Na nedeljo 4. maja ob 15.05 je Tito izgubil edino bitko v življenju Predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, Beograd Ljudem v vseh krajih, mladim in starim, je v nedeljskem gajskem večeru zastal korak; vsi smo onemeli v težki bolečini; zgodilo se je, čeprav smo iz vsega srca upali, da do tega še dolgo, dolgo ne bo prišlo. Praznični dnevi so se nam iztekli v žalne dni: umrl je velikan naše preteklosti, sedanjosti in Prihodnosti, velikan našega veka, velikan duha, dobrote in Poštenja — naš najboljši prijatelj. Tita, s katerim smo globoko vezani vsi Jugoslovani in vsi svobodoljubni ljudje sveta, hi več. Toda, ostal bo v naših srcih, mislih in akcijah, kajti, Pjegove besede, podkrepljene z dejanji, so prihajale v naša srca in zato v srcih tudi ostajajo. Tovariš Tito je vstopil v zgodovino sveta, ko je z izjem-P° delavnostjo in jasnovidnim pogledom na dogajanja doma bi v svetu zbral okoli oslabljene komunistične partije Jugoslavije leta 1937 svobodoljubne ljudi, ki so mu pomagali °rganizirati boj proti nasilju in izkoriščanju. Svojemu ljudstvu je vlil upanje na svobodo v najbolj mračnem obdobju Paše zgodovine. Vodil nas je pod zastavo, pod katero smo krenili v prihodnost, v svojo novo domovino — v Titovo Jugoslavijo. S Titom na čelu smo jugoslovanski narodi iz dežele brezpravnosti, teme, materialne in duhovne zaostalosti, ustvarili novo, gospodarsko in kulturno razvito deželo z najbolj Paprednim političnim sistemom in visokim ugledom med narodi sveta — socialistično samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov. Borec malih in zatiranih — legendarni junak Tito — je dokazal, kako je mogoče premagati najmočnejšega sovražnika s pomočjo malega ljudstva, ki je bilo neomajno in v katerega je Tito globoko veroval. Pota našega razvoja so bila začrtana pod njegovim vodstvom. Tita sta vzgajala partija in delavsko gibanje, klesale So ga zmage v boju za našo nedeljivo in lastno pot v sociali-Zem. Ime heroja in njegova dejanja bodo ostala v mnogih Padaljnjih rodovih prihodnosti, ostala bodo nesmrtna po nadaljevanjih revolucije, neskončnosti izročil, v vsem nadaljevanju, na katerem je le za trenutek omahnil korak. Kajti, Paša revolucija ni končana: pred nami so še velike naloge *P na nas ostaja, da jih izpolnimo — v njegovem imenu. Tito je v zgodovini opravil veliko — herojsko delo: pokazal nam je poti in cilje naših sedanjih in prihodnjih na-*°g, ki jim bomo sledili z vsemi našimi močmi in v tem duhu bomo vzgajali tudi našo mladino, ki jo je Tito v svoji dragi domovini neomajno ljubil. Tovariš Tito je postal predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije potem, ko je jugoslovanske narode povedel leta 1941 kot generalni sekretar zveze komunistov Ju-Soslavije v osvobodilni boj in v zmago nad najokrutnejšim Pasiljem v zgodovini človeštva. Tito je šel skozi vse težave, skozi katere lahko gre človek. Njegova neomajna vera v trdnost delovnih ljudi, njegovo Prepričanje in veličina duha so obeleževali vsa njegova dejanja in osvajali vse svobodoljubne ljudi brez izjeme, ali so bili to voditelji ljudstev, narodov, delovni ljudje, ljudje vseh barv, veroizpovedi in osebnih nazorov. Na svojih poteh, zgodovinskih poslanstev miru, je Tito obšel ves svet in zapustil svetu neprecenljivo dediščino •— "Neuvrščenost. Njegovo poslanstvo svetovnega pomena ga je Paredilo največjega med velikani. Postal je simbol borbe Za neodvisnost, za mir in mednarodno sodelovanje. Dokazal ie izredno sposobnost vključitve v svetovne tokove, vpliv Panje in obstanek v njih. Tito je graditelj boljšega, pravič-Pejšega, neodvisnega jutrišnjega dne v veliki mednarodni skupnosti. Bil je državnik, ki se je boril za pošteno demokracijo med ljudmi v velikih in najmanjših enotah. Njegove zasluge za svobodo, za srečo delovnih ljudi, za socializem in Za mir v svetu so neizmerne. Pri vsakem dejanju bomo imeli pred očmi njegovo vero 'f delovnega človeka, njegovo prizadevanje za enakost in bratstvo med narodi, njegovo prepričanje, da resnica vedno 2Rlaga in se ne boji sile, njegovo borbo za pošteno demokrate med ljudmi. S Titom smo postavili temelje samoupravne socialistične družbe; njegovo delo in svoje naloge bomo nadaljevali mi, Pjegovi borci za zgraditev socialistične države, saj Tito brez svojega ljudstva, brez nas vseh ne bi mogel doseči tako veli- dejanj. Tito je znal prisluhniti slehernemu človeku in kot . vedno dejal, morajo predvsem člani komunistične partije PPeti občutek za ljudi — biti morajo ljudje. Spoštovali bomo njegovo prepričanje, da samoupravni socializem osvobaja ljudi, združuje narode in omogoča de-°vnim ljudem dostojanstvo in razvijanje ustvarjalnosti. Umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši; edini doslej v zgodovini, katerega je obkrožalo toliko resnične ljudske Jubezni. Z imenom Tito je povezana resnična sreča ljudi, •*udi, ki smo povezani v svobodni, enakopravni skupnosti Parodov. v Beseda zamre, a misel ostane. Pretreseni, nemi v globoki alosti visoko vzravnani se poslavljamo od svojega mrtvega v°ditelja. Toda, njegova dediščina živi, živi njegovo delo, legove ideje v nas vseh, tako kot smo mi njegovi. In v neskončni verigi se tudi vevški papirničarji zakli-lamo, da ne bomo krenili s tvoje poti, dragi Tito, s poti, 1 Pelje še k večji človeški sreči. Tudi mi, papirničarji iz Vevč, sočustvujemo in žalujemo skupaj z vami ob izgubi nam vsem dragega tovariša TITA, predsednika republike in predsednika zveze komunistov, heroja osvobodilnega boja in socialistične izgradnje ter vrhovnega komandanta naše ljudske armade. Zbrani danes na komemorativni svečanosti vam zagotavljamo, da bomo v teh za vse nas težkih dneh, še bolj strnili svoje vrste in izpolnili vse zastavljene cilje, ki nam jih je s svojim delom in življenjem pokazal in začrtal nepozabni ustanovitelj in graditelj naše socialistične in samoupravne družbe. Ponosni smo, da smo svobodo in razcvet naše družbe doživljali ob TITU in pod njegovim vodst- vom. Na delu bomo dokazali, da smo si njegove nauke za vselej zapisali v srce. Zavedamo se, da bomo spomin na TITA in njegov veliki doprinos za našo svobodo in današnji napredek najbolje počastili in ohranili tako, da bomo dosledno v sebi hranili in branili pridobitve, ki nam jih je ustvaril s svojim požrtvovalnim delom. Cilji in dosežki, ki nam jih je s svojim vizionarskim pogledom naprej pokazal, so tako jasni, da nikakor ne moremo in ne bomo krenili z njegove poti. Prepričani smo, da boste enaka zagotovila v teh dneh dobili od vseh delovnih ljudi celotne Jugoslavije. Tako bo vsa naša domovina ostala še naprej TITOVA Jugoslavija. Delovni kolektiv Papirnice Vevče Umrl je velikan, a njegova veličina ostaja. 5. maja, na deževno, žalostno ponedeljkovo jutro, smo se delavci vevške papirnice poslovili od našega velikega voditelja na železniški postaji v Ljubljani in v Polju. V torek, 6. maja, pa smo ob 10. uri 30 minut na tovarniškem dvorišču v znak pietete do dragega Tita počastili njegov spomin na komemorativni seji. »Največja in vsa odgovornost je na komunistih, da našo revolucijo vojujejo do konca,« so besede največjega sinu jugoslovanskih narodov, našega največjega komunista tovariša TITA. Naša moč je v nas, delovnih ljudeh, v našem bratstvu in enotnosti, v tem, da smo enaki vsem velikim narodom (delavci vevške papirnice nemo spremljajo komemorativno sejo) Žalna slovesnost ob smrti tovariša Tita v našem kolektivu Hj §|k f,jgg Wm »T8 ? ‘ Vedno nam bo ostal v spominu tisti lep poletni dan avgusta 1952, ko smo kašeljski pionirji v spremstvu partizanskih mater šli na nagradni izlet v Kamniško Bistrico. Vedeli smo, da je bil tam prav tiste dni tudi tovariš TITO in srčno smo si želeli srečanja z njim. Klicem otrok se je Tito vedno odzval in tudi našim prošnjam — »HOČEMO TITA«, je z nasmehom prešernega veselja ustregel. S svojo preprostostjo nas je vse zasanjane pritegnil v prisrčen polurni pogovor. Nepozaben dogodek smo ovekovečili tudi na skupinski fotografiji, v katero danes, odrasli Kašljani, zremo nemo, s trpko bolečino v srcu. Takrat srečne otroške oči so postale v teh dneh motne in solzne, kot deževne kaplje velike, polzijo neslišno po naših licih. Dragi, ljubljeni tovariš TITO! Ni te več med nami, toda v naših mislih, v naših srcih boš ostal, dokler tudi ona ne bodo prenehala biti. Večno pa boš ostal v dejanjih naših pokolenj, saj seme, ki pade na dobre ornice, vzklije in požene v bujno rast. In za to rast se bomo še bolj trudili; to je naša moralna obveza. A. B. Smrt predsednika Tita v tudi v krogu naših POSLOVNIH PARTNERJEV ni ostala brez ustreznega odmeva. Zavedajoč se navezanosti vseh Jugoslovanov na legendarnega borca za svobodo, za neodvisno in neuvrščeno politiko, so nam s človeško toplino izrazili svoje sožalje ob težki izgubi. Takole so nam pisali: Firma Elof Hansson, dobavitelj celuloze iz Švedske: »Sporočilo, da je včeraj umrl jugoslovanski predsednik Tito, nam nalaga, da vam izrazimo naše sožalje. Resnično čutimo z vami v veliki žalosti, ki je prizadela jugoslovanske narode s smrtjo očeta domovine — Tita.« Tovarna celuloze OBIR je poslala naslednjo brzojavko: »Ob smrti Vašega predsednika maršala žalujemo z Vami.« Kolektiv in uprava tovarne OBIR Firma COFPA, dobavitelj klobučevin iz Angoulema, Francija: »Zelo smo ožaloščeni ob smrti Vašega narodnega junaka maršala Tita in v teh, za Vašo domovino tako tragičnih dneh, Vam želimo izraziti naše prisrčno sožalje.« prodajni zastopnik direktor Gerard Balke Claude Regnier Tovarna strojne opreme ANDRITZ, Graz, Avstrija: »Ob smrti Vašega spoštovanega državnega predsednika maršala Tita nam dovolite, da Vam izrazimo naše globoko sočutje.« Tudi mnogi poslovni partnerji, ki so nas obiskali v teh dneh, so nam prav tako osebno izrazili svoje sožalje ob izgubi predsednika republike, med njimi predstavniki firme MARK, ZR Nemčija, SCAPA, Anglija, OMYA, Švica in še mnogi drugi. VELIKO SOZALNIH BRZOJAVK SMO PREJELI OD NAŠIH KUPCEV IZ TUJINE, NEKAJ PREVEDENIH OBJAVLJAMO Hamo Papier Miinchen: Izrekam sožalje vašemu podjetju in vsej Jugoslaviji. Vaš Tito je bil velik človek. Mina Gandour, Beirut — Libanon teleks, naslovljen na tov. direktorja in tov. Sevška: Rad bi vam in vašemu kolektivu izrekel globoko sočustvovanje ob smrti vašega predsednika Tita. Njegova izguba je nenadomestljiva. Trudil se je za mir, zadovoljstvo in stabilnost v svetu. Njegova smrt je pustila praznino, ki je ne bo lahko nadomestiti. Ejtahad trading, Co. Iran: Vam in vsem izražamo najiskrenejše sožalje ob smrti g-Tita, ki je bil eden največjih svetovljanov in voditeljev. Želimo vam, da bi našli uspešnega namestnika pri vodenju vaše države, v dobro miru in blaginje. Z najlepšimi pozdravi. A. Ahmadi Kaaki, Beirut: Z veliko žalostjo smo sprejeli novico o smrti NAŠEGA velikega vodje. Iskreno sočustvujemo z vami. Purkar, Iran: Naše osebje Madjid Purkar and Company vam izreka sožalje ob boleči izgubi g. Josipa Broza Tita. S prisrčnimi pozdravi Vevški papirničarji Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev Sklad za štipendiranje mladih delavcev je bil ustanovljen leta 1974 na pobudo kovinarskih delavcev z namenom, da bi bilo omogočeno nadaljnje izobraževanje vsem tistim delavcem in njihovim otrokom, ki so pokazali izjemne delovne in učne uspehe, s svojim delom pa dokazali, da bodo gradili našo socialistično skupnost tako, kot je +o želel tovariš Tito. Od ustanovitve dalje je prejelo štipendije več kot 15.000 mladih delavcev, le-ti pa so delno že pokazali, da so bili vredni zaupanja; bili so štipendisti sklada, ki nosi Titov0 ime. . Titov sklad je izgubil svojeg naj dražjega člana, zato se “e,. lovni ljudje širom po JugoslavU1 v teh težkih trenutkih sloves od našega dragega maršala Tu odločajo, da namesto venca 1 cvetja namenijo prispevke Titov sklad. Tudi vevški papirn1' čar ji smo Titovemu skladu 1 štipendiranje mladih delavcev 1 otrok delavcev v SR Slovenil nakazali znesek 20.000 din. B. J- Vevški papirničarji so bili v borbi za svoje pravice enotni »In prav enotnost in borbena-revolucionarna tradicija je vevške papirničarje pripeljala do °°kaj dobrega gospodarskega Položaja in do primernega standarda,« so povedali naši dolgo-letni, že predvojni delavci in revolucionarji v pogovoru z novinarjem Radia Ljubljana Silvom Peršakom pred letošnjim prvim majem. Tovariš Franc Kocjančič, ki je v vevško papirnico prišel delat star komaj dvanajst let in štiri mesece in to s ponarejeno delovno knjižico, ker je bil za sprejem na delo res še premlad, je ostal zvest papirnici celih dvainštirideset let. Živo se spominja predvojnih prvomajskih praznovanj, ki so bila sicer v ilegali, vendar goreča, saj so izžarevala revolucionarni duh. Njihov simbol takrat so bili rdeče kravate in rdeči nageljni, če pa teh ni bilo, je pa tudi španski bezeg prav prišel. Včasih so organizirali prav veliko zborovanje, ki sicer ni moglo biti dolgo, ker so jih orožniki preganjali. »Tudi prosvetna, danes papirniška godba, je igrala budnice na Pečarju in sicer so se godbeniki s kolesi odpravili tja. Če so nas žandarji z enega hribčka pregnali, smo se pojavili na drugem in jih pošteno jezili,« se spominja tovariš Martin Fležar, ki je tudi vso delovno dobo bil zvest tovarni. Tudi stroje v tovarni in most so v noči pred prvim majem okrasili. Prva praznovanja delavskega praznika na Vevčah je organiziral član partije Jože Mazoveci Zato je v pogovoru o tem tovariš Stane Melj o, ki je bil po vojni eden prvih predsednikov delavskega sveta v naš; tovarni, dejal: »Želim, da bi se Papirnica Vevče našemu velikemu revolucionarju, partijskemu organizatorju, delavskemu voditelju Jožetu Mazovcu oddolžila s primernim spomenikom.« In to ni samo Stanetova želja. Tovariš Franc Sotlar, ki je tudi sodeloval v našem pogovoru, je menil, da je bila takrat, v tistih težkih revolucionarnih časih, delavska sreča: ZASLUZITI KRUH ZA DRUŽINO. Sreča je bila dobiti delo v tovarni. »Za ostvaritev gesla: DELU ČAST IN OBLAST pa se bomo morali še dolgo boriti in sicer v smislu poglabljanja samoupravnih odnosov,« je tudi dejal. V. B. O delavskem gibanju na Vevčah so v predprvomajskem kramljanju z novinarjem Radia Ljubljana obujali spomine: Stane Meljo, Martin Fležer, Franc Kocjančič in Franc Sotler & * 1 E ^ !■< M F TšSk l&r g"-' ' '■ '4';V. ' jjgl! 2 |jp|s| IT Že zgodaj na prvomajsko jutro so se delavci pričeli zbirati na Pečerju Tradicionalni delavski shod na Pečarju V pozdrav 1. maju, prazniku delovnih ljudi, smo se tako kot v?a leta doslej zbrali delavci Paznice Vevče in krajani okoliših krajevnih skupnosti na tradi-rionalnem prvomajskem srečanju na Pečarju. Niti slabo vreme in Traz nista mogla skaliti prvomajskega srečanja, ki je poteka-°, v znamenju ohranjanja tradi-mje predvojnih prvomajskih shodov naprednega delavstva v teh krajih. Rdeč nagelj v gumbnici, parti-anska pesem in koncert papir-iskega pihalnega orkestra, je ^alo srečanju še posebno svečano je pripravila kulturna a pri konferenci sindikata papirnice Vevče ob sodelovanju radikalnega sveta Ljubljana oste-Polje in krajevnih skupnosti Vevče — Zg. Kašelj in Zad-Trv> gostinske usluge pa je nudil , ZD Družbeni standard Papirje Vevče. R. J. Shod komisij Tam, kjer se vsako leto na prvomajski dan zberemo na delavskem shodu, na Pečarju, prav na tej livadi na hribčku je stala med vojno nemška postojanka (na sliki), katero je 13. oktobra leta 1943 likvidiral III. bataljon VIII. brigade XVIII. divizije pod poveljstvom komisarja bataljona Venclja in komandanta PAVIJANA — generalmajorja Franca Sotlarja, našega krajana, ki je tudi letos kot vedno prišel na naš delavski shod na Pečarju. 11. maja pred sedmo uro zjutraj na Urhu Praznik svobode Letos, 9. maja, je bil prvi praz-znik svobode, ki smo ga morali praznovati brez našega TITA. Jubilejni praznik svobode, saj je minilo petintrideset let, kar so partizani, naše slovenske brigade, osvobodili Ljubljano, mesto, iz katerega je prišel prvi klic za vseljudski upor ob začetku okupacije z nezlomljivim upanjem v narodno osvoboditev. Brez herojskega deleža uporne in dejavne ilegalne Ljubljane ne bi bilo tako veličastne zmage in tako popolne radosti ob njeni osvoboditvi. Mesto Ljubljana je med okupacijo živelo svoje posebno, ilegalno življenje. Postalo je država v državi. Nista ga ohromila niti bodeča žica niti sovražnikov teror. Imelo je svojo in-tendanco, saniteto, razvito humanitarno dejavnost za otroke »ilegalčke« in otroke zapornikov in aktivistov OF ter druge institucije, kakršne je potrebovala živeča in boreča se Ljubljana. Dihala je v uporu skupno z vsem slovenskim življenjem. Tudi blokada je od njega ni ločila in tudi ne od partizanskega vodstva, ko je to odšlo iz Ljub- ljano na osvobojeno ozemlje. Tudi strašni teror je ni spravil na kolena; zato je Ljubljana MESTO HEROJ. Osvoboditev Ljubljane — 9. maj praznujemo, da bodo mlade generacije in mi, vsi z njimi globlje podoživljali vrednote mesta heroja ter jih vsajali v svoj notranji svet in družbeno življenje Ljubljane. Tudi letošnjega XXIV. POHODA PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE smo se delavci naše delovne organizacije s svojimi družinami in krajani krajevnih skupnosti Vevče Zgi. Kašelj in Zadvor udeležili v velikem številu in tako vnovič potrdili odločnost nadaljevanja Titove poti, katere delček so bili vsi pohodi doslej. Zbrali smo se na nedeljo, 11. maja, ob sedmih zjutraj pred spomenikom žrtvam NOB na Urhu. 230 udeležencev je izpolnilo kartončke in prejelo- značke letošnjega pohoda, nato pa skupaj krenilo na dobro poznano pot s ciljem na Trgu osvoboditve. V. B. Udeleženci pohoda so izpolnili kartončke in prejeli značke XXIV. pohoda Po poteh partizanske Ljubljane in ... ... krenili na pot Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1980 TOZD TEHNIČNI PAPIR Proizvodnja: Indeks Doseženo doseganja plana S 2 O > Plan 1980 o > g ^ 0 mes. | " Z * < ” r c ti Papir skupaj ton: 3.027 2.988 2.713 111,6 110,1 Doseženo v I. trim. Plan — od tega klas. pap. 1.960 1.647 1.428 137,3 115,3 1980 1979 I. tr. 80 — od tega prem. pap. 1.067 1.341 1.285 83,0 104,4 Celotni prihodek 459.192 352.780 452.416 Lesovina 343 356 333 96,3 106,9 Porabljena sredstva 334.769 267.295 345.770 El. energija MWh 3.736 3.849 3.418 97,1 112,6 Dohodek 124.423 85.485 106.640 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja: IV. 1980 0 I—IV. 1980 0 1. 1979 Plan 1980 11. PS 95,6 93,3 90,1 92,6 III. PS 95,4 92,1 84,1 92,1 IV. PS 95,0 93,1 91,4 92,6 Skupaj PS: 95,3 92,9 88,5 92,4 Premazni stroj 49,4 61,0 67,9 Izmet v °/o papirni stroji 12,8 11,7 12,1 12,5 premazni stroj 27,9 22,6 22,9 Tudi v mesecu aprilu je bila proizvodnja papirja v TOZD TP izredno visoka, saj je presegla planirano za 11,6 °/o; preseganje plana v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa znaša 10,1 %>. Vsekakor so imeli na povečanje proizvodnje odločilni vpliv nižji zastoji na PS ter nižji izmet. Manj ugodna je bila struktura proizvodnega programa, ki smo ga morali prilagoditi povečanim izvoznim obvezam. Tako smo program IV. PS delno preusmerili v izdelavo ciklostil papirjev za izvoz na škodo osnovnih papirjev za premazovanje. Iz tega razloga IV. PS ca. 10 dni ni obratoval, kar se odraža na nizki proizvodnji premazanih papirjev. Razen visokih zastojev pa smo v aprilu zabeležili na PRS tudi nadpovprečno visok odstotek izmeta. TOZD GRAFIČNI PAPIR Proizvodnja: Doseženo Indeks doseganja plana IV. 1980 0861 •Al—''I 0 Plan 1980 o 0 mes. m £ 0 I,—IV. 1980 Papir skupaj ton 2.951 3.196 3.059 96,5 104,5 — od tega klas. pap. 55 1.256 758 7 ,3 165,7 — od tega prem. pap. 2.896 1.940 2.301 125,9 84,3 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS: IV. 1980 0 I.—IV. 1980 0 1. 1979 Plan 1980 Stopnja v °/o 84,3 87,9 83,5 85,6 Izmet v °/o 20,6 19,2 18,7 19,4 Proizvodni plan na V. PS ni bil dosežen predvsem zaradi povečanih zalog nedovršene proizvodnje za ca. 600 ton, državnega praznika ter nekoliko povečanega izmeta. Struktura proizvodnega programa je bila ugodnejša, saj smo proizvajali skoraj izključno premazane papirje. TOZD VETA Doseženo Indeks doseganja plana 7 H ■e Plan 1980 0 mes. £ i H ■e Tapete rolic 193.538 163.482 183.330 105,6 89,2 Lepilo zavitkov 28.390 20.418 12.500 227,2 163,3 Proizvodnja tapet je v aprilu sicer presegla planirano količino, vendar povpraševanje zaostaja za proizvodnimi možnostmi in zato nismo dosegli lanskoletne proizvodnje in realizacije v tem času. Kako smo poslovali v I. trimesečju letošnjega leta Prvo trimesečje 1. 1980 smo zaključili zelo uspešno tako v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, kakor tudi v primerjavi s planom. Ugodni finančni rezultat je bil pogojen z nadpovprečno visoko količinsko proizvodnjo, saj smo v primerjavi s prvim četrtletjem preteklega leta izdelali ca. 1800 ton papirja več, v primerjavi s pla- nom pa za ca. 1400 ton. Tudi lesovine in el. energije smo proizvedli znatno več, kar je zelo ugodno, saj so proizvodni stroški lesovine in energije nižji od nabavnih cen. Le proizvodnja tapet je zaostajala zaradi mrtve zimske sezone. Tako je bil v celotni delovni organizaciji dosežen naslednji poslovni uspeh: Indeks I. tr. 79 Plan 100 100 Cisti dohodek OD brutto Ostanek za sklade 89.906 50.667 36.260 59.860 38.149 19.466 75.244 45.769 26.576 130 125 146 150 133 187 102 97 117 119 111 136 Posamezne proizvodne TOZD pa so dosegle naslednje proizvodne in finančne rezultate. TOZD Tehnični papir Doseženo v I. trim. 1980 1979 Plan 1980 Indeks I. tr. 79 Plan = 100 = 100 1. Proizvodnja: Papir skupaj ton: 8.926 8.454 8.139 105,6 109,7 — od tega klasični 4.628 4.018 4.285 115,2 108,0 — od tega premazani 4.298 4.436 3.854 96,9 111,5 Lesovina ton 1.079 692 1.000 156,9 107,9 El. energ. MWh 11.661 10.737 10.255 108,6 113,7 Para ton 109.217 106.638 101.351 102,4 107,8 2. Realizacija (eksterna): Papir skup. v 000 din 197.993 154.433 197.377 128,2 100,3 od tega izvoz v ton. 2.500 1.984 2.750 126,0 90,9 od tega v 000 din 50.080 29.803 56.554 168,0 88,6 3. Stopnje izkoriščanja papirnih ter premaz. strojev: Papirni stroji 92.1 91,0 92,4 PRS 64,8 69,6 67,9 (v 1. 1979) Izmet v %»: Papirni stroji 11,2 13,4 12,5 PRS 19,9 20,5 22,9 (v 1. 1979) 4. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 257.781 193.445 267.409 133,3 96,4 Dohodek 64.899 38.017 52.371 170,7 123,9 Čisti dohodek 50.694 28.756 40.204 176,3 126,1 Bruto OD 25.857 20.199 23.763 128,0 108,8 Ostanek za sklade 23.312 7.367 14.935 316,4 156,1 Tabela A. TOZD Grafični papir Doseženo v I. trim. Plan Indeks 1980 1979 1980 = 100 = 100 1. Proizvodnja: Klasični papirji 3.334 4.017 300 83,0 Premazani papirji 6.498 4.522 8.878 143.7 Papir skupaj 9.832 8.539 9.178 115,1 107,1 2. Realizacija (eksterna): Papir v 000 din 213.705 165.160 215.973 129,3 99,0 od tega izv. v ton. 889 561 1.875 158,5 47,4 od tega v 000 idin 17.606 7.611 36.890 231,3 47,7 3. Stopnje izkoriščenja V. PS: 89,1 83,5 85,6 4. Izmet v °/o: 19,0 19,6 19,4 5. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 211.814 160.399 212.057 132,1 99,9 Dohodek 34.175 22.749 30.358 150,2 112,6 Čisti dohodek 13.096 7.109 10.357 184,2 126,4 Bruto OD 8.244 5,797 6.950 142,2 118,6 Ostanek za sklade 4.365 969 2.959 450,4 147,5 Tabela B. TOZD Veta: Indeks Doseženo v I. trim. Plan I. tr. 80 Plan 1980 1979 1900 = 100 = 100 1. Proizvodnja: Tapete rolic 460.348 461.433 550.000 99,8 83,7 Lepilo zav. 53.280 38.300 37.500 139,1 142,1 2. Realizacija (eksterna): tapete in lepilo v 000 din 25.040 30.915 34.001 81,0 73,6 3. Izkoriščanje zmogljivosti tap. str.: 42,0 54,7 52,1 4. Izmet v %>: 9,1 11,6 10,2 (v 1. 1979) 5. Poslovni uspeh: Celotni prihodek 25.397 27.640 32.863 91,9 77,3 Dohodek 7.759 10.931 9.762 71,0 79,5 Čisti dohodek 6.132 9.879 7.797 62,1 78,6 Bruto OD 2.807 2.257 2.914 124,4 96,3 Ostanek za sklade 3.161 7.571 4.705 41,8 67,2 Doseženi proizvodni in finančni rezultati so bili v TOZD Tehnični papir v I. trimesečju 1980 nadpovprečni. Tako je bila lanskoletna proizvodnja v istem obdobju presežena za 5,6 lastnih sredstev, — zadružniki morajo svoj plan vključiti v plan samoupravne stanovanjske skupnosti (za dane prostorske možnosti, — zadruge so uspešne tam, kjer jim stoje ob strani organizacije združenega dela in prevzamejo službe poslovanja zadruge; poslovanje na volonterski osnovi se ni obneslo nikjer. Za zadrugo bi morala nastopati kot organizator gradnje do III. oziroma IV. gradbene faze samoupravna stanovanjska skupnost, zadruga pa objekte zaključiti . (interna razdelitev, obdelava sten, stropov, oprema) po želji članov zadružnikov, — zadruga nastopi in se registrira kot pravna oseba v momentu, ko je zagotovljeno oz. pridobljeno zemljišče in ko je zadruga finančno sposobna zemljišče plačati ter usposobljena z vsemi dokazili za posameznega zadružnika, da bo planirano graditev tudi sofinanciral. Pri obravnavi in sestavi srednjeročnega plana je nujno, da tudi zadružno gradnjo planiramo z upoštevanjem navedene orientacije in prostorskih možnosti razvoja. Programske zasnove za oblikovanje vzgojno izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju za grafično in papirno industrijo, poroča VID VILFAN: Komisija za izdelavo programov je pripravila na podlagi pripomb naslednje spremembe, katere so člani-delegati sprejeli na 6. redni seji skupščine za izobraževanje tiska in papirja, ki je bila 21. 4. 1980. — Naziv VIP (poklic ostane) grafični delavec v grafični industriji, manipulant in analogno temu knjigoveški manipulant ter kartonažni manipulant. — VIP —• (VIP = vzgojno izobraževalni program) namesto pomožni papirničar (poklic ostane) naj bi se imenoval: upravljalec naprav v celulozni in papirni industriji. — VIP na srednji stopnji naj bi se imenoval papirniški tehnolog, ki bi zajemal poklic papirničar ja in papirnega tehnika, ker tako ne prihaja do dvojnosti izraza papirničar. Sklep za grafično in papirno industrijo — za kadre oziroma profile, je naslednji: 1. Izobraževanje za vse ravni zahtevnosti dela, tiska in papirja, ima dve usmeritvi: — grafično usmeritev, — papirniško usmeritev. 2. Grafična usmeritev: a) srednje izobraževanje prve stopnje bo potekalo po treh vzgojno izobraževalnih programih: — grafični manipulant, — knjigoveški manipulant, — kartonažni manipulant, b) srednje izobraževanje druge stopnje bo potekalo po enem vzgojno izobraževalnem programu: — grafik z izbirnimi deli programa za zahtevnosti dela in smeri: stavec, reprograf, tiskar, knjigovez, kartonažar. c) visoko izobraževanje bo potekalo po vzgojno izobraževalnem programu za pridobitev: — visoke strokovne izobrazbe prve in druge stopnje, — akademske stopnje in doktorat znanosti. 3. Papirniška usmeritev: a) srednje izobraževanje prve stopnje bo potekalo po VIP: — upravljalec naprav v papirni in celulozni industriji, b) srednje izobraževanje druge stopnje bo potekalo po VIP: •— papirniški tehnolog z izbirnimi deli programa za zahtevnost dela papirničarja in papirniškega tehnika, c) visoko izobraževanje se bo izvajalo po vzgojno izobraževalnih programih za pridobitev: — visoke strokovne izobrazbe prve in druge stopnje, — akademske stopnje in doktorat znanosti. Ker pa je usmerjeno izobraževanje odloženo za eno šolsko leto, je skupščina sprejela naslednje sklepe: — Izvajanje učno vzgojnega procesa za papirniške kadre bo letos potekalo še po starem (ŠCTP — 30 dijakov). Glede na kadre in pa na boljše pogoje izvedbe, pa se učnovzgojni proces v šolskem letu 80/81 prenese na šolski center za kemijo, metalurgijo in papirni-štvo — Aškerčeva 7, Ljubljana. — Da se odobri tovarni papirja in celuloze »Djuro Salaj« v Krškem en razred (dislocirani) pa-pirničarjev samo za eno generacijo. Za vsako naslednjo je treba dobiti soglasje skupščine PIS. — VTO tekstilna tehnologija organizira redno in izredno obliko izobraževanja papirne tehnologije kot enakopravne usmeritve in ne kot usmeritev na tej VTO. Predlog je utemeljen z naslednjimi stališči: a) VTO TT izobražuje v višjem in visokošolskem programu v redni obliki in v študiju ob delu; b) ima za predlagani VIP ustrezne kadre, razen specifičnih strokovnih kadrov; c) že ima ustrezne prostore, opremo in druga materialna sredstva za tekstilno in tudi za papirniško usmeritev; č) statut že omogoča izobraževanje podobnih profilov; d) obe panogi imata skupne naravne surovine, podobna pomožna sredstva in tehnološke postopke izdelave ploskovnih izdelkov; e) VTO TT je sodeloval pri izdelavi višjih in visokošolskih profilov papirne tehnologije; f) VTO TT ponuja papirni panogi samostojno izobraževalno in raziskovalno usmeritev. Delavski svet SOZD Slovenija papir. S 4. seje poroča delegat MIRO ŠKVORC. Največ razprave je bilo o zaključnem računu SOZD za leto 1979, ki je bil na tej seji potrjen. Vse delovne organizacije s svojimi TOZD so poslovale brez izgube, razen TOZD Celuloza Krško, ki izkazuje 30,844.038,88 din poslovne izgube, katera pa je v okviru delovne organizacije pokrita z ostankom čistega dohodka ostalih TOZD. Velike težave so pri uvozu lesa in drugih surovin za predelavo. SOZD je z vsemi mogočimi variantami odkupil znatno več surovin za SR Slovenijo, kot so to storile druge republike. Funkcionalno izobraževanje naših papirničarjev Odrasli se največ naučijo ob neposrednem stiku z drugim človekom, kajti prav v osebnem stiku je največ možnosti za večstranski in kompleksen vpliv na osebnost. Vsaka druga oblika vzgojne ko- munikacije, kot npr. dopisno izobraževanje na daljavo, skupinsko izobraževanje in množično izobraževanje, ima šibkejši vzgojni vpliv v primerjavi z vzgojnimi vplivi v »dvojkah« ali diodah, oziroma Izbrali smo bodoče člane samoupravnih organov 17. aprila smo delavci Papirnice Vevče volili nove člane delavskih svetov in disciplinskih komisij TOZD in DSSS ter se z referendumom odločali za sprejem popravkov statutov TOZD in DSSS. Vse predloge smo predhodno obravnavali na zborih delavcev, saj je k izbiri kandidatov za člane samoupravnih organov treba pristopiti vsako leto premišljeno in demokratično. Izbirati je treba dela voljne ljudi, ki bodo zastopali stališča baze in zaključke tudi prenašali nazaj v bazo. Ker do zaključka redakcije niso bili vsi delavski sveti in njihove komisije konstituirani, bomo o teh poročali v naslednji številki glasila. V. B. Z letošnjih volitev — kandidate izbira Jože Naraglav v medsebojnem stiku dveh ljudi. Čeprav je lahko nekdo pod močnim vtisom razgovora, ki ga je imel s priznanim strokovnjakom ali umetnikom, se znanja, ki ga je pridobil, ne zaveda, ker ga ne analizira in nanj ni pozoren. V andragoški teoriji in praksi so začeli postopoma dajati vedno večji poudarek prav izobraževanju v okviru medsebojnih stikov ljudi (s sodelavci, znanci, prijatelji, člani družine, javnimi delavci, umetniki, raznimi strokovnjaki itd.). Iz te skupine so bile doslej najbolj priznane naslednje metode: — konzultacije, — instrukcije, — mentorstvo, — dialog. Dvosmerne komunikacije potekajo intenzivno; oba sogovornika reagirata neposredno in na to navezujeta nadaljnje izvajanje. Namenoma sem opisal uvodne metode izobraževanja odraslih v naši delovni organizaciji. V dneh od 31. 3. do 11. 4. 1980 je v tiskarni Mladinska knjiga potekalo podobno izobraževanje naših delavcev iz neposredne proizvodnje. Namen funkcionalnega izobraževanja je bil, da se delavci spoznajo z zahtevami tiskarne na relaciji papirničar—tiskar. Imeli so možnost videti naš papir pri nadaljnji uporabi ob izdelavi in dodelavi različnih vrst tiska. Splošno mnenje papirničarjev po končanem funkcionalnem izobraževanju je bilo zelo pozitivno. V imenu vseh udeležencev in v imenu naše DO se zahvaljujem za dobro organizirano funkcionalno izobraževanje tovarišema KOBALU in MERLAKU. DIV Iskrene čestitke vsem jubilantom Dodaten dvig izvoza v času, ko še prejšnje ostro povečanje dinamike izvoza nismo docela obvladovali Prišla je pomlad in z njo tudi prvi znanilci pomladi. Odšle so vse zimske radosti, vendar se tega na tihem veselimo. V naravi čutimo to spremembo drugače kot v mestu. Prve znanilke pomladi se z vso močjo trudijo, da bi nam olepšale trate in jase, robove gozdov. Teloh nas prvi pozdravi s svojimi lepimi belimi in roza cvetovi. Za njim pokukajo zvončki s svojimi belimi glavicami, strupen podlesek pa se oblastno kot preproga razbohoti po travniku. Tudi drevje poskuša zeleneti; sem ter tja se vidijo majhni odganjki. Ptički pa, kot da vedo, da bo to kmalu njihovo domovanje, skačejo prav sramežljivo z veje na vejo in žvrgolijo. Lepo se je zjutraj prebuditi in jih poslušati. Za vse to sem bil prikrajšan, dokler sem živel v mestu. Pomlad v mestu je povsem drugačna kot v predmestju in še sploh drugačna,, kot je na Vevčah Črne, umazane ulice, polni smetnjaki, gost, moreč dim, ki se dviguje iz tovarniških dimnikov in velikih stolpnic, megla, ki se leno valja vse do opoldan, skriva občutek prihoda pomladi. Utrujenost ljudi v tem okolju je posebno ta čas popolnoma normalna. Zato ni čudno, da si ljudje v mestu želijo snega, snega, da pokrije vse to in da postane Ljubljana bela, resnično bela. Se nikoli nisem tako težko čakal pomladi, kot letos. Srčno sem želel, da bi najprej zaze-lenelo vse okoli Kliničnega centra, zadehtelo in da bi se trudne oči tovariša Tita spočile ob pogledu na pomladno zelenje in cvetje. Toda prav ta pomlad je postala zame najbolj žalostna, saj se nikoli več ne bom srečal s Titom. Sedaj moje srce joče z milijoni otroških src v veliki bolečini; letos bo pomlad in prvi DAN MLADOSTI, 25. maj, ko bi tovariš Tito praznoval svoj 38. rojstni dan, brez njega, človeka, ki je naši mladosti dal lepoto, srečo, ljubezen, smisel življenja in prihodnost. Toda, prisoten je v vseh otroških mislih in dejanjih in tako bo z nami za vedno ostal. Marko Jungič 6. razred V zasluženi pokoj Markova pomlad 13. maja je končno vendarle zasedala skupščina Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino naše republike. Mnoge delovne organizacije •—• predvsem netečni izvozniki — so skupščino nestrpno pričakovali, saj so si od sklepov le-te precej obetali. Nestrpno zato, ker so upravičeno pričakovali, da bo skupščina odpravila začasne ukrepe, ki so veljali od 4. 3. 1980 (zeleni zmaj) in niso upoštevali dosežkov izjemno povečanega izvoza v zadnjih mesecih. Sklic skupščine je bil dvakrat preložen (prvotni datum je bil že 24. april), vendar vmesni čas ni bil povsem izgubljen. Predstavniki SISEOT so namreč obiskali vse enote in na sestankih odborov enot pojasnili predvidene ukrepe. Obenem je tudi Narodna oan-ka med tem časom že obračunala (vse od 1. 1. 1980 dalje) prilive in prenešene pravice po novem odstotku, tako da lahko takoj razpolagamo z morebitnim presežkom prilivov. Obračun je izvršila vnaprej zato, ker je Izvršni svet SRS podpiral in soglašal le s takšno rešitvijo. Republiški IS je namreč odgovoren za spoštovanje v projekciji zunanjetrgovinske menjave in v projekciji plačilne bilance predpisanih razmerij. Glavna novost, ki je bila z večino glasov sprejeta na skupšči- ni, je ta, da se devizni prilivi, doseženi z izvozom, obračunajo za plačilo uvoza le v višini 80 %> (prej 95 %). Razlika 15 °/o pa se začasno zavrne. Zamrznitev velja tako za dosežene prilive kot tudi za dodeljene devize deficita oz. pravice do nakupa deviz pri Narodni banki. Popravljeni in usklajeni načrti članic SISEOT (oddani do 25. 3. 1980) so namreč izkazovali za približno 9 milijard din preveč uvoznih pravic, ki pa niso ustvarjene oz. ne bodo pokrite z letošnjim izvozom, ampak večina njih izvira iz prenešenih pravic iz leta 1979. Ob takšnem linearnem znižanju uvozne skodelice na tehtnici planirane zunanjetrgovinske menjave SR Slovenije lahko samoupravni sporazum SISEOT za uvoz v letu 1980 nemoteno deluje, brez bojazni, da bi poslabšali odstotek pokrivanja uvoza z izvozom. Res je, da bodo mnoge organizacije močno prizadete, vendar bodo prisiljene poiskati rešitev v sklepanju samoupravnih sporazumov za združevanje oz. odstop deviz. Takšno rešitev pa so tako že načrtovale v predloženih planih. Odločitev, da radikalno zmanjšamo devizni deficit države, še naprej velja in bo sleherni moral opraviti svoj del obveznosti. Nesmiselno je torej odlagati težavno nalogo, obenem pa z neustreznimi ukrepi zavirati še tiste, ki Tovarišica Ana Prepeluh je dopolnila svojo delovno dobo in tudi starostno ustregla pogojem za odhod v pokoj. Delovno razmerje v Papirnici Vevče je sklenila že 10. 8. 1943 in z majhno prekinitvijo delala Ana Prepeluh vseskozi v naši delovni organizaciji. Nešteto ton papirja je šlo skozi njene roke, ko je kot števka in prebiralka delala v ročni dodelavi papirja. Zaradi kvalitetnega in strokovnega dela ji je oddelek 15. 3. 1976 zaupal delovne dolžnosti pre-gledovalke. Njena skromnost, obenem pa natančnost pri delu, enako tudi smisel za dobre in pravilne medsebojne odnose, so bili karakteristični za njene delovne navade. Njene sodelavke in sodelavci so se od nje lepo poslovili in ji zaželeli še dokaj prijetnih let v pokoju. Tudi iz tega mesta se ji za njeno zvesto delo iskreno zahvaljujemo in ji želimo vse dobro. S.R. Deset, dvajset ali trideset in več let dela je že potrdilo o strokovnosti in zvestobi. Na sliki so jubilanti iz Delovne skupnosti skupnih služb Vevška godbeniki praznujejo visok jubilej V mislih moramo poromati v prejšnje stoletje. Takrat so delavske organizacije v svojih programih spodbujale tudi kulturno dejavnost. Misel o ustanovitvi godbe zasledimo že v prvih programih socialdemokratskega društva na Vevčah. In leta 1900 je nekaj navdušenih ljubiteljev glasbe ustanovilo godbo. V strumnih vrstah je v tedanjih časih dvanajst godbenikov sestavljalo že kar mogočno instrumentalno zasedbo. Igrali so na vseh delavskih prireditvah in tudi drugje. Nekaj let se je godba krepila po moči in kvaliteti. Poleg lepih uspehov in stalnega vzpona so prišli tudi težki časi. Toda glasbeno življenje, ki je na Vevčah pognalo korenine, ni nikdar več zamrlo, razen v času kulturnega molka, ko so številni okupatorji podjarmili in si razdelili našo domovino. Vevški godbeniki se niso zadovoljili samo z igranjem. Bili so vedno v naprednih delavskih vrstah. Pred letom 1932 jih je sicer nezadostna denarna pomoč prisilila, da so se udinjali pri raznih organizacijah. Vendar od leta 1932 dalje je močan delavski in revolucionarni duh zavel med vrste godbenikov. To so dokazali v letih pred drugo svetovno vojno in še posebej v času narodnoosvobodilne vojne. Takrat ni bilo nobene delavske manifestacije, da na njej vevška godba ne bi sodelovala. Mnogi godbeniki so šli v partizane. In takrat, ko so partizani ustvarili prvo osvobojeno ozemlje na Slovenskem, so godbeniki na osvobojeno ozemlje poslali svoje instrumente in notni material. Velik je bil krvni davek, ki so ga godbeniki dali za osvoboditev domovine. Kulturno osveščeni vevški proletariat se je ob ohrabrujočem spoznanju, da je glasba pravica vseh narodov in glasnica tako narodnih kot mednarodnih prizadevanj, čutil še močnejšega in lažje je strnil svoje vrste. V svobodni domovini so godbeniki s svojim muziciranjem razveseljevali delovne množice po vsej Sloveniji. Nepretrgano so širili svoje vrste, jih pomlajevali in v zadnjih letih ob neutrudnem iskanju novih oblik dela dosegli vrh tako v množičnosti kot v kvaliteti. Danes predstavlja orkester samostojno, celovito enoto in opravlja kulturno poslanstvo v svojem kraju —• na Vevčah, v občini, mestu, republiki in zunaj nje, v zamejstvu. Letos slavi Papirniški pihalni orkester Vevče svojo 80-letnico delovanja. To je doba, ki pomeni življenje, zbir dogodkov, vsakdanjih problemov in naporov, usmerjenih v določen cilj, prizadevanja, ki so ob neprestanem napredku družbeno usmerjena, polet in požrtvovalnost. (Nadaljevanje na 8. strani) Vevški godbeniki ob 55-Ietnici; dirigent Jože Klančer Po sklepu delavskih svetov so v aprilu delavci, ki združujejo delo 10, 20 in 30 let, prejeli jubilejne nagrade. Nagrade so bile podeljene na sejah delavskih svetov TOZD in DSSS. Za desetletno delo je prejelo nagrado 41 delavcev, za dvajset let 45 delavcev in za tridesetletno delo 25 delavcev. Čestitke za njihovo zvestobo delu se pridružuje tudi uredništvo. Za tridesetletno delo prejema priznanje in nagrado tovariš Ignac Junker Dvajset let dela je tudi za tovarišem Lebnom. Večino te dobe je prebil v nabavnem oddelku pa so se tudi v takšnem položaju sposobni uspešno uveljavljati na mednarodnem trgu. Poslabšanje obračuna izvoznih prilivov za 15 °/(j pomeni tudi za našo papirnico ponoven dodaten dvig izvoza (na približno 20.000 ton) in to v času, ko vsi vemo, da še prejšnje ostro povečane dinamike izvoza (po prvotnem planu 18.500 ton) nismo docela obvladali. Velike težave v preskrbi s surovinami se nam obetajo, ker bomo zadnje ostanke celuloze iz zalog porabili, preden bodo iz izvoza pritekla nova sredstva za večje nakupe celuloze. Položaj gotovo ni rožnat, če upoštevamo še dejstvo, da smo že 20. maja izčrpali zadnjo pošiljko celuloze iz tovarne Obir, za katero doslej ni bilo treba pokrivanja z izvozom. O izvršenih intervencijah in njihovem rezultatu za nadaljnjo oprostitev izvršenih dobav iz Obirja glede izvoznega pokrivanja ni nič znanega. Očividno je, da se bomo morali spoprijeti s težavno nalogo in vendarle zaorati ledino na področju sporazumevanja za odstop oz. združevanje deviz. SISEOT je za javno razpravo objavil smernice za takšno dogovarjanje. Za »ceno« je navrgel ohlapen predlog, naj bi se poslužili vrednotenja deviz, kot jih izvoznikom v lastnih vrstah priznavajo v velikih, dobro organiziranih podjetjih ali SOZD. SOZD Slovenija papir — na žalost — ni med njimi. Vodja uvoza Marjan Kopecky "4. aprila so na proslavi v čast praznika občine Moste Polje v športni dvorani Kodeljevo zapeli v združenih zborih tudi pevci mešanega pevskega zbora Vevče (levo). Združene zbore je spremljal Papirniški pihalni orkester Vevče Vidni družbenopolitični delavci naše občine in gostje iz pobratene Bileče na proslavi občinskega praznika PRAZNIČNI UTRINKI Partizanski kurirji, ki bodo drugo leto pokrovitelji dirke, z zanimanjem spremljajo kolesarje 25-kiiometrskega teka ob žici so se 11. maja popoldne udeležili tudi naši športniki: Andrej Zapušek, Tine Božja, Bojan Dečman in Peter Hribar. Takole smo šprinterje ujeli v objektiv pod Urhom aprila je Kolesarski klub »Rog Franek« organiziral pod Urhom kolesarsko dirko v spomin padlim borcem kolesarjem Kolesarsko dirko sta s tribune budno spremljala tudi predsednik Skupščine Moste-Po-Ije Marjan Moškrič in predsednik občinskega sindikalnega sveta Andrija Vlahovič ter drugi družbenopolitični delavci v naši občini 'fv ||| - - .X - -5 ‘ r 'IIP b ja.-,n m m mu ulij l 8 BRC EME fvrnSir IlESARJEK^e Nagradni ogled Na naši šoli imamo vsako leto eno ali največ dve akciji zbiranja starega papirja. Največ ga zbe-remo predzadnji in zadnji dan akcije. Skoraj nikomur ne pride na mi-, > da bi med letom večkrat organizirano zbirali papir. Mislim, , a bi lahko vsak učenec zbral ^etno dvanajst paketov papirja. V ,etu je namreč dvanajst mesecev h v vsaki družini se vsak mesec gotovo nabere sveženj papirja. Na a način bi marsikatero smreko Papirnice Vevče ohranili še nekaj let v naravi. Tone in tone papirja ležijo neizkoriščene po kleteh občanov. To se ne sme dogajati v nedogled. Zaloge gozdov se bodo enkrat izčrpale. Vemo pa, da gozdovi dajejo velike količine kisika, brez katerega ne bi bilo življenja na zemlji. Nekega dne smo v šoli izvedeli, da bodo šli tisti učenci, ki so zbrali največ papirja, na nagradni izlet v Papirnico Vevče. Nestrpno smo pričakovali ta dan. Na železniški postaji smo pričakali vlak, ki nas je odpeljal proti Ljubljani. Čas vožnje je hitro minil, saj smo se pogovarjali o papirnici. Ko smo v Ljubljani izstopili, smo nekaj časa pešačili, nato pa smo se z mestnim avtobusom odpeljali na Vevče. Pred tovarniško vratarnico smo se nestrpno prestopali. Eden od učencev je bil le malo preveč neučakan in vratar ga je zadržal kar v vratarnici. Tovariša, ki sta nas vodila po tovarni, sta nas razdelila v dve skupini. Najprej sta nas seznanila z zgodovino tovarne, nato pa smo šli mimo turbin do prvega obrata. Tu so zmletim surovinam dodajali razne kemikalije in nastala je kašasta snov, iz katere je potem na stroju nastal papir. Povsod so mogočno brneli stroji. V drugem obratu so čistili les in ga predelovali v zvito lesovino. V naslednji hali smo videli sodobne naprave za vodenje stroja. Papir se je na koncu papirnega stroja navijal na dolge valje v velik kolobar. Zvitke so potem rezali v pole in jih zavijali v zavitke ter jih tako pripravili za tržišče. Papirnica Vevče svoj papir izvaža tudi v druge države, kjer ga zelo cenijo. Delavci so nam povedali, da imajo samoupravljanje lepo razvito. Zavedajo se tudi, da po napornem delu potrebujejo oddih, zato so si z združenimi silami zgradili počitniške hišice ob morju in v hribih. Ob veselem pomenku je pot domov hitro minila. Izlet ni bil samo zanimiv, pač pa tudi izredno poučen. Marko Mali 6. a r. Osnovne šole Stična Jugoslovanski železničarji na Urhu Aprila je minilo šestdeset let, kar so železničarji vse Jugoslavije zapustili tire, pogasili ognje in zaprli kurilnice; pričela se je splošna železničarska stavka. Železničarjem so se pridružili tudi delavci iz drugih panog: papirničarji steklarji, rudarji, lesni delavci.. Solidarnost je bila živa in zavest, da je v množičnosti moč, močna. Z odlokom tovariša Tita je bil 15. aprila proglašen za dan železničarjev Jugoslavije. Osrednja spominska slovesnost ob 60-letnici železničarske stavke je bila 15. aprila ob 16. uri ob spomeniku padlim na Zaloški cesti. Ob tej priliki so udeleženci — predstavniki železničarjev iz vse Jugoslavije — obiskali tudi Urh, kjer jim je generalmajor Franc Sotlar orisal zgodovino revolucionarnega gibanja na območju Moste-Polje, od ustanovitve prvih delavskih, organizacij do organiziranega boja in vseljudske vstaje v NOB. Dejal je: »Naša občina se danes razprostira na območju nekdanjih predvojnih občin Do-b run j e, Polje in Moste. Organizirano revolucionarno gibanje je zabeleženo že 1896. leta, ko so bile v Polju, Zalogu, na Vevčah, v Zeleni jami v Mostah organizirane prve organizacije in društva, tako kot drugod po Slo- veniji. Seveda so bila ta društva pod vplivom socialdemokratskih in krščansko demokratskih strank tedanje avstroogrske države. V obdobju do prve svetovne vojne so bile v Papirnici Vevče organizirane tri stavke in sicer leta 1900, 1908 in 1912; delavci so se borili za socialne, nacionalne, humane in kulturne pravice. Po prvi svetovni vojni, ko je bila avstroogrska monarhija zru-žena in poleg ostalih ustanovljena versajska država Srbov, Hrvatov in Slovencev in pod vplivom oktobrske revolucije, katere duh in ideje so iz avstroogrske vojske, ruskega ujetništva in iz rdeče armade prinesli v naše kraje delavci in napredni kmetje, ki so bili borci oktobra, se je pričelo tudi na območju naše današnje občine močno revolucionarno gibanje. V tem obdobju vse do leta 1941, do pričetka druge svetovne vojne, predvsem pa v letih 1920 in 1921, so bile zabeležene volitve v ustavno skupščino SHS in v občinske odbore, pri čemer so zmagovale liste delavcev in prvih komunistov iz naše občine. Z velikimi črkami je zabeležena tudi velika stavka železničarjev v aprilskih dneh leta 1920, katere center je bil v Zalogu; v krvavem obračunu men' delavci v protest- nem maršu na Zaloški cesti v Ljubljani in med tedanjo oblastjo, ki je s pomočjo vojske in žandarmerije zaustavila delavce, so padle prve žrtve iz naše občine: Černe, Zidan, Perdan. V letih 1922, 1925 in 1928 so bila velika protestna zborovanja in stavke delavcev za izboljšanje delovnih pogojev, socialnega položaja in plač. Leta 1936—1937 so šli vevški papirničarji v borbo—v šestmesečno stavko v kateri so imeli vso materialno in moralnopolitično podporo vseh prebivalcev vevškega in širšega okoliša, industrijskih centrov v Sloveniji in papirnic v Jugoslaviji — in uspeli. Veliko je bilo tudi drugih borbenih akcij delavcev, ki so znatno prispevale k izboljšanju delavčevih pogojev in tudi k enotnosti delavcev in kmetov v razčiščevanju nacionalnih, socialnih in revolucionarnih problemov v naših krajih. Pri tem je odigrala absolutno vodečo vlogo KP SKOJ, ki je bila na območju naše občine ustanovljena že pred 60 leti. Partija je tudi pri nas po ob-znani in kraljevski diktaturi doživljala težka leta življenja in dela, a prav zato od leta 1931 dalje, očiščena vseh frakcionaških, Pa še nekaj v premislek Prvi maj, ki so ga spremljale razne kulturne prireditve in manifestacije, je že daleč za nami, še vedno pa je in gotovo tudi še bo aktualen problem, ki bi ga načela v tem sestavku in ki še toliko bolj prihaja na površje, zahtevajoč rešitev, ob takih priložnostih. tudi v druge sfere delovanja, nadalje članov sindikata, članov ZKJ itd. Problem, ki se je pokazal ob navidezno nepomembni prireditvi, je očiten, jasen in ni le problem naše KS, temveč postaja vsesplošen pojav v naši družbi, ki ji pravimo SAMOUPRAVNA SOCIALI- razrešili s popolno pasivnostjo in indiferentnostjo (pa čeprav aplicirano le na skromen obisk kulturne prireditve v KS) nad vsem, kar ni povezano s povečanjem materialnega blagostanja, mojega in tvojega, kar mi ne poveča udobja in izobilja. Dokler se ne bomo poskušali Posnetek proslave v čast trojnemu prazniku: prazniku OF, prazniku naše občine in delavskemu prazniku, ki je bila 25. aprila v Kulturnem domu na Vevčah 25. aprila je bila ob 18. uri v Kulturnem domu na Vevčah proslava v počastitev trojnega praznika. To je dejstvo, ki ste ga lahko prebrali na lepakih, razobeše-nih v tovarni, v naši in v sosednjih krajevnih skupnostih, kakor tudi na poslopju skupščine občine. Navidezno nič posebnega, toda problem se tukaj začne; gre namreč za udeležbo, odziv občinstva (v mislih imam predvsem delavce Papirnice Vevče in prebivalce naše KS) na tej proslavi. Odgovor je dokaj skromen, kakor je klavrno izzvenel tudi obisk. Pri tem vso stvar še poslabšajo dejstva, da je od 4800 prebivalcev naše KS prišlo na prireditev le približno 3 %>, da med njimi tudi ni bilo tistih, ki bi »morali« priti, katerih naloga in poslanstvo v naši družbi je v vključevanju in pridobivanju širših množic ljudi ne le v prosvetno življenje, ampak STIČNA DRUŽBA, v kateri bi naj bil človek kot humano bitje naj-višji in naj svetlejši cilj, njegovo delo, ki bi ga razvijalo v vsestransko osebnost, pa bistvo njegove biti, njegove eksistence. V sedanjem trenutku pogojnika še ne moremo izpustiti, ker tega še nismo dosegli, ker smo šele na začetku poti v graditvi take družbe. Toda kje je tisti pravi začetek razvoja, od katerega je bistveno odvisen napredek, ki ga bo ta in taka družba prinesla v razvoju zgodovine človeštva? Odgovor je lahek in znan. Začetek in predpogoj je vsekakor ČLOVEK, njegovo delovanje, njegova akcija in miselnost. To je treba spremeniti, torej spremeniti mišljenje človeka, da bi dosegli tako visok in plemenit cilj, kot je samoupravna socialistična družba. Ta naloga pa je težavna. Vsekakor je ne bomo niti za las niti za ped premakniti iz ozke malomeščanske miselnosti, potrošništva, iz sveta varljivih zunanjih oblik in tako razpredene človekove pasivnosti, toliko časa bo taka družba oblečena v platonsko idejo, toliko časa se bomo s to alienirano formo le šemili. Samoupravna družba je mlada družba, družba v nastajanju, ki jo morajo začeti graditi predvsem mladi ljudje z večjim interesom do dela, izobrazbe, aktivnosti nasploh, ne pa s pasivnostjo sprejemanja vseh avdio-vizualnih informacijskih medijev, s čimer izgube zmožnost lastne kritične presoje pojavov okrog sebe. Da se povrnem na naše ožje okolje; ni bil moj namen kritizirati slabo zadovoljevanje kulturnih potreb krajanov; za začetek bo dovolj, da o nakazanem problemu malce razmislimo. Manca oportunističnih in šovinističnih elementov, zopet prevzela vodečo revolucionarno idejnopolitično in organizacijsko vlogo med delavci, naprednimi kmeti in napredno inteligenco, med delavsko in študentsko mladino. Tako na terenu kot v tovarnah je bilo organiziranih več partijskih celic, rajonskih komitejev, skojevskih aktivov in kulturno-prosvetna društva delavcev: Vesna, Svoboda, Vzajemnost in druga. Naša partija je v težkih pogojih, v ilegali, uspela organizirati celotno revolucionarno delavstvo naših krajev in leta 1941 pričela močno narodnoosvobodilno gibanje pri nas. Leta 1941 je bila partijska organizacija močna, saj je štela nekaj sto komunistov in skojevcev. V vsaki vasi, tovarni, večji delavnici, ulici je bila organizirana OF, dobra obveščevalna služba,, zdravstvena služba in druge institucije, ki so bile močna politična, vojaška in ekonomska baza za NOB. Že 13. julija 1941 je bila na Molniku ustanovljena prva partizanska četa. 16. julija 1941 je bil v besniški dolini ubit prvi Nemec. Maja 1942 je imela naša občina v partizanskih enotah preko 700 borcev. V vseh akcijah in borbah od 1-svetovne vojne do konca NOB, do osvoboditve in do danes so tudi železničarji iz naših krajev vedno bili soudeleženci, v celoti predani partiji. Prav železničarji so pri transportiranju materiala in orožja ter ljudi in z žico ograjene Ljubljane na postajo v Zalog, v Papirnico Vevče in drugam, odigrali važno vlogo. Žal smo tudi v naših krajih imeli dokaj močno organiziranost cerkve, belogardistov in četnikov. Ti so organizirali na našem terenu protirevolucionarne enote. Prav tu, na Urhu, je bil ustanovljen lažni štajerski bataljon, ki je v partizanskih uniformah vodil borbo proti NOP; bila so tod oporišča bele garde na Urhu, v Polju in Bizoviku. V tistih časih je bil Urh največja belogardistična klavnica v Sloveniji.« Narodi zarje se rode le v noči Mnogo let in desetletij je nazaj; pisalo se je leto 1889. V Parizu je bila ustanovljena II. internacionala, kjer je bil 1. maj proglašen za mednarodni praznik dela. Pomlad je bila, kakor je zdaj; sokovi življenja so se zganili. Zganilo pa se je tudi vedno bolj osveščeno delavstvo in napovedalo oster, neizprosen, revolucionaren boj proti kapitalistom in proti krivični družbenoekonomski ureditvi nasploh, boj za osnovne pravice človeštva, narodov in ljudi, boj za dosego socializma, ki je dvignil nešteto mladih, nadarjenih, svežih sil iz nekulturnih nižin v kulturne višine, kjer so kazale nove cilje človeštvu. Koliko svetlih, visokih gesel je izmaličila kapitalistična buržoa-zija v svoji komodni zadovoljnosti, na ravni ploskvi banalnih vsakdanjosti, koliko? Zato prijatelj, poglej te neizrabljene prišleke iz proletarske novooodkrite zemlje; le-ti bodo pravi nosilci boja proti eksploataciji človeka po človeku, le v njih je prava vizija prihodnosti. Prijatelj, poglej globlje! Življe- nje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztezajo, iščejo ciljev. Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast. Iz noči zasije svetel dan, življenje novo, mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje- Vsa prostrana pokrajina je bila pred njimi in po vsej prostrani pokrajini so hodili ponosni, samozavestni ljudje, s trdno voljo po delu, napredku, izobrazbi, kulturi-Nič več ni bilo žalostno njihovo srce, nič več niso hodili ponižno sključeni in gledali v tla, ker bi se bali pogledati življenju v njegovo jasno, čisto obličje. Nič več niso bili siromaki, ki bi jim bilo siromaštvo v srcu in ki bi bil v srcu siromak in obsojen na smrt. Bili so pogumni, samozavestni ljudje, prepričani v lepote življenja, v prihodnost, v zarjo, ki je rdela na zahodu in oznanjala lepši jutrišnji dan. Manca Vevški godbeniki praznujejo visok jubilej (Nadaljevanje s 6. strani) Obletnico, ki jo bodo godbeniki slavnostno proslavili na krajevni praznik krajevne skupnosti Vev-če-Zg. Kašelj 24. junija, praznujemo z njimi prav v času, ko ves slovenski narod slavi 35-letnico osvoboditve, 30-letnico samoupravljanja, mi, vevški papirničarji pa tudi 30-letnico prvega de- lavskega sveta v tovarni. Zato bo slavje vevške godbe še veličast-nejše. Vsi vevški delavci, bližnja ih daljna okolica, bomo še naprej hvaležni poslušalci lepih pesmi ih melodij Papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč, kateremu ob častitljivem jubileju izrekamo prisrčne čestitke! Na conskem tekmovanju pihalnih orkestrov junija 1977 v Domžalah, dirigent Jože Hriberšek Alkoholizem, obolenje jeter in bolniški stalež Poseben problem v bolniškem staležu predstavljajo tiste osebe, ki prekomerno pijejo alkoholne Pijače in imajo nenehne težave v družini, na delovnem mestu in v družbi. V naši literaturi naletimo na izraz »mejni primeri«, ponekod Pa jih štejejo kar med alkoholike. Na lestvici obolenj se je alkoholizem povzpel kar na 3. mesto, kar je tipično za sodobnega človeka. Okoli 3 °/o ljudi boleha za alkoholizmom. Po 2. svetovni vojni prištevajo 4 °/o odraslih moških nred alkoholike, ponekod pa se ta odstotek dvigne kar na 10 °/o. Podatki o razširjenosti alkoholizma v SFRJ niso povsem zanesljivi. Smatrajo, da je pri nas ca. 400.000 alkoholikov in domnevajo, da kar 30 % odraslih moških ogroža alkohol. Seveda je odstotek žena alkoholičark znatno nižji. V svetu velja razmerje: na 20 moških pride ena žena alkoholičarka. yendar se zdi, da popiva tako na tihem tudi pri nas vedno več žena in znaša to razmerje ta čas na 5 moških 1 žena alkoholičarka — kar je zaskrbljujoče, če pomislimo na nosečo in doječo mater. Poizkusi na živalih so pokazali, da se alkohol najbolj zadržuje v možganih, spolnih žlezah, šele nato Pa napade jetra. Pri nosečnicah alkohol hitro Preide nespremenjen v posteljico in zastruplja plod. Prav tako mora doječa mati vedeti, da preide alkohol nespremenjen v mleko in z dojenjem v dojenčka. Nad tem se moramo zamisliti. Vsakoletni izdatki za zdravljenje in rehabilitacijo invalidov oz. bolnikov znašajo v SRS okoli tisoč milijard starih dinarjev. Približno enake so dodatne izgube zaradi 2manjšane produktivnosti, saj izgubimo letno še okoli 10 milijonov delovnih dni. K bolniški prištevamo boleznine zaradi nalezljivih bolezni, degenerativnih obolenj, nege družinskega člana, poklicnih obolenj, nesreč, neupravičenega bolniškega staleža. K zadnjim trem naštetim vzrokom prispevajo svoj levji de-!ež alkoholiki. Zato je alkoholikovo delo zelo drago, ker je ta Pogosto v bolniškem staležu; stalež je dolgotrajen po številnih nesrečah, pretepih, prepirih, prometnih nesrečah, potrebne so tudi stalne zamenjave ob stalnem upadanju storilnosti itd. Čeprav pri enkratni pijanosti v jetrih z običajnim mikroskopom ničesar ne opazijo, pa pokaže elektronski mikroskop nenadno lzginotje vseh mitohodrijev v jeznih celicah (mitohodrij je biokemični laboratorij celice; čimbolj je celica aktivna, tem več mitohodrij ev ima). Smrtonosne koncentracije alkohola v krvi pričnejo svoj alarm pri °koli 35 %>, čeprav se ta koncentracija ne nanaša na jetra. Kronična toksičnost (strupenost) alkohola se odraža predvsem v Jetrih. Pri nas niso niti redki alkoholiki s povečanimi jetri, med Pjimi najdemo tudi žene. Poleg mter je pri alkoholikih ogrožen z*včni sistem, srce, trebušna sli-navka (zadnje leto opažamo bolj Pogosto smrtno nevarno vnetje trebušne slinavke celo z delirijem), želodec in črevesje pa je kar na dnevnem redu. Kot vemo, so jetra centralni °rgan za presnovo alkohola. Kadar popijemo alkohol, se re-s°rbira v sledovih že v ustih, Požiralniku, 20—30 °/o se ga re-s°rbira v želodcu in 70—80 °/o v Zgornjem delu tankega črevesja, °u tu po krvi prispe v jetra, kjer §a jetrne celice predelajo: alkohol v krvi (CH3-CH2OH) -> ati3 celica (hepatidit) pretvori Jkohol v ildehid — acetat (CH3-'~HO). Danes so vsakodnevne redne kritične doze nižje kot prej. Za mpške zadostuje že 60 g čistega alkohola dnevno (prej 80—160 g), r~ za žene pa le 20 g čistega alko- ola dnevno in celo manj, da zaplavamo v kronični alkoholizem Se do ciroze jeter in smrti. Riziko za nastanek jetrne ciroze je pri moških 15-krat večji, pri ženah pa celo 550-krat večji, da bodo oboleli zaradi ciroze, kot pa trezna skupina delavcev; tako je zapisal Pequignol, ki je stvari dalj časa preučeval. Kje bi žene našle 20 g čistega alkohola? 1. v 0,7 litra ekspertnega piva 2. v 0,25 litra vina 3. v 0,15 litra likerja 4. in le v 0,07 litra viskija 60 g čistega alkohola se bo torej nahajalo: 1. v ca. 2,0 litra ekspertnega piva 2. v ca. 0,75 litra vina 3. v ca. 0,5 litra likerja 4. v ca. 0,2 litra viskija Jetra žene so bolj občutljiva na alkohol, kot pa jetra moža. Doza in čas jemanja sta torej pri ženi manj zanesljiva. Z alkoholnim vnetjem se prične nepopravljiva okvara jeter. Gre za vnetje, kjer odmirajo jetrne celice. Na zunaj ni opaziti nobenih znakov, lahko pa se stvari tako poslabšajo, da pride do smrtnega izhoda, je izjavil Orescher 1. 1979 v Munchnu. SHEMA CIROZE JETER IN KOMPLIKACIJ Krčne žile okoli popka v obliki Meduzine glave A Krčne žile v požiralniku > Krvavitve CIROZA JETER Okvara srca ODPOVED JETER Tekočina v trebuhu Povečana vranica I Y Okvara rdečega kostnega mozga NEZAVEST Otekle goleni I r Zenska poraščenost (sprememba hormonov) Jetrne celice, ki propadajo, odnesejo bele krvničke, namesto njih pa vrašča vezivno, manj vredno, nespecifično tkivo. Absolutna abstinenca je prva vrsta osnovnega zdravljenja. Druga vrsta zdravljenja pa je TRAJNA — dosmrtna abstinenca. Kdo sme potemtakem piti alko- Slabokrvnost Nagnjenost h krvavitvam hol? Zmerno pitje alkohola »ob-pravi meri« je dopustno le duševno in telesno zdravim, ne pa alkoholikom. Tu bo rešila življenje počasnega umiranja le stalna, absolutna in nepopustljiva abstinenca. Na del. mestu moramo delati trezni, mladina naj ne pije alkoholnih pijač! dr. Boris Moškon Pravila o ohranitvi duševnega zdravja 1. O problemih in skrbeh je treba takoj razpravljati s svojimi naj bližjimi, možem, ženo ali sorodnikom, ker že s samim razgovorom težave izginejo, ali pa najdemo rešitev. Vedno samo »požirati« je nevarno! 2. Iz problemov se moramo občasno izključiti, npr. z gledanjem filma, obiskom gledališča, zabavnih prireditev, s črtanjem dobre knjige ali s spremembo okolja in podobno. Na ta način se izognemo stalnim, enakim, enim in istim nevarnim problemom. 3. Silo jeze in besa moramo izrabiti v športu, ob urejanju stanovanja, v dolgih sprehodih in podobno. Nikoli pa je ne smemo izrabiti na ljudeh, ne na osebah, ki so nam blizu in so nam drage. 4. Znati moramo pametno in plemenito popuščati v medčloveških odnosih, posebno v manj pomembnih stvareh. To pomaga k boljšemu razumevanju med ljudmi in na ta način se izognemo številnim nepotrebnim sporom. 5. Pomagati moramo drugim kadarkoli je to mogoče; poleg prijetnega počutja nam to zelo pomaga, da se ne ukvarjamo stalno s svojimi problemi. 6. Delajmo vedno samo po eno stvar in to natančno in do konca, potem preidimo na drugo, ker, če se istočasno obremenimo z več stvarmi, posebno še, če smo v napetem stanju, tedaj takoj »opazimo« nepremagljive prepreke. 7. Ne letaj visoko, da ne boš nizko padel! Ce človek namreč postavi sebi prevelike naloge, tedaj pogosto avtomatsko, podzavestno obtiči brez moči. Realno moramo ocenjevati svoje sposobnosti. Potrebno se je z vso silo skoncentrirati na cilje in naloge, ki jih dejansko — v resnici lahko izvršimo. 8. Tudi kritizirati moramo in to realno, kajti nihče ni popoln. Če se tega zavedamo, se bomo izognili številnim razočaranj em. 9. Živi in pusti živeti tudi druge! Duševnemu zdravju zelo škodi, če stalno vidimo v vsakem človeku svojega tekmeca, ki ga moramo prehiteti. Nasprotno, z ljudmi je potrebno razvijati sodelovanje in medsebojno pomoč. 10. Bodite pripravljeni, da prvi ponudite roko, da bi vzpostavili kako prijateljsko zvezo, ker delamo pogoste napake in vedno kaj pričakujemo. 11. Vedno je potrebno planirati počitek in to v vseh delovnih načrtih, ko je to neobhodno potrebno za naše zdravje. Če niste razpoloženi za delo, pomislite na dejstvo, da so vas vedno samo slaba razpoloženja odbijala oz. odtujevala od dela. Vsako delo je najbolje takoj pričeti. Držati se moramo formule učinkovitosti: takoj, danes, tukaj! Pri delu se ne smemo pustiti motiti; vsako začeto delo je potrebno tudi končati. Sporočilo Prešernove družbe Prešernova družba sporoča, da je uvrstila v letošnjo zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA namesto predvidene knjige »HOLONEK ALI LJUBI BOG IZ GLINE« knjigo »PAJEK« znamenitega francoskega pisatelja Henrija Troyata, ki je prav za ta roman prejel naj višjo francosko nagrado za književnost, slovito Prix Gonco-urt. Gerard, sin vdove Fonseque, je bolestno navezan na svoje tri starejše sestre, ki ga kot mlajšega in bolehnega, nežno razvajajo. Da bi jih obdržal ob sebi, skuša Gerard brez zadržkov s spletkami preprečiti njihove poroke. A življenje deklet terja svoje in druga za drugo najdejo svojo »srečo«. Zaman Gerard kot pajek spleta mreže, da bi razdrl njihove zakone. Ko mu umre še mati, zgrabi neuravnovešenega Gerarda strah pred osamljenostjo. Program »Ljudske knjige 1980« je Prešernova družba spremenila zato, da bi zagotovila redno izhajanje, s katerim je imela lani nemalo težav. Drugače je program te zbirke za leto 1980 nespremenjen. Tako obsega zbirka »LJUDSKA KNJIGA 1980« naslednje knjige: 1. Richard Rive: OBSEDNO STANJE, 2. Carlo Sgorlon: BOGOVI SE BODO VRNILI, 3. Henri Troyat: PAJEK, 4. W. Somerset Maugham: TESNO DOMOVANJE, 5. Josef Hen: JOKOHAMA in 6. Kurt Vonnegut, Jr.: MAČJA ZIBKA. Dve knjigi bosta kmalu izšli in ju bodo naročniki kmalu prejeli. Se je čas, da se naročite na to zbirko. Prednaročniška cena je 440,00 din za vseh 6 knjig. V prosti prodaji bo posamezna knjiga tudi stoodstotno dražja. Tudi redno LETNO ZBIRKO PREŠERNOVE DRUŽBE za leto 1980 lahko še vedno naročite; obsega pa naslednje knjige: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1981, 2. SLOVENSKE OTROŠKE PESMI, PO IZBORU JANEZA MENARTA IN Z IZVIRNIMI ILUSTRACIJAMI, 3. Anton Ingolič: DELOVNI DAN SESTRE MARJE, roman 4. Stevan Jakovljevič: VELIKA ZMEDA, kronika, 5. Prof. dr. Miha Likar: ZDRAVJE V DRUŽINI, priročnik, ter 6. Max von der Griin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman — to je nagradna knjiga, katero prejme vsak naročnik Letne zbirke Prešernove družbe za leto 1980, ki bo naročnino v celoti poravnal pred 30. junijem 1980. Prednaročniška cena za to zbirko znaša 190,00 din za broširano, in 240,00 din za vezano v platno. Za obe zbirki, kot tudi za ostale publikacije, Obzornik, barvne re- produkcije slik priznanih slovenskih slikarjev, slike in razglednice dr. Franceta Prešerna ter značke Prešernove družbe zbira naročila in vplačila ter vam ob izidu naročene knjige tudi sam dostavi — poverjenik Prešernove družbe v Papirnici Vevče — Stane Babnik Redna letna zbirka Prešernove družbe za leto 1980 izide v celoti v sredini meseca novembra, ker je koledar v njej za leto 1981. S.B. Papirna industrija NDR znižuje porabo lesa Potreba po papirju v NDR je v preteklem letu znašala 1,3 milijona ton. Celulozna in papirna industrija te dežele je zasadila 3 milijone smrek, borov in bukev. Eno drevo pa rabi 80 do 100 let, predno daje les. Podatki kažejo, da NDR uvaža več kot 30 % lesa, zato skuša papirna industrija vedno bolj zniževati njegovo porabo. To dosežejo predvsem z nadomestkom starega papirja, ki je pokrival 46 °/o potreb po vlakninah v papirni in lepenkarski industriji. V celoti so ponovno porabili 570.000 ton starega papirja. S tem so obvarovali pred posekom nad 3 milijone dreves. Iz PAPIER-ZEITUNG: S. R. 450 000 ton izgube proizvodnje v kanadski papirni industriji Več kot 450.000 ton je znašala lani izguba v kanadski papirni in celulozni industriji. Vzroki za to so bili v štrajkih in nepredvidenih zastojih papirnih strojev zaradi reparatur. Ocenjujejo, da je bil delež izgube najmanj 300.000 ton pri časopisnem papirju, 150.000 ton pa pri celulozi in ostalih vrstah papirja. Po podatkih kanadske družbe za papir in celulozo so v lanskem letu izvozili kar 20,3 milijona ton celuloze in papirja. V primerjavi z letom 1978 predstavlja to porast za približno 1 %>. Pri tem gre za 8,7 milj. ton časopisnega papirja, ostalo pa je celuloza, lepenka in druge vrste izdelkov. Z ozirom na povpraševanje po papirju bi potrebne količine lahko dosegli in prodali, če ne bi bilo omenjenih motenj v proizvodnji, CELULOZA IZ SLAME Kot je slišati, bodo v Stari Pazovi zgradili obrat za izdelavo polceluloze iz slame. Natančnejših podatkov o tem koraku še ni na razpolago. Društvo kadrovskih delavcev je imelo 19. decembra 2. občni zbor. Na zboru je bila podana ocena dosedanje dejavnosti društva istočasno pa so delavci sprejeli program dela društva za leto 1980. kot navaja združenje. Kapacitete kanadske papirne industrije so bile v omenjenem letu 95 °/o izrabljene. Zanimiv premazni stroj Italijanska tovarna Cartiere del Garda S. p. A. je pri firmi Beloit naročila stroj za prema-zovanje papirja, ki bo imel delovno širino 3,85 m in hitrost 1200 m/min. Napravo bodo zgradili za proizvodnjo matiranih in satiniranih ofset papirjev naj-višje kvalitete. Zagon stroja je predviden v sredini meseca oktobra 1980. leta. Koliko proizvedejo brazilski papirničarji Celulozne tovarne in tovarne papirja v Braziliji so v 1. polletju lanskega leta delale s polno zmogljivostjo. Skupno so v tem času proizvedle 1149 tisoč ton celuloze in 1423 tisoč ton papirja. Od tega 411 tisoč ton grafičnih papirjev, 655 tisoč ovojnih papirjev, ostalo pa odpade na specialne papirje in lepenko. V avli Kulturnega doma Vevče bo od 5. do 12. junija odprta razstava kolažev na temo POKRAJINA avtorice ALENKE VIDERGAR Preizkusite svoje znanje 1. Slavni nemški fizik je postavil dva važna zakona v elektrotehniki. Eden od njiju, ki podaja razmerje med jakostjo toka, napetostjo in uporabnostjo prevodnika, je osnovni zakon elektrike. — navedite priimek tega fizika! 2. Kako se imenuje naprava za opazovanje nad vodo na podmornici? a) episkop b) periskop c) diaskop 3. S katero grško črko označujemo v matematiki konstantno Ludolfovo število (3,141...)? a) omega b) ro c) pi 4. Kako imenujemo v astronomiji dozdevno pot sonca na nebesnem svodu v enem letu oziroma ustrezno ravnino tira zemlje? a) ekliptika b) orbita c) faza 5. Kako se imenuje navpična projekcija — pogled od spredaj pri tehničnem risanju? a) prerez b) naris c) tloris 6. Kakšno ime ima kraj v globini zemeljske skorje, od koder izvirajo potresi? a) epicenter b) zenit c) hipocenter 7. Kako se imenuje plast tranzistorja, ki oddaja elektrone? a) baza b) emitor c) kolektor 8. Kako imenujemo krivuljo, ki na kartah ali diagramih veže točke enakega tlaka? a) abscisa b) ordinata c) izobara 9. Katera je najbolj bogata železova ruda? a) hematit b) magnetit c) limonit 10. Kako se imenuje krivulja v ravnini, geometrijsko mesto točk, za katere je vsota razdalj od dveh stalnih točk stalna? a) elipsa b) hiperbola c) krog 11. Kateri fotografski filter zadržuje modro in vijoličasto barvo? a) oranžni b) modri c) rumeni Med tremi navedenimi odgovori pri vsakem vprašanju je le eden pravilen (razen pri prvem, ko ni alternativnih odgovorov). Če boste poiskali pravilne odgovore, bodo dale začetne črke pri prvem in pri ostalih priimek ameriškega atomskega fizika, »očeta« prve atomske bombe, ki je eksplodirala 16. julija 1945 v Los Ala-mosu v ameriški zvezni državi New Mexico. Ta slavni znanstvenik, dobitnik Fermijeve nagrade za fiziko, je umrl februarja 1967 v starosti 62 let. (Oppenheimer) Zahvala Ginekološke klinike Ljubljana Papirnici Vevče Najlepše se vam zahvaljujemo, da ste prisluhnili našim težavam in se odzvali naši prošnji. Poslani denar nam pri zbiranju sredstev za ureditev oddelkov za novorojence veliko pomeni. Z vašo pomočjo bomo hitreje izboljšali pogoje za razvoj in rast ogroženih novorojencev in nedonošenčkov. Tovariško vas pozdravljamo! Direktorica prof. dr. Lidija Adolšek Zlogovnica v V vsakega od obeh likov morate vpisati po sedem besed, kakor jih zahtevajo opisi. Ker te opise pod posamezno številko navajamo v pomešanem vrstnem redu, mo- likih-dvojčkih rate paziti, v kateri lik jih boste razvrstili, da boste dobili ustrezne končne rešitve. V oba lika vpišite skupno 35 zlogov, ki naj vam služijo kot pomoč pri reševanju. BLO-CA-DA-E-KAT-LA-LE-LIC-LOG-MAG-MAN-NET-NI-NO-NO-O-PE-PEJ-PI-POM-RA-SPAR-SPRA-ŠČE-TA-TAR-TI-TR-U-VA-VANT-VE-VO-VO-ZA Vodoravno: 1. hrana za živino, z otrobi mešana piča za prasce — v starem veku glavno mesto istoimenske republike (tudi Lake-daimon), 2. konec, zaključek, sklepna beseda — kos rude ali kovine sploh, ki privlači druge kovine, 3. krajša pripoved, zlasti v prozi, blizu povesti ali črtice -— v srednjem veku predmestje ob Gradaščici, danes del Ljubljane, 4. edini primerek ali izvod knjige ali listine — človek okroglega obraza, debeloličnik, 5. priprava za ustavljanje vozil, cokla — pobotanje sprtih strank, pomiritev nasprotij, 6. pokrajina ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja — rimski državnik, ki je s Cezarjem in Krasom sklenil prvi triumvi-rat, 7. novec z določeno vrednost- jo, najboljši red v šoli, ime številke — izdelovalec priprav za čiščenje, krtačar. Ob pravilni rešitvi boste v enem izmed likov dobili v debeleje obrobljenem stolpcu, brano od zgoraj navzdol, naziv naše delovne organizacije, na označenih polj® pa splošno ime za enega ali več povezanih obratov s strojno proizvodnjo. V preostalem liku boste na istih mestih dobili najprej naziv ene izmed naših temeljnih organizacij, nato pa splošno ime za človeka, brez katerega si ni mogoče zamisliti nobene proizvodnje- I. S. Rešitve oddajte do 10. junija v oddelek za informacije. Veliko sreče pri žrebu vam želimo! Nagrade: 1. nagrada — 150 din, 2. nagrada — 100 din, 3. nagrada — 50 din. Rešitev prvomajske križanke Vodoravno: gorstvo, omikron, Savinja, era, ost, VŽ, nalivka, P. S., seja, Epir, okostje, alk, Elan, seč, Una, konopar, ministrant, Kantrida, B. M., Mae, Raa, seansa, RK, roman, kg, Berlioz, Niš, apetit, Al, Ravenna, Ivi, L. R., otip, Amalija, Acri, cipresa, Sem, NDR, šaht, ejektor, Sapfo, metan, Gonars, n. t., Ieper, trik, aerodrom, SEATO, Žnuderl, T. T., Z. P., ep, alokacija, Ig, Grk, Alah, moskvič, zlot, Ava, V. F., ukulela, Dare, dim, Ela, dlan, zob, Edam, Ema, Cyre-naica, Karlina, Lado, Nixon, Ist, Real, Ajas, No, Slokan, AVNOJ, sto, Anadir, Aida, stol, reket, cev, zofa, jeza, ara. Na uredništvo je prispelo 40 rešitev, nekaj tudi nepravilnih. Žreb pa je nagrade razdelil takole: 1. nagrada (150,00 din) — POŽENEL Ivan 2. nagrada (po 100,00 din) — ČERNE Marjeta, ŽEŽEK Magda 3. nagrada (po 50,00 din) —' KOGEJ Cirila, KURENT Leon in ZIDAR Cenka Čestitamo! KADROVSKA SLUŽBA POROČA , ZA MESEC APRIL Prišli : Lovše Marija — administrator v izvoznem odd. Zupančič Silva — prebiralka-števka Pavlovič Miroslav — pomoč, zavijača papirja Stajčič Milan — pomočnik zavijača premaz, pap. Balažič Radislav — manipulant Bajrič Alaga — vodja zavijalnega stroja formatov Čemažar Ciril — avtomehanik Radojičič Zorica — prebiralka-števka Mlakar Lado — pakiranje izmeta Habič Marjan — referent za toplotne naprave Vokič Vašo — voznik viličarja Odšli: Kovač Milan — vodja gaufrirnega stroja Bau Maksa — referent v nabavi I. — upokojena Prepeluh Ana — pregledovalka — upokojena Ivanovič Vladimir — pospravljalec izmeta Kržič Franc — strugar I. Petrič Edvard — ključavničar III. Dečman Roman — I. pom. pap. stroja — v JLA Kerič Mirsad — pospravljalec izmeta — v JLA Bačanin Miloje — pomožni delavec — v JLA Poročili so se: Cvar Jože z Novak Mojco Ulčar Bojan z Dimic Nino Trifunovič Slovenka z Mučič Milivojem Čestitamo! Rodili so se: Jetullahi Osmanu sin Nisret Kozlevčar Francu hči Andrejka Skerbinek Danilu hči Janja Krasniqi Avdylu hči Gjemile Čestitamo! —lldSE DELO — Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — Uredniški odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Silvo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik; Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta Pu' blikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov i° storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov