej bival. Pariz, B. aprila. Listi poročajo, da bodeta dva križarja na obali dahomejski za-branjevala uvažanje orožja. Uradni list ob kratkem objavi to naredbo. 8idney. 5. aprila. Med hudim orkanom na obali Novih Hebridov je med drugimi ponesrečila tudi delavska ladija. Pri otoku Malikolu je utonilo pet belih, trideset domačinov ; triileset drugih, ki so dosegli obrežje, pomorili 80 divjaki. fini ril no; 2. apriU. Kristina lieicbman, starinarjeva bei, 4 leta, Stari trg 20, jetika. 4. aprila. Marjana Grapar, delavčeva žena, 45 let, TržaJka cesta 19, jetika. V bolnišn .ci: 2. aprila. Marija Mehar. gostija, 61 let, otrpnenje hrbtnih mozgov. — Fran Traun. delavec, 20 let, oedema terebri 3. aprila, .lakob Štrukelj, mlinar, 60 let, emphysem pulm. Vremensko sporočilo. Cm opazovanja 77 u. yut. 2. a. po^. 9. u. zvec. Stanje trakomrn ▼ mm TM'« 734 7 7363 toplomvr« po Cvllijn 7-8 11 2 8-8 Veter Vreme si. svzh. oblačno 000 Srednja temperatura 9'3'' la 1-0® nad normalom g^ Osem svetinj! "VB Hajbljšs rocse iamo&iks ( z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralca harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene ikatljice, ustne harmonike, okarlne, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd. JAN. N. TBIMMEL, tovarna harmonik, (30-29) I>uiMjf VIL, Kaiserstrtutise 74. Ceniki franko in zaatoiij. P^URAN in VEČAJ^ ^priporočata svojo -veHlto, ixt>omo asalogfo^ peči iz glinaste snovi raznih barv, n. pr bele, rujave, bronasto-rujave, po-merančno rumeno, zelene, vse z stekleno prevlako, isto tako tudi kahljice za štedilna ognjišča po najnižji ceni. (7—1) Zaloga in delavnica ste v igriški ulici št. 8 v Ljubljani, v hiši gspdč. Sennikovih. Zavod gsa vpelja^^o voo in močno narejena, Štedilna ognjišča In niih softemesne dlele« Todiijake za zabijati v zemljo, s katerimi Je mogoCe v malili urah In majhnimi stroški ua pravem mestn do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne oA\i in železolitl gornji »tojall, kakor tudi xh leseno ecvi niesiuKastc trombe in ventile in železna okova. SEn s (1.5) vsake vl^ste Orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. P^ Tudi se flobiVft »tnirotn Ht-eii dovski mavec (Letujfufelder Gi/jts) »a gnoienie p^ttfa. AM im, zavod za cerkvena dela Inomosf, Tirolsko 80 priporoča za naročila koriiih klopij, spovediiic, klečaliiikov altai-jev iii pi-ižiiic, v gotiškem, romanskem in bicantinskem slogu. fiiolie lesene^ fino vljnatitharrniie in pozlačene, v v«ultl vellUoKti. Izbiiknjene (relief-) podobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. CHRISTUS CORPUS s krliem ali brez krlia, fino oljnatobarvan xa cerkev in dom, kakor tudi za micijonake in polJake krlie. Božično - jdHlične predstave Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. Oljnate slike na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovičine, zastave, bandera itd. Postaje križevega pota na platnu oljnato-' barvane, z okvirjeni ali brez okvirja. Sveti grp"bovi„ lliiatrovnne cenike pošiljam na zahtevanje franko in zastonj. Z veseljem potrjujem, da so sohe. katere sem pri Vas naročil, glede umetniške izvršitve zadovolile takO mene kakor tudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležao priznavam, da ste točno in v pravem času izvršili naročilo. Na Dunaji, januarija 1885. Spoštovanjem (8—6) Edvard baron StiUfried. ......................I............................................................................................... ces. in kralj. dvorni zvonar v Dunajskem Novem Mestu priporofa zalogo zvonov za zvonike, lepo- in aoglaane zvončke vsake veiiltosti in vsakovrstnega glasii. Za določen glas. popolno in čiSto ubranost in blago-gluaje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetiiljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnegH železa in iz les» po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njenie Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 In z najugodnejšo plač ino pogodbo. L. If38. ustanovijeniv tovarna je prodala že 4710zvo-nov, ki »o tehtali 1.272 800 tj. OiUike: Zlati križec za zasluge s krono 1. 1887., ,(?(•« sretinji za napredek" dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za ____zvonove dunajske rotivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski raz.itavi 1880.1, in častne diplome )ia obrtnijski razstavi 1SS9. 1. t> Iludejevicah (liudiceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((2A—4) Lepoglasne zvončkulje h stirijui zvon ki z>t zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne alta ne zvončkulje o.tnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil »pr^-tn ga MtroVtoviiJiiUn. ZaeotKvIjaJoč svojinj p. n. naročnikiiui na solid leje delo. opozarjam. d» na Vf» to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najniiji ceni Pripoiočujoč f« v mnogobrojna naročila, znamnjam vele?pošfovanjem FRA:¥€ P II. K O, ■taTbinaki kljnterakl mojater, MartJ« Terezij« cesta itcT. 4 (i) v Linbijani. Premija na svetovni raiitavl t Londona 1863, Parlinl867, Dunajil873, Pariza 1878. Klavirji na obroke za na deželo Nalonnkl krllaHti klavir, planine (52-1) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh. Mayor na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld, 660 gld., IKK) gld., 650 gld., planine za .%0 gld. do 600 gld. ,___ Klavirji druzih tvrdk za 28(1 do 350 gld. ■V IzposojUo klavlrjav za n> daielo pod naj-ng:odn«Jiiml pOgoJi. "VO Prodajalnica in posojilnica Idavirjov A. fMerfeider, Dunaj, Vil., BurggassBTl. „THE GRESHAM" imm mvo za mm u&u. I I Podružnica za Avstrijo: Diaj, GlsMrn 1, v hiši društva. Podružnica ».Frai št 5 in 6, v hiši društva. za Ogersko: rJosefilatz Društvena aktiva dne 30. junija 1889..........frank. 106,578.528 96 Letni dohodki premij in obresti..........................19,328.518 86 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dSbi društvenega obstanka 0848)..... ... „ 219.930 701 87 v zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 49,069.6(0-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.610,827 280'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Iglaviii zastop v Ljiil^ljaiii (12-4) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, St. 3. Izdelovatelj cerkvene posode in orodja LEOPOLD TRATN 27 sv. Petra cesta 27 V LJUBLJANI. Prečastite) duho vščini cerkvenim predstojništvom. I Priporočam uljudno in opozarjam jtrev, duhovščino na svojo lui Kranjskem največjo in mijstarejšo delalnico cerkvene jmsocle in orodja, katero sem povečal zdatno ter uvel pred nekaj časom delovanje s 2>ttrom "l^Si (Dampfbetrich).^ katero mi omogoeujc izvrševati naročila iz najtrše, močne kovine, ter morem vsako delo najhitreje ter ceneje izgotoviti, nego katera si hodi tu- ali inozemska tvrdka. Fovahim preč. duhovščino in gg. cerkvene predstojnike, da si ogledajo mojo veliko izborno zalogo vsakovrstnega cerkvenega orodja in posode v najraznovrstnejših zlogih, vse fino, natančno izdelano; prav posebej so šc ogleda vredni najrazličnejši lestenci, svečniki, monstrance, kelihi in razno drugo orodje v najrazličnejši izberi. Prav rad vsakemu pokažem način izdelovanja., kako se pošteno in nepošteno dela, in kako se snaiijo brez škofle cerkvene posode in orodja, Vsdktero naročilo izvršim po poslanem uzorcu (obrisu ali skizzi) ali pa po lastnih obrazcih, katere trn željo pošljem na ogled. Tudi vie izgotovljene reči pošljem brezplačno na ogled. Staro blago jtrenovim, jtozlatim in posrebrim po nizki ceni in zanesljivo, česar so moji prečast. naročniki uie prepričani. o " delavnice ne treba tekom m t t^UVUtlt^ flegetih let floti prezlntUi, Plačilni pogoji so ugodni. (') Služh cerbeDika is orgaiista oddii se v Kovl Oaellol o sv. Jurju. (3-1) Prosilci naj se oglasijo oiobno pri farnem predstojniitvu. kamnosek, T Ljubljani, Parne uHce št. 10, llljala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v iz-vi-Sitev naročil vsakovrstnega cirkvsnega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najruzno-vrstneJSlh po najnovejših načrtih prav lično in Iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih »pomenlkov. Fse no tukajhijem pokopališči stoječe in pri lijem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagil)ajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen ispomonlk, "VO katerega proda po primerno Jako nlzkej eenl. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna ^ stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. (6—4) (truge) za mrliče, najnavadnejše, kakor tudi lepo ozaijšane v različni velikosti, bele, črne in višnjeve (plave) i | se vsaki čas dobe po J ako nizlci ceni pri (4-4) Jkobu Petrinu, mizarskem mojstru, vHreiiovili iilicali št. 8. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo liogra.to xti\offo klobukov in slamnikov najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne deptoe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove baše čepice »a imšartie hranibe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna f ter shranjujem kožuhovlno čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar In krznar, Kongresni trg St. S, v Ljubljani. [U I Gg. dijakom dovoljujem prednostne 1 cene. liB (15—6) Uj Št. 4934. Volitveni razpis. (3-1) V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega »v^ta vršile se kakor običajno v mestni dvorani« in da bode volil: dne 14. aprila lil. volilni razred, dne 16. aprila II. volilni razred, dne 18. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12. ure dopoludne. Če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 15. oziroma 17. in 19. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih: a) od III. volilnega razreda: Dolenec Oroslav, Nolli Srečko, V LJubljani, dn6 4. aprila 181>0. Tomšič Ivan, Valentinčlč Ignacij, Železnlkar Ivan; h) od II. volilnega razreda: Hrasky I. Vladimir, dr. Tavčar Ivan, Zitterer di časa Cavalchlna Mat. vit.; c) od I. volilnega razreda: dr. vitez Blelvveis -Trsteniškl Karol, Petričič Vaso. Med letom odpovedala sta se obč. sveto-valstvu dr. Vošnjak Josip iz II. volilnega razreda in dr. Mosche Alfons iz I. volilnega razreda, umrl pa je PakIČ Miha iz I. volilnega razreda. Voliti bode torej III. volilnemu razredu 5 članov, II. iu I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta. y Zupan: C^rra^selli s. r. št. 9211, 1. 1889. Razglas, (3-2) Na prostoru poleg Gruberjeve ceste v Ljubljani, katerega je kupila dežela Kranjska, zgradila se bode deželnobranska vojašnica s postranskimi poslopji vred. Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah za izvršena dela, sprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev določenih del. Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudbena obravnava do 12. ure dopoludne l jaiii, ima vedno bogato zalogo stavbinskega orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in k^judavnio, zapahov, žebl^ev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, oinka, naklov, preoepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za lončarje in kovaSe, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvio in kapio. (24-7) Staro železo, mesiiig, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Tmkoczyja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczyj'a, „pri sv.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113. Nepresegljlvo za zobe je Dunaj: Lekarna Julija pl. Tnik6ezyja, „pri zlatem levu", Vlll., Josefstiidterstrasse it. 3U. OHnaJ: Lekarna dr. Otona pl. Tnik u r e a ii na Dunaji Mariahilferstrasse 12. ICakup blagra, ki daje dobiček. In blag^o v oddelkih na svoj račun. (1-—^) J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. ITajTcčja, najcenejša zalega pomladanskega in letnega _blaga._ Poletensko .^lodlio biai^O OfillSiStl) SlIOlO, ki se da prati in je jako ele- |x 60 tin. šir. za ponočne gantno in trdno za gospode, suknje in otroška obla-dvajsetili boj, 20 cin. širo- i eila. 10 m. . . gl. 2-50. kosti za loupon in trofično blago v rnln nhlpkn J vseh modniii barvali 10 m. CeiO ODieKO p^^g vrste gl. 3-50, druge 6-5 metra le 3 gld. : vrste .... gl. 2 80. Kdor le jedenkrat kupi, pre-j l^upi se o priliki 1 Zeflr-prica se, kalto izvrstno se da l\. blago, pristuo in krasne prati in kako trdno je. : barve, 7.5 cm. široko 10 m. __le......gl. 3 50 nrokat- in Jacquard-blago, Bnste sito i^s^Mi ,.,. . . , .. i i r^oris, najnovejie karirano se razpošiljajo po čudovito i ! \J blago,žista volna, nizki ceni m sicer : i jg ^ p^j gij jo, se- po g". 375 .S-10 m. za celo i i daj le ... . gl. 6-50. obleko. ^^ po gl. 5.50 3-10 m. za boljšo • IN črtano modno blago v obleko, I najnovejših barvah 10 m. po gl. 8-50 3-10 m. za fino I I \l......S'" obleko |Xašmir,dvojnaširjaTa,črno po gl. 6 - 2 10 m. za ogrfač, IV i" barvano. 10 m 4 gl. franc. pi^uet-gilet za gl. ,-50, i , VlaTv^oft!//«; franc. piquet - gilet in drugačne modne barve (šport) za . . gl.2-50 ip m.....gl 650. Črni peruviennes in doskins i^odrotisk^kreton, 10 za salonske obleke po 3 2.^ m. ; |Y| nietrov gl 2-50 od gl. I0-— naprej. j | in . gl. 3 20. Elegantno in bogato omiiljeni uzorci se poiiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode In gospi, o galanterijah, I uzorci sukna In rezanega blaga brezplačno in franko. I Pošilja se s poštnim povzetjem. (10—4) ■ vzajemni zavod za zavarovanje škod na Duiiaji, I., Biickerstrasse 14, koncesijovan vsled ministerske naredbe z dnem 28. februvarija 1889. Zavod zavaruje: FrertljiTO ii oeireialdjiTo pnotte pli M 90 loZarD, sireli in PlrQIl 071 i —^^ zavarovanja jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi, 111 UAul)lU/ilJl| kateri so člani razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore ^UNIO" zavarovanja v največji vrednosti sklepati iu daje ua podlagi te zveze svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni prebitek razdelil se bode mej zavarovance. Zavod vpeljal je tudi novo, doslej še ne poznato stroko zavarovanja, namreč: ZaTaroTnoje cerW mot jroll preloioa ali razjoM škode, katere niso nasledki požara, temveč ki nastanejo vsled druzih katerih-koli slučajev. K vdeležbi v tej zavarovalni stroki vatjijo se vsi prečastiti cerkveni predstojniki. Tudi posreduje zavod pri prvih vzajemnih zavarovalnicah zavarovanje na življenje in proti nezgodam. ^ Vprašanja glede zavarovanj blagovolijo naj se podpisanemu glavnemu zastopu ali pa okrajnim gospodom zastopnikom dopošiljati. Z'ibtopuištva po deželi oddajamo zaupnim osebam, katere se naj pismeno ali ustno pri podpisanem glavnem zastopu oglase. Ljubljana, meseca februvarija 1890. (3-3) Glavni zastop zavoda „Ui\IO CATHOLICA" v Ljubljani za Krai\}8ko, Spodj\}e-Štajar8ko in Primorsko. rs,- r'«. ■ r -1 rxixxixzxxxziiixxx M lili. BSaDM" J. PSERHOFER-ja I., ^tev. el[ariia la Daiall, J Ki-i ^•iistilue Ur'otjyice, poprej univerzalne krogljioe imenovane, zasluM o po vsej pravici pslednje iuje, ker je v resnici premnogo boleznij, pri kater h te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega duinačega zdravila. — Škatljica S 16 taclml krogljicami atan^ 21 kr., 1 zavoj a 6 ikatljloaml 1 gld. 6 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., o zivojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 1) gld. 20 kr. (Menj nego jedea zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno in gleda na to, da jna vsaka škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. Paerhofer in sicer v rndedi barvi. Balzam za ozebljine j. Faerhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr. Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr. Prašek proti potenju nog Skatljiea 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUSO flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice) Angleški čudežni balzam steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr. Fijakarski prašek proti kašlju itd., škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. TannOCllinill-pOmada "^^jboljše sredstvo za pospeševanje rasti lils, škatljica TTniiT/^iT/.jlii^ prof- Steudela, domače sredsivo proti ranam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s univei zalili ODllZ Frankovano pošiljatvijo 75 kr. Universalna čistilna sol Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-macevtične speeijalitete in se predmeti, ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in ceno. — PoMljatve p.i pošti izvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa proti povzetju. — Če se denar naprej pošlje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta nižja, nego pri pošiijatvam s povzetjem. (12—5) Navedene špecijalitete dobijo so tndi v Iijnbljani pri lekarnarju O. PioooU-Jn. St. 4932 (3-3) Domačo in nemško deteljo (Incerno), popolnoma čisto brez predenice, vsake vrste trave, velikansko peso, grašico, ribniški fižol, kašeljski kapns, tudi vrtna semena itd. priporoča po iiaj- eeiii V LJUBLJANL (3-3) Razpis službe. Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je popolniti službo mestnega fizika C letno plačo 1800 gld. in pravico do štirih v mirovnino vštevnih petletnic znašajočih po 10**/o zistemiiovane plače. Fogoj je, da mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse zuaaj mesta. Prošnje, katerim mora pole^ dokazil o starosti, znanji jezikov in do-zdanjem službovanji, biti priloženo spričevalo ob ugodno prebitem fizikatskem Izpitu, je vložiti do dii^ 20. aprila 1800 in sicer potom predstoječe gospdske. če se prosilec nahaja v javni službi. dn« 20. marca 1890. Ia4aja(elj • Matila Kelw. (Mgotenii vndnlk: l|aa«