T
Poštnina plačana v gotovini
Leto X*9 št« 36 („jutro"
Upraviusivo uJuDJjana, Knafljeva 6
—	Telefon St 3122 3123, 8124, 3125 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Cehe Kocenova ulica 2
—	Telefon St 190. Podružnica Jesemce: Pri kolodvoru
■t. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
2esta St 42 Podružnica »vn0V|je: v hiSl dr. Baum-T" rTn<»r+a
št, gos a) Ljubljana, ponedeljek 4. septembra 19)9
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena 2 Din
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon SL 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poStJ prejemana Din 4^. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon St 2455.
Celje, Strossmajrerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Anglija in Francij
vojnt
Ker ie nemška vlada odklonila angleški in francoski ultimat, naj umakne svoje čete s poljskega ozemlja, sta včeraj Anglija in
Francija napovedali Nemčiji vojno
LONDON, 3* septembra, br. Danes dopoldne ob 11. srednjeevropskega časa je bil v uradnem stanovanju ministrskega predsednika Chamberlaina na Downing-Streetu objavljen novinarjem naslednji uradni komunike angleške vlade:
„Dne 1. septembra 1939 je dobil angleški veleposlanik v Berlinu od angleške vlade nalog, naj nemški vladi spsroči naslednje:
če nemška vlada ni pripravljena dati angleški vladi zadovoljivo zagotovilo, da bo napad proti Poljski ustavila, in če ni pripravljena, takoj umakniti svojih čet s poljskega ozemlja, bo angleška vlada brez oklevanja izvršila svoje obveznosti do Poljske.
Danes dopoldne ob 9* je dobil angleški veleposlanik v Berlinu nalog, da sporoči nemški vladi:
če do danes ob 11. uri srednjeevropskega časa nemška vlada ne da zadovoljivega odgovora in če ta odgovor do tega trenutka ne bo v rokah angleške vlade, potem se bo smatrala Anglija od te ure dalje v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada Nj. Veličanstva ta čas še vedno čaka na odgovor nemške vlade."
Ob ll.ls Je bilo naio izdano še naslednje dodatno
obvestilo:
»Vlada Nj. Veličanstva do tega trenutka nemškega odgovora nI dobila in je zato nastopilo med obema državama vojno stanje."
Pariz, 3. sept. br. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre je danes opoldne ob 12.30 izvršil v nemškem zunanjem ministrstvu enako ultimativno demaršo, ha-kor dopoldne angleški veleposlanik Henderson. Ker je Nemčija na njo negativno odgovorila, se smatra tudi Francija v vojnem stanju z Nemčijo. Vojno stanje je nastopilo ob 17. uri.
Nemško sporočilo o odklonjenem ulfrntu
BERLIN, 3. sept. br. Nemška vlada je danes ob I3.30 objavila naslednji uradni komunike:
»Angleška vlada je dostavila nemški vladi noto, v kateri zahteva, naj Nemčija takoj umakne ni Poljske svcfe čete. Ob 9. dopoldne je bila po angleškem poslaniku v Berlinu dostavljena nemški vladi dru^a izzivalna nota, v kateri sporoča, da se smatra Anglija, če do 11. ure srednjeevropskega časa ne bo v Londonu podan odgovor, v vojnem stanju z Nemčijo. Nemška vlača je to ultimativno zahtevo angleške vlade odklonila."
Nemčija utemeljuje
odklonitev ultimata
£	a angleškemu veleposlaniku Hendersonu —
Nei	iada zvrača vso krivdo na Anglijo in pravi, da
je bila pripravljena se pogajati o sobotnih Musssl iti-jevih posredovalnih predlogih
zagotovila poljski vladi svojo vojaško podporo pod vsemi okoliščinami za primer, da bi se Nemčija postavila v bran proti poljskim provokacijam in napa-dom. Šele nato je poljski teror profi tam živečim Nemcem zavzel neznosne oblike V Gdansku so Poljaki kršili vse zakonite določbe in postopali docela protipravno, grozili z gospodarskim in ca-rinsko-poli ti čn i m uničen iem ter Gdansk končno vojaško cernirali in prometno zaprli. Vse te angleški vladi dobro znane kršitve gdanskega statuta pa je angleška vlada odobrila in potrdila s svojim blanco-pooblastilom. Nemška vlada je dolgo potrpežljivo gledala, ne da bi bila proti Poljakom le enkrat izvajala kake represalije ali pokazala kake napadalne namene. Tako stanje pa je bilo trajno nemogoče. Prav tako je angleški vladi dobro znano, da ie nemška vlada obvestila poljsko vlado o tem svojem stališču. Angleška vlada bi bila lahko zastavila svoj veliki vpliv v Varšavi, da bi opozorila tamošnje vla-stodržce. naj spoštuieio zakone in bodo pravični. Toda an?Ješka vlada tesra ni storila, marveč je s svojimi obveznostmi le še opogumila Poljsko, da je nadaljevala svoje postopanje ki neroža mir. Angleška vlada pa »bi bila še vedno
lahko rešila mir v Evropi, če bi bila sprejela predloge Mussolinija, toda ona jih je zavrnila, četudi je nemška vlada izjavila svojo pripravljenost, da se o njih pogaja. Angleška vlada nosi zaradi tega vso odgovornost za vso nesrečo in trpljenje, ki je sedaj prišlo in bo še prišlo nad mnoge narode.
4. Vse prizadevanje za mirno rešitev je bilo onemogočeno baš zaradi tega, ker je Anglija dajala poljski vladi po-tuho. Ker pa se je to že več mesecev trajajoče, državljanski vojni slično stanje na vzhodni meji Nemčije nadaljevalo, ne da bi bila angleška vlada kaj storila proti temu in se je že pričelo pretvarjati v odkrit napad na nemško ozemlje, se je nemška vlada odločila, da napravi konec temu stanju, ki je za velesilo neznosno in ki ogroža notranji in zunanji mir nemškega naroda, zlasti še ker so vlade demokracij, vsako drugo rešitev praktično sabotirale. Zato je v želji, da brani svoj lastni mir in varnost nemškega naroda, odgovorila na grozeči napad Poljske z enakimi ukrepi. Nemška vlada ni vojlna zaradi kakršnihkoli angleških namenov ali obveznosti na vzhodu Nemčije trpeti stanje, podobno onemu, ki vlada v kolonijah, ki so pod angleškim protektora-
tom. Nemški narod ni voljen, da bi se pustil komandirati od Poljakov.
5.	Nemška vlada zaradi tega odklanja vsak poizkus, da bi se z ultimativ-nimi zahtevami dala prisiliti k temu, da prekliče izdane ukrepe. Grožnja z vojno predstavlja staro angleško politiko. Nemška vlada in nemški narod sta angleškemu narodu že neštetokrat zagotovila, kako zelo želita sporazum in tesno prijateljstvo z njim. Če je angleška vlada te ponudbe dosedaj vedno odklanjala in sedaj odgovorila celo z vojno, ni krivda nemškega naroda in nemške vlade, marveč krivda angleške vlade odnosno onih mož, ki že leta sem pridigajo uničenje nemškega naroda. Nemški narod in nemška vlada nimata namena, da bi kakor Anglija obvladala svet, toda sta trdno odločena braniti svojo svobodo, svojo neodvisnost in predvsem svoje življenje.
6.	Od angleške vlade po njenem veleposlaniku Hendersonu sporočeno namero, da hoče Anglija nemški narod še bolj uničiti, kakor ga je že v preteklosti, vzamemo na znanje in bomo na vsak napad Anglije odgovorili z enakim orožjem in v enaki obliki.
Berlin, 3. septembra 1939.
Adolf Hitler
ZGODOVINSKE URE V LONDONU
Ministrski predsednik Chamberlain objavlja po radiu vojno z Nem* čijo - Seji obeh zbornic - Vse stranke solidarne z vlado
Berlin, 3. sept. w. Danes popoldne je bil objavljen odgovor nemške vlade na ultimativno zahtevo angleške vlade:
Odgovor je sestavljen v obliki spomenice, ki se glasi:
Nemška vlada je sprejela ultimativne zahteve angleške vlade z dne 3. septembra 1939, in daje na nje naslednji odgovor:
1.	Nemška vlada in nemški narod odklanjata vsako misel, da bi od Anglije sprejemala kakšne ultimativne zahteve, ali jih celo izpolnila.
2.	Že več mesecev je na vzhodni meji Nemčije vojni podobno stanje. Ker je bila Nemčija z versajskr D«£odbo raztrgana in od nje odcepljeno tudi to ozemlje, so vse nemške vlade skušale doseči mirno rešitev, ki pa je bila vselej zopet odklonjena. Tudi narodno socialistična ljudska vlada je po letu 1933 vedno zopet poskušala po poti miroljubni hpogajanjih doseči sporazum, da se odstranijo neprestane kršitve sklenjenih pogodb in prepreči nadaljno zatiranje nemškega življa. Angleška vla-
da ni bila med zadnjimi, ki so odklanjali tako revizijo. Nemška vlada ;o nemški narod se zaveda-a, da bi bilo prišlo med Nemčijo in Poljsko do pametne rešitve, ker Nemčija nima in nikdar ni imela namena uničiti Poljsko Nemčija je zahtevala samo revizijo onih členov versajske pogodbe, ki so jih (udi uvidevni državniki vseh narodov že pri sestavi versajskega diktata označili za zablodo, ki bo za celokupno poI;«ično in gospodarsko življenje vzhodne Evrope trajno neznosna. Tudi angleški državniki so izjavljali, da smatrajo to Nemčiji vsiljeno rešitev na vzhodu Evrope za leglo bodoče vojne. Nemčija je hotela to nevarnost odstraniti, zlasti pa si je to prizadevala narodno-socialistič-
London, 3. sept. c. Ob 11.15 je imel ministrski predsednik Chambeilain sledeči nagovor po radiu:
Govorim iz svojega kabineta v Dow-ning Stieetu. Danes ziutraj ie kraljevski angleški veleposlanik izročil nemški vladi našo noto. ki pravi: »Če Nemčija do II. ure takoj ne začne z umikom svojih čet iz Poljske, se nahajamo od lega trenutka v vojnem staniu i njo
Moram vam *daj povedati, da se s strani Nemčije ni ničesar takega zgodilo. Zato smo odslej v vojnem stanju i Nemčijo
Zame je to izredno težak udarec, kakor tudi za vso mojo dolgotrajno borbo za mir. Tcda ničesar dmgcga ni bilo več mogoče storiti. Vse do zadnicea bi bilo mrgoče mirno in črctro *iredi'i od-nesrje m^d N-mčijo in Puljsko. Hitler je vse odkionil
Nato ie Chamberlain kratko omenil diplomatska dogodke cd četrtka zvečer dalie in potem nadalieval:
»Ni nobenega izgleda, da bi Hitler prenehal
ako se mu ne zeperstavimo s silo. Ko smo se danes mi in Francija podali na pohod, da izj)oln;mo svHp obvr »no^ti do Poljake, imamo r«pcVotna čisto vest. Vse smo storili za mir.
Vem. da boste vsi ''t'!' svojo d"'ž*-">st. V veli' n zadovoljivo ",nm jc, c!a je ver, impr
r.a ns*št C!v»n-izda^ v do
la, in i"1
ciji s francosko vlado in zavedali smo se. da ne smemo prav nič oklevati, ker se je akcija proti Poljski zelo poostrila. Zato smo poslali zjutraj našemu poslaniku v Berlinu noto. ki jo je ob 9. izročil nemški vladi.«
Chamberlain je prečita! vsebino note m nadaljeval:
Poljske in zagotovil vladi, da lahko raču. na na vso podporo splošnega angleškega naroda, dokler bo vodila politiko v sedanji smeri in v dosedanjem duhu. Vsakdo med nami, si bo prizadeval, da z zvestim izvrševanjem svojih dolžnosti doprinese k skupni nacionalni stvari.
Za njim je spregovoril vodja liberalne opozicije Sinclair, ki je naglasil, da v tem
»To je bila naša končnoveljavna be- ! resnem času vsa država in ves narod odo-
seda. Nobenega odgovora nismo prejeli nanjo. Zdaj smo v vojnem stanju z Nemčijo. Po dogovoru je francoski poslanik ta moment izročil slično demaršo nemški vladi s slično časovno omejitvijo. Napravili smo svoje načrte. Smo pripravljeni. Hud dan je to za nas vse, za nikognr brlj kakor zame. Vse, za kar sem delal, za kar sem upal in se boril, vse se ie danes porušilo. Samo "no je of<?s1o. Z vso silo verujem, da tudi z vojno zasleduiemo le oni cilj, za k.-»*prega smo že toliko žrtvovali.
Temu govoru so sledile burne ovaci-je. Poslanci so vzklikali: Živela Anglija! Živela Francija! Živela svoboda! Manifestacije so se razširile na ulice, kjer so se nahajale ogromne množice.
Za Chamberlainom je govoril vodja o-^n^cije Greenwood.
V nadaijevanui debate v spodnji zbornici ie fjovoril Winston Churchill. Dejal ie: »Kliub izbruhu vojne vlada današnje rMH-sko iutro v naših srcih mir. j Nr\"a vest ie č:sta Hvaležni smo lahko
: .«
'sin ie nato oznnpi'1.
da bo
ped obna obvestila ki bo-< pnrlalj^vanie reoln~??a de-- >1 n-rori nai vmkdo stori

i\ oprp Z V ,
•e:
bl^gf-lrvj
m naj i
! „
Svn . n
»Naj v "nrani nravi <j! Prepričan s•*;»? .-Ja h" T>T- i<a zmagala.«
Po govoru so minšsfi zapustili predsedstvo vlad«■ in se pod ili v parlament, burno pozd 'vlj^ni od ogromne množi cc občinstva
Seja pMtesrsta
Seja parlamenta se je začela ob 12. Takoj v začetku je podal iziavo"ministrski predsednik Chamberlain. R~kel .ie:
»Ko sem sneči govoril v parlamentu.
na ljudska vlada. Da se je ta mirna sem imel občutek, dn so mnegi člani
rešitev preprečila, je v prvi vrsti krivda angleške kabinetne politike.
3. Angleška vlada je — kar je edinstven primer v zgodovini — dala poljski državi generalno pooblastilo za vsa dejanja proti Nemčiji, ki jih ta država namerava pod vzeti. Angleška vlada je
parlamenta dvomili, če bo zavzela vlada dovolj odločno stališče. Nisem hotel odgovarjati. Če ne hi bil imel informacij, ki so mi bile na razpolago, bi morda tudi jaz dvomil, ako bi bil na njihovem mestu. Toda nikdar ni bilo vzroka za dvom. Bili smo v ozki konzulta-
sedar.ii e^.e-poiji Arcležev. ki je priprav1 iena držati dano besedo in je vredna onih k' so nosili temelje za veličina	Britanije.
Na seji zsorni* zbonvce. ki se ie isto-rasro s p^io parlamenta začela opoldne, 'p sp^ro^il zu^anij minister lord Hali-fa.v. da s« !»;'i o^nravniku nemškega Vri"nf5!anHčva v Londonu izročeni potni listi zanj in osebje veleposlaništva.
SsIMsrisost opozicije
London, 4 .sept. br. Po govoru ministrskega predsednika Chamberla'na je spregovoril na se.J> poslamske zbornice vodja delavske opozicije Green,vo<»d, ki ga je 7,br»nira burno pozdravila. Greonvvooi je me l <irujrim izjavil, da se opaža velika razlika med sedanjim razpoloženjem in atmosfero, ki je vladala sinoči. Na snočnji seji ie bDo morda še nekoliko bojazni zaradi omahovanja in morebitnega umika v zadnjem trenutku. Danes pa je zavladala čista atmosfera. Minil je čas nevzdržne 1 negotovosti. Sovražim besedo vojna, je I naglasil Oreewood. a le dotlej, dokler se ne izgovori v znak izvršitve prevzetih obveznosti in v znamenju časti ln angleškega pomovanja dolžnosti. Greevvood je nato- v toplih besedah izrazil svoje "imetij* do
bravata besede ministrskega predsednika ter želita da izrazita priznanje ministrske, mu predsedniku Chamberlainu. Obenem je naglasil. da lahko v imenu vsega angleškega naroda zagotovi odgovorne vodite. Ije, da je angleški narod pripravljen in odločen doprinesti vse žrtve za pravično stvar, za katero se bori Anglija s svojimi zavezniki. Tudi Sinclair je izrazil simf>atije angleškega naroda do Poljske in naglasil, da bo Anglija do kraja izpolnila obveznosti. ki jih je prevzela do Poljske, ker se zaveda, da s tem ne brani samo neodvisnost Poljske, marveč čast in svobodo vsega civiliziranega sveta.
Poslanec Mac Covery, pristaš neodvisne (levičarske) delavske stranke je v svojem govoru poudarjal, da bo narod sicer trpel, vendar pa ne ba hotel menjati svoje časti niti za vsa velika bogastva, ki obstojajo v angleški državi. Kljub vsemu mora v današnjih težavnih dneh izraziti vladi svoje najprisrčnejše simpatije.
Bivši ministrski predsednik LIoyd Geor-ge je med drugim izjavil, da se je vlada sicer odločila za usodne sklepe, da se pa sklepov ni treba bati, ker se vsa država zaveda važnosti načel, za katere se boji. Jaz sem samo eden izmed stotih angleških državljanom, ki bodo podpirali vlado v dobi, kakršna je ta. Lloyd George je nato opozoril na svoje osebne spomine iz časa svetovne vojne v letih 1914—1918 ter je poudaril, da je mogel opaziti, da je bila sloga angleškega naroda največja prav v časih najtežjih nezgod in neuspehov. Te besede nekdanjega ministrskega predsedni. ka so izzvale posebno odobravanje vse zbornice.
Ministrski predsednik Chamberlain je nato zaprosil zbornico, naj zaključi debato zaradi ogromnega dela. ki ga ima vlada še izvršiti. Res je bila debata zaključena in je spodnja zbornica prešla v razpravo o nujnih zakonskih predlogih, ki jih j? predložna vlada. Vodilni ministri temu delu seje niso več prisostvovali.
Vojna vlada v Angliji
London, 3. sept. br. Angleška vlada je bila danes izpopolnjena in ima značaj vojnega kabineta. Ministrski predsednik je ostal Chamberlain. Čuvar državnega pečata je sir John Simon, mornariški minister Winston Churchill, vojni minister Hoare Belisha in minister za letalstvo Kiog&ley Wood.
Kralj Jurij narodom
angleškega imperija
Zakaj gre svetovni Imperij v vojno — Poziv k s trn je* nosti, odločnosti in vztrajnosti
London, 3. sept. c. Nocoj ob 18. je angleški kralj Jurij VI. po radiu sporočil vsem narodom angleškega imperija svoj poziv, v katerem med drugim pravi:
»Ob tej resni uri, ki je morda najbolj -usodna za našo domovino, sporočam to svojo poslanico sleherni moji družini v Veliki Britaniji in preko morja. Govorim z istim globokim občutkom vsakomur izmed vas, kakor da sem prestopil prag sleherne vaše hiše in da govorim osebno s slehernim izmed vas.
Drugič v življenju je večina izmed nas spet v vojni. Vedno znova smo po> skusili doseči mirno rešitev vseh sporov med mojo vlado in onimi, ki so sedaj naši sovražniki. Toda bilo je zaman Vsiljen nam je konflikt in skupno z našimi zavezniki smo pozvani, da se branimo proti načelu, ki bi uničilo vso civilizacijo na svetu, če bi zmagalo. To je načelo, ki dopušča, da se kakšna država samovoljno osvobodi mednarodnih pogodb in obveznosti. To je načelo, ki sankcionira uporabo sile in grožnje proti suverenosti in neodvisnosti drugih dr- . žav. To je načelo, ki se, če mu strgamo ! krinko, izkaže kot primitivna misel, da ! je sila pravica. Če bi ta princip prevla-
dal na svetu, bi bila svoboda naše države, svoboda vse družine britanskih narodov ogrožena, a še več, mnogo več kakor to. Vsi narodi sveta bi bili pritis njeni k tlom z večnimi vezmi suženjskega strahu. Vseh nad v trajni mir vseh zagotovljenih pravic in svoboščin, vse svobode med narodi bi bilo konec To je ono dokončno, pred čemer stojim0 Zaradi stvari, ki jih cenimo najvišje, zaradi reda in miru na svetu nam ni mogoče misliti, da bi odklonili borbo, da ne bi sprejeli takega izziva.
Zaradi tega visokega smotra pozivam svoj narod doma in vse svoje narode preko morja, naj bodo močni in naj sprejmejo našo stvar za svojo. Pozivam jih spričo trdih preizkušenj, naj bodo mirni, naj bodo zaupanja polni in enotni v tem času nesreče. Težka bo naloga. Morda se nam bližajo temni dnevi. Tudi mi ne smemo več odlašati, nego moramo zgrabiti za delo, ker se zavedamo, da imamo prav. Položiti moramo našo stvar v božje roke. če bomo vsi odločno in zvesto nastopili, pripravljeni na vse napore in vse žrtve, ki se bodo od nas zahtevale, bomo s pomočjo Boga tudi zmagali. Naj nas Bog vse blagoslovi in ohrani!«
Seja lordske zbornice
Izjave zunanjega ministra Halifaxa
London, 3. sept. p. Zunanji minister Ha-lifax je podal v zgornji zbornici po vsebini slično izjavo, kakor jo je podal ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici. Lord Halifax je med drugim izjavil, da je bil nemškemu odpravniku poslov v Londonu izročen potni list. Poudaril je tudi, da vzdržuje angleška vlada stalne stike s poljsko republiko po njenem veleposlaniku v Londonu grofu Raszinskem in po svojem veleposlaniku v Varšavi.
Za tem je izjavil, da občuduje ves angleški imperij zadržanje poljske vlade in poljskega naroda. Angleška vlada je v finančnem pogledu ukrenila vse potrebno, da bo očuvala sedanji položaj angleškega imperija. Omenil je tudi, da banke jutri, v ponedeljek, ne bodo poslovale, vendar pa bodo že v torek nadaljevale redno svoje posle.
Za zunanjim ministrom je govoril lord Shell, ki je med drugim izjavil, da v sedanjih okoliščinah ni bilo drugega izhoda kakor odgovoriti na silo s silo. Poudarjal je, da čakajo angleški na.rod sicer težki in nevarni dnevi, treba pa je ohraniti rav-nodušnost, ker gre za načela pravice, za katera so Angleži pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje.
Zadnji govornik je bil zastopnik opozicijskih liberalcev Creew, ki je izrekel priznanje velikim naporom ministrskega pred sednika Chamberlaina za ohranitev miru, čeprav se mu njegova zamisel ni posrečila. Prav tako je izrazil priznanje zunanjemu ministru Halifaxu. Naposled je izrazil simpatije angleškega naroda vladama Francije in Poljske.
Po njegovem govoru je bila debata zaključena ter je zgornja zbornica prešla v razpravo o predloženih nujnih zakonskih načrtih.
Angleška poslanica nemškemu narodu
London, 3. sept. br. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je danes ob 13.15 po radiu naslovil poslanico na nemški narod. V njej navaja razloge, zakaj je morala Anglija napram Nemčiji poseči po vojni kot skrajnem sredstvu mednarodne politike. Poudarja, da se angleški narod ne obrača proti nemškemu narodu, kateremu noče
ničesar hudega, temveč samo proti metodam, ki jih skuša sedanja nemška vlada uveljavljati v odnošajih med narodi.
Poslanica je bila po vseh angleških radijskih postajah prečitana v angleščini in nemščini.
Proglas angleškega cerkvenega poglavarja
London, 3. sept. br. Poglavar anglikanske cerkve škof cantebury.jski je izdal na vernike proglas, v katerem poudarja, da gre v pričujočem sporu med Nemčijo in zapadnimi državami za vprašanje daleko-sežnega moralnega pomena Gre za to, ali naj na svetu velja pravica ali sila. In v tem sporu Anglija ne more ostati nevtralna. Anglija gre v ta boj z mirno vestjo.
Usodni nočni seji v Parizu in Londonu
London, 3. sept. Snoči je imela najprej sejo francoska vlada. Po seji je konferiral ministrski predsednik Daladier s šefom vojske Gamelinom in s poljskim poslanikom. Nato je bil angleški vladi sporočen odgovor francoske vlade glede določitve ultimativnega roka Nemčiji.
Ob 23.30 se je sestala k seji angleška vlada. Seja je trajala tri četrt ure. Po seji je bilo sporočeno, da bo komunike o seji objavljen danes dopoldne. Ob 10. uri so v posebni oddaji objavile angleške radijske postaje, da bo komunike objavljen ob 11. uri in da bo ob 11.15 govoril po radiu ministrski predsednik Chamberlain.
Chamberlain je v svojem kratkem govoru objavil, da je ultimativni rok potekel in da se Anglija nahaja odslej v vojnem stanju z Nemčijo.
Francoska vlada ostane v Parizu
Pariz, 3. sept. br. Ministrski predsednik Daladier je objavil, da bodo francoska vlada, poslanska zbornica in senat ostali v Parizu tudi med vojno.
Prizanašanfe civll
Skupna izjava angleSke in francoske vlade
Pariz, 2. sept. br. Opolnoči je bilo objavljeno skupno uradno poročilo francoske in angleške vlade, v katerem izjavljata slovesno, da bosta ob izbruhu sovražnosti prizanašali civilnemu prebivalstvu. V tem pogledu pristajata na poziv predsednika Zedinjenib držav Koosevelta. Obe vladi sta izdali svojim armadam navodila, naj obstreljujejo samo vojaške cilje tako na kopnem kakor na vodi in v zraku.
Obe vladi tudi izjavljata, da se bosta ravnali po ženevskem protokolu iz leta 1925, po katerem je prepovedana vojna s strupenimi plini in bakterijami. Nemški vladi stavljata vprašanje, aH je pripravljena dati slična zagotovila. Ža primer, če bi se Nemčija ne pridružila temu stališču in se ne bi tudi ona držala teh načel, si pridržujeta obe vladi pravico za primerne protiukrepe.
Navodila francoskim In angleškim letalom
London, 4. sept. br. Vrhovno vojaško poveljstvo angleške in francoske vojske je izdalo povelje, da ne smejo letala bombardirati nezaščitenih krajev in civilnega prebivalstva. Če bi nasprotnik ravnal drugače, pa bodo tudi angleška in francoska letala postopala ne glede na to povelje. Glede vojnih operacij je izdan ukaz, da se morajo podmornice ravnati po zadevnih
mednarodnih sklepih iz leta 1936 Glede strupenih plinov in bacilov se bosta ravnali angleška in francoska vojska po sklepih konvencije v Ženevi 1. 1925.
Zadoščenje v Italiji
Rim, 3. sept. br. V Rimu so z zadovoljstvom sprejeli na znanje, da so se vse v vojni angažirane sile odločile za uporabo humane vojne pri letalskih napadih. To je razbremenilo skrbi in brige civilnega prebivalstva, kar pa seveda ne pomeni, da bi zaradi tega nadaljnja evakuacija ne bila potrebna.
Boji nad Varšavo
Varšava, 3. sept. AA. (Havas). Danes zjutraj o priliki prvega letalskega napada na Varšavo, je poljski pilot podpolkovnik Polusinski hrabro napadel 12 lahkih nemških bombnikov. Ob 8. je Palusinski ne nadno naletel na nemške bombnike. Leteč nad njimi je sestrelil en nemški bombnik, ostali pa so takoj začeli streljati nanj s strojnicami. Njegovo letalo je bilo zadeto, čeprav je bdi Palusinski ranjen, se mu je vendar posrečilo z višine 3.000 m spustiti se nazaj na svoje letališče.
Lublin, 3. septembra. AA. Pat.: Nezavarovano mesto Lublin so nemška letala danes spet večkrat bombardirala. Vrgla so precej bomb na razne mestne okraje. Ubitih je bilo 41 ljudi, 62 pa ranjenih. Med njimi je tudi pet otrok.
HITLER NEMŠKEMU NARODU
V proglasu obtožuje Anglijo, da hoče nemški narod uničiti, napoveduje v par tednih zmago nad Poljaki in sporoča, da odhaja na
fronto
Berlin, 3. sept. br. Kancelar Hitler je danes popoldne objavil na nemški narod naslednji proglas:
>*2e sto let zasleduje Anglija politiko da evropske narode medsebojno hujska in onemogoča, da bi se katerikoli narod prekomerno cpomogel. Z izgovorom, da je treba ohraniti ravnotežje, Anglija vsako nevarno ji državo z raznimi namišljenimi izgovori napade in uniči. Mi sami smo bas v zadnjem času doživeli snovanje obkoljevalne fronte proti Nemčiji.
Čim je nemška država pod narodno-
socialističnim vodstvom zlomila okove versajskega diktata in premagala krizo ter je izgledalo, da si bo opomogla, je že nastopila Anglija. Anglija noče, da bi nemški narod živel. Pred svetovno vojno so lagali, da vodijo vojno samo proti hohenzollerski dinastiji in proti nemškim militaristom ter da nimajo namena odvzeti nemških kolonij in ne uničiti nemške trgovske mornarice. Toda potem so nemškemu narodu vsilili versajski diktat. V zavestnem izvrševanju tega diktata so hoteli uničiti skoro 20 milijonov Nemcev. Mi smo storili vse, da mobiliziramo odpor proti temu ter da z mirnim delom zopet zagotovimo nemškemu narodu delo in kruh.
V	istem obsegu kakor je nemški narod premagoval versajski diktat in je zopet začel živeti, se je pričela nova angleška obkoljevalna politika. Angliji in angleškemu narodu smo neštetokrat ponudili sporazum in prijateljstvo našega naroda. Na ideji tega sporazuma je bila zgrajena vsa moja politika. Toda vedno so moje ponudbe zavračali z raznimi hinavskimi izjavami, čeravno sem ponovno jasno povedal, da je nam in njim potreben življenjski prostor. Mi nismo nikdar ogrožali angleških interesov.
Anglija pa je tudi Poljski dala pobudo za protinemško politiko. Poljska je izkoristila angleške garancije, čeravno za to ni imela nikakega povoda. Toda angleška vlada se je v enem zmotila. Nemčija leta 1939 ni več Nemčija iz leta 1914. Kancelar nemške države ni več Bethmann-Hollweg. Ze v svojem govoru v Saarbriicknu in v Vilchelmshafnu sem povedal, da se bomo postavili v bran proti angleški obkoljevalni politiki. Nisem pustil nikogar v dvomu o tem. da se mora zatirarfju nemške manjšine na Poljskem in uničevanju Gdanska napraviti konec. Sledila je angleška izjava o jamstvih Poljski. Zato so Poljaki mislili da lahko naše svarilo preslišijo.
Že dva dni se bore oddelki naše armade na vzhodu za varnost nemškega ozemlja. Odpor Poljske bo v par tednih zlomljen. Anglija pa naj ve, da je danes v Nemčiji 90 milijonov ljudi, ki so trdno odločeni, da si ne puste od Anglije ničesar vzeti. Mi nismo kakor Angleži pridobili z vojno 14 milijonov kv. km. zemlje toda, teh 90 milijonov ljudi je trdno odločeno, da hočejo na ozemlju, ki je njihovo, živeti in si tega življenja ne dajo odvzeti od Anglije.
Vemo, da ni angleški narod kot celota odgovoren za to, marveč le ona demokratična gosposka klika, ki hoče v vsakem narodu in v vsaki državi videti le pokornega sužnja. Borbo proti temu novemu poskusu uničenja Nemčije sprejemamo in storimo to z narod-no-socialistično odločnostjo. Angleški nasilni politiki bodo spoznali, da so brez povoda pognali narodno socialistično Nemčijo v vojno.
Že mesece sem se zavedal, da je ta cilj angleških hujskačev že davno sklenjena stvar. Namen, da pri prvi ugodni priliki napadejo Nemčijo, je že davno obstojal. Toda naš sklep, da ta napad odločno zavrnemo, je še krepkejši. Nemčija se ne da nikdar več postaviti pod tuji diktat. Življenje pod drugim, še hujšim versajskim diktatom nima smisla. Kakor v preteklosti, bomo tudi sedaj doprinesli vse in tudi največje žrtve. Ta naša odločnost je nezlomljiva.
Potrebni so zelo dalekosežni in globoko v življenje posegajoči ukrepi. Ti ukrepi so že izdani. Zavedamo se, da v dobi, ko umirajo vojaki na fronti, ne sme nihče zaslužiti na račun vojne. Če se vojaki na fronti bore. se ne sme doma nihče odtegovati svojim dolžnostim. Kdor se temu zoperstavlja. ne sme računati s tem, da se bo narodna skupnost ozirala nanj.
V	ostalem pa vem, kadarkoli je bil nemški narod v zgodovini složen, ni bil še nikdar premagan. Samo nesloga leta 1918. je dovedla do zloma. Kdor se sedaj proti tej slogi pregreši, nima pričakovati ničesar drugega kakor vsak sovražnik naroda. Če bo nemški narod v tem duhu izvršil svojo nalogo, bo na naši strani tudi oni Bog, ki je dal svojo milost še vedno onemu, ki se je odločil pomagati sam sebi. Za obrambo in varnost države potrebni zakoni bodo izdani. Določil sem tudi že može, ki bodo skrbeli za njihovo izvrševanje. Jaz sam grem danes na fronto.
Berlin, 3. septembra 1939.
Adolf Hitler
Poziv nacionalno socialistični stranki
Berlin, 3. sept. br. Poseben proglas je izdal kancelar Hitler tudi na narodno socialistično stranko. V njem pravi med drugim:
»Naš židovsko demokratični svetovni sovražnik je nahujskal angleški narod za
vojno proti Nemčiji. Vzroki ao prav tako prazni kakor bo bili leta 1914. V tem se ni ničesar spremenilo. Toda, spremeniti sta ae volja in moč Nemčije, da to borbo, ki ji ;e vsiljena, vod', s tako odločnostjo, kakršna je potrebna, da se temu početju ( napravi enkrat za vselej konec. ; Nemški narod bo doprinesel vsako žrtev v spoznanju, da se mora braniti proti napadu. Kdor se upira skupnim zahtevam in se odteguje skupnemu delu, bo tokrat neusmiljeno uničen. Vojaki, ki se bore na fronti, naj vedo, da je njihovo življenje več vredno in naj vedo, da bo tokrat prvič v zgodovini, ko ne bo mogel nihče bogateti, medtem ko drugi krvave. Kdor misli, da bo v teh usodnih mesecih ali letih lahko obogatel, naj ve. da ga bo doletela smrt.
V par tednih se mora narodno-socialistična skupnost pretvoriti v strnjeno celoto, ki je povezana na življenje in smrt. Potem bodo tudi v Angliji kmalu spoznali, kaj pravi napasti brez povoda največjo ljudsko državo v Evropi. Pot, na katero stepamo danes, ni nič lažja, kakor je bila pot od Versaille6a do danes. Nimamo nič izgubiti, a vse lahko dobimo.«
Odhod veleposlanikov iz Berlina
Berlin, 3. sept. br. Angleški veleposlanik Henderson in francoski veleposlanik Coulondre sta danes opoldne zaprosila za svoje potne liste, ki so jima bili tudi takoj izročeni. Popoldne sta oba diplomata zapustila nemško prestolnico in z avtomobili odpotovala proti zapadni meji.
Berlin, 2. septembra. AA (Štefani). Poljski veleposlanik v Berlinu Lipski je odpotoval v Varšavo, istočasno je nemški veleposlanik v Varšavi zapustil poljsko prestolnico.
Berlin, 3. sept. br. Danes opoldne je kancelar Hitler sprejel v nastopni avdien-ci novega ruskega veleposlanika Skarco. Veleposlanika je spremljal ruski vojni ataše, ki je skupno z njim prispel iz Moskve.
*
Stališče Italije še ni objavljeno
Rim, 3. sept. br. Po napovedi vojne Anglije Nemčiji objavljajo italijanske radijske postaje poročila o trenutnem položaju, vendar pa do večera še ni nobenih komentarjev o oficielnem stališču italijanske vlade glede na poslednje dogodke.
Omejitev mejnega prometa v Italiji
Rim, 3. sept. br. Od jutri 4. septembra dalje je železniška uprava ukinila večje število vlakov, ki imajo iz severne Italije preko obmejnih postaj Chias&o. Dornodos-sola in Modana zveze s švioo, odnosno Francijo. Potniki, ki bodo odslej prihajali v obmejne postaje za prestop v Švico ali Francijo, bodo morali brez izjeme prestopati, ker ao bili ukinjeni vsi kurzni osebni vozovi
Pariz, 3. sept. c. Francoski ufltimat nemški vladi poteče od 17.
Italijanski poslanik pri egiptovskem predsedniku
Kairo, 3. sept. c. Italijanski poslanik je bil davi sprejet pri egiptovskem ministrskem predsedniku. Kakor izjavljajo v me-rodajnih političnih krogih, sta imela zelo važen in prisrčen razgovor.
Začetek vojne na morju
Iskanje nemSkih trgovskih ladij — Lov na veleparnik »Bremen" — Nemška mornarica v Baltiku
London, 3. sept. br. Takoj po objavi vojne napovedi Nemčiji je angleška admirali-teta izdala brzim edinicam vojne mornarice, ki so bile že zadnjih 14 dni na svojih postojankah, od kar je bilo odrejeno mobilno stanje angleške vojne mornarice, da takoj prično s zasledovanjem nemških trgovskih ladij, v kolikor se ndahajajo še na odprtem morju, ter se niso zatekle v nevtralna pristanišča.
Poseben odred angleških vojnih brzih edinic je bil napoten da prestreže povratek nemškega veleparnika »Bremen«, ki je pred tremi dnevi vrat na nos odplul iz newyorškega pristanišča, kjer so ga Američani zadržali 24 ur zaradi preiskave, ali nima morda na krovu orožja, s pomočjo katerega bi se parnik lahko v slučaju vojne pretvoril v vojno križarko.
Po angleških informacijah se nahaja večina nemške vojne mornarice v Baltiškem morju.
*
London po vojni napovedi
London, 3. sept. br. Pričetek vojnega stanja med Veliko Britanijo in Nemčijo je sprejelo londonsko prebivalstvo povsem mirno. Pred parlamentom so Dile patrioti-čne manifestacije. Zaradi obširnih varnostnih ukrepov iz prejšnjih dni je bilo prebivalstvo že pripravljeno na izbruh vojne, tako da Chamberlainov govor ob 11.15 ni bil za London več nikaka senzacija. Promet v mestu je normalen ter po glavnih ulicah močno poživi jen po številnih vojaških transportih. Prebivalstvo se vestno ravna po navodilih oblastev ter zlasti pripravlja vse, kar je potrebno za primer zračnih napadov, ki jih pričakujejo.
Prvi zračni alarm
London, 3. sept. c. Ob 11.30 je bil v Londonu izdan prvi signal, da se dviga letalski napad. Povzročilo ga je neko letalo, ki se je v veliki višini bližalo angleški obali. Kmalu pa se je izkazalo, da je letalo prijateljsko in je bil takoj dan signal za konec napada.
Obrambni ukrepi
London, 3. sept. c. Takoj po Cham-berlainovem govoru so bila objavljena nujna navodila prebivalstvu za primer zračnih napadov. S takojšnjo veljavnostjo so bili zaprti vsi javni lokali, prepovedano vsako zbiranje večjega števila oseb na ulicah ali v hišah. Priporočeno je bilo občinstvu, da se po možnosti ne podaja na ulice in da nosi pri sebi plinske maske s točnim imenom in naslovom.
Lojalnost poljdtih Ukrajincev
Varšava, 3. sept. br. Včeraj ob 17. je bila v Varšavi pod vodstvom predsednika republike Moscickega izredna skupna seja sejma in senata. Prav takrat so priletela nad mesto zopet nemška letala in ga bombardirala. Poslanska zbornica in senat sta bila nabito polna, manjkal ni noben član obeh domov razen onih, ki so na fronti. Med grobno tišino je povzel besedo min. predsednik Skladkowski, ki je v kratkem govoru podčrtal prizadevanja in borbo poljske vlade, da ohrani mir in da se na miren način urede in rešijo vsa sporna vprašanja. Nato je nadaljeval:
»Žal da jc Poljska naletela na gluha ušesa, in zgodilo se je celo, da je morala v obrambo svojih pravic in svoje neodvisnosti seči po orožju, da se brani proti napadalcem, ki so ie stopili na sveta poljska
tla, uničujoč življenje in meje poljskega naroda. Toda poljski narod ne bo klonil. Ves se je strnil okrog svojega vrhovnega vodje in boril se bo s trdo vojaško odločnostjo in viteško. Maršal Pilsudski nas je učil, kako se svoboda pribori in ohrani! Ravnali se bomo po njegovih naukih in njegovem zgledu!«
Za min. predsednikom je v imenu Ukrajincev spregovoril predsednik kluba poslancev ukrajinske manjšine. Skripnik, ki je izjavil, da se je ukrajinski narod takoj na prvi poziv, kakor en mož odzval k obrambi poljske zemlje, ki je tudi njegova. Že danes Ukrajinci prelivajo na fronti kri za sebe in svoje brate. Slično izja%ro je podal tudi v imenu druge ukrajinske politične skupine Mudrijo, ki je naglasil, da bodo Ukrajinci do zadnjega izpolnili svojo dolžnost in v obrambi domovine žrtvovali vse.
Varšava, 3. sept. e. Poslanska zbornica in senat sta odobrila izpremembo volilnega zakona, s katero se razveljavlja nezdružljivost poslanskega mandata z aktivno službo v vojski. S to izpremembo bo omogočeno poslancem in senatorjem vstopiti v vrste poljske vojske, ne da bi izgubili svoje mandate.
Poslanska zbornica in senat sta sklenila, da se osnuje ožji parlamentarni odbor, ki bo imel pravice plenuma.
Czenstochowa v nemških rokah
Varšava, S. sept. br. Poljsko vojaško po. ročlio pravi, da Nemci prodirajo proti Czenstochwi znameniti poljski božji poti. kjer je slavna slika Matere božje. Včeraj so Nemci Czenstochow« strahovito bombardirali in od bomb je bil prizadet tudi samostan, tako, da je bila dragocena relikvija ogrožena. Poročilo naglasa, da so se v vseh stoletjih vodile v tej okolici krvave borbe, a nikdar ni bila dragocena slika Matere božje, ki je vsakemu Poljaku najsvetejši simbol v taki nevarnosti.
Berlin, 3. sept. br. Nemške čete so zasedle znano božjo pot Czenstochowo, 30 km od nemške meje.
Czenstochowa gori
Varšava, S. sept. AA. Poljsko mesbo Czenstohova Se vedno gori. Včeraj ob osmih so nemška letala vrgla 11 bomb na Lublin. Porušene ao bile tri hiše in ubitih 26 ljudi. Ob 18.50 je 9 nemških letal bom. bardiralo ponovno Lublin in sta bili pri tej priliki razrušeni dve hiši. ubiti pa 4
ljudje. Več jih je tudi ranjenfli.
*
Življenje v Parizu
Rim, 3. sept. br. Agencija Štefani poroča iz Pariza: Zaradi vpoklica vojaških obveznikov se je zunanja slika Pariza močno spremenila. Od danes dalje bodo vsa gledališča zaprta in tudi kinematografi večinoma ne bodo igrali, ker je večji del osebja odšel v vojake. Promet po ulicah je na splošno zelo slab, v središču mesta se vidijo večinoma samo pešci. Podzemska železnica bo začasno še ostala v obratu, toda tudi v omejenem obsegu. Vsi javni lokali bodo od drevi zaprti ob 23. uri. V ostalem pa »e življenje razvija normalno.
Nevtralnost Švice
Kodanj, 3. sept. br. Predsednik danske vlade je danes dopoldne sprejel nemškega poslanika poslanika von Hassela, ki mu je pri tej priliki izrazil voljo nemške vlade, da hoče obdržati normalne gospodarske ln politične odnošaje z Dansko. Danski ministrski predsednik je zagotovil poslaniku, da bo tudi Danska nasproti Nemčiji ostala nevtralna.
loandanski atentat
Kako je pred 40 leti opozicija proti Obrenovičevemis režimu v Srbiji prestala zadnjo veliko in nevarno preizkušnjo
Pred 40 leti so se v prestolnici nekdanje kraljevine Srbije in tudi pc drugih srbskih mestih odigravali burni dogodki, ki predstavljajo zadnjo, zelo tvegano borbo nekdanje srbske radikalne stranke z Obrenoviče-vim režimom za ljudske pravice V srbski politični zgodovini ima ta doba zelo važno poglavje, ki je obeleženo po prvem dejanju ali začetku razburljivih dogodkov z naslovom »Ivandanski atentat«.
Atentat na kralja Milana Obrenoviča
Na dan sv. Ivana 7. julija 1899 leta, ko so bile kalemegdanske steze in beograjske ulice polne šetalcev, se je po mestu razširil glas, da je bil na kralja Milana izvršen atentat. Nanj je streljal neki neznani moški, za njim pa stojijo drugi. In takoj je bila ta vest dopolnjena s pristavkom: V zaroto so zapleteni radikali!
uredništvo že prejšnji večer zasedli orožniki. Javnost je atentat obsojala, zahtevala je pa z vso odločnostjo pravično preiskavo, zakaj od ure do ure so se po mestu z večjim poudarkom širile vesti, da v zaporih mučijo voditelje in pristaše radikalne stranke. Bilo je tudi znano, da so bile tudi v drugih krajih izvršene aretacije v velikem obsegu Vladni listi so naglašali, da so temeljite preiskave v teku in da je že dokazana velika zarota. Na podrobnosti temeljite preiskave pa je javnost čakala zaman in šele tretji dan so nekateri listi objavili, da je atentator Djuro Kneževič, ki je prišel v Beograd iz Šabca.
Preiskava in naglo sodišče
Prikrivanje vseh podrobnosti preiskave je javnost razburilo in ogorčilo. V javnih
li. Vlogo glavne priče proti radikalom, je prevzel neki Krezovič, ki je podpisal kup zapisnikov, a že pred razpravo izginil, kakor da bi se bil pogreznil v zemljo. Efekt izrednega naglega sodišča ni odgovarjal napovedovanju. Sicer je bila večina obtoženih radikalov obsojena na dolgotrajno robijo, med redkimi oproščenimi je bil Aca Stano-jevič, napovedanih smrtnih obsodb pa ni bilo. Nikola Pašič je bil obsojen na 5 let, a takoj po sodbi pomiloščen in izpuščen. Obsojence so preoblekli v najgrše jetniške cape ter vrgli v najhujše temnice. Večino je iz njih rešil preobrat meseca maja L 1903 ko je zadnji Obrenovič izgubil oblast in življenje.
Avstrija in Rusija
sta vsaka na svoj način zmanjšali učmek atentatorske afere. Kralj Milan je Srbijo vprezal v avstrijski zunanjepolitični voz, radikali pa so bili rusofiH. Avstriji bi bilo
Stari Konak * Beogradu

Takrat >e imela Srbija prav Ea prav vladarja. Na videz je bil pravi vladar mladi Aleksander Obrenovič, njegov oče Milan ki se je mak) prej vrnil iz inozemstva, pa je bil glavni komandant aktivne vojske. Ker je imel vojsko v svojih rokah, je kralj Milan seveda odločeval v vseh vladarskih poslih. Kot star nasprotnik radikalov, ki so se odločno borili za državljanske pravice, je kralj Milan, čeprav po imenu samo vojaški poveljnik, predstavljal in vodil ves režim.
Vsak dan se je kralj Milan mudil v generalnem štabu in se je običajno s fijakar-jem okrog poldneva vračal v dvor. Proti svoji navadi pa se je na dan sv. Ivana iz štaba vozil v dvor šele ob 6. popoldne. Ko Je njegov fijakar zavil v Knez Mihajlovo ulico, mu je pritekel nasproti neki moški, ki je v levi roki vihtel veliko belo pismo. Bita je takrat navada, da so razni prosilci na tak način na cesti ustavljali vladarja. Fijakar je zmanjšal brzino, takrat pa je moški potegnil revolver ter dvakrat ustrelil proti kralju in njegovemu adjutantu. Po prvem strelu je kralj Milan skočil iz fija-kerja, krogla pa je oplazila njegovega adju-tanta. Atentator je tekel proti Savi, skočil v vodo, a so ga orožniki in pasanti zajeli ter odvedli v zapor.
Nikola Pašič
Tam, kjer je bil poizkušen atentat, se je v nekaj trenutkih zbralo mnogo ljudi in je kralj Milan imel na množico kratek nagovor, v katerem je naglasil, da so zaroto proti njemu napravili radikali. Kakor že rečeno, se je vest o atentatu s kraljevo domnevo vred ko blisk razširjala po mestu. Beograjska čaršija je bila namah kakor izumrla. Trgovci so zaprli svoje lokale, množice pa so se zbirale pred konakom in pred redakcijami listov, ki pa takrat še niso imeli tehničnih možnosti za posebne izdaje. Največ ljudi se je zbialo pred uredništvom »Malih novin«. ki so prejšnji dan objavile zanimivo vest da se kralj Mi lan spet odpravlja na pot v inozemstvo Kmalu so po vsem Beogradu orožniki in konjeniki razglasili da se pripravlja po mestu slavnosten sprevod zaradi srečne kraljeve rešitve Sprevodi z godbo so trajali pozno v noč. a ves ta hrup ni mogel zadušiti vesti, da je v teku velik lov na radikale in vse opozicionalce teT da so polne že vse temnice glavnjače.
Naslednji dan so s »Službenimi novina-mi« vred vsi vladni listi obširno poročali O atentatu ttr dolžili radikale, opozicional-ni list «Odjek« pa ni izšel in so njegovo
ftfca&h te fožft po aficati ao se siSSafe ostre
kritike, kar je dalo spet povod za nove aretacije. Ko se je ogorčenje stopnjevalo od dneva do dneva, so polagoma prihajale v liste vladne objave, da je atentator že izdal svoje zaveznike in da bo kmalu prišlo do razprave pred posebnim naglim sodiščem. Pri takih objavah je bilo vedno naglašeno, da so atentat zasnovali radikali.
Takoj po atentatu so bili s Pašičem vred zaprti vsi radikalni voditelji. Kot prvi so bilr zaprti poleg Pašiča Kosta Tušanovič, Stojan Protič, Aca Stanojevič, odvetnik Ljuba Živkovič, Dobra Ružič, dr. Milenko Vesnič, prota Aleksa Ilič, upokojeni polkovnik Nikolič ter vsi člani uredništev »Odjeka« in »Dela«. Polovili so jih posamič in v glavnjači so jih razmestili tako, da drug za drugega niso vedeli. Aca Stanojevič navaja v svojih spominih, da je šele od nekega paznika slišal, da ni sam zaprt. Slučajno pa je bil zaprt v celici, v katero se je vso noč slišal hrup iz celice, kjer so zasliševali atentatorja Kneževiča. Zaprte radikale so takoj okovali v težke verige in prav ničesar niso bili deležni, kar se drugače dopušča osumljencem, ki so šele v preiskavi. Ležati so morali na golih betonskih tleh in strašno so trpeli od lakote in žeje. Od vsakega so skušali izvabiti kakšno priznanje z zatrjevanjem, da so drugi že vse priznali, nikdar pa ni prišlo do kake konfrontacije.
Atentator Kneževič je potrdil vse, kar so mu z obljubami, da bo rešil glavo, polagali na jezik. Pozneje pa se je zapletel v protislovja ter nehal biti glavna opora obtožbe. Obsodili so ga na smrt ter na tihem usmrti-
* eeflo všeč, 5e I« mogel bfti atentat povod za ugonobitev redikalne stranke, a ko je ▼idela, da Milanov režim pri razpletu afere ne zna obdržati niti videza resničnosti in pravičnosti, je razočarana svetovala, naj ne gredo predaleč.
Rusija se je za radikale uspešno zavzela, zakaj kralj Milan je bil pri vseh svojih simpatijah do Avstrije toliko previden, da
m Rusije nikdar izzival. Teroristično dejanje zagonetnega Kneževiča tako tudi zaradi zunanjih vpliyov ni moglo zadušiti radikalne stranke, predstavnice nezadovoljnih in ogorčenih ljudskih množic v državi, kjer so se protiljudski režimi na vse kriplje upirali uvel javi jen ju pravic in svoboščin ustave od L 1888. Nakane, oprte na ivandanski atentat, niso uspele in kralj Mikio se je
drugič umaknil v inozemstvo. Od atentata je ostalo še do danes precej nerešenih za-gonetk, gotovo pa je, da radikali niso bdi z njim v zvezi in da kralju Milanu, ki si je sam izpodkopaval tla pod nogami, niso stregli po življenju.
Borba starih srbskih politikov za ljudske pravice je bila poštena. Prihodnjič še nekaj o njej. —tg.
Podobice z Bohinjskega jezera
Aca Stanojevič
L Konec počitnic — konec taborjenja.
Vse življenje ob Bohinjskem jezera že kaže. da gre poletje s hitrimi koraki h kraju. Še so lepi dnevi m čez dan ima sotnee še precej moči: to pa so k poslednji utripi največje moči vsega življenjskega izvora, ot> katerem so tudi ob Bohinjskem jezera nešteti krepili duha in tekx
Na srečo še nimamo izdelanega točnega regulačnega načrta jezerske obale in okolice, sicer bi že zdavnaj zamrla mogočna romantika tega prelepega dela slovenske žemljice. Tudi še tako dober načrt ne bo mogel obraniti naravne veličine m krasote jezerske okolice. Bled je za vedno iz-kažen, ne daj Bog. da bi mu moral slediti še Bohinj. Pa najbrže bo Bog dal! Povečani hotel Zlatorog je dolgočasna kasarna, ki kaj malo prispeva h kraljestvu Zlatoroga. Lepše si ljudje pomagajo s seniki, ki jih brez posebnih sprememb toliko popravijo, da kar zadostujejo za udobne počitnice. In pokrajini ne delajo sile, kar je pošteno!
Seniki so v letnem času bohinjskemu kmetu zlata jama. Julija in avgusta so že vsi oddani v najem ali vsaj rezervirani. V nekatere senike in planšarske bajte se naselijo številne družbe, ki y vsej prostosti uživajo blagor počitniškega brezdelja. Nekateri teh senikov in bajt so opremljeni z napisi in okraski, ki označujejo razpoloženja prebivalcev. »Vila smeh« je napisano na bajti z velikimi črkami, poleg pa nečloveško veliko srce, prebodeno z *marek>«. Pozno v noč si lahko slišal iz bajte veselo dekliško smejanje — vila je le za dekleta. Soseda je vila videla tudi boljše čase: v seniku je bilo prostora za avto, radio, na senu pa je bilo ležišč za družbo meščanov, ki so tokrat dali prednost preproščini p«ed hotelsko udobnostjo. Nu ja, hotelska udobnost — to je precej relativen pojem. Hoteli ob jezeru so bili vse poletje polni. Vendar mi je enkrat uspelo, da sem dobil zase in za tujca — svojega gosta, ki sem mu nameraval razkazati najlepši kotiček naše zemlje — sobo v depandansi velikega hotela ob jezeru. Soba je bila kar le mogoče skromna, prosila pa sva, naj bi na posteljah izmenjali rjuhe, ki so bile povaljane in zamazane za 14 dni nazaj. Sobarica je sporočila odločbo hotelskega najemnika, da perila ne sme izmenjati, midva pa sva rajši ubrala pot proti Bistrici, kakor pa da bi prenašala nesnago v »hotelu«, kakor se naziva to prenočišče.
Zaprav bi morali skavte kar zavidati, kar se tiče udobnosti in snage. Ni se jim treba prepirati zaradi nesnage po hotelih, jedo kar si skuhajo in tudi sicer žive brez formalnih predsodkov, ki polnijo tudi naše letoviške hotele. Vsa jezerska obal je bila polna teh oboževalcev prirode, ki so imeli svoje šotorske naselbine poskrite v gozdičkih ob vodi in so jih od časa do časa izdajali prameni dima, ki se je kadil iz taborskih ognjišč. Sedaj, ko gredo šolske počitnice h kraju, je tudi njihovega ta-borenja konec. Srečujemo jih naprtane ko tovorne živali s trebušastimi nahrbtniki, ki jim segajo preko glave, pa se morajo opirati na dolge palice. Tahinirarji pa na vozovih, ki vozijo ostalo prtljago na kolodvor.	| | !» | jsi
i. Ena številski »viLc
4. Vhod v »vito smeh«.
5. Slikar pred »najlepšim motivom«.
6. Časopis proti solnem pripeki.
L. Kiauta
Zgodba o kolesu
Oh, žalostna bo tale zgodba in nikar naj je ne bero tisti, ki jim je pri srcu smeh in dobrovoljnost srečnih ljudi. Veste, človek počasi leze v leta, truden postaja in nekam betežen od bridkosti preteklega in sedanjega življenja. Potlej se še nekega poletnega dne čisto slučajno pogledaš v široko kavarniško ogledalo in o jaok, kajti vidiš sredi blestečega okvira močno zgrbljen, hudo klavrn obraz, vrh čela pričetek pleše in na sencih srebrne niti sivih las. še tisto sekundo se ponovno zgroziž ob dejstvu, da je tvoj trebuh na prečuden način dobil nenaravne oblike, debel si in to v trikrat preranih letih, nagnusen si postal, potiš se neprestano, na cesti sopihaš in noge ti klecajo pod pezo masti; skratka, zbujaš kljub praznim žepom videz sitega, odurnega kapitalista in dobri prijatelji te ob vsaki priliki primerjajo in počaščajo s »svinjo«. Adijo ugled, adijo ljubezen mladih deklic za vekomaj, saj takole nemarno zavaljen, neroden, komaj se prestopajoč ne boš pač mogel nikoli več zbuditi hrepenenja v srcu zornih dev!
No, in na tejle psihološki podlagi se je moja najnovejša tragedija pričela. Sklenil sem namreč, da si kupim kolo. Vprašam vas, ali je to v resnici takšna predrznost od mene, nevrednega, da sem si zaželel vprav kolo. Ali mislite, da ga morda ne znam voziti? O, že pred dvema letoma me je naučila tega dobra deklica, ki me je že davno zapustila, najbrž je že v naprej, po svojem ženskem instinktu zaslutila, kako klavrno se bom razlezel čez čas. Zatrdno sem se torej odločil, da si kupim kratko in malo kolo. Saj ga ima domala že skorajda vsak drugi prebivalec naše zemlje! O, poslej se ne boste več gosposko in moško vozili mimo mene ter me brezsrčno puščali, da capljam ob cestnem jarku, od poletne vročine ves poten, sopihajoč, požiraje oblake prahu izpod vaših cenjenih vozil. Tudi sam se vam bom pridružil in vštric z vami igraje podiral kilometre, ves prerojen in osvežen v vetru kolesarske brzi-
ne, s polno pravico bom kot »eden prizadetih« lahko pridno sodeloval v kolesarskih anketah, in če bo sreča, bo moje ime še kdaj zablestelo v časopisju, recimo pod člankom: Nove metode preskakovalnega kolesarjenja preko kotlin in grap naših cest.
šel sem v znano trgovino in rekel: »Dober dan. Potrebujem kolo.«
»Prosim, prosim«, so se zavrteli krog mene prodajalci. »Kakšno pa želite? Močno seveda trpežno kajpa. precej korpu-lentni ste. če izvolite, to le bo za vas kakor nalašč; znamka Puch, najstarejša tovarna koles, odlični izdelki »za dolga leta, najmočnejše konstrukcije, izvolite pogledati bliže!«
Napravil sem važen obraz z resno nagubanim čelom, popravil očala sredi nosu in pomaknil trebuh za dva prsta naprej. Potipal sem kolo na raznih mestih, zaso-pihnil in izjavil, da mi je všeč. Kajti če hočem imeti kolo, mi mora vendar biti všeč.
»Kako pa izvolite, gospod, plačati — vse ali v obrokih. Zadovoljni boste s kolesom, ne bo vam žal, samo nekaj formalnosti bo še treba. Kako je že vaša cenjeno ime?«
Plačal bom v obrokih, kajpa. Koliko? No, tako po stopetdeset na mesec. Moje cenjeno ime je takšno in takšno.
»Pardon, oprostite, še nekaj čisto formalnega. Potrebna je še majhna garancija. se reče poroštvo, veste, taka so pravila, ne zamerite. Nekdo se mora še podpisati tu poleg vašega imena ...
Garancija ? Malce sitno mi je postalo pri duši. Kdo pa naj garantira zame v teh zlih časih mednarodnega nezaupanja? Stanujem pri svoji bližnji sorodnici. Njo bom imenoval. Ostane stvar v familiji, ta-korekoč.
»O, poznamo vašo bližnjo sorodnico! Fina gospa, zelo ljubezniva gospa, njen podpis zadostuje. Jo bomo že ob priliki poklicali, da podpiše. Lepa hvala gospod. Kolo je vaše.«
Nisem kaj dosti premišljal o poroštvu, ves srečen sem vzel krmilo svojega novega kolesa v roke ter moško odkorakal po
ulici. Kakšna blagohotna naklonjenost blage usode! Kolo imam. Ne bo več treba hoditi; kakšen edinstven napredek v ritmu mojega življenja! V čisto drugačnih, svetlih, prelepih barvah sem zagledal svet, ponosno sem zajahal kolo in zavozil po ulicah, izprva počasi, da me vidijo, da me spoznajo. In ustavljali so me tovariši in znanci, ogledovali kolo in čutil sem, da moj ugled raste od ure do ure.
»Krasno kolo imaš, imenitno kolo. Znamka Puch, to je svetovno znana.«
»Koliko si dal ? Tisoč petsto! Vraga, saj to je vendar poceni. Vredno je dvati-soč petsto. Imenitno kolo. In trpežno. Moj stric ga je vozil petnajst let, prav to znamko.«
»O, napredujete!« me je ljubeznivo ustavila znana gospodična, za katero sem zaman hrepenel že več let. Stavim, da me brez kolesa ne bi nikoli ustavila.: »Kako prekrasno kolo. Ali smem vedeti za ceno? Dvatisoč? In takoj ste plačali? No, vi že lahko, vi, ki imate denar.«
Moral sem tako reči. zaradi ugleda namreč, iz prestižnih ozirov. Kajti ko sem tako malomarno govoril o dveh tisočih, češ, kaj je to meni — dva tisoč dinarjev za piškavo kolo, se je po zakonih tega stoletja ljubeznivost gospodične podvojila-Govorila je o osamljenosti in življenjskih razočaranjih, rekla je, da sem pač zelo srečen, ker imam toliko deklet, četudi tajim, in mi pomembno stisnila roko pri slovesu s tendencioznim: na svidenje! —
Pokazal sem doma kolo svoji bližnji sorodnici. Pohvalila ga je, zraven pa podvomila v solidno plačevanje mesečnih obrokov. Pa sem ga ja vzel na svoje ime?
Oh ta nezaupljivost. Nezaupljivost je prvi znak skopuštva. Toda v familijah nezaupanja vendar ne smejo poznati. Takrat sem namreč še trdno veroval, da žlahta ni raztrgana plahta.
Saj ga bom plačal! Seveda ga bom plačal! Kdo pa pravi, da ga ne bom plačal! No, sem si mislil, posebno mil in prijazen obraz ne bo napravila moja bližnja sorod-niča, ko jo bodo prijeli, da podpiše poroštvo. Ampak kolo je moje, hvala večnemu
bogu. Tekel sem ga naglo prijavit, za vsak slučaj. Hudega menda ne bo. Malce bo rentačila, potlej pa podpisala, precej v letih je že in se je gotovo že unesla v hudih mislih.
Nisem več dosti premišljal o tem, kajti nastopil sem triumfalno pot po mestnih in okoliških ulicah in cestah. Preštel sem vse luknje in kotanje, ki so v toli častnem številu zastopane na naših cestiščih. Moj ugled je zrasel čez noč. Ko sem v elegantnem loku vozil mimo znancev so mi prijazno odzdravljah. In dvoje velikih upov se mi je zablestelo na obzorju. Da bom shujšal in kar je s tem v zvezi, da se bom otel nadložnega samotarstva in postal ljubček dražestne devojke. Sicer dekleta našega česa vzljubljajo bolj avtomobiliste in motocikliste s prikolico, pa je slej ko prej tudi na tem polju nastopila kriza in bi prišel v poštev tudi jaz s svojem imenitnim Puchom. Kakšne veličastne prog-noze bodočnosti!
Velike nesreče pridejo nenadoma, na priliko ujme. Potlej je še neka takšna velika resnica. Namreč, da če je muzika preveč lepa, je je kmalu konec. Strahotna, zla usoda me je tebi nič meni nič oplazila z bičem takorekoč. Saj ne vem, če bo papir sploh prenesel tolikšno krivico! Nekega jutra sem se prebudil z mislijo na prijeten jutrnji kolesarski izlet v zeleno naravo. Stopim po kolo v shrambo, toda jaoh meni, kolesa ni. Preprosto, kratko in jadrna-to: ni ga! Stemnilo se mi je pred očmi in čudno še, da me ni pri priči zadela kap. Kakšen peklenski udarec za mojo šibko naravo! Ves prepaden in ogorčen v bliskoviti sumnji sem stopil pred bližnjo sorodnico.
»Kje je kolo, fikslavdon! Zahtevam kolo! Kolo je moje, jaz ga bom plačal!«
Bližnja sorodnica ni trenila z očesom, tolažila me je s tihim, sočutnim glasom.
»Slabo izgledaš, dragec, umrl boš, kar slutim, da boš umrl v kratkem. Kamen na ledvicah te bo upropastil. Naj se zgodi božja volja »toda kdo bo potlej plačeval kolo? Jaz ga ne bom, dragec, jaz ga ne morem«.
Cudodelnik izpod Kucenberga
Jurij Kaliope — moi, ki s koščki zagovorf enega kruha zdravi živafi In ljudi
Četudi je Kum najvišja gora v Zasavju,
ni tajinstveni Kucenberg domačinom nič manj imeniten hrib, ker krije v sebi mnogotere tajne in bi bil sleherni človek bogat za vse življenje, če bi mu jih otel. Mnogi so že poizkušali in razkopavali gro-bljo, prikopali so do razpadlih temeljev nekdanjega gradu, toda Kucenberg je samosvoj, trmast in ne da ničesar. Globoko v sebi hrani zlato tele in tri vedre vina — kdor ne verjame, naj vpraša Pavlinove v sosednih Artičah. Zvedel bo, da nemalokrat vidijo cveteti denar. Temna noč je, s Kucenberga pa se pokaže za veliko smreko velik plamen. Naj reče kdor hoče, zaklad je tamkaj, čeprav ga niso pred nekaj leti mogli izkopati niti trboveljski brezposelni rudarji, ki se spoznajo, kako se taki stvari streže. Praznih rok so odšli skozi po grapah in preko Dobovca nazaj v Trbovlje. Prišli so še drugi iz Zagorja po Sklendrovskem grabnu mimo Boriška. Tam so zavili na desno po strmi stezi. Tudi oni so se vračali čemernih lic, ker niso našli, kar je ostalo v ljudski domišljiji vse od časa, ko se je zrušil grad in zginil pod gostimi kopir.ami in mladim zelenjem, ki ga je prerastlo. Toda pravljica je ostala, ostala kljub stoletjem ter še danes živo zaposluje ljudsko domišljijo.
Eno je gotovo, namreč, da je hrlbsko Zasavje svet zase, svet, ki je ogromni mno žici nedeljskih izletnikov križem naše ožje domovine sploh neznan. Ni zanimiv samo po svoji členovitosti in prekrasnih pano ramah temveč morda še bolj po ljudeh, ki tu v teh samotah prebivajo, se borijo, ter pO svoje svetujejo — mislim s tem izra zom to, kako svet, tako zunanji kot notranji gledajo. To je okoliš tistega znamenitega Podšentjurja, o katerem je nadvse zanimivo študijo napisal publicist Vinko Modrndorfer in objavil o njem ilustrirano knjigo pod naslovom Dolenjska vas. Tam je »Dofer«, tako ga na kratko imenujejo objavil med drugim nešteto vraž, šeg in navad. Človek, ki bi prebiral, bi si mislil, da je ta folklora bog ve kako stara in da o njej le redki očanec še kaj pomni. Toda temu ni tako. Ti ljudje še danes živijo in doživljajo svoj pravljični svet, prav tako mladi kot stari. Kakor da se je v teh hribih ustavil čas, čeprav brnijo preko njih moderni tromotorniki in iz šentjurskega župnišča odmeva zvočnik radijskega aparata. Na svojih žegnanjih in veselicah plešejo novejše plese in šumi svila iz čeških tvornic ter udarjajo čevlji iz Bafovih tovarn krepkti takt. Tu so duše še polne mistike in včasi naravnost brutalne, prvobitne nature. Spomnimo se le na zločin v Dolu, kjer so fantje ustrelili lovskega čuvaja kar tako, ali je dala žena ubiti moža tudi kar tako. Ni s tem niti od daleč rečeno, da živi tu pokvarjen narod, podobni zločini se dogodijo tudi drugje, toda imaš vtis,, da je v vseh teh dogajanjih neka primes iz dobe pračloveka, ki si je sam postavljal zakone s pestjo, drugih pa ni priznaval.
Tam pod pravljičnim Kucenbergom sem srečal tudi svojega čudodelnika. To vam
»In kje je zdaj kolo?« sem vprašal s strašnim glasom in kolena so se mi zaši-bila.
»Nazaj sem ga odpeljala, dragec. Nisem podpisala, ne morem podpisati. Kajti če umreš, kdo ga bo potlej plačeval? Jaz že ne, pravim. Pomiri se, ali pa se ne pomiri, tako je ta stvar.«
Pričel sem tuliti od besa in žalosti, da so mi ukradli kolo, da si tega ne pustim, kajti, krucifiks, kolo je bilo moje! Prisegam pri vsem, kar mi je sveto in mi ni sveto, da sem ga mislil pošteno, v redu plačati!
Toda obraz moje bližnje sorodnice je ostal trd in neizprosen. V njenih očeh je odsevala velika, trdna vera v mojo skorajšnjo smrt. No, nazadnje se mi je še celo kar malce zasmilila, saj sem videl pod njenimi očmi sledove solz. Revica najbrž ni spala vso noč, ko se ji je krčilo srce v bolesti, da bo morala plačevati kolo po moji zgodnje smrti. In kdo ve, morda je trpela že v naprej za stroške, ki jih bo veljal moj pogreb. O, ta zlata materinska ljubezen, o plemenitost čuvstev, o, sladka vez sorodstva!
Tako spet hodim sam po prašnih cestah, peš in noge me pečejo in kurja očesa bole v pretesnih čevljih. Sram me je, da bi se vdrl skozi asfalt. Trebuh mi je spet zrasel in nobena ženska me spet več ne pogleda, zastonj se trudim in jih pozdravljam: sluga pokoren. Tu pa tam me še kdo vpraša, kje za božjo voljo imam kolo. Izgovarjam se na razne višče, da sem ga dal predelati, nastopile so neke komplikacije — toda vidim, o, kako dobro vidim strašno obtožbo v njihovih očeh. V zastavljalnico si ga dal! Prodal si ga! Zapil si ga! Ti, debeluhar! Ti, svinja!
Do smrti bom obsojen, da samoten capljam peš po brezkončnih ulicah, žalostna, klavrna priča kratkotrajne kolesarske slave. Poleg tega mi kamen na ledvicah dela zmerom večje težave. Pravijo, da mi grozi vodenica, vsaj oblina trebuha to potrjuje. In vse to samo zategadelj, ker moram hoditi peš. Moja bližnja sorodnica se torej le ni motila. Umrl bom!
je na Rodežu št 5 start, zgovorni, načltani
in začudo krepki, dva in osemdesetletnl Jurij Kaliope, vulgo Podrebemjak. Čudno ime, kaj ne — Kaliope! Vedeti morate, da bi našli tod mnogo tujih imen, kakor recimo Avrelio ln druga. Pred kakimi sto leti so nekatere matere tam v Trstu pomrle ali pa kako drugače zapustile svoje otroke, ki so jih nato oddali v najdeniščni-ce. Od tam so jih oddajali našim kmetom za pastirje, ki so se sčasoma na ta ali oni način osamosvojili ter prirasli na našo zemljo. Eden teh je naš Jurij grškega imena. Morda prav radi tega je on in je njegov rod v mnogočem popolnoma drugačen od naši ljudi. Z nepopisnim trudom se je osamosvojil, pretrpel bridkosti od lastnih ljudi, toda danes je velik gospodar ln ne samo to, tršat, visok dedec, ki bi ga užalil, če bi mu rekel starček. Da, pravkar je dopolnil ena in osemdeset let, pa vstaja ob treh zjutraj, kosi za dva ali mlati ali kar si bodi ter lega ob enajstih ponoči spat. Vidi izvrstno, čita pa z očali.
»Pa še mi ne bi bilo treba očal, ampak pred kakimi dvajsetimi leti mi jih je prinesel nekdo iz Trbovelj, češ, večje črke kažejo. Tako sem se pa razvadil.«
Sediva pod tepko in čudim se moževi zgovornosti, sijajnemu spominu, krepkemu in širokemu nasmehu, veselju do življenja. Počasi tipljem v njegovo zaupanje, kajti prišel sem z namenom, da mi pove, kako zagovarja pike, zdravi bolne zobe in vsa-kojake bolečine, da, zagovori ti celo neprijetno usodo. Pogovor se suče okrog starih časov.
»Stari časi so bili slabi,« pravi. »Ni bilo varnosti, graščaki so nas odirali, zdaj pa imaš vse, kar si poželiš. Aeroplane, radio, samo ljudje so neumni, da mislijo na vojno. Kaj pravite, ali se bosta Poljak in Nemec zgrabila?«
Pogovor teče o visoki politiki, ki sva jo najmanj tako dobro umela kot svetovni
I časopisi, ki ničesar ne vedo pa vedno pišejo kakor da vidijo najmanj stoletje naprej. Razložiti sem mu moral bistvo radio* fonije, kako da se za vraga letalo premika po zraku, razkazal sem mu svoj fotoaparat, družbo nama je pa delal domači pes, »ta krivi Fiks«, pozneje pa v denar zaverovani, naglušni sedem in sedemdeset let stari kotičkar Bende, ki je tudi na sliki. Pred nami onkraj globoke doline se je kopal Kum v popoldanski nedeljski pripeki. Kozlova gora je ležala kot ogromen hrbet iz Save onkraj pijočega goveda. Stene Sončne plati z vasicami ln Izgubljenimi hišicami so se zdele kot Arml breg dolinske struge, skozi katero se je pretakal neslišno in dehteče trepetajoči dih julija. Iz šentjurske cerkve je udarjalo ure in sonce je padalo za Kucenberg, ki Je metal tja doli vedno daljše sence.
Končno, končno sva zavozila na tir o zagovarjanju in čudodelstvu. Naučil ae je zagovorov od svojega očeta pred kakimi štiridesetimi leti. Zbolela mu je živina pa si je mislil, če se posreči očetu, zakaj bi se meni ne. Vzel Je košček kruha in molil očenaš, zraven pa lz vsega srca veroval, da bo pomagalo. 21vlna je pojedla kruh in ozdravela. Ko se je razvedelo, so začeli prihajati kmetje od vseh strani. Pomagal je, zagovarjal. Polnih štirideset let je minilo od tistega časa m še danes skoro ne mine dan, da ne bi prišel ta ali oni, včasi prav od Novega mesta, po pomoč za Sivino. Toda ne samo živino proti boleznim, tudi ljudem in živalim zna zagovoriti kačji pik. Ni niti treba, da prideš sam ali pripelješ bolno žival, dovolj je, da poješ košček kruha, ki ti ga pošlje po kakem drugem človeku. Samo da si toliko pri moči, da sneš tisti čudodelni košček, in pomaga ti.
»Jaz bi ne verjel niti ram, te mi ne H ljudje povedali, da je res pomagalo. Glavno je, da imaš globoko in trdno vero, pa
pomaga. NsJ» wniitnii pa nI pacaočL«
Ozdravil Je nešteto ljudi ln psov. Tudi zoper zobobol bi proti dragim bolečinam
pomaga. Nekoč, tako mi je povedal njegov sin, gospodar na Podrebernlfl, Je z zagovorom pomagal tudi nekemu Novomešča-nu do službe, ki Je do tega časa nikjer nI mogel dobiti, ker se ga Je vedno držala smola.
»Tak kaj pa govorite pri zagovoru?« sem ga vprašal.
Kaliope se je široko nasmejal tn pokazal nekaj ozkih ln dolgih zob. »Samo molim ln lz vsega srca želim, da bi pomagalo. Pa še nekaj besed je, še nekaj besed. . .« Pa ml Jih ni izdal.
Niti za pest sivih las nima v košati glavi. Koščene in krepke roke mu previjajo debele žile, zarjavel je in krepak apetlt ima. Doživel bo sto let, če ga ne bo kaj potrto. Zanimala me Je akrlvnost njegovega zdravja.
»Dosti trpeti, malo spati, več hudega kot dobrega, to mislim, da me je ohranilo. Nikoli nisem preveč kadil ln tudi ne pil. Kofe, in sicer fino sladek Imam pa rad, črn kofe ln včasi kak polič vina. Ce je mladost premehkužna, nI prida za starost.« Se z večjim zadovoljstvom ae Je nasmejal ln vstal, košat in malce upognjen, kar Je bil nemara tudi pred štiridesetimi leti, kajti je hrust, velik, ln se je moral neprestano držati k zemlji, če Jo je hotel ukrotiti, da mu je rodila. Imel Je sedem fantov ln šest deklet. Večina je po svetu, nekaj pa mu jlb Je umrlo. Sam nI I bil nikoli resno bolan, samo enkrat ga Je pošteno zanašalo, ko ae Je bil nalezel »vročinske bolezni«.
Po Sončni plati je lezla senca na Koz-lovo goro ln hladen vetrič je prlplhljal lz hoate v dolini. Treba ae je bilo posloviti. Snaha mi Je prinesla domačega vina in vejo črnih češenj sa popotnjo v dolino »Ta krivi Fiks« Je vstal in ae pretegnil. Poslovil sem ae od čudodelnika in gluhega Bendeta. »Le še pridite. Jeseni pridite na trgatev in sadje,« me Je povabil in spremil do kraja steze, tjakaj, kjer začne padati v dolino. Dolgo Je gledal sa menoj, ln ko sem mu pomahal že od daleč spodaj, je odzdravil visok in koščen in zdelo ae mi Je, da pada njegova senca preko vse doline tja v gošče pod Malim Kumom
življenje, ki se je spozabilo nad samim seboj
žalostne zgodbe Izza obzidja, ki ]ih je usoda napisala s toplo človeško krvjo
Zgodbe, ki jih napiše življenje, 60 večinoma žalostne, takšne, kakršnih ne smemo pisati, če hočemo, da nas čitateljski krog ne bo obsodil, da smo preveč črnogledi in sploh — malo tako... Dandanes to besedo dostikrat rabimo. Mnogo jih je, ki se zde našim prosvitljenim možganom »malo tako«. Kar tako mimogrede malo za šalo in malo za res jih obsodimo in pri tem prav nič ne pomislimo, kako bi bilo, če bi se nekega dne zgodilo, da bi postali mi sami in zares malo ali veliko »tako«. Svet se dandanes tako čudno suče in čas tako beži in nam mimogrede nalaga na pleča toliko velikih in majhnih težav, btidkosti in skrbi, ki nam rahljajo živce in nas nene-homa spravljajo iz ravnotežja, da ni nič čudnega, da temu ali onemu izmed nas končno popustijo živci in se njegove misli in čustvovanja zamotajo in zavozljajo v klopko, ki jo marsikdaj niti psihiater ne more več odmotati, da je siromak obsojen do smrti životariti v temi svoje bolne, zmedene duševnosti.
Pri nas je Studenec na svetu zadnje pribežališče teh najbolj nesrečnih med nesrečnimi. Ob nedeljah, zlasti v zgodnji spomladi in jeseni, romajo trume ljubljanskih meščanov mimo bolnice za duševno bolne na Studencu proti prijazni Dev. Mariji v Polju. Toda nesrečnih stanovalcev bolnice ne morejo videti, ker je poslopje odmaknjeno daleč proč od ceste in obdano z visokim, sivim zidom. In na vrtu rasejo visoke, košate smreke. Kdor hodi večkrat tam, vidi kdaj skromno procesijo ljudi, ki se je odtrgala od sivega zidu in gre počasi proti cerkvi v Dev. Mariji v Poiju. Preprosto krsto spremlja poleg duhovnika največkrat samo nekaj usmiljenk in strežnikov ter strežnic. Takšna je poslednja pot nekoga, ki je morda nekoč imel zveneč naslov in je bil spoštovan in ljubljen, dokler ga ni katerokoli usodne življenjsko naključje privedlo na Studenec.
Strežnica Marta pripoveduje
Marta je jedro, veselo dekle in kar verjeti nisem mogla, ko sem zvedela, da je bila več let strežnica v umobolnici. Po mojem mora biti ženska za takšen poklic na poseben način ustvarjena Imeti mora jeklene živce in jekleno srce. Marta se mi je zdela za to kar preveč ženska. In sem jo vprašala, kako in zakaj si je izbrala takšen poklic.
Marta se je nasmehnila, in rekla: »Hm, zakaj, na to res ni težko odgovoriti: nekako je pač treba živeti Če ni eno, mora biti drugo. Pri izbiri poklica človek dandanes ne sme biti izbirčen.«
Moje vprašanje je bilo res nerodno. Hotela sem se opravičiti in sem iskala primernih besed: »Seveda, razumem, dandanes je za službe trda.» Toda vseeno, biti strežnica v umobolnici, imeti te nesrečneže neprestano pred seboj, jim streči, jih krotiti, saj to je grozno.«
»Grozno — kakor se vzame. Tudi za tak-sem imela v tem že nekoliko vaje, prej sem se mimela v tem že nekoliko vaje, prej sem >ila nekaj časa zaposlena v splošni bolnici. Seveda, saj ne rečem, takšen poklic res ni ahek in tudi zelo odgovoren je. Sprva mi je bilo včasih hudo, da sem obupavala. Samo pomislite, ponoči sem morala paziti na 70 bolnic. Tudi strah me je bilo sprva neko-*iko. Strežniki so pravili, da ponoči na hodnikih straši. Da se vrača duh nekega du-lovnika, ki ga je nekoč blaznež ubil. Večkrat se mi je zdelo, da slišim čudno šumenje, ropot in glasove. Morda je to povzročil samo moj strah, saj sama ne vem. "n če je katera izmed bolnic dobila ponoči napad. Morala sem jo brž pomiriti, da ni zbudila in razburila še ostalih. Včasih je jilo to zelo težko. Če ni šlo drugače, sem jo ukrotila s pomočjo mokre rjuhe, ki sem ji jo vrgla čez glavo. Čeprav sem močna, se mi je^to dostikrat šele po velikem tru-
du posrečilo. Vsa obupana sem včasih glasno molila: Ljubi Jezus, daj mi moči, da vzdržim. Nekoč mi je neka bolnica vrgla nočno posodo v glavo. Malo je manjkalo, da me ni ubila. Sčasoma pa sem se vsega privadila. Nekateri strežniki so mi večkrat rekli, da pri takšnem poklicu mora človek pozabiti na svoje srce. Jaz tega nisem nikoli storila. Saj so duševni bolniki največji siromaki na svetu, potrebni največjega obzira in sočutja soljudi. Najgloblje so se mi smilile one bolnice, ki so imele od časa do časa svoje »svetle trenutke«, da so se zavedle svoje strašne usode. Kako so jokale in tarnale. Pritoževale so se primariju in pisarile nešteto pisem svojim sorodnikom in na najrazličnejše javne urade in ustanove, ter bridko tožile, da so zdrave zaprte v blaznici. Seveda takšnih zmedenih pisem nismo oddajali na pošto. Izročali smo jih primariju, ki je iz njih študiral razvoj njihove bolezni. Toliko žalostnih zgodb sem zvedela tam. Vsaka bolnica je imela za seboj svojo zgodbo in vsaka teh zgodb je bila resnična in žalostna.
Dekle, ki nI našlo zaposlitve
Recimo, da se je imenovala Anka. Bila je mlada in lepa. Dovršila je šole in sanjarila o lepi bodočnosti. Potem je začela iskati zaposlitve. Pisarila je ponudbe. Predstavljala se je najrazličnejšim gospodom šefom. Neštetokrat je pripovedovala, kaj vse zna, in da je pridna in poštena. Pa ni imela sreče. Povsod je prišla prepozno, ker je dandanes na svetu preveč takšnih deklet, ki so dovršile šole in ki bi si rade same služile kruh.
Anka je z bridkostjo spoznala, da se ji lepa, svetla bodočnost, o kateri je toliko let, ko je hodila v šolo sanjarila, odmika in se razblinja v sivo, strašno negotovost. Začela je obupavati. Še je pisala ponudbe in molila, molila. Morda ji bo bog našel službo, ki je sama ne more. Dolge ure je preklečala v cerkvi pred temačnim oltarjem, na katerem je kakor curek srčne krvi utripala večna luč. Iz stare podobe ji je medlo nasproti sijal Kristov obraz. Njegove oči so bile uprte naravnost vanjo. Zdelo se ji je, da z vsakim dnem postajajo bolj žive in zgovorne. Kakor da ji hočejo nekaj reči. In nekoč se je zgodilo: Kristus je stopi! iz podebe in prišel k njej. Od takrat je bil povsod z njo: v cerkvi, na cesti in doma. Vsa sijoča je o tem pripovedovala ljudem. ki so se ji sprva smejali, potem pa so sc njihovi pogledi zresnili, gledali so jo tako čudno žalostno in zmajevali z glavami. Bridko je bila užaljena, ker ji niso hoteli verjeti, da je Kristus pri njej in hodi z njo in ji pomaga iskati službo.
Končno se je znašla v blaznici. Sama ni vedela, kdaj in kako, toda to ji je bilo tudi popolnoma vseeno. Saj je bil tudi tam Kristus pri njej.
Prav tisti dan, ko so jo odpeljali na Studenec, so njeni domači prejeli dekret, da je nesrečna Anka končno sprejeta v službo
Epilog nesrečnega zakona
On je bil državni uradnik. Sprva sta se dobro razumela. Dobila sta tudi otroka. Fantka in punčko. Potem se je ujej začelo dozdevati, da se moževa ljrheien ohlaja. Začela ga je sumničiti, da sc zaljubil v drugo. Njene sumnjc so potrdile tudi sosede in »dobre znanke«, ki so ji pravile, da so videle njenega moža zdaj tu, zdaj tam v družbi lepe tuje ženske. Ona je strašno trpela, ker je svojega moža imela resnično rada. Jokala je in mu očitala, on pa je bil potem le še bolj osoren in trd Zalezovala ga je, ko je odhajal z doma in ga sumničila ob vsakem opravku, ki ga je imel v mestu, da je šel na sestanek z neznanko. 2ivci so ji čedalje bolj popuščali. Ni mogla več ne jesti ne spati. Zadirala se je nad otrokoma za prazen nič, najraje bi se bila znesla nad vsem svetom. V srcu jo je tako žgalo. Njeni živci so bili popolnoma uniče-
ni Tega mož ni mogel več prenašati Čeprav je bil kriv, se tega, koliko je kriv, najbrž
ni zavedal. Zahteval je sodno ločitev zako- je stregla bolnikom, potem pa so jo dode-na in navedel, da je zena neznosna, da ga | im za pomočnico zdravniku-operaterju. Bi-
I misijonarja poeta! ljubosumen. Mislil je. te ' muhe ji booo ie prešle, ko misijonar oddi-de. Pa se je zmotil.
Ko je misijonar odpotoval, je Valentina najela avtomobil in se odpeljala za njim. To je bilo pa tudi možu preveč. Pozval je misijonarja na odgovor, da mu zapeljuje ženo. Misijonar pa ga je ogorčeno zavrnil: »Kaj ne vidite, da je vaša žena zmešana? V blaznico spada!«
Tako je Valentina prišla v blaznico. Svojega misijonarja pa tudi tam ni pozabila. »Ga že poiščem,« je smeje se pripovedovala vsem. »Čeprav se bom morala peljati do konca sveta, ga bom našla.«
Otroci so jo zapodili zdoma
Med bolniki na Studencu je bila tudi poštama kmečka ženica, ki je neprestano tarnala o enem in istem: »Da so mogli tako narediti! Da so le mogli!«
Mislila je s tem svoje otroke, za katere je toliko pregarala in pretrpela, pa ji na stara leta niso privoščili niti tesnega kotička v domu, ki jim ga je ohranila s svojimi žulji in znojem. Morala je hoditi okrog tujih ljudi in vsak dan sproti prosjačiti za košček strehe in žlico jedi, medtem ko ji je bolečina vedno huje razjedala srce in mozeg, dokler se ni končno znašla na zadnji postaji svoje žalostne življenjske poti — na Studencu.
Čisto drugače razpoložena pa je bila 90-letna Urška, ki je skrbela v sobi za »prosto zabavo«. Neprestano se je smejala in prepevala stare pobožne pesmi. Prav nič je ni motilo, če je ta ali ona bolnica dobila napad, da je kričala, bila z rokami in se penila. Urška je prepevala dalje in se smejala, kakor da se nobenemu človeku pod tem ljubim soncem ne godi bolje kakor njej. Kje in kdaj je prišla na svet, je že zdavnaj pozabila. V nekih orumenelih bukvah so pa iztaknili, da je bilo to nekako pred devetimi desetletji. To je dolga doba, in kako jo je Urška preživela tudi ni znano.%Pa saj to je čisto vseeno. Vsaj Urški.
Operacijska sestra
Usmiljenka, sestra Donata, se je od ostalih bolnic razlikovala s tem, da je nosila na glavi belo čepico, ker je imela lase na kratko odstrižene. Sestra Donata je sovražila strežnice, ki so imele lase trajno nakodrane. Neprestano jim je dopovedovala, da je takšna nečimernost smrtni greh in da bodo prav gotovo pogubljene. Večkrat se jI je posrečilo, če je kako prišla do vode, da je nekatero izmed strežnic polila po glavi
Tudi zgodba sestre Donate je žalostna. Ni znano, ali jo je privedla v samostan samo globoka pobožnost ali kakšno življenjsko razočaranje. Toda to je postranskega pomena. Postala je bolniška sestra. Sprva
neprestano muči Z očitki in sumničenji. Koliko so ti očitki in na sumničenja upravičena, seveda ni povedal.
Ko so zakon sodniki ločili po njeni krivdi in prisodili oba otroka možu, je bila ona čisto mirna. Niti drobno ni ugovarjala, čeprav je imela otroka rada. Vse v njej je oilo popolnoma otrplo. Samo nečesa se je zavedala: zdaj je vse končano? Njen življenjski račun je bil zaključen. Še tisti dan je doma skočila skozi okno. Pa se je v svojem računu zmotila: postavke, da bi lahko ostala živa, ni vnesla vanj. Težko ranjeno so prenesli v bolnico. Polagoma je ozdravela, le njena duša je ostala strta. Morala je v blaznico. Tudi tam je bila čisto mirna, le od časa do časa je dobila histeričen napad. Strežnici Marti je večkrat pripovedovala o svojih otrokih in možu. Pravila je, da jo je nalašč dal zapreti v blaznico da bi lahko živel z ono žensko. Kadar je skozi okno ugledala pogreb, je začela histerično jokati, ker je mislila, da je to pogreb njenega moža, ki ga je kljub vsemu še vedno ljubila.
Polagoma pa se je umirila, napadi so postali vedno redkejši, končno ji je povedal
Erimarij, da je ozdravljena in gre spet lah-o med zdrave ljudi. S solzami v očeh se je poslovila. Vratca v mrkem sivem zidu so bila odklenjena in odprta. Smela je stopiti skoznje, ne da bi se ji bilo treba bati, da bo za njo pritekel strežnik in jo s silo odvlekel nazaj. Pot v svet ji je bila spet odprta. Z oklevajočimi koraki je stopila nanjo.
Svoje rodbine ni našla več. Odselila se je daleč v drug kraj. On se je oženil z drugo. Njena otroka imata drugo mater. To jo je potrlo, toda strlo nc. Nikoli več noče nazaj za oni sivi zid. Zdaj je služkinja pri neki tuji rodbini. Zadovoljna je, njena življenjska sreča pa je strta za vse večne čase.
V misijonarja se je zaljubila
Valentina ni njeno pravo ime, toda mi ji bomo tako rekli.
Valentina je bila hči premožnega posestnika v večjem provinciainem kraju. Oče jo je poslal v mestne šole, pozneje pa jo je oženil s premožnim, pametnim fantom. Vse je kazalo, da bo Valentinino življenje lepo in brezskrbno. Imela je stanovanje s tremi sobami, lahko si je kupovala lepe obleke in mož je bil z njo dober in jo je imel rad.
Nekoč je prišel v mestece misijonar, da bi pred prazniki opral in zgleštal grešne duše vernikov. Ta misijonar je bil zelo dober govornik, znal je tako rekoč ljudem pihati na dušo in srce. Vsak dan je bila pri njegovih pridigah cerkev nabito polna. Med verniki je bila tudi Valentina. Nobene pridige ni zamudila. Kar naenkrat je postala začuda pobožna. Njegove besede so ji segle v srce, tako kakor šc nobene nikoli. Vsa njegova pojava in njegov mogočno doneči glas jo je privlačeval, da je morala podnevi in ponoči misliti nanj. Čutila je, da mu mora to povedati. Šla je k njemu k spovedi in se mu razodela, da mora hočeš, nočeš neprestano misliti nanj. Na to izjavo je seveda misijonar zaloputnil linico. Toda Valentina je bila uporna. Ni ae dala kar tako odpraviti. Vstala je in pokleknila k lini-ci na nasprotni strani spovednice. Potem te je ponovilo isto. Toda Valentina tudi potem ni odšla. Potrpežljivo je klečala in čakala, da je spet prišla na vrsto. Končno je^ spovednik vstal in od Sel iz spovednice proti zakristiji. Toda Valentina je stekla za njim, ga dohitela sredi cerkve, se ga krčevito oklenila in ga začela rotiti, naj jo posluSa. Težko se ji je iztrgal.
Tudi doma je potem govorila samo o svojem misijonarju. Njen moi je bil trezen človek in si tega ni preveč jemal k srcu. Niti na misel mu ni priflo, da bi na
ti operacijska sestra ni lahko. Sestra Donata je bila operacijska sestre dolgo vrsto let. Zaradi ljubega boga in večnega zveličanja svoje duše je prevzela to težko službo. Podnevi in ponoči je morala gledati nesrečneže, ki so jih nosili v belo dvorano upa in obupa. Prekuhavala je instrumente in pomagala zdravniku, ki je s sigurno roko rezal v živo človeško meso. Stala je v večni bližini smrti in videla toliko groze v človeških očeh. Toliko jih je hrabrila in tolažila, nje pa ni nihče tolažil in hrabril. Iskala je moči in tolažbe v molitvi, pa je končno tudi tam ni več našla. Nekoč so ji živci odpovedali. Preveč je bilo trpljenja. Sestra Donata ni mogla več gledati živih odprtih teles in krvi, krvi... Zaradi te krvi je prišla sestra Donata na Studenec. Njena uboga bolna duša ne bo nikoli več popolnoma ozdravela.
Prostitutka Angelca
Prostitutka Angelca se je zaljubila v vsakega. Najbolj pa ji je bil všeč primarij. Po vsaki viziti je stopila za njim, ga zaljubljeno pogledala z velikimi, modrimi očmi in rekla pridušeno: »Dragi, lepo te prosim, čakaj me pred vrati. Takoj pridem za teboj. Saj ne bo nihče opazil, bom že gledala na to. In tudi računala ti ne bom nič, ker te imam zares rada.«
Potem se je oprezno ozrla okrog sebe, si popravila lase in poravnala krilo, nato pa je po prstih odšla za zdravnikom. Ta je seveda ni čakal. Angelca je dolgo stala pred vrati in upala, da morda še pride. Končne pa se je tiho, s povešeno glavo vrnila v sobo.
Zdravnikom, strežnikom in neznanim ljubimcem je pisarila dolga zaljubljena pisma. Opravičevala se je, da je ni bilo na sestanek, toda danes pa gotovo pride. Čaka naj jo kar v oni restavraciji kot zadnjič. In naroči naj kakšno dobro pijačo, da jima bo prijetno. Če pride tja tista črnolasa Tončka in mu kaj pove o njej, naj ji nič ne verjame, ker je Tončka velika lažnivka in nič-vrednica.
Dolge ure je presedela Angelca pri pisanju takšnega pisma. Pazila je, da je pisala kolikor mogoče lepo in ob kakšnem stavku je dolgo razmišljala. Ko je bilo pismo napisano, ga je s svečanim obrazom dala Marti; »To pismo nesite temu gospodu. Dobili boste lepo napitnino, ker je to zelo fin gospod.«
In Marta je odnesla pismo zdravniku, da bo iz njegove vsebine morda spoznal, kako je z Angelco in njenim zdravjem.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri 4., 5. in 6. septembra zaprto. Četrtek, 7.: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzd. Petek, 8.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota, 9.: zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 4.: zaprto. Torek, 5.: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kralja Petra H. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Sreda, 6.: zaprto.
★
V proslavo rojstnega Ane Nj. VeL Kralja Petra H. bo v operi Jutri zv»fcer slavnostna predstava, Uprizorili bodo izvirno hrvatsko opero »Ero z onega sveta«. Peli bodo Franci, Betetto, Vidalljeva, Kogojeva ta Janko, Dirigent dr. švara. Chm znižane operne,	■
le $mrt mu domovanie da
Cigani, poslednji nomadi v civiliziranem svetu, predstavljajo vprašanfe. ki pač nikoli ne bo našlo rešitve
Zadnje čase je dosti slišati o vseh mogočih zločinih in nadlogah, ki jih greše pri nas cigani. V dnevnem časopisju stalno beremo pritožbe, zlasti dolenjskih kmetov in obsotelskega prebivalstva, kako nesramni so cigani, kako izsiljujejo ljudi. Ciganske tatvine kur, prešičkov in posebno konj pa so vsakdanja reč. še hujše pritožbe pa beremo iz ostalih krajev Jugoslavije. Doli so cigani morda bolj osovraženi kakor hajduki.
Cigani — kdo so
Ta čudni, svojski narod, ki skoraj edini v Evropi še predstavlja tipične nomade, ie s to razliko, da cigani pasejo konje na tujih travnikih, medtem, ko se divji pastirski narodi bavijo s potujočo pašnjo goveje živine in ovac — ti cigani so imeli nekoč lepše in bolj slavno življenje.
Z Evropejci so prišli prvič v stik v začetku 14. stoletja. Najprej so se pojavili na Kreti 1.1332. L. 1370. so jih že opazili v Rumuniji in 1.1417 je moral magistrat v Hamburgu že izdati ostre ukrepe proti ciganski nadlogi. Cigani so namreč sijajni potniki ter se znajo poslužiti slehernega potovalnega sredstva, da dosežejo cilj.
Dolgo so ljudje ugibali, kdo so in odkod prihajajo. Imeli so jih za potomce Kama, prokletega sina očaka Noeta, drugi za svetopisemski narod Magog, ki ga je bog zavrgel, tretji za Egipčane itd. V Skandinaviji pravijo ciganom Tatari, čeprav nimajo cigani s Tatari nobene zveze. Srbi jim pravijo Gipsios, Slovani in Nemci pa cigani, Zigeuner; Španci in Portugalci: Gitanos, še bolj pogosto pa Hungaros. Sami cigani pravijo svojemu narodu Roma. sRom« pomeni namreč v njihovem jeziku človek. Po ciganskem pojmovanju so namreč samo oni pravi, pristni ljudje, drugi so manjvredni — torej rasna ideologija celo pri teh primitivcih. Po ciganskem prepričanju je svet prav za prav njihova last, in če ciganka ukrade kuro, je po pojmovanju svojega plemena ne ukrade, temveč vzame le svojo lastnino, zakaj drugi ljudje so si svet prilastili s silo in zvijačo. Odtod tisti nezadržani, nebrzdani ciganski ponos, ki nam ga sicer ne kažejo javno, ki pa zablesti v kotu oči vedno, kadar govori cigan z neciganom. če pravijo Skan-dinavci ciganom Tatari, je to pač zato, ker so k njim prišli iz Rusije, kjer živi dosti Tatarov, Ruse same pa Švedi dobro poznajo, da jih ne morejo zamenjati s cigani.
še bolj smešen je slučaj na španskem. Preprosto ljudstvo ne pravi ciganom še danes nič drugače, kakor »Hungaros«, to je Ggri. Seveda so bili vrli Madžari zelo užaljeni, ko so izvedeli, da jih Španci zamenjujejo 3 cigani, že pred vojno je ogrska vla
! državljansko vojno, naj bi Spanci, zlasti pa novinarji in pisatelji uporabljali drugi izraz »Gitanos« namesto za Madžare žaljivi izraz »Hungaros«.
Nasprotno pa Čehi niso bili nikoli nič užaljeni, če Francozi ponekod pravijo ciganom »Bohemiens«. Pojem »bohem« izhaja namreč izza časov bitke na Beli gori, ko so se mnogi Čehi, zlasti inteligenti, raz-bežali po vsem svetu ter se podobno kakor sedaj Rusi preživljali s petjem in igro. Pridevek so dobili po Bohemiji, kar pome-nja češko. To ime se je pozneje preneslo na cigane, v polpreteklem času pa na umetnike, ki žive veselo, lahkomiselno življenje.
Legenda in Miklošič
Naše ljudstvo si je o izviru ciganov ustva rilo lepo legendo, čeprav ciganom krivično.
Končno je vso uganko rešil naš Miklošič. Preiskal je ciganski jezik ln narečja nekaterih indijskih rodov. Dognal je, da se ciganski jezik skoraj točno ujema z jezikom Dardov v sedanjem Kazlristanu in v deželah pod Hindukušem v Indiji. To je Miklošič dognal že 1.1872.
Tudi zgodovina je to potrdila. Malo pred prihodom ciganov v Evropo so namreč vdrli Mongoli v Indijo in tam osnovali svoje države. Ponosni ciganski predniki niso hoteli postati sužnji Mongolov in so se izselili. Na poti v Evropo jih je zajel drug mongolski val, namreč Turki. Ali so se cigani spoprijateljili s Turki, ali so bežali pred njimi, ali pa so šli za njimi, živeč od ostankov turških plenov, vseeno je, važno je le to, da je turški naval zanesel cigane v Evropo.
Eno pa so si ohranili cigani od svojega bega v Evropo: nevzdržno žejo po svobodi. Biti nikomur hlapec, nikomur služiti razen svoji skupnosti, svoji družini, le poglavar* ja, ali bolje rečeno, poglavarico svojega plemena ubogati, drugega nikdar ln nI koli. Iz tega stremljenja, podedovanega po krvi starih Dardov, kl so bili nekoč gospodarji Indije in nekaki plemiči nad tlačenimi nižjimi Dravidi, si je razlagati vse ciganske navade in razvade.
Pristni Arijci
Ugotovljeno je, da so cigani pristni Arijci, torej člani indoevropskega človeškega plemena. Po krvi seveda niso čisti in je v njihovih žilah sem in tja kakšna primes mongolske ali semitske krvi, toda noben arijski narod ni krvno čist, kakor noben drug narod na svetu ne. Toda ker žive cigani skoraj izključno med seboj, so si ohranili morda še največ arljske krvi, njihov jezik pa je neposreden potomec prastarega arijskega jezika — sanskrta.
Cigani imajo tudi odlične lastnosti, sa katere mora človeštvo kar obžalovati, da jih zaradi ciganskih slabosti ne more izkoristiti, kakor bi bilo treba Znana je njihova sijajna glasbena nadarjenost. Brez not, brez glasbene višje izobrazbe ti cigan zaigra najtežje melodije na katerikoli instrument, najraje na gosli. 2e Štirileten deček v ciganskem šotoru sanja o tem, kako bi prišel do gosli.
Med Jugosloveni ln Madžari so ciganski muzikantje najbolj cenjeni. Divja rapsodija s ciganskih gosli je pravo nasprotje madžarski stepni naturi — ln zato privlači. Pri Hrvatih in Srbih pa pomenja ciganska godba prav tako nasprotje njihovemu liričnemu duševnemu nastrojenju. Da, celo pri sicer preudarnih Slovencih Je ognjevita glasba ciganskega primaSa pred leti povzročila, da se je dekletu iz solidne ljubljanske družine vnelo srce ln da Je — pobegnila ž njim, ki Je bil sicer oženjen in oče precej številne družine, kar Je pri ciganih nekaj vsakdanjega.
Res je, cigani so po rasi lepe postave, skoraj vedno sloki — debelega cigana ne vidiš izlepa, kvečjemu kako staro ciganko — v obraz so malo olivne barve, skoraj
Ciganski brusaček s Kodeljevega, Id je
preživel vso številno družino, ko so mu zaprli očeta
ne Japonske ali Indije. Cigan pri roma v daljno Sibirijo, Skandinavijo, v Južno Ameriko, v Avstralijo in povsod najde pravo smer. Tudi izkušnja ljubljanske ciganke nazorno kaže to cigansko lastnost. Kdo med nami bi naenkrat stopil v tuje stanovanje in takoj zavohal, kje je spravljen zlat prstan, zapestnica z diamantom ali denar? Ciganka pride na videz beračit — pa takoj zavoha, kje je zlatnina spravljena ln še preden se gospodinja zave, je dragocenost že spravljena za nedrijL
Dokazano je, da cigani sem In tja ukradejo tudi kakega otroka. Motivi teh tatvin so dvojni: ali otroka posinove, ker jim je kakšna bolezen pobrala njihove lastne, ali pa jih zmaličijo, da ž njimi beračijo. Naučili so se peklenskih azijskih metod, da puste otroku rasti samo glavo, ostalo telesce pa ovirajo v rasti in potem že odraslega prenašajo kot čudežnega otroka lz kraj v kraj ter ga kažejo kot pol moža in pol otroka Zgodijo se primeri — tudi v naši državi so že nekajkrat — da ugrabijo deklico, jo oslepe in potem vzbujajc usmiljenje z njo pri dobrosrčnih ljudeh.
Najbolj strašni pa so zločini. Id so Jih | cigani zagrešili pred osmimi leti na Slo-vaškem. Tam so ubijali ljudi tn njihovo i meso — jedli. Ves svetovni tisk je pisal o tem ln dolžil tega greha — Čehe in Slo , vake — seveda »Les Bohemiens«!
• • • nikjer doma
Tudi v Sloveniji počenjajo cigani huda zločine. Kje stalno se cigan ne more nastaniti. Imamo sicer nekaj ciganskih vasi v Prekmurju, toda ti vaščani so kaj neradi poljedelci ln kmetje. Najraje bi živeli vsi od priložnostnega zaslužka: od godbe, beračenja, kraje, vlomov, ropov, šuSmarskega kovaStva, podkovstva, kleparstva in kotla rstva, najraje pa od konjskega mešetar-stva. Ciganske prerokovalke imajo včasih dober nos. Po svojih zvezah in čutu kaj pogosto uganejo, da se bo to dekle kmalu poročilo in kaj podobnega in potem dekletu »prerokujejo«. Poznejša mlada žena je seveda potem sveto prepričana: »Ciganka mi je to napovedala U Ta ciganka pozneje nikoli ne odide od hiše brez jajc, kruha In masla.
Na račun tega praznoverja, češ, da cigani vedo za bodočnost in da vedo za zaklade, je bilo zagrešenih že nešteto goljufij.
V Sloveniji se je s ciganskim vprašanjem bavil svoj čas tudi banski svet. Toda cigane stalno naseliti in jih privaditi na redno delo — brezupni poizkusi. Ponekod sicer tolčejo kamenje na cesti, pomagajo pri drvarstvu, potem pa jih zopet prime strast po širokem svetu in ha j d, konjiček, pojdimo drugam pogledat, saj mi smo cigani, povsod in nikjer doma!
Javna tribuna
Neka} za tujski promet
ciganska bajta
Legenda pravi namreč, da so cigani potomci tistih, ki so Mariji na begu v Egipt odrekli vode za malega Jezusa. Zato so bili kaznovani z večnim begom. Odtod tudi domneve, da so cigani po poreklu iz Egipta. šele v novejšem času so pojasnili pravi izvor ciganov. Glavne zasluge zato ima slavni slovenski učenjak Miklošič.
Ko so Angleži pričeli z okupacijo Indije, je proti koncu 10. stoletja dospelo v London odposlanstvo indijskih princev v razkošnih nošah, vsi okrašeni z zlatnino in dragulji. Angleški niso znali, toda Angleži so se spomnili, da so jezik, ki ga princi govore, še nekje slišali. Govorili so namreč — ciganski. Poklicali so cigana in strme so potem Angleži, še bolj pa indijski princi sami, gledali in poslušali, kako se ta prebrisani cigan pogovarja z njimi. kakor da bi bil sam indijski princ, in kako zna tolmačiti Angležem želje in zah-
«	— --j—	. teve Indije. Od tedaj dalje je bil evropski
da uradno naprosila špansko vlado in to je | učenjaški svet prepričan, da izvirajo ponovila madžarska vlada tik pred špansko gani iz Indije.
ci-
isOTgia op ognju

I redno črnolasi, črnih obrvi in črnookl. Ako se sem in tja civilizirajo, napravijo še kar
prijeten vtis.
škoda je, da njihova naravna inteligenca ni pravilno izrabljena. Znani so kot sijajni kupčevalci s konji. »Boljši« cigani imajo prav lepe konje, drugi pa že gledajo, da svoje kljuse zamenjajo za boljšo žival, to pa prodajo za dober denar ali pa za dve drugi kljuseti in tako dalje. Sem in tja je kakšen cigan tudi pismen in pri konjski kupčiji je treba napraviti pogodbo. Cigan ima črnilo pri sebi — napravljeno iz vrho-vega oglja — pristna ciganska iznajdba. To črnilo namreč kmalu splahni, tako da ostane le bel papir — in ciganu ni mogoče nič dokazati!
Cigani in kriminal
Neverjetna pa ie ciganska zmožnost orientacije. če bi imel Krištof Kolumb na svojih ladjah kakšnega cigana, ta bi mu takoj povedal, da je odkril nov kontinent in
One dni sem potoval po Dolenjskem. Zašel sem med kočevske Slovence. Potovanje bi bilo zelo lepo, če bi bile zelo lepe ceste. Tako so pa samo lepa polja, lepi gozdovi, prijazne vasice, pa neprijazne ceste
»Kako daleč fe še do vasi G.?« vprašam v gostilni »U. zelo daleč je še!«, mi odgovori ženica srednjih let. »saj vas naš fant lahko s konjem zategne do tja« Bilo je v vasi R. Vročina je bila huda. utrujenost tudi, pa sem pristal na to.
Fant zapreže, odhod. Pot je zelo lepa Po ravnem pelje in skozi gozd. »V kratkem bomo tam«, mi pojasnjuje voznik. In resnično Slabe četrt ure vožnje in že smo v G. »Koliko je računa?« »Tri kovače«. »Kaj. za pet kilometrov tri kovače? Ali ste se zmotili?« »Saj ni veliko.« Proti milijonu seveda nI veliko, toda za četrt ure vožnje s kljusetom in starim vozom, bog-lonaj. nikdar več. Čez par dni sem izvedel, da je isti voznik nedavno tega vozil domačega župnika približno 40 kilometrov daleč in mu tudi računal tri kovače. Prijatelj voznik, saj niti ne zaslužiš tega imena, gostilno imaš, konja in voz. Če boš tako delal s tujci, boJ kmalu sam. Kvečjemu ti bo delal družbo tvoi domači župnik. Potem boš pa javkal, da ti slabo gre, da ni zaslužka. Sam si ga zapravljaš!
Vas G. ima popolnoma slovensko ime. Zato se tem bolj začudiš, ko vidiš vse napise, kar jih je v vasi, mislil bi v esperan-tu. Ljudje, Slovenci! Zakaj potvarjate svoja imena! Ali ni morda lepše in bolj pravilno na pr. Peče namestu Petsche, Lešnik nam. Lesnigg, Markič nam Markitsch itd. Ali niso bili vaši starši ali stari starši Slovenci? Ali se je tako podpisovala vaša mati ali babica? Ali prav nič ne zardite pred pesmijo: pa vsak naj propade kdor rod svoj taji, še zemlja ne pijf niegove krvi. In vaši otroci! Kako lepo govorijo v šoli slovensko, vi pa doma govorite z njimi le nemško, oziroma kočevsko. Ali ne veste, da delate smrtni greh! Če že sami nimate toliko narodnega ponosa, zavedajte se vsaj kje živite, od koga živite!
Nastanil sem se v gostilni, ki so mi jo spotoma priporočili kot najboli čisto. Doživel sem razočaranje. Kar se tiče jezika, velja vse zgoraj omenjeno. Kaj pa tole? ■ V gostilniški sobi je pet miz, različne ob- I
1 like. Tudi dve nista enako pregrnjeni. Nobena pa s čistim pregrinjalom. Četrtek je, proti večeru. Na prvi mizi stoji prazna pollitrska steklenica z dvema kozarcema. Na drugi je litrska s tremi kozarci in poleg ena osminka za žganje. Na tretji jo skodelica, v kateri je bila zjutraj, morda celo prejšnji večer bela ka\a. Na četrti je kup raztrganega papirja, pri peti se igrajo trije otroci. Nad dvema mizama visijo muholovci in od njih cepajo muhe.
Ker sem že v veži naročil sobo, ne morem takoj prvi večer pobegniti. Ob prihodu naročim tudi večerjo. Ob sedmih zvečer se zopet zglasim. Debelušna gospa mi takoj prinese potrebni pribor, potem se pa začne čakanje. Kot na kaki postaji, kadar čakaš na zvezo, ali na zamudo vlaka. Točno čez sedeminšestdeset minut postavf gospa predme prvi del večerje, kozarce, ki so morda že več dni na mizi, pa previdno pomakne na rob mize. Jedel sem, ker sem bil lačen, toda kaj, nisem vedel, niti videl. Luč, petrolejka je stala na peči ob steni. V nadi, da sem z večerjo gotov, saj je že pol ure, kar sem pojedel tisto, čemur ne vem imena, hočem v svojo sobo. Ker moram mimo kuhinje, me opazi debelušna gospa in sporoči, naj še malo počakam, da dobim še kavo. Vrnil sem se in počakal drugi del večerje.
Drugi dan opoldne sem videl poleg že omenjenih steklenic in kozarcev, še mojo skodelico na mizi.
Ali je res gostilničarski obrt tako lahek, da ga sme prav vsakdo izvrševati? Ali ne vrši oblast nobenega nadzorstva nad javnimi lokali? Ali res zadostuje samo komisijski ogled pred otvoritvijo gostilne, o katerem je lastnik že teden prej obveščen? Ali bi ne bilo potrebno od časa do časa poslati kakega preglednika po gostilnah? Marsikaj bi videl, kar že davno ne odgovarja predpisom. Zakaj ima gostilno človek, ki ni sposoben zanjo? Saj bi tudi drugi radi zaslužili. So tudi potrebni.
Oblast naj tudi tu napravi red, in naj takim gostilničarjem, ki dobesedno vzeto, samim sebi in drugim v skledo pljujejo, odvzame oziroma prepove nadaljnje izvrševanje obrta. Poskrbi naj torej, da se čim p<-ej taki lokali zaprejo, oziroma take luknje zamašijo.	L. J.

Publ piše Peenu
CPubi se je prehladil. Ne sme od hiše. Včeraj mi je služkinja — pardon — gospodinjska pomočnica Pepca pritihotapila to-le ganljivo pisemce.)
Lubi stric peen jest sm se prehladu na kolezi in morm bit doma — men je zlo dougčas k se na morm nč igrat — po khn se pa na morm s triciklnam vozt k pepca na pusti — hvala bogu de bo kmal vojska — gospod presečnk je usak večer pr nas — prnesu je iz italije vermut ta prav čmcano je reku le dejmo ga se je tako ta zadn — madonca ga žinga — stric žiži pa radio navija — notr pa tako žvižga eden pa umes po anglešk prpovduje k jest nč na razumem stric žiži pa use — gospod presečnk prau alzo a bo kej al se bodo spet pode-lal — preklet marelmohar — to je veš tist čemberlen k ga majo na angleškem za ta premjerja — jest mislm de nekej bo k je gandi pisou polakam de im da blagoslou — gospod presečnik je prou hud na Stalina — prau de je to en negov trik k sta mela z ribentropam — gospod žiži je pa reku da habns ire bolševiken — veš stric peen men
| je pa pepca pokazala tisto fotografijo iz jutra k se Stalin tako smeje — a ni hecn uniformo ma pa kt arestanti — a ti že veš da je hitlar naredu krušne karte toko de lahko kar karte ješ če s lačn — madonca jest sm učerej odgriznu en kos od karte pa sm use vn plunu — je čist zanč — učerej je bla tud pr nas večerja — so bli usi tud stric albin po stara mama pa star pa-pa — k je reku gospod presečnk papanu alzo bomo šli pa notr je mamica jokala papa je pa nekej med zobmi mrmrou toko kt vajnen cu špet — potlej je pa gospod presečnk držou en govor mene so pa spodil spat — jest sm poslušou pr urath k je reku de je on za neutralnast ampak za drgačno — potlej je tud star papa držou
*n govor k je biu on pr soudath je reku pr kanalčkh k so jih usak večer vn spu-šal — je držou govor koko so ga biksal vsak večer pri faimoštr pa pr vatsn volf — je reku to so bli z!s»t caiti no dneu vojska po noč cvičk pa fajn kelnarce — usi so se smeia! stara mama je bla pa huda in mu je rekla du alter ezel — jest tud vem de se prau to en osu — ta star papa je pa držou govor je reku muci. ih fi! mih jung mi smo mladeniči eks — eks je zaupou gospod presečnk prožit — usi so trkal star '
papa je pa zapeu auf in den kampf tore a dor — to zmeraj poje če je dobre vole — ja no je biu res hec jest sm pa potlej zaspau — zdej te pa lepo pozdravm in zdravo pubL
Bil sem ginjen. Bil sem navdušen. Pobi, ti si — da se izrazim v smislu sporazuma — sila! Ortografijo naj zlodej pocitra — ideja — ta velja! Preprosto — pišeš in poljudno, brez fraz in zamotanih izmikanj, dejstvo nizaš na dejstvo, brez zveze na videz a vendar — sodobno1
Da. sodobno! Kajti se dandanes zdi, da neka poblaznela sila bombardira nas uboge ljui, zajemajoč brez pomisleka iz neizčrpne zaloge nesmislov in protislovij. Zdi se, da je hudomušen zlodej zamešal niti v lutkovnem teatru, ki mu pravimo svet, in tako pop objema vlačugo, vojak govori o asiškem ubožcu, dežnik poje slavo soncu, devica rjove bojne himne, mutec prepeva Aido, filozof pleše Iambeth walk, slepec opazuje zvezde na gori Palobar — a če nam jutri, pojutršnjem časopisi sporoče, da je angleška deklica Japoncu, ki jo je stekel na meji tiencinske koncesije, ponudila svojo z zlatimi funti zavarovano nedolžnost — se temu ne bo najbrž nihče čudiL


Rotovž v Gdansku
Pogled na Gdansk
članek je Ml napisan tik pred aneksijo
Gdanska.	Op. ur.
— Vojna zavoljo Gdanska?
Tisti, ki tatko zastavljajo vprašanje, ne *edo, da je nemška zahteva po Gdansku koridorju samo droben delec v nizu zahtev, ki jih mora Nemčija staviti svetu, 6e hoče ohraniti svoje ravnovesje. A ko se dandanes toliko piše in govori "o Gdan-sfcu, je le malokomu znano, kako je mirno, sloveče trgovsko mesto ob izlivu Visle pileSo do svoje vloge.
Svobodna država Gdansk
Ozemlje svobodne države Gdanska je majhno: 1966 km? z 293 km dolgo mejo in s 410.000 prebivalci. Mesto leži na levem bregu zapadnega rokava Visle in je j kakšnih 6 km oddaljeno od morske obale, I vendar lahko prispejo tudi velike trgovske ladje v sredino mesta. Na podlagi členov 100 do 108 versajske mirovne pogodbe je bil Gdansk ločen od Nemčije kot samostojna država in gospodarsko vključen v poljsko carinsko ozemlje, s čimer je bil poljski zagotovljen neoviran dostop do morja. Dne 15. novembra 1920 je bif pro-kJamiran Gdansk kot svobodno mesto. Dobil je lastno, od Zveze narodov zajamčeno ustavo in je postal demokratična republika z lastnim državnim narodom, lastnim državnim ozemljem in lastno Jržavno Upravo. Oblast izvršuje senat ,ki ga tvori sedem članov in ki mu načeluje predsednik, a v to ga pooblašča narodno predstavništvo, ki šteje 72 narodnih poslancev.
Pa Zveza narodov
Svobodno mesto Gdansk je pošiljalo svoje predstavnike na razne mednarodne konference in je pristopilo k nekaterlim mednarodnim pogodbam, med drugim tudi k Briand-Kelloggovemu paktu proti vojni. Odnosi med Gdanskom in Poljsko so bili določeni v pogodbi 9. novembra 1920, k!i obsega naslednje točke: carinsko unijo, skupno železniško upravo, lasten poljski poštni urad na gaanskem ozemlju, paritetno zastopstvo v pristaniškem odboru in opravljanje zunanjih zadev svobodnega mesta po poljskih konzulih. Vse te poljske pravice so skozi in skozi gospodarskega in upravno tehničnega značaja in v ničemer ne zadevajo državnopravne neodvisnosti Gdanska. Te neodvisnosti ne omejuje niti Zveza narodov, ki je v svobodno mesto poslala svojega komdsarja z tualna nesoglasja med Poljsko in Gdanskom. Zveza narodov je jamčila tudi de-edHiim pooblastilom, da izravnava even-mokratično ustavo Gdanska. ki re lahko izmenja samo z njenim privoljenjem. Znano je, kako se je zgodilo s to rečjo. Po členu 102 versajske pogodbe je teritorialna nedotakljivost in politična neodvisnost pod zaščito Zveze narodov ...
glavno mesto Pomerelja. Praški škof Adal bert je tu okrog 997 oznanjal krščanstvo. Vojvoda Subislav Pomorjanski je 1185 obdal mesto, ki so ga takrat pisali Gida-nje, z obzidjem. Pomorjanska je bila slovanska država .katere najpomembnejši vladar Svetopolk (1220 do 1260) je dvignil Gdansk do razcvita. Današnji nemški zgodovinarji skušajo omalovaževati ta dejstva s tem, da Pomorjance označujejo za sovražnike notranje Poljske. Po njih se je Gdansk začel razvijati potem, ko so bili 1170 nemškii menihi poklicani v Olivo, prvo nemško samostansko naselbino vzhodno od Odre. Z menihi so baje prispeli k izlivu Visle nemški trgovci, tako da so prvi vitezi nemškega reda, ki so 1231 že kot mesto.
Delitve Poljske
Do 1693 je Gdansk ostal vključen poljski državi že pri prvi delitvi Poljske leta 1792 si je Friderik H. prizadeval, da dobi svobodno mesto v roke, a Rusija se je uprla zahtevi, ker bi Prusija s tem odrezala Poljski vsako zvezo z morjem. Pri drugi delitvi Poljske 1793 je Gdansk pripadel Prusiji, a je ostal pod njo samo do 1807. Takrat ga je zavzel Napoleonov maršal Lefebvre in ga drugič progglasil za svobodno državo. Tokrat so neodvisnost svobodne gdanske države jamčile Francija, Prusija in Saksonska, ki jih je v mestu zastopal francoska guverner. Po Napoleonovem porazu je Gdansk 1814 vnovič prišel pod Prusijo, dokler ni 1920 tretjič postal samostojna država.
Na vprašanje, kakšne narodnosti je prebivalstvo Gdanska, kajpak ni težko odgovoriti. Samo po sebi se razume, da je danadnes pretežna večina nemška. Za mirno presojo problema pa nd nič manj važno vprašanje, kako je to prebivalstvo politično usmerjeno. Nehitlerjanske stranke so še pri volitvah 7. aprila 1935 zbrale v Gdansku 41% vseh glasov. Od takrat v Gdansk uni bilo več volitev — senat, ki je povsem pod vplivom narodnih socialistov. jih je letos aprila odložil za 4 leta.
Gospodarski položaj
Nič manj važno ni vprašanje o gospodarskem poslanstvu Gdanska. V prometu z Rajhom je njega pomen kaj skromen.
Tisoč let borbe
Zagovorniki aneksije Gdanska izjavljajo, da je to stanje nekaj nezaslišanega in nenaturnega. Kratek pogled v zgodovino pa nas pouči, da je bil Gdansk v svoji tisočletni zgodovini že dvakrat samostojna država, v kolikor na pripadal Poljski. Prusiji je bil priključen vsega skupaj samo 160 let. Ob koncu desetega stoletja je Gdansk zavzemal ugleden položaj kot
Stoletja samostojnosti
V resnici pa je bila stvar vendar drugačna. Nemški vitezi so Pomorjancem in Poljakom odvzeli zemljo šele po krvavih bojih. Gdansk jim je padel v roke 1308. Petdeset let pozneje je Gdansk pristopil k HanzL 1410 so Poljaki v bitki pri Tan-nenbergu premagali vojsko nemškega viteškega reda in uničili njegovo državo. Gdansk je tedaj očitno prestopil na poljsko stran. 1454 se je Gdansk svobodno de-finitivno ločil od viteškega reda in izvolili poljskega kralja Kazimirja IV. za svojega zaščitnega vladarja. Takrat je Gdansk prvič postal svobodna država. Po privilegiju Kazimirja je mesto samo upravljalo vse uradne posle in celotno sodstvo, bilo je prost© carin, imelo je pravico Jastne-
V trgovinski bilanci Nemčije je bil Gdansk lanii zabeležen z 0.26®/o nemškega izvoza in 0.6% uvoza. Brez poljskega zaledja bi se Gdansk nikoli ne mogel razviti do današnje stopnje, a šele dejstvo smaostojne Poljske in svobodnega mesta mu je po vojni pomagalo do gospodarskega procvl-
Stari žurav (žerjav) y pristanišča
Reportaža iz pratike
Naslednjo pesem nam je poslal eden izmed vnetih reševalcev naših križank, obupan, da ga žreb ne doseže: namesto nagrade, ki mu je usoda ni naklonila, mu pripade honorar.	Op. ar.
Pratiko sem v roko vzel, vse svetnike sem preštel, od prosinca tja do grudna je zadeva malo čudna — Za vsako reč, za vsako stvar svetnika nosi koledar, le tisti ne krasi oltarjev, ki bi nakazal sto dinarjev zvestemu ugankarju Janezu Komatarju, — Še na božjo pot bi šel, če bi danes jih imel, tisti roki bog daj srečo, ki posega v polno vrečo, • enkrat vsaj, naj mene, gada
najde »Jutrova« nagrada. ★
Svet' Anton je za ljubezen in svet' Job za vso bolezen, sveti Peter v raj pomaga, kjer svet' Miha duše vaga, Katarina je za pamet, ki je boljša, kakor žamet,
Sveta Jedert je za miši, Marta pa za red pri hiši, sveti Jožef za rednike, Zlatoust za učenike, za filozofe Avguštin, za bedake pa Kvirin.
Svet' Matija za tesarje, svet' Florjan nas ognja varje,
= »JUTRO«, ponedeljska izdaja
6	!——— . , ——____if—— ^ PuiKŽMJbfc, t TX. 1939
Gdansk, mesto današnfih dni
Iz zgodovine mesta, ob katerem se je v odločilnih minutah zaustavil čas in ? k.a*?^e,,, ie nekdo »©davno zapisal, da predstavlja severno mejo Balkana: zansce vojnih konfliktov, ki so se od nekdaj netili na Balkanskem polotoku, se je po svetovni vojni razpotegnilo čez Srednjo Evropo do Baltika
Pristanišče v Gdansku
ta. Pred vojno (1912) je So stara gdansko
pristanišč« 783.000 ton blaga, na leto, v I najnovejši dobi (1937) pa rtič manj ko ! 4,026.000 ton. Jasno je ,da ta porast ni v 1 nikaki zvezi z občim razvojem pomorskega prometa v povojnih letih, temveč ga mora Gdansk zahvaliti samo dejstvu, da je postal uvozila in izvozna luka svobodne Poljske. Za primero naj navedemo Stet-t£n, ki je imel 1912 4,900.000 ton, 1937 pa samo 4,816.000 ton prometa. Res je, da je gospodarstvo Gdanska, zlasti promet v pristanišču, v zadnjih letih močno nazadoval. Statistično pa je ugotovljeno, da trgovina Gdanska z izgradnjo Gdinje ni trpela, ker Gdinja odpremlja mnogo blaga, ki prej ni potovalo čez Gdansk.
Današnji Gdansk
V maju 1935 je senat razvrednotil gdan-skfi goldinar in tako zadal življenjskemu nivoju gdanskega prebivalstva hud uda-
rec. Od 1937 do 1938 je promet v prt-nišču padel za 11.7% — zaradi nesoglasij, ki so se umetno zanetile med Gdanskom na eni ter Litvo, Poljsko in Rusijo na drugi strani. 4000 pristaniških delavcev je dandanes zaposlenih samo po tri dni v tednu. Agrarna produkcija je v tem času močn onazadovala, srednji stan je v letih gospodarske krize propadel, številni rent-niki so morali iz svobodnega mesta v rajh.
75% vsega poljskega izvoza gre preko Gdanska in Gdinje. Razen premoga izvaža poljske pridelke, predvsem pšenico, pa meso in les. Pri vseh teh proizvodih je poljski izvoz samo tedaj ': " '.renčen. če ima na razpolago ceneno ^ pot: Vi-slo in svoboden dostop na . -.je. torej Poljsk aupraviCeno smatra za svoj življenjski prostor gdansko pristanišče. Prav tako pa je tudi Gdansk navezan na trgovino s poljskim zaledjem .
g adenarstva, svojo vojsko in je svobodno sklepalo o vojni, miru in zvezah. Poljskega kralja je v Gdansku predstavljal eden izmed članov mestnega sveta (Burg-graf). Mesto je imelo v Varšavi svojega tajnika in je imelo pravico glasovanja r državnem zboru in pri volitvi kralja. Knezi evropskih držav so v Gdansk pošiljali svoje poslanike. V to dobo spada iz-pri Thornu prekoračili Vislo, našli Gdansk redno nagli gospodarski procvit Gdanska, ki je trajal celo petnajsto in šestnajsto stoletje. Ko so Turki zavzeli Carigrad lin zaprli morske prehode v Sredozemlju, je šla vsa ruska pšenica za zapadno Evropo po Visli in preko Gdanska. Gdansk je bil takrat glavno posredovališče trgovine med vzhodom in zapadom.
Ob začetku šolskega leta
Ob začetku šolskega leta .. v napetem mednarodnem položaju in sporazumu doma.
Če človek venomer ponavlja iste misli je navsezadnje videti, kakor da prazno slamo mlati, še celo se zdi. da vzgojni svetovalec mlati prazno slamo. Ne le, da vzgojiteljem venomer predstavlja starodavne resnice, ki se slišijo kakor okorele in kr-mežljave fraze, ampak tudi prizadevanja, da bi šel s časom, da resnice oblači v zmerom nove obleke, se zde zaman. Kaj mi na primer pomaga, če je mojih pet minut vzgoje kdaj pa pa kdaj čakal za vogalom zavraten in užaljen napad? Le drobec zavesti izproži, da moje početje menda le ni povsem nesmiselno, ker je vsaj kdaj pa kdaj zadelo v živo... Toda koliko so besede zalegle, koliko so resnične vplivale na uravnavanje naše vzgoje — to se izmuzne moji kontroli, o tem prav ničesar ne vem. Zato se bolj ali manj vztrajno držim glavnega načela vseh vzgojnih svetovalcev: da neutrudno in neprestano ponavljam osnove vzgojnih načel, ki se mi zde sodobna in pravilna.
Svetovni politični položaj je do skrajnosti napet. Mobilizacijski odloki in cele serije vojnih ukrepov, se zdi, kakor da na- i povedujejo nekakšen veliki obračun. Ne- ; prestano ponavljamo oguljene besede: »Ali bo vojna ali ne?« Jaz, na primer, sem prepričan, da vojne še ne bo. Počemu pa vojno, če se da ugodna bilanca zaključiti tudi brez nje? Navada mešetarjev je sicer, da groze, toda da bi se stepli? Ne, rajši kaj zmešetarijo... »Ljuba duša«, me boste vprašali, »kakšno zvezo ima vse to z vzgojo?«
Ima zvezo, pa še kakšno! Ali boš morda otroku vcepljal zaupanje do vsakogar, ko te zgodovina naših dni uči, da ne smeš zaupati nikomur? Ali mu boš vcepljal vero v velike narode, ko vidiš, da mešetari-jo samo za svoje interese? Ali pa boš morda celo tako zaplankan, da boš kakor sta-rokopitni »vzgojniki«, izjavljal, da hočeš mladino izolirati od vsega tega »blata« današnjih dni? Ne, tak čas zahteva odločno in pospešeno politično vzgojo mladine. Tak čas zahteva, da mladini odpremo oči, da jo vprežemo v borbo za naše pravice. Tak čas zahteva vzgojo k samostojnosti, hladnokrvnosti, odločnosti. Zdi se, da imamo precej močne živce, ker nas »živčna« vojna ni kdo ve kaj prizadela. Toda ne bi škodovalo, če bi živce še bolj utrdili, tako utrdili, da so vsak čas pripravljeni tudi za akcijo, da za nas ne bo presenečenj in — brezglavostL
Mladini je treba odpreti oči. da bo sposobna oceniti svetovna dogajanja in da bo našla svoje pravo mesto — na strani pravic malih narodov. Če kdaj, potem spada
mladina danes v organizacije, ki budijo narodno zavest, ki vrše politično vzgojo, ki mladino telesno in duševno utrjajo. To, kar se je zgodilo od septembra do septembra je treba pred mladino odgrniti. ji omogočiti pravilno analizo — in izvajanje pravih zaključkov.
Po dvajsetih letih doseženi sporazum med Srbi in Hrvati bo tudi moral imeti svoj odsvit v vzgoji. Mladi Hrvati, vzgojeni napol v duhu šovinizma, morajo sedaj biti vzgajani, kakor mladina vse države, v državotvornem duhu — razvite narodne in državne zavesti. Sporazum nam menda prinaša tudi nov čas demokracije v državi. To pa zahteva demokratično vzgojo. Pojačala se bo strankarska aktivnost in zdi se, da bodo vzniknile nove stranke. In če kaj, potem velja sedaj za slovensko vzgojo sklep: učiti mladino, da ne zapade slepi strankarski zagrizenosti, ki nad strankarskimi interesi pozablja interese skupnosti. Tak jc imperativ časa.
V sredo teh velikih dogajanj pada pri-četek novega šolskega leta. Ne verjemite, da se bo mladina zlahka pustila odvrniti od velikih zanimanj vsega človeštva k puhli šolski učenosti. Čas, v katerem živimo bi terjal od učiteljev in profesorjev spretno prilagajanje. Ni res, da se matematika, zgodovina, narodni jezik itd. nc bi mogli posluževati primerov iz sedanjosti, iz tiste življenjske resničnosti, ki kakor vse ljudi, žuli tudi mladino. Kaj vse jo sicer še žuli, sem neštetokrat ponavljal. Ne zamerite mi, če teh starih resnic danes ne bom ponavljal. Ne morem jih ob važnosti glavne zahteve, ki nas ob novem šolskem letu čaka: skrb za politično vzgojo mladine, narodnostna in državotvorna vzgoja s ciljem, da se okrepimo in da bomo vsak hip pripravljeni braniti svoje pravice pod solncem.,,	_ ano
je svet* Krištof za motor in za kmeta Izidor, za čevljarja je Krišpin, za govedo Valentin.
špiridijon za dušne blagre, sveti Hubert za vse jagre, svet' Frančišek za meništvo, sveta Neža za devištvo, za žene je sveta Ana, sveti Rok, če kje je rana.
Za pokoro Magdalena, za kraljice je Helena. Pepelnica za kesanje, svet' Akvin za dušno branje, svet' Martin je za berače, Krištofores za kovače.
Za bolno grlo sveti Blaž in za vojsko kralj Matjaž, Uršula je za device in Notburga za žanjice, je Polona za zobč, svet' Aleš pa za nogč.
Mala deca — dan moritve. Adam — Eva za ločitve, če zaprta pot je v raj in ne moreš več nazaj, čuva Vlaho Dalmatince. svet' Urban pa naše vince.
Za grmenje je Elija, za oči pa je Lucija, Danijel je za jetnike ln VincenctJ za bolnike, sveti Kosma in Damjan, v farmaciji par sta znan.
Je Zofija za mokroto in Krstnik pa za gor koto. Terezija je za gorečnost, Nepomuk pa za molčečnost,
za Jezuite je Ignacij, za mrazove Bonifacij.
Gregor je za koledarje, sveti Simon za drvarje, sveti Brunon za trapiste, Vinko pa za lazariste. Jur se zmaja ne boji, trosi cvetje v solnčne dni.
Luka ta nam mraz prinaša, ž njim se burja že oglaša. Svet' Miklavž, ta je za deco, evangelisti so za lečo, sveti Pavel za pismarje, in novinarske pisarje. Prvi pisal je vesti, kako v Korintu se godi.
Za konje Štefan je, svetnik, za vero prvi mučenik, za vrvarje je Boštjan, za zdravnike Damijan, za študente Stanislav, za nedolžnost Vekoslav.
Za dekleta je Marjeta in za tete Elizabeta, za čebelarje je Ambrož, dosti rojev, dosti rož, Tako še pravi ta svetnik, zakoncem zvesti pomočnik: »Kar je žena. to je mož!«
V pratiki so še svetniki, kralji, škofje, mučeniki, menihov dosti, nun, svetnic, učenjakov in devic.
Nam pa najsvetejša sta J solunska naša brata dva, sveti Ciril in Metod — čuvajta slovanski rod!
Mene pa naj moj patron
pripelje v raj pred božji tron, prej pa še pred tisto gnado, ki »Jutrovo« deli nagrado.
Janez Komatar
»JI
IJHIKl
ŠPORT
Državno plavalno prvenstvo posameznikov
Prvič v zgodovini plavalnega športa v Jugoslaviji smo dobili letos ločeno tekmovanje za državno prvenstvo posameznikov in sicer za moške v sladki, za ženske pa v morski vodi. Z malimi izjemami nastopa v dvodnevnih borbah vsa jugoslovenska plavalna elita. Ta tekmovanja veljajo obr enem kot izbirna za sestavo naše državne reprezentance, ki bo nastopila nasproti Madžarski.
V naslednjem naša poročila:
Moški v Bjelovaru
Bjelovar, 3. septembra.
Pred velikim številom gledalcev se je v kopališču »Drnženovac« v Bjelovaru začelo v soboto tekmovanje posameznikov za državno prvenstvo v plavanju. Z malimi izjemami so nastopili vsi najboljši plavači v Jugoslaviji. Manjkali so le od Ilirije dr. ,Wilfan, od ZPK inž. Gazzari in od Viktorije Grkinič.
Sobotni spored je obsegal naslednje toč-ks.*
100 m prsno predtekmovanje: I. skupina: 1. Cerer (Ilirija) 1:14.4, 2. Bijelič (Sever) 1:19.2, 3. Laškarin (Marathon, Zgb) 1:22.6, 4. Barbieri (Jug) 1:22.8 — II. skupina: 1. Hribar (Ilirija) 1:22.2, 2. Kohn (Viktorija) i 1:22.8, 3. Dvoržak (ZPK) 1:23.
100 m hrbtno predtekmovanje: I. skupina: 1. L. Ciganovič (Jug) 1:14.2, 2. Mar-čič (Jug) 1:16.4, 3. Pelhan (Ilirija) 1:17.6, 4. Negotovič (Viktorija) 1:17.9 — II. skupina: 1. in 2. v mrtvem teku Vidmar (Viktorija in Klein (ZPK) 1:17.4, 3. Drobnič (ZPK) 1:19.4.
1500 m prosto finale: 1. Žižek (Jug) 21:13.8. 2. Balla (Vojvodina) 21:21.3, 3. Mi-halek (Ilirija) 22:38.7, 4. Baica (Jug) 22:59.4 Vsi so plavali bolje od zahtevanega minimuma.
100 m prsno finale: 1. Cerer (I) 1:13.9, 2. Bijelič (S) 1:19, 3. Laškarin (M) 1:20.4, 4.
Kohn (V) 1:23.2, 5. Barbieri (J) 1:23.2, 6. Hribar (I) 1:23.2.
100 m prsno predtekmovanje: 1. skupina: 1. Lovro Štakula (Jug) 1:02.8, 2 Cur-tini (V) 1:03.4, 3. Žižek (J) 1:03.3— ii skupina: 1. Defilipis (V) 1:03.4, 2. Ivo štakula (J) 1:03 8, 3. Fritsch (I) 1:04.8 — III. skupina: 1. CiganoVič (J) 1:03.6, 2. Stocker (V) 1:05.2, 3. Cuček (M) 1:06.4.
Ženske v Crikvenici
Crikvenica, 3. septembra.
Na damskem plavalnem prvenstvu posameznic je bila v soboto le ena točka, a še y tej je nastopila samo ena tekmovalka. Na 400 m prosto je dosegla Draguša Fine (Ilirija) čas 6:18.5, kar je 12 sekund bolje od zahtevanega minimuma.
Jugoslavija: Madžarska 3:0
Po drugem dnevu damskega teniškega dvoboja za srednjeevropski pokal med Jugoslavijo in Madžarsko vodi Jugoslavija 3:0. Par Kovač—Klorijan je premagal Madžarski par Somogyi—Kermesy 6:3, 3:6, 6:4.
Dirke v Beogradu
Velik uspeh ljubljanskih dirkačev
Beograd, 3. sept. p. Pri današnjih moto-
ciklističnih dirkah okoli Kalemesrdana sta ljubljanska dirkača Breznik in Šiška dosegla pomembne zmage. V skupini športnih motorjev do 350 ccm je v rekordnem času zmagal Janko Šiška (MK Ilirija), v skupini športnih motorjev do 500 ccm pa je bil prvi Dušan Breznik (Avtoklub) za tri-četrt kroga pred ostalimi.
Amerika vodi 2:0!
V finalni tekmi za Davisov pokal je Avstralija prvi dan
izgubila oba singla
Forrest Hill, 3. sept. — Včeraj se je tu začelo finalno teniško tekmovanje za Davisov pokal med Zedinjenimi državami, ki branijo pokal in med medcelinskim zmagovalcem Avstralijo. Za srečanje je bilo veliko zanimanje, čeprav se je splošno pričakovalo, da bo v tem srečanju Avstralija beležila lahko zmago, ker so Avstralci na nedavnem ameriškem prvenstvu gladko premagali vse najboljše Američane.
2e prvi dan srečanja, ko sta bili na sporedu dve igri posameznikov, se je končal presenetljivo. Oba ameriška zastopnika sta namreč porazila visoko favorizirana Avstralca in tako se je zgodilo, da vodi po prvem dnevu Amerika z 2:0, kar gotovo ni nihče pričakoval.
Žreb je določil najprej igro med Američanom Riggsom in Avstralcem Brom-wichem. nato pa med Parkerjem (Amerika) in Quistom (Avstralija).
Riggs — Bronvvich 6 : 4, 6 : 0, 7 : 5 Američan je zaigral odlično in se je v krasni igri revanžiral za nedavni poraz na
ameriškem prvenstvu, kjer je, kakor smo že poročali, zmagal Bromwich. Avstralec je v tretjem setu zaman poskušal odločiti igro v svoj prid. Riggsu je uspela že prva odločilna žoga, ki je njemu prinesla zmago, Ameriki pa prvo točko.
Parker — Quist 6 : 3, 2 : 6, 6 : 4, 1 : 6
7 : 5
Igra drugega para je bila izredno razburljiva. Prvi set je dobil Američan precej lahko, v drugem setu pa je Avstralec stanje setov izenačil. Tretji set je po ogorčeni borbi pripadel spet Parkerju, ki je šel v odmor s prednostjo dveh setov. Po odmoru je bil Quist kakor prerojen in je gladko odločil četrti set za sebe z 1:6. Potreben je bil še peti in odločilni set. Do stanja 5:5 sta nasprotnika dobila vsak svoj servis, nato pa je Američan odvzel Quistu njegov servis, kar je bilo odločilno.
Po prvem dnevu tekmovanja vodi torej Amerika z 2:0 in ima najboljše nade, da si ponovno pribori Davisov pokal.
1 napadel Puhnerja, Id j« ležal t seno, s
1 gnojnimi vilami in potem še z motiko. Poškodbe so bile smrtonosne. Orožniki so Grahornika takoj aretirali in Grahornlk se sklicuje na to. da je pač ravnal v silobranu, ker bi ga bil sicer Puhner napadel. Jutri bo sodna obdukcija trupla ubitega Franca Puhnerja, ki se nahaja v šentpeterski mrtvašnici.
Po zidanicah je pusto in prazno
Opaziti je bilo, da so bile danes mariborske ulice precej prazne in puste. Ljudje »o sedeli večinoma doma pri radijskih aparatih in poslušali najnovejša poročila o svetovnih dogodkih. Opaziti pa je bdlo tu. dd, da je bilo danes precej pusto po raznih okoliških goricah in zidanicah, kjer je bilo sicer ob nedeljah in praznikih razgibano življenje. Mariborčani spravljajo ta pojav v zvezo z okolnostjo. da pripadajo številni vinogradi tujerodnim lastnikom, katerih svojci in prijatelji, ki so vojni obvezniki, so morali na poziv preko meje, kjer so prejeli mobilizacijsko povelje. V Mariboru m bližnji okolici je prizadetih okoli 500 oseb, ki so bile v mariborskem življenju precej znane. Po teh vinogradih je danes klopotec pel svojo žalostno pesem, po teh zidanicah je bilo opaziti danes pretežno starejše osebe, pa tudi otroke, ki so v zadnjem času skupno z materami prispeli preko meje k svojim mariborskim znancem ter sorodnikov.
Spet lo razočaranih ob me]i
Goljufivo in sleparsko tihotapljenje ljudi preko meje se spet nadaljuje. Še zmerom se najdejo lahkoverne žrtve sleparskih agentov. Tako je v neki gostilni v Vetrinj-ski ulici nagovarjal neki 451etni moški 10 delavcev, ki so prispeli v Maribor iz Udbi-ne v savski banovini, da jih bo proti nagradi 1000 din spravil skrivaj preko meje. Delavci mu niso verjeli. Ko pa je gostilničar izrazil svoje jamstvo za dotičnega agenta, so se dogovorili za odškodnino 500 din Agent je vseh 10 delavcev peljal ponoči proti Sv. Križu nad Mariborom. Preden so prišli do meje. pa jim je agent dejal, naj počakajo, ker si mora preje ogledati teren, da jih bo z gotovostjo spravil preko meje. Toda čakali so zaman na sleparja Nazadnje so se odločili, da pojdejo sami skrivaj preko meje Toda čuječe oko naših obmejnih organov jih je zasačilo. Oslepar-jeni delavci so na policiji vse iskreno priznali, nakar so jih odgonskim potom od-premili nazaj v domovne občine. Policija vneto poizveduje za skupino brezvestnih agentov, ki si na račun ubogih delavcev služijo lepe denarce.
Strel v srce
Danes dopoldne okoli pol 10. si je pognal kroglo v srce v neki tukajšnji gostilni na Aleksandrovi cesti 261etni Rudolf Grobelnik iz Ribnice na Pohorju. Grobel-nik je bil pri priči mrtev. Vzrok samomora ni znan. Verjetno so v ozadju ljubezenske zadevščine.
Ljubljana in — Evropa
Ljubljana, 3. septembra
Po usodnih zadnjih treh dneh se je zanimanje ljubljanskega prebivalstva za nadaljnji razvoj položaja v Evropi tako stopnjevalo, da je bila vsa Ljubljana danes v mrzličnem pričakovanju, kako se bodo dogodki nadalje razvijali. 2e od zgodnjega jutra so mnogi Ljubljančani tičali pri radijskih aparatih — odveč je povedati, da so bile novice dnevnikov pospravljene hlastno kar z zajtrkom vred. In ko je potem po 11. uri Ljubljana z ostalim svetom sprejela odločilno novico, da se je Anglija odločila za vojno napoved Nemčiji, je bilo spet uredništvo »Jutra« tarča neštetih povpraševanj, kdaj izide nova izdaja. Tako silnemu povpraševanju je moralo biti čimprej ustreženo. Nova izdaja »Jutra« je izšla ob 13. uri in je bila mahoma razgrab-ljena, saj so se v Knafljevi ulici nabrale množice občinstva, pa tudi drugod po ljubljanskih ulicah so ljudje nestrpno pričakovali, da dobijo veliko novico potrjeno črno na belem.
V ostalem je bila LJubljana brez razburljivih dogodkov običajne policijske kronike. Sonce je toplo prigrevalo in vabilo v pri-rodo. Toda, kakor da hočejo simbolično ponazoriti stanje v Evropi, so se na nebu nakopičili sivi oblaki. Popoldne je bilo soparno. In proti večeru, ko je iznova naraščalo zanimanje ljudstva za nadaljnje dogodke, zlasti za poročilo Francije in za zadržanje Italije, je začelo rahlo rositi Sentimentalni ljudje bi rekli, da se je nebo samo razsolzilo nad dejstvom, da je Evropa iznova pahnjena v veliko zmedo krvavega obračunavanja... Ker je bilo ozračje na-
bito z elektriko, je bil tudi radijski sprejem precej otežkočen in je med proklamacijo iz Londona kakor iz Berlina in Pariza venomer treskalo.
Vsi malenkostni dogodki so stopili v ozadje. Povsod je samo razgovor o vojni in diplomatski strategiji, povsod samo ugibanja o nadaljnjem razvoju m prepričevanja o naši odločni pripravljenosti, da naj-skrbneje ohranimo svojo domovino, ki je bila že tolikokrat krvavo preizkušena, neokrnjeno v strogi nevtralnosti.
Za dokaz, kako je vojna psihoza prevzela naše prebivalstvo, lahko pač najbolj služi letošnja velesejemska razstava »Ljubljana v jeseni.« Lahko rečemo, da je bila doslej malokatera jesenska razstava pripravljena tako vabljivo. Toda v današnjem dopoldnevu so zvočniki zaman vabili s poskočnimi melodijami, krasne zbirke naših domačih živali, odlično pohištvo, sijajno pripravljene razstave kmetijstva, čebelarstva, gobarstva in mnogega drugega, še prav posebno pa čudovita razstava rib — vse to je zaman pričakovalo občudovalcev. Molčali so avtomati na veseličnem prostoru, vrtiljak se ni vrtel in počival je tud> orjaški tobogan. Šele popoldne se je obisk po malem stopnjeval. Je prav razumljivo, da se je občinstvo v teku današnjega dopoldneva osredotočalo zgolj v pričakovanju usodnih odločitev. Toda mimo vseh velikih dogodkov zunaj v Evropi je treba reči, da zasluži letošnja prireditev »Ljubljane v jeleni« čim več obiska. Potrudite se tja in videli boste, da je tam prijeten cdpočitek živcev, ki so razbičani od drgocikov zadnjih dnil
Zbirka kruha iz svetovne vojne
Hašk-Lf ubl jana 3:1 (2:0)
Tudi v drugem kolu hrvaško-slovenske lige je ostala
Ljubljana brez točke
Ostale tekme te ligo
Ljubljana, 3. septembra
Današnja prvenstvena tekma med Haš-kom in Ljubljano je privabila na igrišče komaj 500 gledalcev. Hašk je zmagal s 3:1 in to povsem zasluženo. Bil je tehnično in taktično dosti boljši od Ljubljane, ki je imela sicer zrelih prilik najmanj dvakrat toliko kakor Hašk, a jih ni znala izkori-siti. Ljubljana je nastopila z zelo okrnjenim moštvom in je zlasti občutila pomanjkanje Bertonclja.
Hašk je že v 13. min. dal prav efekten gol. Medarič je idealno serviral Duhu na noge, ta je poslal ostro žogo, ki se je je vratar sicer še dotaknil, a je obtičala v mreži. Kmalu nato je Hitrec pokazal eno svojih starih mojstrovin: silno okretno je preigral dva igralca Ljubljane in že je tičala silna bomba pod mrežo. Ljubljana, ki je bila nrej precej nevarna, je potem skoraj do konca prvega polčasa igrala podrejeno vlogo.
V drugem polčasu je Ljubljana pritisnila z vso silo in Hašk več ko 20 minut sploh ni prišel do veljave. Bilo ie precej zrelih prilik, a so bile vse zamujene. Nekako sredi drugega polčasa je šla žoga z desnega na levo krilo, ki jo je poslalo pred gol in v naletu so potisnili vratarja z žogo vred v mrežo. Ljubljana je še prevladovala, a pozneje je prišel do besede zopet Hašk, ki je 10 minut pred koncem zabil še tretji gol in s tem odločil igro s 3:1 v svojo korist.
Sodil je dobro g Bažant.
Zagreb: Gradjanski : Concordija 3:0 (2:0). Concordija je igrala dobro, zlasti v drugem polčasu.
Sarajevo: Sašk : Split 2:1. Sašk je bil boljše moštvo do časa, ko je Split izenačil. Pred koncem je postala igra zelo ostra.
Osijek: Slavija : Račka 5:2 (4:1). Sla-vija si je zasigurala izdaten naskok že v prvem polčasu, dasi ni bila toliko boljše moštvo. V drugem se je Bačka precej popravila.
Split: Hajduk : Slavija (Varaždin) 0:0. Rezultat vzbuja precejšnjo senzacijo. Radovnikovič je v prvem polčasu za.streljal enajstko.
Subotica: Slavija (Sarajevo) : 2ak 3:0.
Prvenstvo LNP
Kranj: Kranj : Disk (Domžale) 5:2 (2:1). Prav lepa in zanimiva prvenstvena tekma. Sodil je dobro g. Lukežič iz Ljubljane.
Jugoslavija: Madžarska 3:2
Zagreb: V nedeljo je bilo končano tekmovanje za srednjeevropski dam-ski teniški pokal. Jugoslavija je zmagala nad Madžarsko s 3:2.
Vojna pripravljenost
Ottavva, 2. sept. AA. (Havas). Kanadski ministrski predsednik je sporočil, da so bile vojaške, pomorske in letalske sile postavljene v stanje »aktivne shižbec.
Kontrola izvoza v Angliji
London, 2. sept. AA. Zakon o kontroli izvoza, ki ga je spodnji dom že sprejel, je bil poslan zgornjemu domu skupno z ostalimi zakonskimi predlogi, ki so postali potrebni zaradi sedanjega mednarodnega položaja.
Objave
Pevci prosimo vas, pridite vsi danes zvečer ob 20. uri v Hubadovo dvorano. Kdor ne čuti toliko dolžnosti in discipline, prosim, naj se v sredo ne pridruži in udeleži pri nastopu! Zborovodja.
šola Glasbene Matice ljubljanske sprejema gojence danes ves den v pisarni v Gosposki ulici 8. Na zavodu se poučujejo klavir, violina, petje, mladinsko petje, vsi teoretični predmeti in orkestralni inštrumenti Jutri v torek se morajo zbrati vsi vpisani gojenci v Hubadovi pevski dvorani in sicer gojenci za klavir ob 15., gojenci za violino ob 16. in za vse ostale predmete ob pol 17. uri. Tam bodo izvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni in z njim bodo določili vsaj provizo-rični urnik. Redni začetek potika bo v četrtek 7. t. m
Ravnateljstvo srednje glasbene Bole (državni k onservatorij) opozarja, da se sprejemajo novi gojenci še danes in jutri v konservatorijski pisarni, in da bodo sprejemni izpiti od 6. do 10. t m. Bivši gojenci konservatorija se lahko vpišejo na srednjo glasbeno šolo do 15. t m. Redni pouk se prične v ponedeljek 18. t. m. ob 15. uri. Vpisovanje na visoko šolo (akademijo) bo v začetku oktobra.
Zagreb, 3. septembra
Edinstveno zbirko, ki je za današnjo dobo nove svetovne vojne strahotno poučna, premore Zagrebčan Andrija Zeininger. Stanuje v Ulici Pavla Radida št. 14 in je pekovski mojster. Danes mu je 73 let in je tip zagrebškega »purgarja«. Zeininger je v teku svetovne vojne zbral nič manj kakor 118 vrst vojnega kruha. Pod vsakim vzorcem je napisano, iz česa je bil kruh napravljen. Napisi so v hrvatskem in angleškem jeziku. Nt omarah je cela vrsta vzorcev kruha, za katerega so prebivalca Srednje Evrope sleherni dan prosili Boga, da bi jim dal vsaj takega, kakršen pač je.
Tu lahko vidite kruh iz žagovine, ki so » pekli leta 1917 na južnem Tirolskem. Kruh iz krompirja in zmletih koruznih storžev so dajali na krušne karte v strahovitem letu 1916-17 v Zagrebu, Karlovcu in Varaždinu. Kruh, ki ga je Zeininger označil kot »uradniškega«, se Je dobival v Zagrebu zgolj po protekciji v uradniški zadrugi leta 1917. Kruh, napravljen iz smetja, nabranega po skladiščih živil, se je pekel že vsepovsod leta 1915. V Bosni in Hercegovini so pričeli leta 1917. peči kruh iz žagovine. Jadransko Primorje, ki je trpelo strašno pomanjkanje, je za skrajno silo dobivalo kruh iz ovsene moke, koruzne moke in žagovine. Kruh iz repe so jedli razni kraji za italijansko fronto Vojni kruh iz Slavonije je bil izmed vseh še najboljši.
Poročevalec »Novosti«, ki je obiskal Zeiningerja in si ogledal njegovo zbirko,
je vprašal starega pekovskega mojstra, kako je mogel vse te vzorce iz svetovne voj-vojne ohraniti pred plesnobo. Mojster je povedal: »To je bilo najenostavnejše. Ves kruh sem prepariral v temperaturi 40°, nato sem pustil, da se je vsak komad počasi ohladil do normalne temperature.«
Zanimivo je, zakaj je Zeininger zbral svojo zbirko. Nameraval je napisati knjigo, oziroma ima že napisanih kakšnih 10 pol ter navaja v .uvodu, da želi s svojo zbirko seznaniti kulturni zapad s strahotami bede, ki je vladala v krajih današnje Jugoslavije, čeprav so tako bogati na pšenici in drugem žitu. Vso svojo zbirko je namenil bodočim pokolenjem v pouk. Zeininger je lastnoročno napisal še tri knjižice, od katerih je dve poslal že pred leti nekaterim najznamenitejšim učenjakom ▼ Evropi in Ameriki in je priložil fotografije svoje zbirke. Za prvo knjigo se mu je zahvalilo kraljevsko geografsko društvo v Londonu, za drugo pa čikaški vseučiliškl profesor zgodovine Bernadotte Schmitt, ki pravi, da je Zeiningerjevo delo edinstveno na svetu in da je njegova zbirka presenetljivo originalna ter enakovredna pravemu znanstvenemu delu.
Poročevalec zaključuje svoje poročilo, da je zapustil Zeiningerjevo pek arijo, iz katere je tako omamljivo dišal sveži kruh, ko so zunaj prodajalci dnevnikov razglašali najnovejše novice: »Poljska mesta ▼ plamenihl — Ultimatum Nemčiji iz Londona!«
Tudi občinski uslužbenci iz škofjeloškega sreza so si ustanovili organizacijo
Skof ja Loka, 3. sept. Občinski uslužbenci sreza Škofje Loke smo ustanovili na svojem zborovanju 2. t m sresko organizacijo občinskih uslužbencev. Odbor sestavljajo: predsednik Jer-cog Ludvik, občinski tajnik občine Zmi-neca: tajnik Lavrič Franc. Občinski tajnik občine Trate; blagajnik Plantarič Stojan blagajnik In vojaški referent občine Škofje Loke; člani: Smid Alojzij, tajnik občine Selc; Guzelj Viktor, tajnik občine Škofje Loke, Grohar Frančiška, uradnica občine Škofje Loke; Bevk Anton, tajnik občine Oselice; Peternel Janez, tajnik občine Javorja; Dobra j ec Anton tajnik občine Po-
Dolenc Marica, tajnica občine Železnikov.
Položaj občinskih uslužbencev je zlasti na deželi obupen. Od nas se zahteva vse, nudi pa se nam nič. V gmotnem oziru smo najslabše plačani stan. Plača 450 din za uslužbence na glavnih službenih mestih, 200 din za občinskega slugo in zahteva po kavciji 5000 in celo 10.000 din dovolj povedo. Od nas se zahteva delo in spet delo, sicer sledijo ukor, disciplinska preiskava, sodišče in naprej. Nihče noče doumeti našega bednega gmotnega položaja, ki je večkrat slabši od položaja navadne dekle.
Naša pot je tmjeva in polna zaprek, katere bo mogoče odstraniti samo z močno or-
li an; Frelih Ignac, tajnik občine Sorice; | ganizacijo. Zato tovariši vsi na delo! Hostnik Anton, tajnik občine Stare Loke;	J.
Živahna nedelja na velesejmu
R
Podrobna porodila v II. izdaji
Maribor čez nedeljo
Maribor. 3. septembra Za danes so bile napovedane številne pr.reditve. V Št. Ilju je bil napovedan veliki javni telovadni nastop vrlih šentilj-sk;h Sokolov in se je odpeljala danes v Št. Ilj množica mariborskih in drugih obmejnih Sokolov, ki so hoteli izraziti s tem toplo priznanje šentil.iskemu sokolskemu društvu, ki se pod vodstvom svoiesa zaslužnega staroste Ivana R o p 1 i č a tako lepo razvija Naša mariborska »Drava« ie šla na svoj narodno kulturni, narodno, obrambni izlet k Sv T-ovr?ncu. kier ie za-donela naša lena rodna pesem V m^err Beogradu je bil za dane.c naooved^", da^ tamošnie agilne iadralno lsta'.cke -knp:ne v Radvanju pa ie bila slov^n" '^■"lOn vitev novega Gasilskega doma T^k-i s" bili Mariborčani »avr»tn' ve <?♦»•->»v dočim v Selnici <->b Dravi n> b i i -»a d^r'«--napovedane ored^tave »A njoa^ v or_ gariizaciji r^r1"'*" ~	dr11
žine. — V Maribor ie prispel? danes vest
o žalostnem uboju pri Sv. Petru
V Nebovi pri Sv Petru niže Maribora je navalil posestnik Martin Grahornik z gnojnimi vilami in pozneje še z motiko na 271etnega hlapca Franca Puhnerja, ki mu ie zaradi udarcev počila lobanja in ki je bil takoj zatem mrtev 271etni hlapse Franc Puhner je namreč že od mladih let služil kot hlapec pri posestniku Martinu Grahomiku. V zednjem času pa i* Puhner 'todil tudi na dnino Spal pa je pri Gra-horniku Ko se je Franc Puhner včeraj ^opoldne po obedu Dodil v sk^dsnj. kjer •e zaspal na senu: ie prišel k rjemn Grahornik in mu dejal mi nikar ne soi Dri rip--v" ornripk ngi 50
-t živino P' hner. P3 ie Grahor^ku od-
i vrnil da "a n-^tenel
•m c--.«« 't» pi-hr»«r'"V hornika take vznemirile
če. ga. ne bo du-
Marij" FO Gm-da je Grahornik
Ponedeljek, 4. septembra Ljubljam 12: Duet narodnih pesmi ob spremijevanju harmonike (gg. V. Janko. S. Banovec in A. Stanko). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Ekso tični zvoki (plošče). — 18: Zdravstvena ura: Obratna ln obrtna zastmpljenja (dr. Joža Herfort). — 18.20: Fantazija po Dvofakovi Rusalki). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura. — 20: Lahka glasba s sodelovanjem g. K Kovača (har monika) in radijskega or teatra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet.
Beograd 18.20: Narodna glasba.— 19.05 Tamburaški zbor. — 20: Koncert orke stra. — 21: Plošče. — 23.15: Plesna mu zika. — Zagreb 20: Pesmi in klavirska skladba domačih komponistov. — 21: Zagrebški kvartet — 22.20: Lahka godb* in ples. — Praga 20: Presno Stra vinski-4eve op-re »Slav^ek«. — 21 05: La>*k» srod ba. —'22 15: Plošče. — 23: Nočni koncert
—	Varšava 20.40- Program po napovedi
—	Sofl.ia 18: Bolgarska glasba. — 19 P(wska ura — 1930: S'mf. koncert -?0.50• Lahka godba orttestra. — 2140 T>1(~*x„	_ nn»Af 12- Orkester. -17Sn- Pevskp ura - 18 10; stari moj***«
— 19: VioH-Pk! kon<"-rt — 20 •%..<•»rr-»irri	Nr^n1 t"»n"prt
"•^"n 20	^"-oi _ 23 30 Ork»
— 24' |M"»*tv tr rt _ Munctl"-*>0 V«*lror r»i>r>«i - O" ">(V	rnw
ka r>t\ harm^-iiKo — Pari* 20 15- Plo«'-
*»■»• "nmomi konce it. - 22 Revija 23. Ples.
Čeprav danes ni bil na velesejmu tak ogromen naval, kakor bi bilo pričakovati v normalnih razmerah, vendar vojni dogodki v svetu niso odvrnili številnih interesentov, da si ogledajo zares vzorno in z ljubeznijo pripravljeno ter nad vse zanimivo kmetijsko razstavo, ki po svojem obsegu in pestrosti razstavljenih predmetov daleč nadkriljuje vse dosedanje slične prireditve. Razen treh paviljonov, ki so rezervirani za trgovske razstavljalce, je v vseh ostalih petih paviljonih nameščena kmetijska razstava s svojimi delnimi razstavami. V teh paviljonih je toliko privlačnega, zanimivega in poučnega, da pride marsikdo, ki si hoče podrobno ogledati vse, v zadrego s časom. Zato je bilo včeraj v paviljonih vse polno ljudi, ki so postajali in se ponekod
tudi prav drenjali. Zlasti veliko je bilo zanimanje za razstavo zdravilnih zelišč in gob, za semenogojsko razstavo, enako pa tudi za ribarsko, sadjarsko in perutninar-sko razstavo.
Na veseličnem prostoru je bilo posebno zvečer vse polno. Ljudje so pohiteli na ve-lesejem, da si preženejo skrbi in da se v družbi pogovorijo o velikih dogodkih, ki se odigravajo v svetu. Mnogo privlačnosti kaže tudi velesejmski variete, ki Je znova potrdil sloves vel esej mskih varietel-skih predstav. Te predstave so dnevno ob 4. in pol 9.
Vsekakor je treba priznati, da je letošnja jesenska velesejmska prireditev navzlic zunanjim oviram dosegla že prve dni popoln moraln uspeh in splošno priznanje.
Trinajsta smrtna obsodba v šabcu
šabac, 3. septembra
šabac je zadnje čaae zaslovel po smrtnih obsodbam, šele nedavno smo poročali, da so bili kar Štirje zločinci v enem jutru obešeni zaradi številnih razbojstev po Podri-nju. Preteklo soboto pa je veliki senat okrožnega sodišča v žabcu izrekel Se eno smrtno obsodbo in sicer Je bil na vršala obsojen Cedomir Petrovič, mlad trgovec iz vasi Beločic, ker je umorii vaško lepotico Lenko Hičevo.
To je že 13. smrtna obsodba v teku zadnjih let, izrečena pred okrožnim Bod:5črm v Sabcu. Od teh trinajsterih smrtnvh obsodb je bilo 8 izvrvenlh, trije otnjenci si pomiložčeni na dosmrtno ječo, dva obso-jrnca pa Se čakata na odločitev, aJi bosta obeSera ali nomiloščena.
Cc''omir Petrovič ima ž^o in dvoje otrok. Zafrledal pa se je v 331etno 'epn vdovo Ixnko irčevo. ki je bila doVii ž? dvakrat poročena. Tako se Je zaljubil v nio da je docela zanemaril ženo in oba otroku. Lenka ga ?e nagova ja'a mj za i/Usti družino. Ker je bil že gmotne ^ "-pol
noma uničen, saj mu je razbojnik Živorad Jeremič oplenil trgovino, se je Petrovič odločil za skupni samomor z lepo vdovo. Letos 4. junija je Petrovič vzel svojo dvo-cevko in je ustrelil vdovo Lenko, ki jo je ugledal na njenem vrtu. Preden je kanil ubiti sebe, se je podal še k sosedu Savi Biču. o katerem je mislil, da je kriv njegove prcoa.sti. že je nameril proti njemu, toda IVč ie bil priseben, odbil je puško in je strel h"gnil v zrak. Nato se je Petrovič odpravil domov in je skušal samega sebe usmrtit'. Z nožem si le zadal šest vbodov, vendar r^en n{ bil smrtonosem. Kmalu ro>t-* sc Petrovima aretirali.
Pri r^pravi so priče na.vajale, da je bila vdo^ic* r^n^n 7*>lo lahkomiselna in da ie Sla takoj no porrebu «vojega drugega mrftn v p-pt»t:,--> nies^t. Petrovičeva ž^na j-p-c rr^M -1?! vedela za moževo !ju-be-rp., fin	vd^ve. sai ie stalno ho-
dil z «*o ra r'->—-» D"ired:tve toda žena ca n* i""'"	ostati ker jo 1e rM.
vsako mn'Tiko«t T>rftt«>Del. Senat je po '-ratkem posvet^"?. ni» obsodil Cedomira retroviča v smrt na vešalih.
in srce
Piše Vladimir Winterfy, individualni psiholog, Zagreb
Psihografologija in medicina
Psihoterapevti vseh smeri se strinjajo v spoznanju, da je psihoterapevtsko zdravljenje. ki še dan danes traja po nekaj let, treba na vsak način skrajšati. Poizkušali so na razne načine, da dosežejo ta cilj, ker število ljudi, ki so potrebni duševnega zdravljenja in ravnanja, vzdržema raste, število onih, ki si takšno zdravljenje lahko privoščijo, pa na drugi strani še v večji meri pada.
Da bi se moglo bolniku v resnici dobro in stvarno svetovati, zraven tega pa tudi pomagati v življenjskem položaju, iz katerega ne more najti izhoda, je v prvi vrsti potrebno temeljito spoznavanje strukture njegovega značaja, kakor tudi strukture značaja v njegovem življenjskem prostoru, roditeljev, bratov in sestra, ljubezenskega ali zakonskega druga, predpostavljenih, prijateljev, tovarišev, konkurentov itd. Vsak zdravnik bo pred pričetkom zdrav. Ijenja poizkušal, da si iz bolnikovega poročila in s pomočjo posebnih vprašanj o teh rečeh napravi jasno, temeljito sliko. Naravno je, da bo od kraja videl vse pisano obarvano, kakor gleda bolnik sam skozi svoja subjektivna očala, zakaj, pogosto, krat zapleten v samoprevaro, človek dru-
Fotoamater
Fotoklub Ljubljana: V torek ob 20. v klubskem lokalu odborova seja, v nedeljo skupni izlet, člani naj se prijavijo za zadnji letošnji družabni izlet, ki bo v nedeljo 17. t. m. v žlebe nad Medvodami.
,,,Die Aktphotographieu
Založba »Galerije« nam je poslala v oceno svoje najnovejše izdanje, ki so ga mnogi amaterji že dolgo čakali, že površen pogled nam je pokazal, da je knjiga v vsakem oziru, tako po svoji opremi, kakor po svoji vsebini v polni meri izpolnila pričakovanje, ki smo ga navajeni postavljati v knjižne izdaje elitne dunajske fotografske založbe in tudi v ime dr. Alfreda Grab-nerja, avtorja tega dela. Knjig in razprav c področju aktne fotografije v fotografski literaturi v resnici ne primanjkuje, toda le v malokateri zadenemo na tako popolno dovršenost oblike in pogleda, na tako veliko zanimivost in spodbudnost v tekstnem in slikovnem oziru, kakor jo je znal doseči ugledni avtor v tem svojem delu. Opozoriti moramo še prav posebno na uvodni tekstni del, v katerem ve dr. Grabner o tako premleti stvari, kakršna je aktna fotografija, povedati toliko novega in strokovnjaškega, z estetskega kakor tehničnega stališča, da knjiga že v tem oziru visoko prekaša mnoga znana dela istega značaja, številne manjše in celostranske reprodukcije, med katerimi je tudi ena po posnetku našega rojaka V. Ciz-lja, pa so v zvezi z glosirajočim tekstom prava zakladnica umetniških užitkov in pobud. Knjigo toplo priporočamo. Velika škoda bo, če bo morala založnica pod silo strašnih razmer, ki so zavladale nad Evropo, kakor koli omejiti svoje plodno in pomembno delo za najvišjo fotografsko kulturo.
Dslga ali kratka gorlščnica na povečalniku?
Tudi takšna vprašanja včasih dobivamo. Povedati je treba, da je odgovor na takšno vprašanje v prvi vrsti zadeva udobnosti in ekonomije. 10-. 15- ali celo 20- in večkratna povečava filma malega formata z goriščnico 10 ali 15 cm, je muka in nesmisel. Povečati ploščo 9x12 cm s ocentimetrsko optiko pa je nemogoče. Na povečalniku imeimo optiko, ki naj ima približno tolikšno goriščnico, kolikor meri diagonala formata, s katerim običajno delamo. Ne bo škodilo, če bo go-riščnica malenkost daljša, če delamo s formatom 24x36 mm ali 3x4 cm. bo pravilna goriščnica za povečevalni objektiv 5 do 7.5 cm, če delamo s formatom 6x6 cm. imej objektiv na povečalniku goriščnico 7.5 do največ 10 cm. Dvakratno, štirikratno povečavo negativa 24x36 mm s 15centi metrsko optiko si tudi še lahko privoščimo, uspeh ne bo zato nič slabši — pod pogojem, da je optika za takšno razdaljo sploh korigirana. Pri lOkratni, 15-kratni povečavi malega formata s tako dolgo goriščnico pa moramo še upoštevati, da. normalna odprtina takšnih objektivov, 4.5 ali 6.3, skoraj gotovo ne bo več zadostovala, da bi ne dobili zrnate povečave zavoljo premajhne odprtine. Mali format in velika povečava zahtevata, da se izognemo enemu izmed vzrokov zrnatih slik, svetloiakega objektiva. Kar se tiče korekcije na bližino in svetlojakosti so pač specialni povečevalni objektivi v splošnem priporočljivejši za povečavanje nego normalni snemalni objektivi. Običajno so tudi cenejši od teh.
Pri sp.e!t!?nju obrazov z naočniki
moramo paziti na to da v steklih ni preveč zrcalenja. Majhen obrat z glavo zadostuje. da te odseve odpravimo. To je pa tudi prilika. da poskusimo enega izmed modernih polarizacijskih filtrov, ki blažijo reflekse. Osvetlitev je treba pri uporabi teh filtrov podaljšati dva- ali trikrat.
Pri uporabi Duta
in podobnih mehčal ne smemo objektiva preveč zasloniti, ker se mehčalni učinek sicer izgubi. In ne samo to: pri Dutu se nam pri manjših zaslonkah zgodi, da »potegne« črte, zlasti ob robeh slikovnega polja. Za mehčala z manjšim učinkom (Duto 0). uporabljamo kot najmanjšo za-
gače sodi osebne stvari, kakor se zdijo v resnici. Prav v tem je največkrat njegova nevroza, njegovo nerazumevanje življenja. Najboljša pot do objektivnejše slike razmer je, z interesenti posamič vzpostaviti osebni stik. A to je pogostokrat neizvedljivo, pogostokrat pa nesigumo in združeno z izgubo časa.
Sredstvo do tega smotra je vsekakor so. delovanje strogo znanstvenega, skoz in skoz serioznega grafologa. Nikakor se mi ne zdi primerno, da je zdravnik v svojem stranskem poklicu svoj lastni grafoJog. Ni dvoma, da se zdravnik lahko nauči in obvlada glavne osnove, a grafologija, kakršno zdravnik potrebuje, je v svoji največji profinjenosti vsekakor umetnost, za katero je treba solidnega znanja tudi posebne, ga daru in bogatega izkustva. Grafologija je dan danes že znanost zase. O zdravniku bi torej veljalo, da se bavi z dvema poklicema, če bi hotel oboje združiti v sebi. če pa ima zdravnik ob sebi grafologa, čigar talent je v tem, da z uspehom raziskuje posebno konstrukcijo problematičnih in psahopatičnih oseb, bi iz tega sodelovanja nastala, poleg drugih zdravniških metod nova pot k spoznavanju osebnostne strukture pacienta.
V resnici bi bila to samo razširitev postopka: duševno življenje doumeti z opazo. vanjem izraznih gibov pacienta. Poznavalec človeka dela to — bolj ali manj zavestno — že od nekdaj. Zdravnik, ki dela psihološko in karrak terološko, bi priznal, da mimika gesta, glas, drža, hoja pacienta do neke mere vplivajo nanj, in bo iz tega napravil zaključke. Rokopis pa ni nič dni. gega kakor fiksiran izrazni gib, ki prav s tem, da je fiksiran in da ga lahko odvede-mo od tvorca, nudi posebno ugodne pogoje za študij najfinejših detajlov. Na njem se lahko opazuje duševni izraz v toku osebnega razvoja, če študiramo in primerjamo rokopis iz različnih življenjskih faz. šele na ta način lahko izpopolnimo iz pacientovega spomina obnovljeno doživetje. Prav tako lahko študij roditeljevega rokopisa nudi dragocene podrobnosti, kar se tiče dednosti in posebnega vpliva roditeljev na bolnikov značaj.
Eventualno spoznavanje talenta in nedo-statkov iz rokopisa lahko v nekaterih primerih služi kot vodilo v izbiri pacientove vzgoje in poklica: z eno besedo: v skupnem delu zdravnika in grafologa lahko nastanejo momenti, ki so zelo važni za na. daljnjo pacientovo usodo. Grafološka analiza značaja, ki je namenjena samo zdravniku, je lahko brezobzirno odkrita, s čimer se lahko prihranijo mnoge dragocene ure preiskovanja ki posvetovanja. S pedal, no globoke psihološke analize doživetij, se s tem sicer ne dajo nadomestiti, liidtjs pa služijo kot dragocena osnova za indikacijo in individualno postayJjejjo terapijo,. Ja bo olajšaJa in r^r^fla oi5ravite«v.
A. 23 I.
Prosim vas; gospod W!nterry, da analizirate predloženi rokopis! — Drage volje, spoštovani g»spod! Življenje ni zadosti izenačeno, nedoslednost je v načinu mišljenja. Ne bodite hudi, dragi gospod — to bi se lahko reklo tudi o vas. Občuti se notranja labilnost, kdaj pa kdaj se ta labilnost izraža tudi v čuvstvih. S tem pa ne trdim, da čuvstvenost ne bi bila razvita, toda če nima določene smeri, to logično povzroča neko splošno duševno razmaja-nost. Intelekt je preprost, ne bremeni ga kakšna posebna odvisnost. V dani enostavnosti pa ima svoje lepote in svoj posebni vonj.. Bodite iskreni — kako vam ugaja ta značaj?
FIRBEC
Ali mi bo boljše .v življenju in ali ni bodo prišle drugačne misli? — Če vprašate ali boste imeli druge misli, to pomeni, da vendar imate , neke misli— in to je že simpatičen pojav.. Vsekakor, moram priznati, da način in oblika vašega mišljenja do neke mere zavisita od življenj skih pogojev in okolice. Prvi pogoj za novi način mišljenja je ta, da morate v svoji duši obračunati s starim načinom. Nova Pota življenja so povsem nova samo takrat. kadar človek do kraja obračuna s starimi. Nagnjenje k pesimizmu in težnja pretiravati nekatere dogodke, misli, vtise, momente, je pri vas deden pojav. V razvoju teh nagnjenj pa najbrž vendar igra vlogo način življenja, čuvstva. ki niso izpolnila vašega osebnega, življenja, neuspehi ta prijateljstvo brez prijateljstva. Verujem, da vam bo boljše, a to vam pripovedujem, ne da bi vam hotel servirati kakšno nemogočo stvar, temveč zato. ker sem povsem prepričan o tem, kar ugotavljam. Sicer pa je vse zelo relativno, boljše, dobro, lepo, fino, krasno in podobne reči Vse takšne trditve bi zahtevale vsestransko in podrobno proučevanje, zakaj tisto kar je nekomu dobro, drugemu nI ta narobe. Nekajkrat le bilo tudi vam v življenju tako, da vam je bilo danes nekaj dobro, a jutri vam ni bilo več.
RADO JE DRAGUTINOVlC
Ali gledate na moje dosedanje delo s pozitivnostjo aH ne? — Misel o delu ima pozitivno osnovo, ker je produkt nekega prepričanja ta duševnega poleta Uresničenje te misli ie naletelo na težkoče fn odtod se le rodila negativnost Te težkoče in ta negativnost so brez dvoma vplivale na vaš duševni elan. Misel je ostala v ietf-n okviru, a realiziranje. uresničenje je izgubilo svoj prvotni polet. Zato ste prišli tja. kjer ste zdaj.
MOJCA SAJOVIC
Ljubim planine, a sovražim ljudi — kaj naj storim? — Se kar naprej ljubite planine, a poizkušajte preko planin vzljubiti tudi ljudi.
A. K., Gorenjsko Očrtajte mi pot, ki naj jo hodim! — Ne
preostaja vam prav nič drugega, kakor da greste pot, ki ste jo hodili že šest let. Le na kakšno drugo pot bi mogli misliti? Cim več imate strahu, tem manj imate sigurnosti. Čim več boste imeli sigurnosti, tem manj bo v vas strahu.
V SOLI
Katehet vptlašaMaksa. vper katero božjo zapoved se je že pregrešil.
— Ni mogoče! jfe oetrmel katehet Deveta božja zapoved se vendar glasi: Ne Želi svojega bližnjega žene.
—*' In vendar grešim zoper to zapoved. Kadar me mama nabije, si mislim: Zakaj nimam rajši sosedove mame!
AVANZMA
Neki avstrijski general Je silno sovražil Žide. Da bi jih še bolj jezil, je dal svojemu konju ime Izak. Nekoč je vprašal židovskega trgovca:
»Ali se ne čudite, da je postal moj konj Žid in si prilastil celo židovsko ime?«
Žid mu pa odgovori: »Kaj se bom čudil, če konj avanzira do Žida, ko se lahko celo osel povzpne do generala.«
OTROŠKA
Mamica: »Ivo! To ni dostojno, da za ljudmi kažeš
s prštom!« Ivo: »Zakaj se pa potem imenuje ta prst — kazalec?«
•h* • HA
/4r
Dve rdeči barvi
Povsod je modrijanka vsa dišeča, na svili Šminka z lica ji odseva, razrešeni ji vro problemi dneva ko muzika skoz usteca rdeča.
V debatah vsemogočih je goreča, jo najnovejši duh skrbno preveva, postavim — zdaj za skupnost se ogre-
va,
salonov hvala njeno slavo veča.
Očesu vsaj zdi taka se resnica, da, če že kdo uči se za kovača, pa si, ko goni meh, ne umaže lica,
ni ves pri delu, mojster ga zavrača: Za naše delo tvoja ni ročica — ti si le porcelanasta igrača.
it
SMRAD
V	gostilni sedi gospod in samuje. Vstopi Žid in prisede. Nenadoma začne gospod vihati nos.
—	Kaj za vraga pa tako smrdi?
—	Moj pes.
—	Kje pa je vaš pes?
—	Pride takoj za menoj.
SANJE
—	Kaj se ti je zmešalo, da greš z očali na nosu spat?
—	No, seveda! Snoči so se mi sanjale tri številke, pa jih nisem mogla videti brez očal. Da se mi ne bi več kaj podobnega zgodilo, bom poslej spala z očali na nosu.
TEŽKI ČASI
V	trgovino pride berač in prosi miloščino.
—	Malo potrpite! pravi šef.
Berač čaka in čaka, a šef se ne zmeni zanj.
—	Kako dolgo naj še čakam? vpraša berač.
—	Potrpite samo še, da končam bilanco — morda grem potem z vami.
NAGRADNA KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. industrijska snov; 7. pe sniški pojem; 13 del živalskega telesa; 14 umetniško ročno tkanje; 16. varovalna plast na deblu; 17. števnik; 19. padavinska nevšečnost; 21. besedica neštevilnosti. izjeme, tudi prigovarjanja; 22. čolnarska potrebščina; 25. alkoholna pijača; 26 reka ▼ Bosni; 28. vrsta hruške. 30 muza Ijubav-nega pesništva; 32. dragotinar. tudi vas v hrvatskem Zagorju; 35 oseba iz »Tisoč in ene noči«; 37. . posmrtno bivališče duš po veri starih Slovanov; 38. domača žival, tudi ozvezdje; 40. Vprišahrica, tudi: Mohamedov posinovljenec; 41. odpadek pri sekanju, tudi: miselni utrinek; 43 drevo; 45. družabna opredelitev; 46. rastlina; 47. raz-dvojno dejanje zaročencev.
Navpično: 1. podjetnik: glasbilo, tudi: delo francoskega pisatelja Cnateaubrianda (1768.—1848.); 3. pesnitev; 4. vas pri Ljub-
ljani; 5. prometilo; 6. jed; 7. vrh strehe, gore; 8, rimski cesar (79—81.); 9. osebni zaimek; 10. zemlja; 11 beračevo imetje; 12. del italijanske vzhodne Afrike; 15. ptič; 18 sokolska prireditev; 20. sadna rastlina; 23. besedna tvorba; 24. samostanski predstojnik; 26. pravilno telo; 27. orožje; 29. vladarska kratica; 31. egipčansko božanstvo; 33. ognjeniški izmeček. 34. čut; 36. trg v Sremu ob Dunavu: 38 kožuhovina; 39 prostor v cerkvi; 42. skrajni v vodo segajoči del kopnine; 43. pojasnjevalna kratica; 44. kemični znak za element; 45 kratica pri podpisu.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: glagolica, boa. obara, Agata, omelo, Odesa, Eboli, Ivana, Eva, Abesinija.
Navpično: glava, arena, Olovo, Ida, Ana-tolija, Blagovica, Amati, epiki, opera, ave.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb naklonil Vidi Jesihovi v Beogradu, Zagrebačka 4-IV. Troje nagrad v knjigah pa si dele Marica Strgarjeva v Ljubljani, Miklošičeva 17, Vida En-gelsbergerjeva, Zapuže 37, Št. Vid nad Ljubljano, in Mirko Flajs, Celje, Nova vas 49.
VfapufuurtL potecUtfi&a,
Po dolgih letih so spet na vladi Srbi, Hrvatje in Slovenci — naša zemlja dobiva drugačen obraz, leto, dve, morda pa še prej, bomo poskusili, kakšno slast ima svoboda. Naša Slovenija bo morda paradiž, plesali bomo po taktih slovenskih fantov in enkrat za vselej bomo opravili s političnimi strankami. Kaj bi dal, če bi mogel biti jaz takrat diktator ? Toda menda mi je usojeno, zmeraj hodim drugačno pot, kakor mi je ukazano, ne vem, zakaj sem rojen kot protest.
Zdaj bo, sem bral, zavladala pravičnost. Pravičnost prav«' povsod, tudi v našem šolstvu. Neki moj prijatelj, ki je profesor, mi je pravil, da se je na njegovi šoli vpisalo čez dvesto učenčev in učenk — po nekakšnem pravilniku pa jih smejo sprejeti samo osemdeset, vse ostalo pa ostane na cesti. Starši dobe otroke nazaj domov; kam jih bodo dali za eno leto, to je njihova stvar, čeprav je v ustavi točno zapisano, da je šolanje otrok zajamčeno in svobodno, obenem pa je cela rajda brezposelnih profesorjev. Pri sprejemanju pa so mero-dajni samo redi. Kdor ima odlično spričevalo, je sprejet, pa najsi ostane na cesti kopica revnih študentov, katerim se ni posrečilo ujeti odlike, morda prav zato, ker jih je doma preveč in žive v majhnem stanovanju, kjer je trdno učenje nemogoče.
Zadnjič mi je nekdo potožil, da ne bo voj ne. Začudeno sem ga pogledal, on pa mi je razložil, da je vojna blagodat, kajti on bi — mi je dejal — postal v vojni veriž-nik Verižništvo — je zatrjeval — je eden najlepših poklicev sveta. Za ta poklic ne potrebuješ ne šol in ne denarja, stvar ali predmet najprej prodaš, potem jo šele greš kupit. Denar se steka sam od sebe, rediš se in bogatiš, lepega dne pa si že kam Izvoljen, lepo sedeš in si, kar si. Točno mi je razložil vse vrste kupčij, ln ko mi je govoril o mazanju, sem vedel, da prav za prav ni ravno prevelika razlika med mirom in vojno, saj je nazadnje mazanje tudi v teh časih ena zelo pomembnih slonko 4.5, za mehčala z večjim učinkom i upravnih dolžnosti. Jaz pa svojo osebo (Duto 1) pa največ 5.6 ozir. 6.3.	sem nekoč imel opravka v nekem mini-
strstva. Stopil sem pred vrata in jih hotel odpreti, toda pd nekod se je pojavil koščat človek, pogledal me je od nog do glave in ml dejal: »Jok! Nečeš!« Razlagal sem mu na dolgo in široko, da sem prišel iz Ljubljane, toda spak me nI pustil naprej, šele čez čas se mi je posvetilo, segel sem v žep in mu dal zavitek cigaret; kot bi mignil, je njegova roka segla po kljuki in že so mi Miš. odprta vrata na stežaj. In jaz sem imel majhen opravek, komaj vreden ene škatle cigaret, toda drugi imajo večje opravke in še pri večjih gospodih.
Zakoni so lepa stvar in so menda zapisani zato, da se jih ogneš v širokem loku. Za primero postavim tole. Zakon točno predpisuje, da morajo biti na privatnih strokovnih šolah postavljeni za učitelje samo taki, ki imajo predpisano izobrazbo... in vendar ni nikogar, ki bi dejal; Bomo pa malo pogledali po tečajih, če se zakon res izvaja. Sicer pa Boga zahvalimo, da je tako, saj bo tudi nam marsikaj in marsikdaj prišla prav takale stvarca.
O vojni se je zadnje dni sila veliko pisalo, brali smo pisma zemeljskih velmož, pogajanja in vojaške zveze — kar mimo-gredo pa smo spregledali tole čudno novico:. v letih 1&37. in 1938. so .na Francoskem izkopali čez 300.000 granat, ogromne količine pušk, topov, vojnega materi-jala, še od svetovne vojne. In ko sem to bral, sem si mislil, da ta materijal kopljejo zato, da bodo napravili prostor novemu, nekdo pa mi je dejal, da ga bedo uporabili v sedanji svetovni vojni.
S Hrvati smo zdaj prijatelji. Včasih nisi smel priti v Zagreb, če nisi bil Hrvat, danes pa nas že sprejemajo s ploskanjem, klicanjem in hvalo. Da, časi se spreminjajo, morda bodo Hrvatje nekoč celo taki kakor eden mojih prijateljev, ki mi je dejal, ko se je oženil: »Veš, tako žensko sem vzel, ki mi ni všeč, kajti, če meni ne ugaja, tudi drugim se bo všeč in bom imel v hiši mir«. *
Sicer pa je enkrat za vselej led prebit, napravili smo si hišo v tri nadstropja ln
zdaj se bomo mirno sprehajali vsak po svojih sobanah, če ne bo vmes posegla kakšna višja sila, kakor se je to zgodilo zadnjič meni. Ravno lepo sem po kosilu legel, da bi malo podremal in pozabil skrbi in težave, ko nenadoma nekdo potrka. Vstanem, odprem: rubežen. Pričel ml je nekdo povedat, da bo rabil, in rubil je, za-rabil mi je vse knjige, mizo in še stol, potem pa je odšel. Na ga, hudirja. sem si dejal, zdaj sem pa še ob tisti nekaj, kar imam — in sem vseeno zaspal, čez nekaj dni pa je bila dražba. To pot je bilč še lepše, ceremonija je bilš, mogočnejša, kajti prišli so kar trije. Vstopili so in že smo si gledali iz obličja v obličje. Nekaj časa sem molčal, nazadnje sem pa Ie vprašal:
»Kaj pa čakate — začnite!«
Spogledali so se, eden pa je rekel:
»čakamo kupce.«
Toda kupcev ni bilč in nazadnje mi ni kazalo drugega, kot da sem vse skupaj kupil sam, ali razumete, svoje knjige, svojo mizo in svoj stol sem kupil od samega sebe.
Od teh časov dalje gledam v svet popolnoma drugače. Tudi mednarodni položaj sedaj popolnoma razumem in še rusko-nem-ška pogodba mi je čisto jasna, če že moraš doživeti rubežen, dražbe, prodajo kar takole na svojo lastni osebi, kako še veliko lepše to doživiš lahko na svojem narodu ali državi. Le na ta način moreš razumeti vse, kar se dandanes godi po svetu.
Ti novi časi se kažejo tudi v našem gledališču, kjer se je nekdo še zadnjič kar veselil, da zna nemško. Sicer je repertoar že sestavljen, toda je bolj v vabo in lov za abonente, kajti navajeni smo že leta in leta, da se repertoarja ne držimo. Direktor drame še krepko sedi. in če bi jaz bil mlad dramatik, bi napisal komedijo, nesel bi jo, v gledališče, prebrali bi jo in igrali, saj sta za mlade dramatike v našem gledališču postavljena kar dva človeka. Toda, kaj hočem, kakor jaz nisem, lahko menda sploh med Slovenci ni nobenega mladega dramatika, saj ni nobene take stvari na repertoarju. Bo že moral spet prijeti za pero dramatik — silak, direktor Golja sam, saj to ne bo prvič in zdaj je še zmerom ravnatelj. V njegovih rokah je, da svoje delo sprejme ali odkloni.
Kipar.
Rešitve je treba poslati do pftka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpol-oite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci x Ljubljani. Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko ualepijc tudi na oavaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega r»a so oa razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
- zdravilo
Sporiš (lat. verbena officinalis) se nahaja pogostoma na poteh in nasipih. Je pokončna rastlina, 30 do 40 cm visoka, vejasta in hrapava, ima četverooglato steblo, ki ima nasprotne podolgovate in ostronazobčane liste. Srednji listi so per-natodelni, triloputasti. Cvete od julija do septembra. Cvet je dolg klas z majhnim lilastim, ob robu vijoličastim cvetjem; samo zgornji cveti cveto istočasno. Listje se nabira poleti, korenine jeseni, čaj iz listja se pije (10 do 12 gr na % 1 vode), da pospeši menstruacijo; čaj, kuhan na pol vina in na pol vode, pa proti jetrnim, vraničnim in obistnim boleznim, zlatenici, dušljivemu kašlju, težkemu dihanju, koliki, krčem in migreni. Pije si dvakrat do trikrat dnevno po eno skodelico.
Navadna sretena (geum urbanum) ali blažič se nahaja po vsej Evropi — ob plotovih, starem obzidju in v senčnatih krajih; goji se pa tudi po vrtovih. Je 30 do 60 cm visoka. Vejasto steblo ima glokobo-loputaste, ob robu narezane liste in rumeno cvetje. Po odcvetenju je slično cvetju repinca. Cvete in nabira se ga od maja do avgusta; korenine pa marca meseca, čaj se pije proti poznejšemu štadiju tifuz-ne mrzlice (25 do 30 gr na V2 1 vode ali dobrega vina. vsak dan po 2 3 jedilne žlice). Po dolgotrajni bolezni, ki je bolnika močno oslabila, se priporoča vinska obara tega zelišča. Korenino (70 gr na 1 1 vode) lahko namočimo tudi v hladno vodo. To sredstvo se pa uporablja proti driski, slabi prebavi in protinu; uživa se se namoči tudi v žitno žganje), trikrat dnevno po kavnih žličkah. (Lahko se namoči tudi v žitno žganje.) Zunanje se uporablja sretena namočena v rdečem vinu za grgranje pri ustnih boleznih.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra- Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Fina Jeran. — Za inseratni de) je odgovoren A loj? Novak — Vsi v Ljubljani.

loandanshi atentat
Kako je pred 40 leti (»pozicija proti Obrenovičevenvu režimu v Srbiji stala zadnjo veliko in nevarno preizkušnjo
Pred 40 leti so se v prestolnici nekdanje kraljevine Srbije in tudi po drugih srbskih mestih odigravali burni dogodki, ki predstavljajo zadnjo, zelo tvegano borbo nekdanje srbske radikalne stranke z Obrenoviče-vim režimom za ljudske pravice. V srbski politični zgodovini ima ta doba zelo važno poglavje, ki je obeleženo po prvem dejanju ali začetku razburljivih dogodkov z naslovom »Ivandanski atentat«.
Atentat na kralja Milana Obrenoviča
Na dan sv. Ivana 7. julija 1899 leta, ko bo bile kalemegdanske steze in beograjske ulice polne šetalcev, se je po mestu razširil glas, da je bil na kralja Milana izvršen atentat. Nanj je streljal neki neznani moški, za njim pa stojijo drugi. In takoj je bila ta vest dopolnjena s pristavkom: V zaroto so zapleteni radikali!
uredništvo že prejšnji večer zasedli orožniki. Javnost je atentat obsojala, zahtevala je pa z vso odločnostjo pravično preiskavo, zakaj od ure do ure so se po mestu z večjim poudarkom širile vesti, da v zaporih mučijo voditelje in pristaše radikalne stranke. Bilo je tudi znano, da so bile tudi v drugih krajih izvršene aretacije v velikem obsegu Vladni listi so naglašali, da so temeljite preiskave v teku in da je že dokazana velika zarota. Na podrobnosti temeljite preiskave pa je javnost čakala zaman in šele tretji dan so nekateri listi objavili, da je atentator Djuro Kneževič, ki je prišel v Beograd iz Šabca.
Preiskava in naglo sodišče
Prikrivanje vseh podrobnosti preiskave je javnost razburilo in ogorčilo. V javnih
li. Vlogo glavne priče proti radikalom, je prevzel neki Krezovič, ki je podpiaal kup zapisnikov, a že pred razpravo izginil, kakor da bi se bil pogreznil v zemljo. Efekt izrednega naglega sodišča ni odgovarjal napovedovanju. Sicer je bila večina obtoženih radikalov obsojena na dolgotrajno robijo, med redkimi oproščenimi je bil Aca Stano-jevič, napovedanih smrtnih obsodb pa ni bilo. Nikola Pašič je bil obsojen na 5 let, a takoj po sodbi pomiloščen m izpuščen. Obsojence so preoblekli v najgrie jetniške cape ter vrgli v najhujše temnice. Večino je iz njih rešil preobrat meaeca maja L 1903 ko je zadnji Obreoovič iigidšl oblaat ta življenje.
Avstrija in Rusija
sta vsaka na svoj način zmanjšali učinek atentatorske afere. Kralj Milan je Srbijo vprezal ▼ avstrijski zunanjepolitični vo«, radikali pa ao biH rasofik. Avstriji bi bA»
Takrat je frnefa Srbija prav za prav 3*a vladarja. Na videz je bil pravi vladar mladi Aleksander ObrenovitS, njegov oče Milan ki se je malo prej vrnil iz inozemstva, pa
L bil glavni komandant aktivne vojske. ■ je imel vojsko v svojih rokah, je kralj Milan seveda odločeval v ▼seh vladarskih poslih. Kot star nasprotnik radikalov, ki so se odločno borili za državljanske pravice, je kralj Milan, čeprav po imenu samo vojaški poveljnik, predstavljal in vodil ves režim.
Vsak dan se je kralj Milan mudH v generalnem štabu in se je običajno s fijakar-jem okrog poldneva vračal v dvor. Proti svoji navadi pa se je na dan sv. Ivana iz štaba vozil v dvor šele ob 6. popoldne. Ko }e njegov fijakar zavil v Knez Mihajlovo ulico, mu je pritekel nasproti neki moški, ki je v levi roki vihtel veliko belo pismo. Bi-«i je takrat navada, da so razni prosilci -na tak način na cesti ustavljali vladarja. Fijakar je zmanjšal brzino, takrat pa je moški potegnil revolver ter dvakrat ustrelil proti kralju in njegovemu adjutantu. Po prvem strelu je kralj Milan skočil iz fija-kerja, krogla pa je oplazila njegovega adju-tanta. Atentator je tekel proti Savi, skočil v vodo, a so ga orožniki in pasanti zajeli ter odvedli v zapor.
Nikola Pašič
Tam, kjer je bil poizkušen atentat, se je v nekaj trenutkih zbralo mnogo ljudi in je kralj Milan imel na množico kratek nagovor, v katerem je naglasil, da so zaroto proti njemu napravili radikali. Kakor že rečeno, se je vest o atentatu s kraljevo domnevo vred ko blisk razširjala po mestu. Beograjska čaršija je bila namah kakor izumrla. Trgovci so zaprli svoje lokale, množice pa so se zbirale pred konakom in pred redakcijami listov, ki pa takrat še niso imeli tehničnih možnosti za posebne 'izdaje. Največ ljudi se je zbialo pred uredništvom »Malih novin«. ki so prejšnji dan objavile zanimivo vest da se kralj Mi lan spet odpravlja na pot v inozemstvo Kmalu so po vsem Beogradu orožniki in konjeniki razglasili da se pripravlja po mestu slavnosten sprevod zaradi srečne kraljeve rešitve Sprevodi z godbo so trajali pozno v noč. a ves ta hrup ni mogel zadušiti vesti, da je v teku velik lov na radikale in vse opozicionalce ter da so polne že vse temnice glavnjače.
Naslednji dan so s »Službenimi novina-mi« vred vsi vladni listi obširno poročali o atentatu ter dolžili radikale, opozicional-ni list «Odjek« pa ni izšel in so njegovo
fcfe® Id fudf po afieafi so ae stRafe ostre kritike, kar je dalo spet povod sa nore aretacije. Ko ae je ogorčenje stopnjevalo od dneva do dneva, ao pologom* prihajale ▼ Bate vladne objave, da je atentator ie izdal svoje zaveznike in da bo kmalu prišlo do naprave pred posebnim naglim sodiščem. Pri takih objavah je bilo vedno nagkšeno, da so atentat zasnovali radikali
Takoj po atentatu so biH s Pašičem vred zaprti vsi radikalni voditelji Kot prvi so bife zaprti poleg Pašiča Kosta Tušanovič, Stojan Protid, Aca Stanojevid, odvetnik Ljuba iivkovič, Dobra Ružič, dr. Milenko Vesnič, prota Aleksa Ilič, upokojeni polkovnik Nikolič ter vsi člani nredništev »Odjeka« in »Dela«. Polovili so jih posamič m v glavnjači so jih razmestili tako, da drug za drugega niso vedeli. Aca Sta-nojevič navaja v svojih spominih, da je šele od nekega paznika slišal, da ni sam zaprt. Slučajno pa je bil zaprt v celici, v katero se je vso noč slišal hrup iz celice, kjer so zasliševali atentatorja Kneževiča. Zaprte radikale so takoj okovali v težke verige in prav ničesar niso bili deležni, kar se drugače dopušča osumljencem, ki so šele v preiskavi. Ležati so morali na golih betonskih tleh in strašno so trpeli od lakote in žeje. Od vsakega so skušali izvabiti kakšno priznanje z zatrjevanjem, da so drugi že vse priznali, nikdar pa ni prišlo do kake konfrontacije.
Atentator Kneževič je potrdil vse, kar so mu z obljubami, da bo rešil glavo, polagali na jezik. Pozneje pa se je zapletel v protislovja ter nehal biti glavna opora obtožbe. Obsodili so ga na smrt ter na tihem usmrti-
■ete vSeč, če H mogel biti atentat povod za ogonobitev radikalne stranke, a ko je videla, da Milanov režim pri razpleta afere ne zna obdržati niti videza resničnosti in pravičnosti, je razočarana svetovala, naj ne gredo predaleč.
Rusija se je za radikale uspešno zavzela, zakaj kralj Milan je bd pri vseh svojih simpatijah do Avstrije toliko previden, da
ni Rosi je nikdar iuifaL Teroristično dejanje zagonetnega Kneževiča tako tadi zasadi zunanjih vplivov ni moglo laJušili radikalne stranke, predstavnice nezadovoljnih in ogorčenih ljudskih množic v državi, kjer so se protiljudski režimi na vse kriplje opirali uveljavi jen ju pravic in svoboščin »stare od L 1888. Nakane, oprte na jvaadanafcl atentat, niso uspele ta kralj Mflsa as js
is do dJnMpsas^ auMimlli wm> pa damdfaH otoo \M s njfan ▼ Mri ta da kralja Milana, ki rf js sam tzpodkopavad tk pod stregli po UvijenjeL
je bila
Prihodnjič is nekaj
• ■M-
Podobice z Bohinjskega jezera
1. Koner. počitnic —
Aca Stanojevič
Vso BtIJctiJb ob kaže, da gre poletje s hitrimi km aLi h Jo. Se so lepi dnevi ta čez dsn Ima ie precej moči: to pa so ta poslednji pi največje moči vsega Bvijeiijakegi n, ob katerem ao tudi ob Bohtajran sera nešteti krepili ilula ta taioL
Na srečo Se nimamo izdelanega ga regolačnega načrta jmaak*i obale ta okofiee, sicer bi is zdavnaj zamria na romantika tega prelepega dela ske žemljice. Tudi še tako dober načrt ne bo mogel obraniti naravne veličine ta krasote jezerske okolice. Bled je za vedno č»-kažen, na daj Bog, da bi mn mre! slediti še Bohinj. Pa najbrite bo Bog dali Povečani hotel Zhttorog je dolgočasna kasarna, ki kaj malo prispeva h kraljestvo Zlatocoga. Lepše si ljudje pomagajo s seniki ki jih brez posebnih sprememb toliko popravijo, da kar zadostujejo za udobne počitnice, bi pokrajini ne delajo sik, kar je polteno!
Seniki so v letnem časa bohinjskem« kmeta zlata jama. Julija in avgusta so ie vsi oddani v najem ali vsaj rezerviran. V nekatere senike in plansanke bajte ae naselijo številne dražbe, ki v vsej p» ust usti uživajo blagor počitniškega brezdelja. Nekateri teh senikov in bajt so opremljeni s napisi in okraski ki označujejo razpoloženja prebivalcev. »Vila smeh« je napisano na bajti z velikimi črkami poleg pa nečloveško veliko srce, prebodeno z »tnareio«. Pozno v noč si lahko slišal iz bajte veselo dekliško smejanje — vila je le za dekleta. Soseda je vila videla tudi boljše čase: v senika je bilo prostora za avto, radio, na senu pa je bilo ležišč za dražbo meščanov, ki so tokrat dali prednost preproščini psed hotelsko udobnostjo. Na ja, hotelska udobnost — to je precej relativen pojem. Hoteli ob jezera so biH vse poletje poln L Vendar mi je enkrat uspelo, da sem dobil rase ta za tujca — svojega gosta, ki sem mu nameraval razkazati najlepši kotiček naše zemlje — sobo v depandansi velikega hotela ob jezera. Soba je bila kar le mogoče skromna, prosila pa sva, naj bi na posteljah izmenjali rjuhe, ki so bile povaljane in zamazane sa 14 dni nazaj. Sobarica je sporočila odločbo hotelskega najemnika, da perila ne sme izmenjati midva pa sva rajši obrala pot proti Bistrici kakor pa da bi prenašala nesnago v »hotela«, kakor as naziva to prenočišče.
Zaprav bi morali skavte kar zavidati kar se tiče udobnosti m snage. M as jim treba prepirati zaradi nesnage po hotelih, jedo kar si skuhajo in tu<B sicer žive brez formalnih predsodkov, ki polnijo tudi naše letoviške hotele. Vsa jezerska obal je bila polna teh oboževalcev prirode, ki so imeli svoje šotorske naselbine poskrfte v gozdičkih ob vodi in so jih od časa do časa izdajali prameni dima, ki se je kadil iz taborskih ognjišč. Sedaj, ko gredo šolske počitnice h kraja, je tadi njihovega ta-borenja konec. Srečujemo jih naprtane ko tovorne živali s trebušastimi nahrbtniki ki jim segajo preko glave, pa se morajo opirati na dolge palice. Tahinirarji pa na vozovih, ki vozijo ostalo prtljago aa kolodvor.	L,
i. Vbod x »vilo smeh«.
S. Slikat psed »najlepšim motivom«.
6. Časopis proti sotnčui pripeki,
L Kiaota
Zgodba o kolesu
Oh, žalostna bo tale zgodba in nikar naj je ne bero tisti, ki jim je pri srcu smeh in dobrovoljnost srečnih ljudi. Veste, človek počasi leze v leta, truden postaja in nekam betežen od bridkosti preteklega in sedanjega življenja. Potlej se še nekega poletnega dne čisto slučajno pogledaš v široko kavarniško ogledalo in o jaok, kajti vidiš sredi blestečega okvira močno zgrbljen, hudo klavrn obraz, vrh čela pričetek pleše in na sencih srebrne niti sivih las. še tisto sekundo se ponovno zgroziž ob dejstvu, da je tvoj trebuh na prečuden način dobil nenaravne oblike, debel si in to v trikrat preranih letih, nagnusen si postal, potiš se neprestano, na cesti sopihaš in noge ti klecajo pod pezo masti; skratka, zbujaš kljub praznim žepom videz sitega, odurnega kapitalista in dobri prijatelji te ob vsaki priliki primerjajo in počaščajo s »svinjo«. Adijo ugled, adljo ljubezen mladih deklic za vekomaj, saj takole nemarno zavaljen, neroden, komaj se prestopajoč ne boš pač mogel nikoli več zbuditi hrepenenja v srcu zornih dev!
No, in na tejle psihološki podlagi se je moja najnovejša tragedija pričela. Sklenil sem namreč, da si kupim kolo. Vprašam vas, ali je to v resnici takšna predrznost od mene, nevrednega, da sem si zaželel vprav kolo. Ali mislite, da ga morda ne znam voziti? O, že pred dvema letoma me je naučila tega dobra deklica, ki me je že davno zapustila, najbrž je že v naprej, po svojem ženskem instinktu zaslutila, kako klavrno se bom razlezel čez čas. Zatrdno sem se torej odločil, da si kupim kratko ln malo kolo. Saj ga ima domala že skorajda vsak drugi prebivalec naše zemlje! O, poslej se ne boste več gosposko ln moško vozili mimo mene ter me brezsrčno puščali, da capljam ob cestnem jarku, od poletne vročine ves poten, sopihajoč, požiraje oblake prahu izpod vaših cenjenih vozil. Tudi sam se vam bom pridružil in vštric z vami igraje podiral kilometre, ves prerojen in osvežen v vetru kolesarske brzi-
ne, s polno pravico bom kot »eden prizadetih« lahko pridno sodeloval v kolesarskih anketah, in če bo sreča, bo moje' Ime še kdaj zablestelo v časopisju, recimo pod člankom: Nove metode preskakovalnega kolesarjenja preko kotlin in grap naših cest.
šel sem v znano trgovino in rekel: »Dober dan. Potrebujem kolo.«
»Prosim, prosim«, so se zavrteli krog mene prodajalci. »Kakšno pa želite? Močno seveda trpežno kajpa, precej korpu-lentni ste. če izvolite, to le bo za vas kakor nalašč; znamka Puch, najstarejša tovarna koles, odlični izdelki »za dolga leta, najmočnejše konstrukcije, izvolite pogledati bliže!«
Napravil sem važen obraz z resno nagubanim čelom, popravil očala sredi nosu in pomaknil trebuh za dva prsta naprej. Potipal sem kolo na raznih mestih, zaso-pihnil in izjavil, da mi je všeč. Kajti če hočem imeti kolo, mi mora vendar biti všeč.
»Kako pa izvolite, gospod, plačati — vse ali v obrokih. Zadovoljni boste s kolesom, ne bo vam žal, samo nekaj formalnosti bo še treba. Kako je že vaša cenjeno ime?«
Plačal bom v obrokih, kajpa. Koliko? No, tako po stopetdeset na mesec. Moje cenjeno ime je takšno in takšno.
»Pardon, oprostite, še nekaj čisto formalnega. Potrebna je še majhna garancija, se reče poroštvo, veste, taka so pravila, ne zamerite. Nekdo se mora še podpisati tu poleg vašega imena ...
Garancija? Malce sitno mi je postalo pri duši. Kdo pa naj garantira zame v teb zlih časih mednarodnega nezaupanja? Stanujem pri svoji bližnji sorodnici. Njo bom Imenoval. Ostane stvar v familiji, ta-korekoč.
»O, poznamo vašo bližnjo sorodnlco! Fina gospa, zelo ljubezniva gospa, njen podpis zadostuje. Jo bomo že ob priliki poklicali, da podpiše. Lepa hvala gospod. Kolo je vaše.«
Nisem kaj dosti premišljal o poroštvu, ves srečen sem vzel krmilo svojega novega kolesa v roke ter moško odkorakal po
ulici. Kakšna blagohotna naklonjenost blage usode! Kolo imam. Ne bo več treba hoditi; kakšen edinstven napredek v ritmu mojega življenja! V čisto drugačnih, svetlih, prelepih barvah sem zagledal svet, ponosno sem zajahal kolo in zavozil po ulicah, izprva počasi, da me vidijo, da me spoznajo. In ustavljali so me tovariši tn znanci, ogledovali kolo in čutil sem, čta moj ugled raste od ure do ure.
»Krasno kolo imaš, imenitno kolo. Znamka Puch, to je svetovno znana.«
»Koliko si dal? Tisoč petsto! Vraga, saj to je vendar poceni Vredno je dvati-soč petsto. Imenitno kolo. In trpežno. Moj stric ga je vozil petnajst let, prav to znamko.«
»O, napredujete!« me je ljubeznivo ustavila znana gospodična, za katero sem zaman hrepenel že več let. Stavim, da me brez kolesa ne bi nikoli ustavila.: »Kako prekrasno kolo. Ali smem vedeti za ceno? Dvatisoč? In takoj ste plačali? No, v4 že lahko, vi, ki imate denar.«
Moral sem tako reči, zaradi ugleda namreč, iz prestižnih ozirov. Kajti ko sem tako malomarno govoril o dveh tisočih, češ, kaj je to meni — dva tisoč dinarjev za piškavo kolo, se je po zakonih tega stoletja ljubeznivost gospodične podvojila. Govorila je o osamljenosti ln življenjskih razočaranjih, rekla je, da sem pač zelo srečen, ker imam toliko deklet, četudi tajim, in mi pomembno stisnila roko pri slovesu s tendencioznim: na svidenje! —
Pokazal sem doma kolo svoji bližnji sorodnici. Pohvalila ga je, zraven pa podvomila v solidno plačevanje mesečnih obrokov. Pa sem ga ja vzel na svoje ime?
Oh ta nezaupljivost. Nezaupljivost Je prvi znak skopuštva. Toda v familijah nezaupanja vendar ne smejo poznati. Takrat sem namreč še trdno verovai da žlahta ni raztrgana plahta.
Saj ga bom plačal! Seveda ga bom plačal! Kdo pa pravi, da ga ne bom plačal! No, sem si mislil, posebno mil m prijazen obraz ne bo napravila moja bližnja sorod-nica, ko jo bodo prijeli da podpiše poroštvo. Ampak kolo je moje, hvala večnem«
bogu. Wui sem ga naglo prijavit, ■ slučaj. Hudega menda ne bo. Malea bo reotačlla, potlej pa podpisala, precej t te-tth Je že ln se je gotovo že tmesla v hudih
mislih.
Nisem več dosti premišljal o tem, k&jtt nastopil sem triumfalno pot po mestnih ta okoliških ulicah ta cestah. Preštei sem vsa luknje m kotanje, ki so v tod častnem Storila zastopane na naših cestiščih. Moj ugled Je zrasel čez noč. Ko sem v elegantnem loku vozil mimo znancev so ml paV Jazno odzdravi j ah. In dvoje velikih opor se ml Je zablestelo na obzorju. Da bom shujšal tn kar Je s tem v zveri, da se bom otel nadložnega samotarstva ta postal ljubček dražestne devojke. Sicer dekleta našega česa vadjubljajo bolj avtomobilisfcs in motocikfiste s prikolico, pa Je dej ko prej tudi na tem polju nastopila kriza tn bi prišel v poštev tudi Jaz s svojem imenitnim Puchom. Kakšne veličastne profj-noze bodočnosti!
Velike nesreče pridejo nenadoma, na priliko ujme. Potlej je še neka tnVSn« vo-lika resnica. Namreč, da če je muzika preveč lepa, je je kmalu konec. Strahotna, da usoda me je tebi nič meni nič oplarila s bičem takorekoč. Saj ne vem, če bo papir sploh prenesel tolikšno krivico! Nekega jutra sem se prebudil z mislijo na prijeten jutrnji kolesarski izlet v zeleno naravo. Stopim po kolo v shrambo, toda jaoh meni kolesa ni. Preprosto, kratko in Jadrna-to: ni ga! Stemnilo se ml je pred očmi ta čudno še, da me ni pri priči zadela kap. Kakšen peklenski udarec za mojo šibko naravo! Ves prepaden in ogorčen v bliskoviti sumnji sem stopil pred bližnjo sorodnlco.
»Kje je kolo, fikslavdon! Zahtevam kolo! Kolo je moje, jaz ga bom plačal!«
Bližnja sorodnica ni trenila z očesom, tolažila me je s tihim, sočutnim glasom.
»Slabo Izgledaš, dragec, umrl boš, kar slutim, da boš umrl v kratkem. Kamen na ledvicah te bo upropastil. Naj se zgodi božja volja »toda kdo bo potlej plačeval kolo? Jaz ga ne bom, dragec, jaz ga na morem«.
Najnovejša poročila: Vojna vlada v Angliji
V njo sta vstopila tudi Churchill in Eden
London, 3. sept. c. V angleškem vojnem kabinetu je 9 ministrov: predsednik vlade Chamberlain, finančni minister Simon, zunanji minister Halifax, mornariški minister Wmston Churchill minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield (dosedanji mornariški minister), vojni minister Hore Belisha, letalski minister Kingsley Wood, čuvar tajnega pečata Hoare in minister brez portfelja Hankey. V širši vladi so še toda ne kot člani kabineta: podtajnik za dominione Anthony Eden, ki ima še tudi v kabinetu posebno funkcijo, da vzpostavlja zvezo med vladami Anglije in dominionov, lord predsednik Stan-hope, lord kancelar Inskip in minister za javno varnost Anderson.
Vojna napoved
Avstralije
Melbourne, 3. sept. br. Ministrski predsednik je danes na izredni seji poslanske zbornice izjavil: Avstralija je v vojnem
stanju. Anglija in Francija sta se šaman prizadevali, da bi preprečili tragedijo. Sedaj je velika družina britanskih narodov spet v vojni. V tej vojni moramo za vsako ceno zmagati. Ni nobenega doma, da se bo to tudi zgodilo zaradi pravične stvari, sa katero se borimo zaradi tisočletne civilizacije, ld je ne bomo nikoli izdali.
Tudi novozelandska vlada je «M«pfl», takoj postaviti se na stran Anglije in fi priskočiti na pomoč z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi.
V	Angliji ne bo moratorija
London, 3. sept c. Angleške banke ostanejo zaprte samo en dan. da pod vzamejo
vse varnostne mere proti letalskim napadom. V torek bodo zopet redno poslovale
V	Angliji ne bo zaradi izbruha vojne proglašen splošni moratorij, kakor se je to zgodilo leta 1914.
Nemški zastopnik odide iz Londona šele danes
London, 3. sept. c. Nemški odpravnik poslov odide z osebjem poslaništva iz Londona šele jutri
njemu ministru Becku, ko se je peljal z
avtomobilom iz zunanjega ministrstva na angleško veleposlaništvo. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko sta se na balkonu veleposlaništva pojavila poljski zunanji minister Beck in angleški veleposlanik Cun-nard. Minister Beck je z balkona angleškega veleposlaništva imel kratek govor na poljski narod. Govor so prenašali trdi po radiu.
»Gdanska brigada14
v poljski vojski
Varšava, 3. sept br. Agencija Pat poroča, da se je številnim, v Gdansku stanu.
jočim Poljakom posrečilo pobegniti na poljsko ozemlje. Zbrali so se v Gdynji, od koder so naslovih na vrhovnega poveljnika poljske armade maršala Rydz-Smigle-ga prošnjo, naj jih uvrsti v poaebno vojaško edinico. Njihovi prošnji je bilo ustreženo ter je bila v ta namen osnovana posebna gdanska brigada.
križ na delu
Bern, 3. aept br. Mednarodni Rdeči križ je v smislu mednarodnih konvencij in ■rajih statutov ponudil vsem državam, kl •O v vojnem stanju, svojo dobrodelno in sanitetno službo.
Stališče Italije:
s puško ob nogi!
Italijanski listi o položaju pred napovedjo vojne med Nemčijo ter Anglijo in Francijo — Italija vztraja na
svojih zahtevah
Francoska vojna napoved
Vojno stanje je nastopilo v nedeljo ob 17.
Pariz, 3. sept. br. Agencija Havas objavlja naslednje uradno poročilo:
Francoski veleposlanik v Berlinu Cou-londre se je danes tik pred poldnem odpeljal na VVilhelmstrasse. Nemški zunanji minister Ribbentrop ga je sprejel ob 12.30. Veleposlanik je nemškega zunanjega ministra, vprašal, ali more dati zadovoljiv odgovor na noto, ki mu jo je sporočil 1. septembra zvečer ob 20. Ribentrop mu je odgovoril, da tega ne more. Tedaj je veleposlanik Coulondre poslednjič opozoril nemškega zunanjega ministra na ogromno odgovornost, ki jo je prevzela Nemčija, ko je brez vojne napovedi otvorila sovražnosti proti Poljski in se ni ozirala na predloge angleške in francoske vlade.
Veleposlanik Coulondre je obenem sporočil Bibbentropu, da se smatra francoska vlada od danes, dne 3. septembra ob 17. uri prisiljena izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela do Poljske in ki so nemški vladi znane.
Zunanji minister Ribbentrop je to Izjavo veleposlanika Coulondra sprejel na znanje.
Daladierov apel Srancoskemu narodu
Pariz, 3. sejpt. br. Ministrski predsednik DaJadier je sporočil nocoj ob 21. po radiu francoskemu narodu naslednji apel:
»Poljska je postala L septembra žrtev napada. Njene meje so prekoračene. Njena mesta so izpostavljena bombnim napadom iz zraka. Poljska se je postavila v bran z vsem junaštvom.
-..vvTvv* '.lih Francoska in angleška vlada sta si veBno znova na vse načine prizadevali, d|a bi se mir ohranil, še danes smo poslednjič Intervenirali pri nemški vladi ln jo v zadnji mi. nutii skušali prepričati, naj opusti sovraž-
nosti in naj se z nami mirno pogodi. Nemčija je tudi to odklonila, kakor je odklonila že vsa naša in drugi prizadevanja v poslednjih dneh.
1 i t M ti li-Ki-a, 1-4. Ijlj u -jl JjLi-k Naša vest je mirna. Vsi vemo in se zaveda mo, da smo bili zmerom proti vojni, vse do zadnje minute.
Z ljubeznijo in ganjeni pozdravljamo naše mlade vojake, ki bodo sedaj opravili svojo sveto dolžnost, kakor smo jo mi sami opravili nekoč. Vemo, da zaupajo svojim voditeljem, ki so vodili Francijo že svoj čas do zmage. Stvar Francije je stvar pravice, je stvar prava vseh narodov. Zato bomo zmagali! Bojevali se bomo, ker smo bili prisiljeni. Vsakdo bo izpolnil svojo dolžnost na francoskih tleh, za francosko svobodo, a tudi za svobodo vsega človeštva.
Bodimo edini in bratsko si pomagajmo prt izpolnitvi te naše najvišje dolžnosti do naše domovine! živela Francija!«
Manifestacije
v Varšavi
Varšava, 3. sept AA. (Pat.) Ko je bila sporočena zgodovinska odločitev angleške in francoske vlade in vsebina Chamber-lainovega govora po londonskem radiu, so poljske radijske postaje takoj oddale to vest po vsej Poljski. Povsod je zbudila najgloblji vtis in splošno navdušenje. Prebivalstvo Varšave se je spontano zbralo pred angleškim veleposlaništvom ter vzklikalo Veliki Britaniji. Ista čustva so se v
I Varšavi manifestirala tudi za Francijo. Vest da je tudi Francija stopila v vojno stanje z Nemčijo, je bila sporočena nekoliko pozneje. Ljudstvo je vzklikalo zuna-
Rim, 3. sept. b. Današnji italijanski listi, ki so izšli še pred vojno napovedjo Anglije in Francije Nemčiji, objavljajo, naslednje tolmačenje o stališču Italije.
»Ali je mogoče preprečiti evropski konflikt? Mnogi to vprašujejo, pa se boje odgovora na to. Svet gleda še nadalje v Italijo, upa, raziskuje in ugiba, kakšno bo italijansko stališče. Premnogi ljudje so še vedno nepoučeni o našem življenju, o našem značaju, o naši miselnosti in presojajo zaradi tega naše zadržanje z drugimi narodi. Samo to neznanje lahko razloži nekatera nesmiselna tolmačenja, o sklepih italijanske vlade, čeprav je bilo v sporočilu o teh sklepih vse jasno povedano v nezmotljivem Mussolinijevem stilu. Naš položaj je plastično naslfkan: S puško ob nogi!
Italija gre po svoji poti brez Iluzij ln bedastih optimizmov, ne da U Jo ganila sumljiva dobrikanja, ne da bi se od kogarkoli pustila vplivati, predvsem pa, ne da bi se bala kakršnekoli morebitnosti, niti ne one skrajne in odločilne: vojne!
Mussolini je že vnaprej predvidel usodni razvoj dogodkov in je svaril odgovorne kroge. Sedaj, ko je vojna pred vrati, se zdi, da so tudi bedaki poučeni o nevarnosti svojega postopanja. Lahko bi vprašali, v koliko je politika demokracij v skladu z drugimi narodi in v koliko bi jo
lahko iskal! v akciji strank pri teh naro-j dih. Stranke, ki so bile še včeraj razcepljene glede istega problema, so danes združene v očividnem znamenju strahu.
V sporočilu vlade je bila beseda »Ver-sailles«. Oni, ki jim je politika poklic, naj se ne izgubljajo v nepotrebni igri postavljanja raznih domnev. Obrnejo naj se raje nazaj, čitajo Haj zgodovino, čitajo naj govore Mussolinija in razumeli bodo vse. Treba bo pač spremeniti nekatere točke zemljevida. Italija pričakuje v miru nadaljnji razvoj dogodkov; pričakuje dejanj, kajti pobožnih želja in besed je že sita. Za Gdansk, problem, ki Je bil tako jasen v svojih predpostavkah in v svojem razvoju, si Je morala Nemčija sama preskrbeti pravico z orožjem, in ni še posebej potrebno poudariti, da Je nihče ne bo mogel ustaviti v njeni akciji. Ali bo mar novi primer Gdanska spravil k pameti norce?
Vse je mogoče, toda zelo težko.«
mmm
Ta komentar, ki ga na vidnem mestu prinašajo vsi večji italijanski dnevniki, je bil, kokor Je že bilo v poročilu samem povedano, napisan in objavljen Se pred odjavo vojne med Anglijo ln Francijo ter Nemčijo. Do zaključka lista še vedno nI nikakih poročil, kako stališče Je zavzela Italija po vojni napovedi Anglije in Francije Nemčiji.
Poljska konjenica je pri Arawicah potisnila nazaj nemške čete, zasedla vse v tem področju od Nemcev zasedene vasi in zasleduje nemške čete preko meje na nemškem ozemju.
Nemška vojna poročila
Berlin, 3. sept. Danes popoldne je bilo objavljeno naslednje vojno poročilo:
Včeraj popoldne in danes dopoldne se je uspešno nadaljeval pohod nemške vojske v Poljsko. Czenatochowa je bila zavzeta. Zapadno od Wieluna so nemški oddelki iprekoračili reko Varto. Poskus poljskih sil, odrezanih v koridorju, da bi prodrli do glavne poljske vojske na jugu, je bil odbit. Bernet je v nemških rokah.
Letalske sile, ki so intervenirale prva dva dni z velikim uspehom, obvladajo ves prostor nad Poljsko. Pripravljene so izpolniti vse nove naloge. Ostale letalske sile so pripravljene na svojih bazah.
Nemške čete so danes okupirale Radom-sko.
Bombe na vilo ameriškega veleposlanika
Varšava, 3. septembra. A A. Pat: Danes zjutraj je nemški težki bombnik vrgel dve vžigalni bombi na vrt vile ameriškega veleposlanika Draxel Budleva. Ta vila stoji v Konstanczinu pri Varšavi. Niti veleposla-n*: niti kdo drugi od članov njegove družine, ki so bile tedaj v tej vili niso bili poškodovani. Ameriški veleposlanik je izja-, vil novinarjem, da je letalo letelo čisto nizko in da je imelo očividen namen bombardirati to vilo. Nemški bombnik je vrgel šest velikih bomb, od katerih je ena poškodovala veleposlanikovo vilo, druga pa vilo njegovega soseda.
Neprestani letalski napadi
Številne žrtve po poljskih mestih — Plinske bombe
Varšava, 3. sept. AA. Pri včerajšnjem bombardiranju Varšave ob 9. zjutraj so bili ubiti 4 civilisti, 10 pa jih je bilo težko ranjenih v eni sami mestni četrti. Požar je uničil šest poslopij.
Nemški bombniki so vrgli na mesto Si-nanov tri bombe. Bombe so padle na ženski samostan in na kolegij za dekleta. Število žrtev še ni znano. V mestu Radomsko je prva dva dni bilo ubitih osem civilistov, 10 pa jih je bilo ranjenih.
V okolici Poznanja je protiletalsko topništvo sestrelilo včeraj 6 nemških bombnikov. Pri včerajšnjem protinapadu je poljska pehota ponovno zavzela obmejno postajo Zbonjezin. To postajo so Nemci zavzeli brez boja 31. avgusta.
Tudi v mestu Pjonki, kakor že prej v Mislenici in v Volbroimu, je bilo ugotovljeno, da so Nemci metali bombe s strupenimi plini.
Varšava, 3. sept. AA (Pat) Iz Garvolina v varšavski pokrajini poročajo, da so bili pri bombardiranju včeraj ob 17. v mestih
Kovnačice Psilen in Leokardia ubiti štirje otroci, ki so pasli živino na travniku.
Lodz, 3. sept. AA. (Pat) V prvih dveh dneh vojne so nemške bombe z letal ubile 32 civilistov, med njimi štiri ženske. Nad 60 ljudi je ranjenih.
Poljska vojna poročila
Varšava, 3. sept. AA. (Pat) Vrhovno poveljstvo objavlja uradno poročilo, ki ugotavlja, da se boji na vseh bojiščih nadaljujejo. V dveh dnevih je bilo sestreljenih 37 nemških letal, dočim je Poljska v istem času izgubila le 12 letal. Poljaki so onesposobili za boj okoli 100 nemških tankov. Poljska garnizija na Westerplatte v Gdansku se še vedno upira.
Varšava 3. sept br. Ob 10. so poljrtd letalci pri Čenstohovi napadli dve nemški o klopni koloni in ju popolnoma raz gnali. Večina vozil je bila razbita, pri čemer so imeli Nemci velike izgube. Poljaki so izgubili v tej borbi štiri letala.
Nevtralne države
Bruselj, 3. sept. br. Belgijska javnost je mirno sprejela vest, da je izbruhnila vojna tudi med Anglijo in Francijo ter Nemčijo-Vlada je imela izredno sejo, po kateri je bilo brzojavno sporočeno vsem vojskujočim se državam, da bo ostala Belgija strogo nevtralna.
Tokio, 3. sept. br. Japonska vlada je imela izredno sejo, na kateri je podpredsednik ministrskega sveta na osnovi dobljenih obvestil poročal o položaju v Evropi. Sklenjeno je bilo, da bo vlada v bližnjih dneh zavzela končno stališče glede na razvoj položaja v Evropi.
Japonski tisk je v izrednih izdajah objavil vesti o vojni v EvropL »Niči Niči«, ki velja za glasilo vlade, pravi v svojem prvem komentarju, da bo Japonska ohranila nevtralni st, da pa o tem ne bo podala vojskujočim se silam nobene posebne deklaracije.
Haag, 3. septembra. AA. (Havas). Ho-landski tiskovni urad poroča: Holandska vlada proglaša absolutno nevtralnost Ho-landije.
Curih, 3. avg. c. Švicarski zvezni svet je takoj po objavi vojne med Anglijo in Francijo ter Nemčijo proglasil popolno nevtralnost Švice. Prepovedan je ves izvoz orožja, kakor tudi vsaka propaganda za, ali proti vojskujočim se silam. Društvo narodov je izdalo svojemu uradništvu navodilo, da v vsakem primeru strogo vpošteva nevtralnost Švice.
Helsinki, 3. sept. AA. (DNB). Nemški poslanik v. Blocher je sporočil finskemu zunanjemu ministru, da bo Nemčija pošto-vala nevtralnost Finske.
Madžarski poslanik
pri grofu Članu
Rim, 3. sept. A A. (Havas). Italijanski zunanji minister Ciano je sprejel včeraj madžarskega opolnomočenega ministra pri Kvirinalu Vinalija.
»In kje je zdaj kolo?« sem vprašal s strašnim glasom in kolena 00 se mi zaši-
bila.
»Nazaj sem ga odpeljala, dragec. Nisem
podpisala, ne morem podpisati Kajti če umreš, kdo ga bo potlej plačeval? Jaz že ne, pravim. Pomiri se, ali pa se ne pomiri, tako je ta stvar.«
Pričel sem tuliti od besa ln žalosti, da so mi ukradli kolo, da si tega ne pustim, kajti, krucifiks, kolo je bilo moje! Prisegam pri vsem, kar ml je sveto in mi ni sveto, da sem ga mislil pošteno, v redu plačati!
Toda obraz moje bližnje sorodnice Je ostal trd in neizprosen. V njenih očeh je odsevala velika, trdna vera v mojo skorajšnjo smrt. No, nazadnje se ml je še celo kar malce zasmilila, saj sem videl pod njenimi očmi sledove solz. Revkra najbrž ni spala vso noč, ko se JI je krčilo srce v bolesti, da bo morala plačevati kolo po moji zgodnje smrti. In kdo ve, morda je trpela že v naprej za stroške, ki jih bo veljal moj pogreb. O, ta zlata materinska ljubezen, o plemenitost čuvstev, o, sladka vez sorodstva!
Tako spet hodim sam po prašnih cestah,
peš in noge me pečejo in kurja očesa bole v pretesnih čevljih. Sram me je, da bt se vdrl skozi asfalt. Trebuh ml je spet zrasel in nobena ženska me spet več ne pogleda, zastonj se trudim in jih pozdravljam: sluga pokoren. Tu pa tam me še kdo vpraša, kje za božjo voljo imam kolo. Izgovarjam se na razne višče, da sem ga dal predelati, nastopile so neke komplikacije — toda vidim, o, kako dobro vidim strašno obtožbo v njihovih očeh. V zastavljalnico si ga dal! Prodal si ga! Zapil si ga! Ti, debeluhar! Ti, svinja!
Do smrti bom obsojen, da samoten capljam peš po brezkončnih ulicah, žalostna, klavrna priča kratkotrajne kolesarske slave. Poleg tega mi kamen na ledvicah dela zmerom večje težave. Pravijo, da mi grozi vodenica, vsaj oblina trebuha to potrjuje. In vse to samo zategadelj, ker moram hoditi peš. Moja bližnja sorodnica se torej le ni motila. Umrl bom!
Izvoz našega lesa
po morju ustavljen
Zagreb, 3. sept. p. Zveza izvoznikov lesa je na svoji plenarni seji sklenila, da blaga ne bo več z ladjami izvažala v tujino. V teh časih bi se lahko ladje na morju ustavljale in blago na njih zaplenilo. Pa tudi če bi blago prišlo na svoj naslov, bi se lahko zgodilo, da bi ga ne plačali.
■ !'';■■ !
Cudodelnik izpod Kucenberga
Četudi Je Kum najvišja gora v Zasavju, ni tajinstveni Kucenberg domačinom nič manj imeniten hrib, ker krije v sebi mnogotere tajne in bi bil sleherni človek bogat za vse življenje, če bi mu jih otel. Mnogi so že poizkušali in razkopavali gro-bljo, prikopali so do razpadlih temeljev nekdanjega gradu, toda Kucenberg je samosvoj, trmast in ne da ničesar. Globoko v sebi hrani zlato tele in tri vedre vina — kdor ne verjame, naj vpraša Pavlinove v sosednih Artičah. Zvedel bo, da nemalokrat vidijo cveteti denar. Temna noč je, s Kucenberga pa se pokaže za veliko smreko velik plamen. Naj reče kdor hoče, zaklad je tamkaj, čeprav ga niso pred nekaj leti mogli izkopati niti trboveljski brezposelni rudarji, ki se spoznajo, kako se taki stvari streže. Praznih rok so odšli skozi po grapah in preko Dobovca nazaj v Trbovlje. Prišli so še drugi iz Zagorja po Šklendrovskem grabnu mimo Boriška. Tam so zavili na desno po strmi stezi. Tudi oni so se vračali čemernih lic, ker niso našli, kar je ostalo v ljudski domišljiji vse od časa, ko se je zrušil grad in zginil pod gostimi kopinami in mladim zelenjem, ki ga je prerastlo. Toda pravljica je ostala, ostala kljub stoletjem ter še danes živo zaposluje ljudsko domišljijo.
Eno je gotovo, namreč, da Je hribsko Zasavje svet zase, svet ki je ogromni mno-
žici nedeljskih izletnikov križem naše ožje domovine sploh neznan. Ni zanimiv samo po svoji členovitosti in prekrasnih panoramah temveč morda še bolj po ljudeh, kl tu v teh samotah prebivajo, se borijo, ter po svoje svštujejo — mislim s tem izrazom to, kako svet, tako zunanji kot notranji gledajo. To je okoliš tistega znamenitega Podšentjurja, o katerem je nadvse zanimivo študijo napisal publicist Vinko MSdrndorfer ln objavil o njem ilustrirano knjigo pod naslovom Dolenjska vas. Tam Je »Dofer«, tako ga na kratko imenujejo objavil med drugim nešteto vraž, šeg in navad, človek, ki bi prebiral, bi si mislil, da Je ta folklora bog ve kako stara in da o njej le redki očanec še kaj pomni. Toda temu nI tako. Ti ljudje še danes živijo in doživljajo svoj pravljični svet, prav tako mladi kot stari. Kakor da se je v teh hribih ustavil čas, čeprav brnijo preko njih moderni tromotorniki In Iz šentjurskega župnlšča odmeva zvočnik radijskega aparata. Na svojih žegnanjih In veselicah plešejo novejše plese ln šumi svila iz čeških tvornic ter udarjajo čevlji iz Bafovih tovarn krepkti takt Tu so duše še polne mistike in včasi naravnost brutalne, prvobitne nature. Spomnimo se le na zločin v Dolu, kjer so fantje ustrelili lovskega čuvaja kar tako, ali je dala žena ubiti moža tudi kar tako. NI s tem niti od daleč rečeno, da živi tu pokvarjen narod, podobni zločini se dogodijo tudi drugje, toda Imaš vtis, da Je v vseh teh dogajanjih neka primes iz dobe pračloveka, ki si je sam postavljal zakone s pestjo, drugih pa ni priznavat
Tam pod pravljičnim Kucenbergom sem srečal tudi svojega čudodelnlka. To vam je na Rodežu št. 5 stari, zgovorni, načitanl in začudo krepki, dva in osemdesetletni Jurij Kaliope, vulgo Podrebernjak. čudno ime, kaj ne — Kaliope! Vedeti morate, da bi našli tod mnogo tujih imen, kakor recimo Avrelio in druga. Pred kakimi sto leti so nekatere matere tam v Trstu pomrle ali pa kako drugače zapustile svoje otroke, ld so jih nato oddali v najdeniščnl-ce. Od tam so jih oddajali našim kmetom za pastirje, kl so se sčasoma na ta ali oni način osamosvojili ter prirasli na našo zemljo. Eden teh je naš Jurij grškega Imena. Morda prav radi tega je cm in je njegov rod v mnogočem popolnoma drugačen od naši ljudi. Z nepopisnim trudom se je osamosvojil, pretrpel bridkosti od lastnih ljudi, toda danes je velik gospodar in ne samo to, tršat, visok dedec, ki bi ga užalil, če bi mu rekel starček. Da, pravkar je do-
polnil ena in osemdeset let, pa vstaja ob treh zjutraj, kosi za dva ali mlati ali kar si bodi ter lega ob enajstih ponoči spat. Vidi izvrstno, čita pa z očali.
»Pa še mi ne bi bilo treba očal, ampak pred kakimi dvajsetimi leti mi jih je prinesel nekdo iz Trbovelj, češ, večje črke kažejo. Tako sem se pa razvadll.«
Sediva pod tepko in čudim se moževi zgovornosti, sijajnemu spominu, krepkemu in širokemu nasmehu, veselju do življenja. Počasi tipljem v njegovo zaupanje, kajti prišel sem z namenom, da mi pove, kako zagovarja pike, zdravi bolne zobe ln vsa-kojake bolečine, da, zagovori ti celo neprijetno usodo. Pogovor se suče okrog starih časov.
»Stari časi so bili slabi,« pravi. »NI bilo varnosti, graščaki so nas odirali, zdaj pa Imaš vse, kar si poželiš. Aeroplane, radio, samo ljudje so neumni, da mislijo na vojno. Kaj pravite, ah se bosta Poljak in Nemec zgrabila?«
Pogovor teče o visoki politiki, ki sva jo najmanj tako dobro umela kot svetovni časopisi, ki ničesar ne vedo pa vedno pišejo kakor da vidijo najmanj stoletje naprej. Razložiti sem mu moral bistvo radio-fonije, kako da se za vraga letalo premika po zraku, razkazal sem mu svoj fotoaparat, družbo nama je pa delal domači pes, »ta krivi Fiks«, pozneje pa v denar zaverovani, naglušni sedem in sedemdeset let stari kotičkar Bende, ki je tudi na sliki. Pred nami onkraj globoke doline se je kopal Kum v popoldanski nedeljski pripeki. Kozlova gora je ležala kot ogromen hrbet iz Save onkraj pijočega goveda. Stene Sončne plati z vasicami in izgubljenimi hišicami so se zdele kot strmi breg dolinske struge, skozi katero se je pretakal neslišno in dehteče trepetajoči dih julija. Iz šentjurske cerkve je udarjalo ure in sonce je padalo za Kucenberg, ki je metal tja doli vedno daljše sence.
Končno, končno sva zavozila na tir o zagovarjanju in čudodelstvu. Naučil se je zagovorov od svojega očeta pred kakimi štiridesetimi leti. Zbolela mu je živina pa si je mislil, če se posreči očetu, zakaj bi se meni ne. Vzel je košček kruha ln molil očenaš, zraven pa iz vsega srca veroval, da bo pomagalo, živina je pojedla kruh ln ozdravela. Ko se je razvedelo, so začeli prihajati kmetje od vseh strani. Pomagal je, zagovarjal. Polnih štirideset let je minilo od tistega časa ln še danes skoro ne mine dan, da ne bi prišel ta ali oni, včasi prav od Novega mesta, po pomoč za živino. Toda ne samo živino proti boleznim,
tudi ljudem in živalim zna zagovoriti kačji pik. Ni niti treba, da prideš sam ali pripelješ bolno žival, dovolj je, da poješ košček kruha, ki ti ga pošlje po kakem drugem človeku. Samo da si toliko pri moči, da sneš tisti čudodelni košček, in pomaga ti.
»Jaz bi ne verjel niti sam, če ml ne bi ljudje povedali, da je res pomagalo. Glavno je, da imaš globoko in trdno vero, pa pomaga. Nejevernežem pa ni pomoči.«
Ozdravil je nešteto ljudi in psov. Tudi zoper zobobol in proti drugim bolečinam pomaga. Nekoč, tako mi je povedal njegov sin, gospodar na Podrebenuji, je z zagovorom pomagal tudi nekemu Novomešča-nu do službe, ki je do tega časa nikjer ni mogel dobiti, ker se ga je vedno držala smola.
»Tak kaj pa govorite pri zagovoru?« sem ga vprašal.
Kaliope se je široko nasmejal in pokazal nekaj ozkih in dolgih zob. »Samo molim in iz vsega srca želim, da bi pomagalo. Pa še nekaj besed je, še nekaj besed. . .« Pa mi jih ni izdal.
Niti za pest sivih las nima v košati glavi. Koščene in krepke roke mu previjajo debele žile, zarjavel ie in krepak apetit ima. Doživel bo sto let, če ga ne bo kaj potrlo. Zanimala me je skrivnost njegovega zdravja.
»Dosti trpeti, malo spati, več hudega kot dobrega, to mislim, da me je ohranilo. Nikoli nisem preveč kadil in tudi ne pil. Kofe, in sicer fino sladek imam pa rad, črn kofe in včasi kak polič vina. če je mladost premehkužna, ni prida za starost.« še z večjim zadovoljstvom se je nasmejal in vstal, košat in malce upognjen, kar je bil nemara tudi pred štiridesetimi leti, kajti je hrust, velik, in se je moral neprestano držati k zemlji, če jo je hotel ukrotiti, da mu je rodila. Imel je sedem fantov in šest deklet. Večina je po svetu, nekaj pa mu jih je umrlo. Sam ni bil nikoli resno bolan, samo enkrat ga je pošteno zanašalo, ko se je bil nalezel »vročinske bolezni«.
Po Sončni plati je !ezla senca na Koz-lovo goro in hladen vetrič je pripihljal iz hoste v dolini. Treba se je bilo posloviti. Snaha mi je prinesla domačega vina in vejo črnih češenj za popotnjc v dolino. »Ta krivi Fiks« je vstal in še pretegnil. Poslovil sem se od čudodelnika in gluhega Bendeta. »Le še pridite Jeseni pridite na trgatev in sadje,« me je povabil in spremil do kraja steze, tjakaj, kjer začne padati v dolino. Dolgo je gledal za menoj, in ko sem mu pomahal že od daleč spodaj, je odzdravil visok in koščen in zdelo se mi je, da pada njegova senca preko vse doline tja v gošče pod Malim Humom.
AML
nje zagonetnega Kneževtča tako tadU nr>-di zunanjih vplhror ni moglo ndafiti radikalne stranke, predstavnice aiia<io »oljnih
in ogorčenih ljudskih množic t državi, kjer so se protiljudski režimi na vse kriplje opirali uvel javi jen ja pravic in svoboičin usta ve od L 1888. Nakane, oprte na tvsndanski atentat, niso uspele m kralj Mflaa a« je
Ja ostalo it do danes psooaj uaiafanlh aa-foootk, gotovo pa K da radikali niso M s n£m v zvezi in da kralja Milan«, ki ai je sam tapocflcopaval tk pod nogami, ntao stregli po življenju.
Borb* starih srbskih pofitikov as Oodsfae pravice je bila poštena. Prihodnji ie nekaj o nje*.
Podobice z Bohinjskega Jezera
ne, s polno pravico bom kot »eden prizadetih« lahko pridno sodeloval v kolesarskih anketah, in če bo sreča, bo moje ime še kdaj zablestelo v časopisju, recimo pod člankom: Nove metode preskakovalnega kolesarjenja preko kotlin in grap naših cest.
šel sem v znano trgovino in rekel: »Dober dan. Potrebujem kolo.«
»Prosim, prosim«, so se zavrteli krog mene prodajalci. »Kakšno pa želite? Močno seveda trpežno kajpa, precej korpu-lentni ste. če izvolite, to le bo za vas kakor nalašč; znamka Puch, najstarejša tovarna koles, odlični izdelki »za dolga leta, najmočnejše konstrukcije, izvolite pogledati bliže!«
Napravil sem važen obraz z resno nagubanim čelom, popravil očala sredi nosu in pomaknil trebuh za dva prsta naprej. Potipal sem kolo na raznih mestih, zaso-pihnil in izjavil, da mi je všeč. Kajti če hočem imeti kolo, mi mora vendar biti všeč.
»Kako pa izvolite, gospod, plačati — vse ali v obrokih. Zadovoljni boste s kolesom, ne bo vam žal, samo nekaj formalnosti bo še treba. Kako je že vaša cenjeno ime?«
Plačal bom v obrokih, kajpa. Koliko? No, tako po stopetdeset na mesec. Moje cenjeno ime je takšno in takšno.
»Pardon, oprostite, še nekaj čisto formalnega. Potrebna je še majhna garancija, se reče poroštvo, veste, taka so pravila, ne zamerite. Nekdo se mora še podpisati tu poleg vašega imena ...
Garancija ? Malce sitno mi je postalo pri duši. Kdo pa naj garantira zame v teh zlih časih mednarodnega nezaupanja? Stanujem pri svoji bližnji sorodnlci. Njo bom imenoval. Ostane stvar v familiji, ta-korekoč.
»O, poznamo vašo bližnjo sorodnico! Fina gospa, zelo ljubezniva gospa, njen podpis zadostuje. Jo bomo že ob priliki poklicali, da podpiše. Lepa hvala gospod. Kolo je vaše.«
Nisem kaj dosti premišljal o poroštvu, ves srečen sem vzel krmilo svojega novega feotesa x £&£ ter moč^o odkorakal S9
ulici. Kakšna blagohotna naklonjenost blage usode! Kolo imam. Ne bo več treba hoditi; kakšen edinstven napredek v ritmu mojega življenja! V čisto drugačnih, svetlih, prelepih barvah sem zagledal svet, ponosno sem zajahal kolo in zavozil po ulicah, izprva počasi, da me vidijo, da me spoznajo. In ustavljali so me tovariši ln znanci, ogledovali kolo in čutil sem, da moj ugled raste od ure do ure.
»Krasno kolo imaš, imenitno kolo. Znamka Puch, to je svetovno znana.«
»Koliko si dal? Tisoč petsto! Vraga, saj to je vendar poceni. Vredno Je dvati-soč petsto. Imenitno kolo. In trpežno. Moj stric ga je vozil petnajst let, prav to znamko.«
»O, napredujete!« me je ljubeznivo vstavila znana gospodična, za katero sem zaman hrepenel že več let. Stavim, da me brez kolesa ne bi nikoli ustavila.: »Kako prekrasno kolo. Ali smem vedeti za ceno? Dvatisoč? In takoj ste plačali? No, vi že lahko, vi, ki imate denar.«
Moral sem tako reči, zaradi ugleda namreč. iz prestižnih ozirov. Kajti ko sem tako malomarno govoril o dveh tisočih, defl, kaj je to meni — dva tisoč dinarjev za piškavo kolo, se je po zakonih tega stoletja ljubeznivost gospodične podvojila. Govorila je o osamljenosti in življenjskih razočaranjih, rekla je, da sem pač zelo srečen, ker imam toliko deklet, četudi tajim, in mi pomembno stisnila roko pri slovesu s tendencioznim: na svidenje! —
Pokazal sem doma kolo svoji bližnji ao-rodnici. Pohvalila ga je, zraven pa podvomila v solidno plačevanje mesečnih obrokov. Pa sem ga ja vzel na svoje ime?
Oh ta nezaupljivost. Nezaupljivost je prvi znak skopuštva. Toda v familijah nezaupanja vendar ne smejo poznati. Takrat sem namreč še trdno veroval, da Zlahta nI raztrgana plahta.
Saj ga bom plačal! Seveda ga bom plačal! Kdo pa pravi, da ga ne bran plačal! No, sem si mislil, posebno mil ln prijazen obraz ne bo napravila moja bližnja sorod-nica, ko jo bodo prijeli, da podpižs poroštvo. Ammk knln ja moK	vateagM
bogu. Med suu ga naglo pr tja vit, sa urit
slučaj. Hudega menda ne bo. Makse to rentačlla, potlej pa podpisala, precej v )»• tih je že ln se Je gotovo te unesU v tandfe
mislih.
Nisem več dosti prangfjai o tem, kajti nastopil sem triumfalno pot po mestnih ki okohffldh ulicah in cestah. PreStel sem vsa luknje in kotanje^ ki so v tod Častnem Številu zastopane na nafllh eestiSOh. Moj ugled je našel čez noč. Ko sem v elegantnem loku vozil mimo znancev so ml pci> jazno odzdravijalL m dvoje vetOdh upov se ml je zablestelo na obzorju. Da bom shujšal in kar je s tem v zvezi, da se bom otel nadležnega samotarstva ln postal ljubček dražestne devojke. Sicer dekleta našega Sesa vzljubljajo botj avtomoblHste ln motocDcHste s prikolico, pa je Slej 1» prej tudi na tem polju nastopila krta ta bi prišel v pofitev tudi Jaz s svojem imenitnim Puchom. Kakšne veličastne prog-noze bodočnosti!
Velike nesreče pridejo nenadoma, na priliko ujme. Potlej Je Se neka takSna velika resnica. Namreč, da če je muzika preveč lepa, je je kmalu konec. Strahotna, zla usoda me Je tebi nič meni nič oplarfla s bičem takorekoč. Saj ne vem, če bo papir sploh prenesel tolikšno krivico! Nekega jutra sem se prebudil z mislijo na prijeten jutrnjl kolesarski izlet v zeleno naravo. Stopim po kolo v shrambo, toda jaoh meni, kolesa nL Preprosto, kratko in jadrnar-to: ni ga! Stemnilo se mi je pred očmi in čudno Se, da me ni pri prid zadela kap. Kakšen peklenski udarec za mojo šibko naravo! Ves prepaden in ogorčen v bltefco-viti snmnji sem stopil pred bližnjo sorodnico.
»Kje je kolo, flkslavdon! Zahtevam kolo! Kolo je moje, jaz ga bom plačal!«
Bližnja sorodni ca ni trenila z očesom, tolažila me je s tihim, sočutnim glasom.
»Slabo izgledaš, dragec, umrl boš, kar slutim, da boš umrl v kratkem. Kamen na ledvicah te bo upropastiL Naj se zgodi bo^ja volja »toda kdo bo potlej plačeval kolo? Jaz ga ne bom, dragec, Jas ga H
Tam, kjer je bil ptrfzkušen atentat, se je v nekaj trenutkih zbralo mnogo ljudi in je kralj Milan imel na množico kratek nagovor, v katerem je naglasil, da so zaroto proti njemu napravili radikali Kakor že rečeno, se je vest o atentatu s kraljevo domnevo vred ko blisk razširjala po mestu. Beograjska čaršija ie bila namah kakor izumrla. Trgovci so zaprli svoje lokale, množice pa so se zbirale pred konakom m pred redakcijami listov, ki pa takrat ie niso imeli tehničnih možnosti za posebne izdaje. Največ ljudi se je zbialo pred uredništvom »Malih novin«, ki so prejšnji dan objavile zanimivo vest. da se kralj Mi lan spet odpravlja na pot v inozemstvo. Kmalu so po vsem Beogradu orožniki in konjeniki razglasili, da se pripravlja po mesta slavnosten sprevod zaradi srečne kraljeve rešitve. Sprevodi z godbo so trajali pozno v noč, a ves ta hrup ni mogel zadušiti vesti, da je v teku velik lov na radikale in vse opozicionalce ter da so polne že vse temnice glavnjače.
Naslednji dan so s »Službenimi novina-mi« vred vsi vladni listi obširno poročali 0 atentatu ter dolžili radikale, opozicional-Bi list «Odjek« ga pi izšel in bo njegovo
L Klanta
Zgodba o kolesu
Oh, žalostna bo tale zgodba in nikar naj je ne bero tisti, ki jim je pri srcu smeh in dobrovoljnost srečnih ljudi. Veste, človek počasi leze v leta, truden postaja in nekam betežen od bridkosti preteklega in sedanjega življenja. Potlej se še nekega poletnega dne čisto slučajno pogledaš v široko kavarniško ogledalo in o jaok, kajti vidiš sredi blestečega okvira močno zgrbljen, hudo klavrn obraz, vrh čela pričetek pleše in na sencih srebrne niti sivih las. še tisto sekundo se ponovno zgroziž ob dejstvu, da je tvoj trebuh na prečuden način dobil nenaravne oblike, debel si in to v trikrat preranih letih, nagnusen si postal, potiš se neprestano, na cesti sopihaš in noge ti klecajo pod pezo masti; skratka, zbujaš kljub praznim žepom videz sitega, odurnega kapitalista in dobri prijatelji te ob vsaki priliki primerjajo in počaščajo s »svinjo«. Adijo ugled, adijo ljubezen mladih deklic za vekomaj, saj takole nemarno zavaljen, neroden, komaj se prestopajoč ne boš pač mogel nikoli več zbuditi hrepenenja v srcu zornih dev!
No, in na tejle psihološki podlagi se je moja najnovejša tragedija pričela. Sklenil sem namreč, da si kupim kolo. Vprašam vas, ali je to v resnici takšna predrznost od mene, nevrednega, da sem si zaželel vprav kolo. Ali mislite, da ga morda ne znam voziti? O, že pred dvema letoma me je naučila tega dobra deklica, ki me je že davno zapustila, najbrž je že v naprej, po svojem ženskem instinktu zaslutila, kako klavrno se bom razlezel čez čas. Zatrdno sem se torej odločil, da si kupim kratko in malo kolo. Saj ga ima domala že skorajda vsak drugi prebivalec naše zemlje! O, poslej se ne boste več gosposko in moško vozili mimo mene ter me brezirčno puščali, da capljam ob cestnem jarku, od poletne vročine ves poten, sopihajoč, požiraje oblake prahu izpod vaših cenjenih vozil. Tudi sam se vam bom pridružil ln vštric z vami igraje podiral kilometre, ves prerojen te osxežSB X Jsetw feoiea&rgke ferg-
' zete vSež, če bi mogel biti atentat povod za ngonobrtev radikalne stranke, a ko je videla, da Milanov režim pri razpletu afere ne zna obdržati niti videza resničnosti in pravičnosti, je razočarana svetovala, naj ne gredo predaleč.
Rusija se je za radikale aspešno zavzela, zakaj kralj Milan je bil pri vseh svojih simpatijah do Avstrije toliko previden, da
loandanskl atentat
Kako je pred 40 leti opozicija proti Obrenovičevemu režimu v Srbiji prestala zadnjo veliko in nevarno preizkušnjo
Pred 40 leti so se v prestolnici nekdanje kraljevine Srbije in tudi po drugih srbskih mestih odigravali burni dogodki, ki predstavljajo zadnjo, zelo tvegano borbo nekdanje srbske radikalne stranke z Obrenoviče-viim režimom za ljudske pravice. V srbski politični zgodovini ima ta doba zelo važno poglavje, ki je obeleženo po prvem dejanju ali začetku razburljivih dogodkov z naslovom »Ivandanski atentat«.
Atentat na kralja Milana Obrenoviča
Na dan sv. Ivana 7. julija 1899 leta, ko so bile kalemegdanske steze in beograjske ulice polne šetalcev, se je po mestu razširil glas, da je bil na kralja Milana izvršen atentat. Nanj je streljal neki neznani moški, za njim pa stojijo drugi. In takoj je bila ta vest dopolnjena s pristavkom: V zaroto so zapleteni radikali!
uredništvo že prejšnji večer zasedli orožniki. Javnost je atentat obsojala, zahtevala je pa z vso odločnostjo pravično preiskavo, zakaj od ure do ure so se po mestu z večjim poudarkom širile vesti, da v zaporih mučijo voditelje in pristaše radikalne stranke. Bilo je tudi znano, da so bile tudi v drugih krajih izvršene aretacije v velikem obsegu Vladni listi so naglašali, da so temeljite preiskave v teku in da je že dokazana velika zarota. Na podrobnosti temeljite preiskave pa je javnost čakala zaman in šele tretji dan so nekateri listi objavili, da je atentator Djuro Kneževič, ki je prišel v Beograd iz Šabca.
Preiskava in naglo sodišče
Prikrivanje vseh podrobnosti preiskave je javnost razburilo in ogorčilo. V javnih
li. Vlogo glavne priče proti radikalom, je prevzel neki Krezovič, ki je podpisal kup zapisnikov, a že pred razpravo izginil, kakor da bi se bil pogreznil v zemljo. Efekt izrednega naglega sodišča ni odgovarjal napovedovanju. Sicer je bila večina obtoženih radikalov obsojena na dolgotrajno robijo, med redkimi oproščenimi je bil A ca Stsno-jevič, napovedanih smrtnih obsodb pa ni bilo. Nikola Pašič je bil obsojen na 5 let, a takoj po sodbi pomiloščen in izpuščen. Obsojence »o preoblekli v najgrše jetniške cape ter vrgli v najhujše temnice. Večino je iz njih rešil preobrat meseca maja L 1903 ko je zadnji Obrenovič izgubil oblast m življenje.
Avstrija in Rusija
sta vsaka na svoj način zmanjšali učinek atentatorske afere. Kralj Milan je Srbijo vprezal v avstrijski zunanjepolitični vos, radikali pa so bili rusofiK. Avstriji bi bilo
Ž.1
imesa srnja prav za prav <na videz je Ul pravi vladar mladi Aleksander Obrenovič, njegov oče MOan ki se Je malo prej vrnil iz	—
je bfl glavni komandant aktivne K» Ja imel vojsko v svojih
MJSan seveda odločeval v vseh___
poslih. Kot star nasprotnik radikalov, ki so se odločno borili za državljanske pravice, je kralj Milan, čeprav po imenu samo vo-jaiiki poveljnik, predstavljal in vodil ves te-Žiio.
Vsak dan se je kralj Milan mudil, v generalnem štabu in se je običajno s fijakar-Jan okrog poldneva vračal v dvor. Proti Voji navadi pa se je na dan sv. Ivana iz kaba vozil v dvor šele ob 6. popoldne. Ko le njegov fijakar zavil v Knez Mihajlovo uli-so» mo je pritekel nasproti neki moški, ki je ▼ levi roki vihtel veliko belo pismo. Bila Je takrat navada, da so razni prosilci na tak način na cesti ustavljali vladarja. Fijakar je zmanjšal brzino, takrat pa je moški potegnil revolver ter dvakrat ustrelil proti kralju in njegovemu adjutantu. Po prvem strelu je kralj Milan skočil iz fija-kerja, krogla pa je oplazila njegovega adju-tanta. Atentator je tekel proti Savi, skočil v vodo, a so ga orožniki in pasanti zajeli vftr odvedli v zapor.
iHfetflR la fttdf po rffcsft so ss sf!3a$e osfre kritike, kar Je dalo spet povod za nove aeetacOe. Ko se je ogorčenje stopnjevalo od dneva do dneva, so polagoma prihajale v tete vladne objave, da je atentator že izdal svoje zaveznike m da bo kmalu prišlo do razprave pred posebnim naglim sodiščem. Pri takih objavah je bik) vedno nagiašeoo, da so atentat zasnovali radikali
Takoj po atentata so bili s Pašičem vred zaprti vsi radikalni voditelji Kot prvi so bifi zaprti poleg Pašiča Kosta Tušanovič, Stojan Protič, Aca Stanojevič, odvetnik Ljuba Živkovič, Dobra Ružič, dr. Milenko VesnitS, prota Alekaa Ilid, upokojeni polkovnik Nikolič ter vsi člani uredništev »Odjeka« in »Dela«. Polovili so jih posamič in ▼ glavnjači so jih razmestili tako, da drug za drugega niso vedeli. Aca Stanojevič navaja t svojih spominih, da je šele od nekega paznika slišal, da ni sam zaprt. Slučajno pa je bil zaprt v celici, v katero se je vso noč slišal hrup iz celice, kjer so zasliševali atentatorja Kneževiča. Zaprte radikale so takoj okovali v težke verige in prav ničesar niso bili deležni, kar se drugače dopušča osumljencem, ki so šele v preiskavi. Ležati so morali na golih betonskih tleh in strašno so trpeli od lakote in žeje. Od vsakega so skušali izvabiti kakšno priznanje z zatrjevanjem, da so drugi že vse priznali, nikdar pa ni prišlo do kake konfrontacije.
Atentator Kneževič je potrdil vse, kar so mu z obljubami, da bo rešil glavo, polagali na jezik. Pozneje pa se je zapletel v protislovja ter nehal biti glavna opora obtožbe. Obsodili so ga na smrt ter na tihem usmrti-
!
L Konec počitnic — kooec taborjenja.
Vse žMJenJe cfc Bohinjskem jezera le kaže, da gre poletje s hitrimi koraki h kis jo. Se so lepi dnevi in čez dan ima solnco ie precej močh to pa so ls poslednji utripi največje moči vsega P»tjwij«t mgm {nosa, 00 katerem so tudi ob Bohinjskem Jožem nešteti krepili duha ki telo.
Na srečo ie nimamo izdelanega toflne-ga regu lačnega načrta Jezerske oba Is in okolice, sicer bi že zdavnaj zamrla mogočna romantika tega prelepega dela »korenske žemljice. Tudi še tako dober načrt ne bo mogel obraniti naravne veličine in krasote jezerske okolice. Bled je za vedno i»-kažen, ne daj Bog, da bi mn moral slediti ie Bohinj. Pa najbrie bo Bog dali Povečani hotel Zlatorog Je dolgočasna kasarna, ki kaj malo prispeva h kraljestvu Zlatoroga. Lepše si ljudje pomagajo s seniki, ki jih brez posebnih sprememb toliko popravijo, da kar zadostujejo za udobne počitnice. In pokrajini ne delajo sile, kar Je poiteno!
Seniki so v letnem času bohinjskemu kmetu zlata jama. Julija in avgusta so že vsi oddani v najem ali vsaj rezervirani. V nekatere senike in planšanke bajte se naselijo številne družbe, ki v vsej prostosti uživajo blagor počitniškega brezdelja. Nekateri teh senikov in bajt so opremljeni s napisi m okraski, ki označujejo razpoloženja prebivalcev. »Vila smeh« je napisano na bajti z velikimi črkami, poleg pa nečloveško veliko srce, prebodeno z »maretoc. Pozno v noč si lahko slišal iz bajte veselo dekliško smejanje — vila Je le za dekleta. Soseda je vik videla tudi boljše časa: v seniku Je bilo prostora za avto, radio, na senu pa je bilo ležišč za družbo meščanov, ki so tokrat dali prednost preproščini psed hotelsko udobnostjo. Nu ja, hotelska udobnost — to je precej relativen pojem. Hoteli ob jezeru so bili vse poletje polni. Veo-dar mi je enkrat uspelo, da sem dobil zase in za tujca — svojega gosta, ki sem mn nameraval razkazati najlepši kotiček naše zemlje — sobo v depandansi velikega hotela ob jezeru. Soba Je bila kar le mogoče skromna, prosila pa sva, naj bi na posteljah izmenjali rjuhe, ki so bde povaljane in zamazane za 14 dni nazaj. Sobarica Ja sporočila odločbo hotelskega najemnika, da perila ne sme izmenjati, midva pa sva rajši ubrala pot proti Bistrici, kakor pa da bi prenašala nesnago v »hotelu«, kakor aa naziva to prenočišče.
Zaprav bi morali skavte kar zavidati, kar se tiče udobnosti ln snage. NI as jkn treba prepirati zaradi nesnage po hotelih, jedo kar si skuhajo m tudi sicer fivs brez formalnih predsodkov, ki polnijo tndl naše letoviške hotele. Vsa jezeiska obal Je bila polna teh oboževalcev priroda, ki so imeli svoje šotorske naselbine poskrite v gozdičkih ob vodi in so jih od časa do časa izdajali prameni dima, ki se Je kadil iz taborskih ognjišč. Sedaj, ko gredo šolske počitnice h kraja, je tudi njihovega ta-borenja konec. Srečujemo jih naprtane ko tovorne živali s trebušastimi nahrbtniki, ki jim segajo preko glave, pa se morajo opirati na dolge palice. Tahmirarji P« na vozovih, ki vozijo ostalo prtljago na kolodvor.	i L ul iil
5. SUkac pred anajlepfiai motivom*
Čl Časopfc proti sulnftii IpaH
Najnovejša poročila: Vojna vlada v Angliji
V njo sta vstopila tudi Churchill In Eden
Vojaške parade v Beogradu letos ne bo
Beograd, 3. sept. AA. Na dan 6. septembra letos ne bo običajne revije in parade čet na Banjici niti zabave v beograjskem oficirskem domu. Ta dan bo samo služba božja po cerkvah.
London, 3. sept. c. V angleškem vojnem kabinetu je 9 ministrov: predsednik vlade Chamberlain, finančni minister Sh...on, zunanji ...Inister Halifax, mornariški minister Winston Churchill minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield (dosedanji mornariški minister), vojni minister Hore Belisha, letalski minister Kingsley Wood, čuvar tajnega pečata Hoare in minister brez portfelja Hankey. V širši vladi so še toda ne kot člani kabineta: podtajnik za dominione Anthony Eden, ki ima še tudi v kabinetu posebno funkcijo, da vzpostavlja zvezo med vladami Anglije in dominionov, lord predsednik Stan-hope, lord kancelar Inskip in minister za javno varnost Anderson.
Vojna napoved Avstralije
Melbourne, 3. sept. br. Ministrski predsednik je danes na izredni seji poslanske zbornice izjavil: Avstralija je v vojnem stanju. Anglija in Francija sta se zaman prizadevali, da bi preprečili tragedijo. Sedaj je velika družina britanskih narodov spet v vojni. V tej vojni moramo za vsako ceno zmagati. NI nobenega doma, da se bo to tudi zgodilo zaradi pravične stvari, za katero se borimo zaradi tisočletne civilizacije, ki je ne bomo nikoli izdali.
Tudi novozelandska vlada je sklenila, takoj postaviti se na stran Anglije in jI priskočiti na pomoč z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi.
V Angliji ne bo moratorija
London, 3. sept. c. Angleške banke ostanejo zaprte samo en dan. da pod vzamejo
vse varnostne mere proti letalskim napadom. V torek bodo zopet redno poslovale. V Angliji ne bo zaradi izbruha vojne proglašen splošni moratorij, kakor se je to zgodilo leta 1914.
Nemški zastopnik odide Iz Londona šele danes
London, 3. sept c. Nemški odpravnik poslov odide z osebjem poslaništva iz Londona šele jutri.
Ghainberlainov govor v
Rdeč! križ na delu
Bern, 3. sept. br. Mednarodni Rdeči križ je v smislu mednarodnih konvencij in svojih statutov ponudil vsem državam, ki so v vojnem stanju, svojo dobrodelno in sanitetno službo.
Washington, 3. sept. AA. (Reuter:) Ko se je tu pred peto uro zjutraj po vzhodno-ameriškem času zvedelo, da se vsak čas pričakuje izjava ministrskega predsednika Chamberlaina o napovedi vojne Nemčiji, so takoj prebudili predsednika Roosevelta. Kolikor se je moglo zvedeti, pa Roosevelt sam nI poslušal Chamberlainovega govora po radiu. Poslušali so ga številni visoki državni uradniki, ki so ga potem takoj dostavili Rooseveltu. V zunanjem ministrstvu danes delajo ves dan, čeprav je nedelja.
Preldnjenje vseh poslovnih stikov
London, 3. sept. AA. (Reuter:) Preko osrednje trgovske zbornice in drugih kor-poracij ter strokovnih organizaij je bil poslan cirkular trgovcem in industrijalcem vseh strok, lastnikom ladij in ostalim gospodarskim osebnostim. Vsi angleški gospodarstveniki se opozarjajo na zakonske odredbe, ki pod strogimi kaznimi prepoveduje od trenutka, ko je bila objavljena vojna, vsak poslovni ali drugačen stik s sovražnimi državami, izvzemši primere, za katere imajo zainteresirani posebno dovoljenje od pristojnih državnih oblasti.

Francoska vojna napoved
Vojno stanje je nastopilo v nedeljo ob 17.
Pariz, 3. sept. br. Agencija Havas objavlja naslednje uradno poročilo:
Francoski veleposlanik v Berlinu Cou-londre se je danes tik pred poldnem odpeljal na Wilhelmstrasse. Nemški zunanji minister Ribbentrop ga je sprejel ob 12.30. Veleposlanik je nemškega zunanjega ministra vprašal, ali more dati zadovoljiv odgovor na noto, ki mu jo je sporočil 1. septembra zvečer ob 20. Bibentrop mu je odgovoril, da tega ne more. Tedaj je veleposlanik Coulondre peslednjie opozoril nemškega zunanjega ministra na ogromno odgovornost, ki jo je prevzela Nemčija, ko je brez vojne napovedi otvorila sovražnosti proti Poljski in se ni ozirala na predloge angleške in francoske vlade.
Veleposlanik Coulondre je obenem sporočil Ribbentropu, da se smatra francoska vlada od danes, dne 3. septembra ob 17. uri prisiljena izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela do Poljske in M so nemški vladi znane.
Zunanji minister Ribbentrop je to izjavo veleposlanika Coulondra sprejel na znanje.
Daladierov apel francoskemu narodu
Pariz, 3. sept. br. Ministrski predsednik Daladier je sporočil noooj ob 21. po radiu francoskemu narodu naslednji apel:
»Poljska je postala 1. septembra žrtev napada. Njene meje so prekoračene. Njena mesta so izpostavljena bombnim napadom iz zraka. Poljska se je postavila v bran z vsem junaštvom.	Franco-
ska in angleška vlada sta si vedno znova na vse načine prizadevati, da bi se mir ohranil, še danes smo poslednjič interve-
r-—i— r - hm.......d i--imzm^CTs
»In kje je zdaj kolo?« sem vprašal s strašnim glasom in kolena so se mi zasitila.
»Nazaj sem ga odpeljala, dragee. Nisem podpisala, ne morem podpisati. Kajti če umreš, kdo ga bo potlej plačeval? Jaz že n®, pravim. Pomiri se, ali pa se ne pomiri, tako je ta stvar.«
Pričel sem tuliti od besa ln žalosti, da so mi ukradli kolo, da si tega ne pustim, kajti, k-ucifiks, kolo je bilo moje! Prisegam pri vsem, kar mi je sveto in mi ni sveto, da sem ga mislil pošteno, v redu plačati!
Toda obraz moje bližnje sorodnice je ostal trd in neizprosen. V njenih očeh je odsevala velika, trdna vera v mojo skorajšnjo smrt. No, nazadnje se mi je še celo kar malce zasmilila, saj sem videl pod njenimi očmi sledove solz. Revica najbrž ni spala vso noč, ko se ji je krčilo srce v bolesti, da bo morala plačevati kolo po noji zgodnje smrti. In kdo ve, morda je pela že v naprej za stroške, ki jih bo veljal moj pogreb. O, ta zlata materinska I.-. >ezen, o plemenitost čuvstev, o, sladka vez sorodstva!
Tako spet hodim sam po prašnih cestah, pes in noge me pečejo in kurja očesa bole v pretesnih čevljih. Sram me je, da bi se vdrl skozi asfalt. Trebuh mi js spet zrasel in nobena ženska me spet več ne pogleda, zastonj se trudim in jih pozdravljam siuga pokoren. Tu pa tam me še kdo vpraša, kje za božjo voljo imam kolo. Izgovarjam se na razne višče, da sem ga dal predelati, nastopile so neke komplikacije — toda vidim, o, kako dobro vidim strašno obtožbo v njihovih očeh. V zastavljalnico si ga dal! Prodal si ga! Zapil si ga! Ti, debeluhar! Ti, svinja!
Do smrti bom obsojen, da samoten capljam peš po brezkončnih ulicah, žalostna, klavrna priča kratkotrajne kolesarske slave. Poleg tega mi kamen na ledvicah dela zmerom večje težave. Pravijo, da mi grozi vodenica, vsaj oblina trebuha to potrjuje. In vse to samo zategadelj, ker moram hoditi peš. Moja bližnja sorodnica se torej le ni motila. Umrl bom!
niraii pri nemški vladi in jo v zadnji ml. nuti skušali prepričati, naj opusti sovražnosti in naj se z nami mirno pogodi. Nemčija je tudi to odklonila, kakor je odklonila ie vsa naša in drugi prizadevanja v poslednjih dneh.
Naša vest je mirna. Vsi vemo ln se zaveda mo, da smo bili zmerom proti vojni, vse do zadnje minute.
Z ljubeznijo in ganjeni pozdravljamo na* še mlade vojake, ki bodo sedaj opravili svojo sveto dolžnost, kakor smo jo ml sami opravili nekoč. Vemo, da zaupajo svojim voditeljem, ki so vodili Francijo že svoj čas do zmage. Stvar Francije je stvar pravice, je stvar prava vseh narodov. Zato bomo zmagali! Bojevali se bomo, ker smo bili prisiljeni. Vsakdo bo izpolnil svojo dolžnost na francoskih tleh, za francosko svobodo, a tudi za svobodo vsega človeštva.
Bodimo edini in bratsko si pomagajmo pri izpolnitvi te naše najvišje dolžnosti do naše domovine! živela Francija!«
Mobilizacija v Tunlsu
Tunis, 3. sept. AA. (Havas:) Tuniško prebivalstvo še dalje gleda na dogodke s popolno mirnostjo. Mesto je nenavadno oživelo, vsi ljudje pa kažejo hladnokrvnost. Mobilizacija se vrši v redu. Velika množica ljudstva se zbira na železniških postajah. Na vseh obrazih se bere vera v bodočnost.
Zastopstvo francoskih in angleških interesov
Washington, 3. sept. AA. (Reuter:) Ker je švedska že pristala na to, da zastopa interese Francije in francoskih državljanov v Nemčiji, je angleška vlada zaprosila vlado Združenih ameriških držav, naj prevzame zastopstvo interesov angleških državljanov v Nemčiji.
Manifestacije
v Varšavi
Varšava, 3. sept. AA (Pat.) Ko je bila sporočena zgodovinska odločitev angleške in francoske vlade in vsebina Chamberlainovega govora po londonskem radiu, so poljske radijske postaje takoj oddale to vest po vsej Poljski. Povsod je zbudila najgloblji vtis in splošno navdušenje. Prebivalstvo Varšave se je spontano zbralo pred angleškim veleposlaništvom ter vzklikalo Veliki Britaniji. Ista čustva so se v Varšavi manifestirala tudi za Francijo. Vest, da je tudi Francija stopila v vojno stanje z Nemčijo, je bila sporočena nekoliko pozneje. Ljudstvo je vzklikalo zunanjemu ministru Becku, ko se je peljal z avtomobilom iz zunanjega ministrstva na angleško veleposlaništvo. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko sta se na balkonu veleposlaništva pojavjla poljski zunanji minister Beek in angleški veleposlanik Cun-nard. Minister Beck je z balkona angleškega veleposlaništva imel kratek govor na poljski narod. Govor so prenašali tudi po radiu.
Varšava, 3. sept. AA. (Havas:) Primas Poljske kardinal Avgust Hlond je poslal predsedniku poljske republike Moscickemu brzojavko, v kateri pravi, da katoliška cerkev na Poljskem prosi Boga za zmago poljske vojske.
»Gdanska brigada"
v poljski vojski
Vargava, 3. sept. br. Agencija Pat poroča, da se je številnim, v Gdansku stanu, jočim Poljakom posrečilo pobegniti na poljsko ozemlje. Zbrali so se v Gdynji, od koder so naslovili na vrhovnega poveljnika poljske armade maršala Rydz-Smlgle-ga prošnjo, naj jih uvrsti v posebno vojaško edinico. Njihovi prošnji je bUo ustreženo ter je bila v ta namen osnovana posebna gdanska brigada.
Nevtralne države
Bruselj, 3. sept br. Belgijska javnost je mirno sprejela vest, da je izbruhnila vojna tudi med Anglijo in Francijo ter Nemčijo Vlada je imela izredno sejo, po kateri je bilo brzojavno sporočeno vsem vojskujočim se državam, da bo ostala Belgija strogo nevtralna.
Tokio, 3. sept. br. Japonska vlada je imela izredno sejo, na kateri je podpredsednik ministrskega sveta na osnovi dobljenih obvestil poročal o položaju v Evropi. Sklenjeno je bilo, da bo vlada v bližnjih dneh zavzela končno staliiie glede na razvoj položaja v Evropi.
Japonski tisk je v izrednih izdajah objavil vesti o vojni v Evropi »Niči Niči«, ki velja za glasilo vlade, pravi v svojem prvem komentarju, da bo Japonska ohranila nevtralnost, da pa o tem ne bo podala vojskujočim se silam nobene posebne deklaracije.
Haag, 3. septembra. AA. (Havas). Ho-landski tiskovni urad poroča: Holandska vlada proglaša absolutno nevtralnost Ho-
landije.
Curih, 3. avg. c. Švicarski zvezni svet je takoj po objavi vojne med Anglijo in Francijo ter Nemčijo proglasil popolno nevtralnost Švice. Prepovedan je ves izvoz orožja, kakor tudi vsaka propaganda za, ali proti vojskujočim se silam. Društvo narodov je izdalo svojemu uradništvu navodilo, da v vsakem primeru strogo vpošteva nevtralnost Švice.
Helsinki, 3. sept AA. (DNB). Nemški poslanik v. Blocher je sporočil finskemu zunanjemu ministru, da bo Nemčija pošto-vala nevtralnost Finske.
Amsterdam, 3. sept. AA. (DNB:) Vest o tem, da je Anglija v vojnem stanju z Nemčijo, se je po Holandijl raznesla z bliskovito naglico. Pred vsemi uredništvi listov so se zbrale ogromne množice ljudstva. Istočasno se more že zdaj opaziti poostritev varnostnih ukrepov. Močni vojaški oddelki so že nastopili zaradi zaščite ho-landske nevtralnosti predvsem ob obali.
Riga, 3. sept. br. Predsednik republike je danes izdal proglas, v katerem pravi, da bo Letonska ostala strogo nevtralna. V njem napoveduje zakon z naslednjima dvema členoma: 1. Letonska republika ohrani striktno nevtralnost v evropskem konfliktu. 2. Po tem zakonu bo vlada Izdala nadaljne dekrete z retroaktivno veljavnostjo od 1. septembra t L
1 Stališče, Italije:
s puško ob nogi!
Itafijanski listi o položaju pred napovedjo vojne med Nemčijo ter Anglijo in Francijo - Italija vztraja na
svojih zahtevah
Rim, 3. sept. b. Današnji italijanski listi, ki so izšli še pred vojno napovedjo Anglije in Francije Nemčiji, objavljajo, naslednje tolmačenje o stališču Italije.
»Ali je mogoče preprečiti evropski konflikt? Mnogi to vprašujejo, pa se boje odgovora na to. Svet gleda še nadalje v Italijo, upa, raziskuje in ugiba, kakšno bo italijansko stališče. Premnogi ljudje so še vedno nepoučeni o našem življenju, o našem značaju, o naši miselnosti in presojajo zaradi tega naše zadržanje z drugimi narodi. Samo to neznanje lahko razloži nekatera nesmiselna tolmačenja, o sklepih italijanske vlade, čeprav je bilo v sporočilu o teh sklepih vse jasno povedano v nezmotljivem Mussolinijevem stilu. Naš položaj je plastično naslikan: S puško ob nogi!
Italija gre po svoji poti brez iluzij in bedastih optimizmov, ne da bi jo ganila sumljiva dobrikan.fa, ne da bi se od kogarkoli pustila vplivati, predvsem pa, ne da bi se bala kakršnekoli morebitnosti, niti ne one skrajne in odločilne: vojne!
Mussolini je že vnaprej predvidel usodni razvoj dogodkov in je svaril odgovorne kroge. Sedaj, ko je vojna pred vrati, se zdi, da so tudi bedaki poučeni o nevarnosti svojega postopanja. Lahko bi vprašali, v koliko je politika demokracij v skladu z drugimi narodi in v koliko bi jo
lahko iskali v akciji strank pri teh dih. Stranke, ki so bile še včeraj razcep. Ijene glede istega problema, so danes združene v očividnem znamenju strahu.
V sporočilu vlade je bila beseda »Ver-sailles«. Oni, ki jim je politika poklic, naj se ne izgubljajo v nepotrebni igri postavljanja raznih domnev. Obrnejo naj se raje nazaj, čitajo naj zgodovino, čitajo naj govore Mussolini ja in razumeli bodo vse. Treba ho pač spremeniti nekatere točke zemljevida. Italija pričakuje v miru nadaljnji razvoj dogodkov; pričakuje dejanj, kajti pobožnih želja in besed je že sita. Za Gdansk, problem, ki je bil tako jasen v svojih predpostavkah in v svojem razvoju, si je morala Nemčija sama preskrbeti pravico z orožjem, ln ni še posebej potrebno poudariti, da je nihče ne bo mogel ustaviti v njeni akciji. Ali bo mar nov! primer Gdanska spravil k pameti norce?
Vse je mogoče, toda zelo težko.« ★
Ta komentar, ki ga na vidnem mestu prinašajo vsi večji italijanski dnevniki, je bil, kokor je že bilo v poročilu samem povedano, napisan in objavljen še pred odjavo vojne med Anglijo in Francijo ter Nemčijo. Do zaključka lista še vedno ni ni kakih poročil, kako stališče je zavzela Italija po vojni napovedi Anglije in Francije Nemčiji.
»Italijanski narod čaka
na odločitve Mussolinija"
Prvi odmev izbruha vojne v italijanskem tisku — Ljudi Iz izpraznjenih mest severne Italije nameščajo v
Julijski Krajini
Rim, 3. sept. p. »Odločitev Anglije in Francije, da stopita v vojno stanje z Nemčijo ln izvršita svoje obveznosti do Poljske, je našla Italijo v popolni vojni pripravljenosti in je napravila na vso italijansko javnost najgloblji vtis.c Tako naglaša nocojšnji »Giornale d'Italia«, ki podčrtava, da je ta vest izzvala sicer v vsej javnosti silno pozornost, vendar pa je vsa Italija ohranila popoln mir in hladnokrvno pričakuje nadaljnje dogodke. Oficiozni italijanski list obžaluje, da so s tem propadli vsi poskusi in prizadevanja za ohranitev miru. Opoldne je bilo izdano službeno poročilo, ki podčrtava zadovoljstvo Italije, da so vse vojskujoče se države izjavile svojo pripravljenost, da se v tej vojni zdrže vsakega bombardiranja nezavarovanih mest.
V zvezi s tem pa naglašajo vsi italijanski listi, da je kljub temu nujno potrebno, da j
se nadaljuje evakuacija vseh večjih mest, zlasti v Severni Italiji, ker lahko kljub vsem ukrepom pride do nepričakovanih otroke in ženske lz severnoitalijanskih mest dogodkov. Danes so odpremili zlasti vse v vzhodni del Julijske krajine, kjer so za nastanitev teh evauirancev reskvirirana vsa šolska in druga primerna poslopja.
»Giornale dTtalia« na koncu še enkrat obžaluje, da so sedaj kljub vsem prizadevanjem Mussolinija za ohranitev miru dobili odločujočo besedo topovi. Italijanski narod pa mirno čaka na nadaljne odredbe Mussolinija in hladnokrvno gleda v bodočnost.
London, 3. sept. p. »United Press« poroča, da so organi Scotland Yarda danes popoldne aretirali vse nemške državljane in ostale sumljive tujce ter jih odpremili v posebno taborišče v Severni Irski.
Vlada narodne
sloge v Belgiji ob staepu u«t«
Bruselj, 3. sept br. Ministrskemu predsedniku Pierlotu je po dveh dneh Intenzivnih pogajanj uspelo pridobiti socialiste za sodelovanje v vladi. Danes dopoldne je rekonstrukcijo kabineta dovršil. Kralj je podpisal ukaz o izpopolnitvi vlade, v kateri je sedaj 18 ministrov: 5 katolikov, 5 liberalcev, pet socialistov ln trije izvenparlamen-tarni strokovnjaki. Pet novih socialističnih ministrov je bilo nocoj ob 22. zapriseženih. Vest o vladi narodne sloge je izzvala v Belgiji silno zadovoljstvo. Ob 22.30 je imela izpopolnjena vlada že svojo prvo sejo, na kateri je sklepala o sklicanju obeh zbornic.
Bruselj, 3. sept. AA. (DNB:) Uradno poročajo: Belgijska vlada je sporočila vsem zainteresiranim vladam, da bo Belgija ostala nevtralna. Izjava o nevtralnosti bo še danes objavljena v posebni Izdaji belgijskega uradnega lista.
Prvi dan vojne v Parizu
Pariz, 3. sept. br. Vojna! Kakor blisk je šla ta beseda danes popoldne po vsem Parizu od ust do ust In vendar niti zdaleka ni napravila onega ledenega vtisa kakor pred davnimi 25 letL že dva dni romajo žene, otroci, bolniki, starci iz mesta. Na njihovih obrazih je stojičen mir, trdna odločnost braniti francoska tla in neomajna načela francoske revolucije. Prepasani s plinskimi maskami hite ljudje po ulicah. Še pred 14 dnevi groteskna pojava, danes nekaj povsem naravnega, nujnega!
Beseda vojna je v vsakem pogovoru in vendar ljudje ne poznajo sovražnikov, nočejo ničesar vedeti o sovraštvu do nemškega naroda. Evakuirali bodo Pariz in vsa mesta. Zarili se bodo v varne globoke kleti ln v utrdbe ob Renu, borili se bodo prav tako ln še bolj, kakor pred četrt stoletja.
Evakuacija Pariza se nadaljuje z vso naglico, brez vsakega najmanjšega zastoja, brez hrupa. Vse trgovine so odprte in polne živil. Ljudje kupujejo ln odhajajo, kakor da se ni zgodilo nič Izrednega. Zaprti pa so kinematografi, zabavišča, plesišča, gledališča. Tudi kavarne in restavracije so prazne. Oddelki republikanske garde ln samaritani pregledujejo javne protiletalske zaklone. Zapirajo še zadnja vrata muzejev, lz katerih so odstranjene vse umetnine, ysl arhivi, skoraj ves Inventar. Zvečer je mesto, ki je bilo do nocoj med vsemi na svetu najbolj ožarjeno s svetlobo neštetih obločnic, v temi.
Gospodarska pogajanja med Italijo in Francijo ?
še nepotrjena senzacija Iz Pariza — Laval potuje v Rim,
da pogajanja zaključi
Pariz, 3. sept. p. V tukajšnjih političnih krogih so se nocoj razširile vesti, da se med francosko in italijansko vlado vršijo prijateljski predrazgovori o možnosti sklenitve obsežne gospodarske pogodbe, ki bi dalekosežno ustregla zahtevam Italije. Zaključna pogajanja se bodo vodila v Rimu, kamor odpotuje kot posebni pooblaščenec Francije bivši ministrski predsednik Laval, osebni prijatelj g. Mussolinija.
Neprestani letalski napadi
številne žrtve po poljskih mestih — Plinske bombe
Izvoz našega lesa
po morju ustavljen
Zagreb, 3. sept. p. Zveza izvoznikov lesa je na svoji plenarni seji sklenila, da blaga ne bo več z ladjami Izvažala v tujino. V teh časih bi se lahko ladje na morju ustavljale in blago na njih zaplenilo. Pa tudi če bi blago prišlo na svoj naslov, bi se lahko zgodilo, da bi ga ne plačali.
Varšava, 3. sept. AA. Pri včerajšnjem bombardiranju Varšave ob 9. zjutraj so bili ubiti 4 civilisti, 10 pa jih je bilo težko ranjenih v eni sami mestni četrti. Požar je uničil šest poslopij.
Nemški bombniki so vrgli na mesto Si-nanov tri bombe. Bombe so padle na ženski samostan in na kolegij za dekleta. Število žrtev še ni znano. V mestu Radomsko je prva dva dni bilo ubitih osem civilistov, 10 pa jih je bilo ranjenih.
V okolici Poznanja je protiletalsko topništvo sestrelilo včeraj 6 nemških bombnikov. Pri včerajšnjem protinapadu je poljska pehota ponovno zavzela obmejno postajo Zbonjezin. To postajo so Nemci zavzeli brez boja 31. avgusta.
Tudi v mestu Pjonki, kakor že prej v Mislenici in v Volbromu, je bilo ugotovljeno, da so Nemci metali bombe s strupenimi plini.
Varšava, 3. sept. AA (Pat) Iz Garvolina v varšavski pokrajini poročajo, da so bili pri bombardiranju včeraj ob 17. v mestih Kovnačice Psilen in Leokardia ubiti štirje otroci, ki so pasli živino na travniku.
Lodz, 3. sept. AA. (Pat) V prvih dveh dneh vojne so nemške bombe z letal ubile 32 civilistov, med njimi štiri ženske. Nad 60 ljudi je ranjenih.
Poljska vojna poročila
Varšava, 3. sept. AA (Pat) Vrhovno poveljstvo objavlja uradno poročilo, ki ugotavlja, da se boji na vseh bojiščih nadaljujejo. V dveh dnevih je bilo sestreljenih 37 nemških letal, dočim je Poljska v istem času izgubila le 12 letal. Poljaki so onesposobili za boj okoli 100 nemških tankov. Poljska garnizija na Westerplatte v Gdansku se še vedno upira.
Varšava, 3. sept br. Ob 10. so poljski letalci pri Censtohovi napadli dve nemški oklopni koloni ln ju popolnoma razgnali. Večina vozil je bOa razbita, pri Čemer so
imeli Nemci veKke izgube. Poljaki so izgubili v tej borbi štiri letala.
Poljaka konjenica je pri Arawicah potisnila nazaj nemške čete, zasedla vse v tem področju od Nemcev zasedene vaai in zasleduje nemške čete preko meje na nem. škesn azemju.
Nemška vojna poročila
Bertln, 3. sept Danes popoldne je bilo objavljeno naslednje vojno poročilo:
Včeraj popoldne in danes dopoldne se je uspešno nadaljeval pohod nemške vojske v Poljsko. Czenstochowa je bila zavzeta. Zapadao od Wieluna so nemški oddelki •prekoračili reko Varto. Poskus poljskih sil, odrezanih v koridorju, da bi prodrli do glavne poljske vojske na jugu, je bil odbit. Bernet je v nemških rokah.
Letalske sile, M so intervenirale prva dva dni z velikim uspehom, obvladajo ves prostor nad Poljsko. Pripravljene so izpolniti vse nove naloge. Ostale letalske sile so pripravljene na svojih bazah.
Nemške čete so danes okupirale Radomsko.
Bombe na vilo ameriškega veleposlanika
Varšava, 3. septembra. AA. Pat: Danes zjutraj je nemški težki bombnik vrgel dve vžigalni bombi na vrt vile ameriškega veleposlanika Draxel Budleya. Ta vila stoji ▼ Konstanczinu pri Varšavi. Niti veleposlanik niti kdo drugi od članov njegove družine, ki so bile tedaj v tej vili niso bili poškodovani. Ameriški veleposlanik je izja-, vil novinarjem, da je letalo letelo čisto nis-ko in da je imelo očividen namen bombardirati to vilo. Nemški bombnik je vrgel šest velikih bomb, od katerih je ena poškodovala veleposlanikovo vilo, drug« pa vilo njegovega soseda.
ŠPORT
i
II. koto hrvrslov, lige:
Ljubljana je razočarala
Ljubljansko moštvo je zasluženo podleglo mnogo
boljšim gostom
Tudi drugo kolo tekmovanja v hrvaško-
slovenski ligi Ljubljani ni prineslo uspeha, čeprav je igrala doma. Njena igra ni mogla zadovoljiti in v trenotni sestavi nikakor na more računati, da se bo v pa-daljnjem tekmovanju obrnilo na bolje.
Ostale tekme te lige so se končale z zmagami domačih enajstoric, le v Splitu je varaždinska Slavija povzročila zaradi neodločnega izida precejšnje presenečenje.
V naslednjem naša poročila:
Hašk—LJubljana 3:1 (2:0)
Ljubljana, 3. avgusta
Za današnje srečanje Ljubljane in Ha-gka in za prvi nastop domačih pred svojo publiko, se je na igrišču Ljubljane zbralo, pičlo število 800 gledalcev, kar je za Ljub-Ijžmo aelo majhno število. Vreme je bilo idealno za igro, samo sedanji dnevi niso naklonjeni športnim prireditvam in zato je bil poset tako pičel.
Hašk se je predstavil v novi sestavi: Cin dtrič, Gayer, Konstantinovič, žele, Paje-vi'5, Domačin, Medarič, Hitrec, Duh, Duho-vič Zupančič, Moštvo je tehnično uigrana. enajstorica, s staro Haškovo igro. Obramba je bila prav dobra, golman Cin-drič odličen, halfinija dobra in tudi napada ni balo podcenjevati, čeprav je v zaključnih akcijah prepočasen in sta v njem dala prajv dobro igro le Hitrec in Mcdarič. Moštvo je napravilo dober vtis in je zmago popolnoma zaslužilo.
Ljubljana je postavila na igrišče naslednje: Lindtner, Ceglar, Gomezelj, Vodišek, Pttpo, Presinger, Jež L, Cankar, Grintal, Sercer, Erber. Ljubljana Je danes razočarala svoje prijatelje in je moštvo, zlasti v prvem polčasu nudilo izredno slabo igro. Neodločnost in nepovezanost med posameznimi vrstami S6 JC danes preočitno izra žila. V obrambi je manjkal Bertoncelj in zato ni v celoti zadovoljila. Napad je bil ra:5en par prav dobrih akcij, nemogoč.
Kratek tek igre
Hašk ostro napada in ima obramba Ljubljane mnogo dela. Lj. ima v 9. min. idealno priliko, toda Erber streJja golma-iru v roke. Lj. je zelo netočna v igri in Hašk neprestano vali napade v njeno po* Ije. V 20. minuti Duh na Medaričev pred-ložek ostro strelja in od Lindterja se žoga odbije v mrežo 1:0. V 32. minuti je Meda-rič ponovno nekrit in na njegov predložek postavi Hitrec rezultat na 2:0. Do konca polčasa je Hašk v napadu, toda rezultata nt
V drugem polčasa je Lj. prvih 15. mtout
neprestano v Haškovi polovici in res uspe v 15. minuti v gneči pred golom. Grinta-In, da posije žogo v mrežo. Lj. igra na izravnan je, toda Hašk ponovno vprizori močno ofenzivo v polje Lj. in v 36. min. zabije Zupančič tretji gol za svoje barve. Do konca igra ni več zanimiva.
Sodnik Bažant je bil prav dober.
Ostale tekme te lige
Zagreb: Gradjanski : Concordija 3:0 (2:0). Concordija je igrala dobro, zlasti v drugem polčasu.
Sarajevo: Sašk : Split 2:1. Sašk je bil boljše moštvo do časa, ko je Split izenačil. Pred koncem je postala igra
zelc 0£>tTcL
Osijek: Slavija : Bačka 5:2 (4:1). Slavija si je zasigurala izdaten naskok že v prvem polčasu, dasi ni bila toliko boljše moštvo V drugem se je Bačka precej popravila.
Split: Hajduk : Slavija (Varaždin) 0:0. Rezultat vzbuja precejšnjo senzacijo. Radovnikovič je v prvem polčasu zastreljal enajstko.
Subotica: Slavija (Sarajevo) : 2ak 3:0.
Okrnjeno prvenstvo LNP
Podsavezne tekme so bile v znamenju močno okrnjenih moštev in so zaradi tega dale precejšnja presenečenja	nor-
malnih prilikah bržkone ne 1	Za-
radi sedanjega položaja se na t	>o-
red v celoti ni dal izvesti.
Mars : Bratstvo 2 s 1 (a s O) Jadran s Svoboda $:0 (2:o) Reka: Hermes 3:2(1:1)
Kranj: Kranj : Disk (Domžale) 5:2 (2:1). Prav lepa in zanimiva prvenstvena tekma. Sodil je dobro g. Lukežič iz Ljubljane.
Maribor: ISSK Maribor: Gradjanski 7:0 (5:0). Na igrišču Rapida ni bilo mnogo občinstva. Zmaga Maribora je bila prepričevalna in zaslužena.
Murska Sobota: Železničar : Mura 1:0
(0:0).
Celje: V okviru Olimpovega športnega dne je bil danes izveden pester športni program z nogometnimi tekmami in lahko atletiko. Glavna nogometna tekma med SK Zagorcem iz Zagreba in Olimpom se je končala z zmago Zagrebčanov s 3 :0 (0 :0).
Podsavezna prvenstvena tekma med Atletiki iz Celja in Amaterom iz Trbovelj je bila zaradi tehničnih zaprek odpovedana.
Državno plavalno prvenstvo posameznikov
l*rvič v zgodovini plavalnega športa v Jugoslaviji smo dobili letos ločeno tekmovanje za državno prvenstvo posameznikov in sicer za moške v sladki, za ženske pa v morski vodi. Z maHmi izjemami nastopa v dvodnevnih borbah vsa jugoslovenska plavalna elita. Ta tekmovanja veljajo obenem kot izbirna za sestavo naše državne reprezentance, ki bo nastopila nasproti Madžarski.
V naslednjem naša poročila:
Moški v Bjelovaru
Bjelovar, 3. septembra.
Pred velikim številom gledalcev se je v kopališču »Draženovac« v Bjelovaru začelo v soboto tekmovanje posameznikov za državno prvenstvo v plavanju. Z malimi izjemami so nastopili vsi najboljši plavači ▼ Jugoslaviji. Manjkali so le od Ilirije dr. ,WiLfan, od ZPK inž. Gazzari in od Viktorije Grkinič.
Sobotni spored je obsegal naslednje točke.
100 m prsno predtekmovanje: I. skupina: L Cerer (Ilirija) 1:14.4, 2. Bijelič (Sever) 1:19.2, 3. Laškarin (Marathon, Zgb) 1:22.6, 4. Barbieri (Jug) 1:22.8 — II. skupina: 1. Hribar (Ilirija) 1:22.2 2. Kohn (Viktorija) 1:22.8, 3. Dvoržak fZPK) 1:23.
100 m hrbtno predtekmovanje: I. skupina: 1. L. Ciganovič (Jug) 1:14.2, 2. Mar-čič (Jug) 1:16.4, 3. Pelhan (Ilirija) 1:17.6, 4. Negotovič (Viktorija) 1:17.9 — n. skupina: 1. in 2. v mrtvem teku Vidmar (Viktorija in Klein (ZPK) 1:17.4, 3. Drobnič (ZPK) 1:19.4.
1500 m prosto finale: 1. Žižek (Jug) 21:13.8, 2. Balla (Vojvodina) 21:21.3, 3. Mi-halek (Ilirija) 22:38.7, 4. Baica (Jug) 22:59.4 Vsi so plavali bolje od zahtevanega minimuma.
100 m prsno finale: 1. Cerer (D 1:13.9, 2. Bijelič (S) 1:19, 3. Laškarin (M) 1:20.4, 4. Kolin (V) 1:23.2, 5. Barbieri (J) 1:23.2, 6. Hribar m 1:23.2.
100 m prsno predtekmovanje: 1. skupina- 1. Lovro Štakula (Jug) 1:02.8. 2. Cur-tini (V) 1:03.4, 3. Žižek (J) 1:03.3 — n. skupina: 1. Defilipis (V) 1:03.4, 2. Ivo Štakula
(J) 1:03 8, 3. Fritsch (I) 1:04.8 — III. skupina: 1. Ciganovič (J) 1:03.6, 2. Stocker (V) 1:05.2, 3. Cuček (M) 1:06.4.
Bjelovar, 3. sept.
Danes se je nadaljevalo državno plavalno prvenstvo posameznikov. Zaradi dogodkov v svetu tudi plavači niso bili posebno razpoloženi in niso bili doseženi pričakovani rezultati.
200 m prosto: 1. Žižek (Jug) 2:16 (nov jugoslovenski rekord), 2 Defilipis (Vikt.) 2:20.4, 3. Curtini (Vikt.) 2:26.4, 4. I. Štakula 2:28. — Druga skupina: 1. Fritsch (II.) 2:29, 2. Pelhan (II.) 2:30, 3. Lovro Štakula (Jug) 2:38, 4. Drobnič (ZPK) 2:42.
100 m prosto: 1. Lovro Štakula 1:01.8, 2. Žižek 1:02.4, 3. Ciganovič 1:03.2 (vsi trije Jug), 4. Defilipis (Vikt.) 1:03.2, 5. Ivo Štakula 1:03.3, 6. Curtini (Vikt.) 1:04.2.
100 m hrbtno finale: 1. Ciganovič 1:13.2, 2. Marčič (Jug) 1:14.7, 3. Pelhan (II.) 1:17, 4. Klein (ZPK) 1:17.2, 5. Vidmar (Vikt.) 1:17.4, 6. Negovetič (Vikt.) 1:23.8.
200 m prsno: 1. Cerer al.) 2:48.2, 2. Kchn (Vikt.) 2:57.6, 3. Barbieri (Jug) 2:58-8. 4. Bjelič (Sever) 3:00, 5. Hribar (II.) 3:02.2, 6. Laškarin (Maraton) 3:04.4, 7. Dvorak (ZPK) 3:10.5.
400 m prosto: 1. Žižek (Jug) 4:57.5, 2. Defilipis (Vikt.) 5:11.6, 3. Bala (Vojvodina) 5:18.7, 4.Curtini (Vikt.) 5:26.8. 5. Mihalek (II.) 5:27.4, 6. Štakula (Jug) 5:27.9.
Glede na nepričakovane dogodke v svetu je ostalo odprto vprašanje, ali bodo mogli naši moški plavači na plavalni dvoboj z Madžarsko v Szegedin odpotovati kompletni. Verjetno je. da bo plavalni sa-vez dvoboj v moških disciplinah v Srege-dinu in najbrž tudi damski dvoboj. ki bi moral biti na Sušaku, odpovedal. Odlnč'-tev o tem bo padla na jutrišnji seji JPP
Ženske v Crikveniei
Crikvenica, 3. septembra.
Na damskem plavalnem prvenstvu posameznic je bila v soboto le ena točka, a še v tej je nastopila samo ena tekmovalka. Na 400 m prosto je dosegla Draguša Fine (Ilirija) čas 6:18.5, kar je 12 sekund bolje od zahtevanega minimuma
Mednarodne dirke v Beogradu
V glavni dirki je zmagal Nuvolari (Auto Union) — Lepi uspehi slovenskih motoristov - 70.000 gledalcev
Beograd, 3. septembra Danes so bile v Beogradu velike mednarodne avtomobilske in motociklistične dirke, po svojem obsegu ne samo največje v Jugoslaviji, temveč tudi na Balkanu in v vsej Srednji Evropi. Prireditev, ki sta jo organizirala beograjski Avtoklub in »Politika« s pomočjo ljubljanskega in zagrebškega Avtokluba, je v vsakem pogledu uspela. Dirkalno progo okoli Kalemegda-
dalcev, kar je doslej največje število, kar so ga pri nas zaznamovali pri športni prireditvi.
Doseženi so bili prav lepi rezultati. Med motociklisti so se zlasti odlikovali slovenski dirkači, ki so se povsod, kjer so nastopili, dobro plasirali.
Najprej so dirkali motociklisti. V skupini do 250 ccm so morali prevoziti 8 krogov (22.3 km). V ostri borbi med Uroičem
na, dolgo 2724 m, je obkrožalo 70.000 gle- in Ljubljančanom Breznikom je prvi na
zavoju padel in je nato z razliko tri četrt kroga sigurno zmagal Dušan Breznik (Avtoklub, Ljubljana) v času 14:29. Skupina do 350 ccm je vozila 10 krogov (272 km). Zmagal je Janko Šiška (MK Ilirija) na NSU, drugi Uroič. Izredno razburljiva je bila vožnja v skupini do 1000 ccm, ki je vozila 15 krogov ali 41.9 km. Za prvo mesto se je razvila ogorčena borba med Slovencema Jurčičem in Cihlafem. Tesno je zmagal Jurčič pred Cihlafem in Uroičem.
Sledile so nato mednarodne dirke avtomobilov. v skupini športnih avtomobilov do 1000 ccm na 10 krogov je zmagal Ceh Bormanek s povprečno hitrostjo 86.8 km pred Beograjčanom Savatičem. V skupini športnih avtomobilov do 2100 ccm na 15 krogov je bil prvi nemški prvak Brim, ki
je na svojem BMW dosegel povprečno hitrost 113 km na uro. Tudi drugo ki tretje mesto sta zasedla Nemca. V enaki skupini do 3000 ccm na 15 krogov je zmagal Ru_ mun Oasrtanu na »Alfa Romeo« in je dosegel 108 km na uro. DrugI je bil Nemec von Landen, tretji pa Slovenec Husnik.
Največje zanimanje je vladalo za zadnjo točko, kjer so nastopili znani tovarniški dirkači znamenitih nemških tvrdk Mercedes Benz in Auto Union z dirkalnimi avtomobili. Prevoziti so morali 50 krogov. Favorit, evropski prvak Lang. je vodil šest krogov, a je moral nato zaradi kvara na motorju odstopiti. Zmagal je Nuvolari (Auto Union), ki je dosegel hitrost 135 km na uro, drugi Brauchltsch (Mercedes Benz), tretji Mtlller (Auto Union), četrti Milenkovič (Bugatti).
Amerika vodi 2:0!
V finalni tekmi za Davisov pokal je Avstralija prvi dan
izgubila oba singla
Forrest Hill, s. sept. — Včeraj se je tu začelo finalno teniško tekmovanje za Davisov pokal med Zedinjenimi državami, ki branijo pokal in med medcelinskim zmagovalcem Avstralijo. Za srečanje Je bilo veliko zanimanje, čeprav se Je splošno pričakovalo, da bo v tem srečanju Avstralija beležila lahko zmago, ker so Avstralci na nedavnem ameriškem prvenstvu gladko premagali vse najboljše Američane
2e prvi dan srečanja, ko sta bili na sporedu dve igri posameznikov, se je končal presenetljivo. Oba ameriška zastopnika sta namreč porazila visoko favorizirana Avstralca in tako se je zgodilo, da vodi po prvem dnevu Amerika z 2:0, kar gotovo ni nihče pričakoval.
Zreb je določil najprej igro med Američanom Riggsom in Avstralcem Brom-wichem, nato pa med Par ker jem (Amerika) in Quistom (Avstralija).
Riggs — Bronwich 6 : 4, 6 : 0, 7 : 5 Američan je zaigral odlično in se je v krasni igri revanžiral za nedavni poraz na ameriškem prvenstvu, kjer Je, kakor smo že poročali, zmagal Bromwich Avstralec je v tretjem setu zaman poskušal odločiti igro v svoj prid. Riggsu Je uspela že
prva odločilna žoga, ki je nJemu prinesla zmago, Ameriki pa prvo točko.
Parker — Quist 6 : 8, 2 : 6, 6 : 4, 1 :6
7.: 5
Igra drugega para je bila izredno razburljiva. Prvi set je dobil Američan precej lahko, v drugem setu pa je Avstralec stanje setov izenačil. Tretji set je po ogorčeni borbi pripadel spet Parkerju, ki Je šel v odmor s prednostjo dveh setov. Po odmoru je bil Quist kakor prerojen in je gladko odločil četrti set za sebe z K. Potreben je bil še peti in odločilni set Do stanja 5:5 sta nasprotnika dobila vsak svoj servis, nato pa je Američan odvzel Quistu njegov servis, kar je bilo odločilno.
Po prvem dnevu tekmovanja vodi torej Amerika z 2:0 in ima najboljše nade. da si ponovno pribori Davisov pokaL
Jugoslavija: Madžarska 3:2
Zagreb: V nedeljo je bilo končano tekmovanje za srednjeevropski damski teniški pokal. Jugoslavija je zmagala nad Madžarsko s 3:2.
Ljubljana ln — Evropa
Ljubljana, 3. septembra
Po usodnih zadnjih treh dneh se je zanimanje ljubljanskega prebivalstva za nadaljnji razvoj položaja v Evropi tako stopnjevalo, da je bila vsa Ljubljana danes v mrzličnem pričakovanju, kako se bodo dogodki nadalje razvijali. 2e od zgodnjega jutra so mnogi Ljubljančani tičali pri radijskih aparatih — odveč Je povedati, da so bile novice dnevnikov pospravljene hlastno kar z zajtrkom vred. In ko Je potem po 11. uri Ljubljana z ostalim svetom sprejela odločilno novico, da se je Anglija odločila za vojno napoved Nemčiji, je bilo spet uredništvo »Jutra« tarča neštetih povpraševanj, kdaj izide nova izdaja. Tako silnemu povpraševanju je moralo biti čimprej ustreženo. Nova izdaja »Jutra« je izšla ob 13. url ln je bila mahoma razgrab-ljena, saj so se v Knafljevi ulici nabrale množice občinstva, pa tudi drugod po ljubljanskih ulicah so ljudje nestrpno pričakovali, da dobijo veliko novico potrjeno črno na belem.
V ostalem je bila Ljubljana brez razburljivih dogodkov običajne policijske kronike. Sonce je toplo prigrevalo in vabilo v pri-rodo. Toda, kakor da hočeio simbolično ponazoriti stanje v Evropi, so se na nebu nakopičili sivi oblaki. Popoldne je bilo soparno. In proti večeru, ko je iznova naraščalo zanimanje ljudstva za nadaljnje dogodke, zlasti za poročilo Francije ln za zadržanje Italije, je začelo rahlo rosltl. Sentimentalni ljudje bi rekli, da se je nebo samo razsolzilo. nad dejstvom, da je Evropa iznova pahnjena v veliko zmedo krvavega obračunavanja... Ker je bilo ozračje na-
bito z elektriko, je bil tudi radijski sprejem precej otežkočen ln je med proklamacijo iz Londona kakor iz Berlioa in Pariza venomer treskalo.
Vsi malenkostni dogodki so stopili v ozadje. Povsod je samo razgovor o vojni in diplomatski strategiji, povsod samo ugibanja o nadaljnjem razvoju m prepričevanja o naši odločni pripravljenosti, da naj-skrbneje ohranimo svojo domovino, ki je bila že tolikokrat krvavo preizkušena, neokrnjeno v strogi nevtralnosti.
Za dokaz, kako je vojna psihoza prevzela naše prebivalstva, lahko pač najbolj služi letošnja velesejemska razstava »Ljubljana v jeseni.« Lahko rečemo, da je bila doslej malokaters jesenska razstava pripravljena tako vabljivo. Toda v današnjem dopoldnevu so zvočniki zaman vabili s poskočnimi melodijami, krasne zbirke naših domačih živali, odlično pohištvo, sijajno pripravljene razstave kmetijstva, čebelarstva, goba-stva in mnogega drugega, še prav posebno pa čudovita razstava rib — vse to je zaman pričakovalo obiudoval-cff". Molčali so avtomati na veseličnem prostoru, vriiljak se ni vrtel in počival je tud< orjaški tobogan. Sele popoldne se je obisk pc m?!em stopnjeval. Je prav razumljivo. < • sn je občinstvo v teku današnjega dopoldneva osredotočalo zgolj v pričakovanju usodnih odločitev. Toda mimo vseh veliki] dugodkov zunaj v Evropi je treba reči. da zabluži letošnja prireditev »Ljubljane v jeleni« čim več obiska. Potrudite se tja in videli boste, da je tam pri-jettn odpočitek živcev, ki so razbičani od drgeokov zadnjih dni!
Tudi občinski uslužbenci iz škofjeloškega sreza so si ustanovili organizacijo
Skofja Loka, 3 sepj.
Občinski uslužbenci sreza Škofje Loke smo ustanovili na svojem zborovanju 2. t m. sresko organizacijo občinskih uslužbencev Odbor sestavljajo: predsednik Jer-cog Ludvik občinski tajnik občine Zmi-neca: tainik LavriČ Franc, občinski tajnik občine Trate; bl3eainik Plantarič Stojan blagainik in vojaški referent občine Škof-ie Loke; člani: Šmid Aloizij. tajnik občine Selc: Guzelj Viktor tainik občine Škofje Loke. Grohar Frančiška uradnica občine Škofje Loke: Bevk Anton, tainik občine Oselice: Peternel Janez, tajnik občine Javorja: Dobraiec Anton tajnik občine Po- ( lian; Frelih Ignac, tajnik občine Sorice; { Hostnik Anton, tajnik občine Stare Loke;
Dolenc Marica, tajnica občine Železnikov.
Položaj občinskih uslužbencev je zlasti na deželi obupen. Od nas se zahteva vse, nudi pa se nam nič. V gmotnem oziru smo najslabše plačani stan. Plača 450 din za uslužbence na glavnih službenih mestih, 200 din za občinskega slugo in zahteva po kavciji 5000 in celo 10.000 din dovolj povedo. Od nas se zahteva delo in spet delo, sicer sledijo ukor, disciplinska preiskava, sodišče in naprej. Nihče noče doumeti našega bednega gmotnega položaja, ki Je večkrat slabši od položaja navadne dekle.
Naša pot je trnjeva in polna zaprek, katere bo mogoče odstraniti samo z močno organizacijo. Zato tovariši vsi na delo!
J. 1»
G robe lnik iz Ribnice na Pohorju. Srobel-nik je bil pri priči mrtev. Vzrok samomora ni znan. Verjetno so v ozadju ljubezenske zadevščine.
Po zidanicah je pusto in prazno
Opaziti je bdlo, da so bile danes mariborske ulice precej prazne in puste. Ljudje so sedeli večinoma doma pri radijskih aparatih in poslušali najnovejša poročila o svetovnih dogodkih. Opaziti pa je blk> tu_ di, da je bilo danes precej pusto po raznih okoliških goricah in zidanicah, kjer je bilo sicer ob nedeljah in praznikih razgibano življenje. Mariborčani spravljajo ta pojav v zvezo z okolnostjo. da pripadajo številni vinogradi tujerodnim lastnikom, katerih svojci in prijatelji, ki so vojni obvezniki, so morali na poziv preko meje, kjer so prejeli mobilizacijsko povelje. V Mariboru in bližnji okolici Je prizadetih okoli 500 oseb, ki so bile v mariborskem življenju precej znane. Po teh vinogradih je danes klopotec pel svojo žalostno pesem, po teh zidanicah je bilo opaziti danes pretežno starejše osebe, pa tudi otroke, ki so v zadnjem času skupno z materami prispeli preko meje k svojim mariborskim znancem ter sorodnikov.
Spet lo razočaranih ob meji
Goljufivo in sleparsko tihotapljenje ljudi preko meje se spet nadaljuje. Še zmerom se najdejo lahkoverne žrtve sleparskih agentov. Tako je v neki gostilni v Vetrinj-ski ulici nagovarjal neki 451etni moški 10 delavcev, ki so prispeli v Maribor iz Udbi-ne v savski banovini, da jih bo proti nagradi 1000 din spravil skrivaj preko meje. Delavci mu niso verjeli. Ko pa je gostilničar izrazil svoje jamstvo za dotičnega agenta, so se dogovorili za odškodnino 500 din Agent je vseh 10 delavcev peljal ponoči proti Sv. Križu nad Mariborom. Preden so prišli do meje, pa jim je agent dejal, naj počakajo, ker si mora preje ogledati teren, da jih bo z gotovostjo spravil preko meje. Toda čakali so zaman na sleparja. Nazadnje so se odločili, da pojdejo sami skrivaj preko meje Toda čuječe oko naših obmejnih organov jih je zasačilo. Oslepar-jeni delavci so na policiji vse iskreno priznali, nakar so jih odgonskim potom od-premili nazaj v domovne občine. Policija vneto poizveduje za skupino brezvestnih agente /, ki si na račun ubogih delavcev služijo lepe denarce.
Živahna nedelja na velesejmu
Čeprav danes ni bil na velesejmu tak ogromen naval, kakor bi bilo pričakovati v normalnih razmerah, vendar vojni dogodki v svetu niso odvrnili številnih interesentov, da si ogledajo zares vzorno in z ljubeznijo pripravljeno ter nad vse zanimivo kmetijsko razstavo, ki po svojem obsegu in pestrosti razstavljenih predmetov daleč nadkriljuje vse dosedanje slične prireditve. Razen treh paviljonov, ki so rezervirani za trgovske razstavljalce, je v vseh ostalih petih paviljonih nameščena kmetijska razstava s svojimi delnimi razstavami V teh paviljonih Je toliko privlačnega, zanimivega in poučnega, da pride marsikdo, ki si hoče podrobno ogledati vse, v zadrego s časom Zato je bilo včeraj v paviljonih vse polno ljudi, ki so postajali in se ponekod tudi prav drenjali. Zlasti veliko je bilo zanimanje za razstavo zdravilnih zelišč in gob, za semenogojsko razstavo, enako pa tudi za ribarsko, sadjarsko in perutninar-sko razstavo.
Na veseličnem prostoru je bilo posebno zvečer vse polno. Ljudje so pohiteli na ve-lesejem, da si preženejo skrbi in da se ▼ družbi pogovorijo o velikih dogodkih, ki se odigravajo v svetu. Mnogo privlačnosti kaže tudi velesejmski variete, ki Je znova potrdil sloves velesejmskih varietei-skih predstav. Te predstave so dnevno ob 4. in pol 9.
Vsekakor je treba priznati, da Je letošnja jesenska velesejmska prireditev navzlic zunanjim oviram dosegla že prve dni popoln moraln uspeh in splošno priznanje.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri 4., 5. in 6. septembra zaprto. Četrtek, 7.: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzd. Petek, 8.: Upniki, na plan! Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Sobota, 9.: zaprto.
O P E R A Začetek ob 20 url Ponedeljek. 4.: zaprto. Torek, 5.: Ero z onega svete. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dae Nj. Vel. kralja Petra H. Izven. Znižane cene od 30 din navzdoL Sreda, 6.: zaprto.
Maribor čez nedeljo
Maribor. 3. septembra Za danes so bile napovedane številne prireditve. V St. Ilju ie bil napovedan veliki javni telovadni nastop vrlih šentili-skih Sokolov in se je odpeljala danes v Št. 11] množica mariborskih in drugih obmejnih Sokolov, ki sc hoteli izraziti s tem toplo Driznanie šentiljskemu sokolskemu društvu, ki se pod vodstvom svoiega zaslužnega staroste Ivana R o r 11 č a tako lepo razvija Naša mariborska »Drava« ie šla na svoj narodno kulturni, narodno obrambni izlet k Sv Lovrencu, kier ie za-donela naša lepa rodna pesefft V malem Beogradu ie bil za danes napovedan dan tamošnie igilne iadralno letalske fkupine v Radvanju pa ie bila slovesna blagoslovitev novega Gasilskega doma. Tako so bili Mariborčani zavzetni na vse strani, dočim v Selnici ob Dravi ni bilo 7a danes napovedane predstave »A njega n>« v organizaciji marljive selniške sokolske družine. — V Maribor ie prispela danes vest
o žalostnem uboju pri Sv. Petru
V Nebovi pri Sv PeMn niže Maribora le navalil posestnik Martin Grahornik z gnojnimi vilami in pozneje še z motiko na
271etnega hlapca Franca Puhnerja, ki mu je zaradi udarcev počila lobanja m ki Je bil takoj zatem mrtev. 271etni hlapec Franc Puhner je namreč že od mladih let služil kot hlapec pri posestniku Martinu Grahorniku. V zadnjem času pa je Puhner hodil tudi na dnino. Spal pa je pri Grahorniku. Ko se je Franc Puhner včeraj popoldne po obedu podal v skedenj, kjer 'e zaspal na senu. je prišel k njemu Grahornik in mu dejal, naj nikar ne spi pri belem dnevu, ampak naj se raje pobriga za živino. Puhner pa je Grahorniku odvrnil. da ga bo pretepel, če ga ne bo pustil spati. Te Puhnerjeve besede so Gra-hornika tako vznemirile, da le Grahomlk napadel Puhnerja, ki je ležal v senu, z gnojnimi vilami in potem še z motiko. Poškodbe so bile smrtonosne. Orožniki so Grahornika takoj aretirali in zasliialL Grahornik se sklicuje na to. da Je pač ravnal v silobranu, ker bi ga bil sicer Puhner napadel. Jutri bo sodna obdukcija trupla ubitega Franca Puhnerja, ki se nahaja v šentpeterski mrtvašnici.
Strel v
Danes dopoldne okoli pol 10. si Je pognal kroglo v srce v neki tukajšnji gostilni na Aleksandrovi cesti 281etni Rudolf
V proslavo rojstnega dne NJ. Vel. Ija Petra H. bo v operi jutri zvečer nostna predstava, Uprizorili bodo Javii no hrvatsko opero »Ero z onega sveta«. Peli bodo Franci, Betetto, Vkfe&jeva, Kogojeva ki Janko, Dirigent dr. 6vara. Cene znižane operne.
Objave
Fevd prosimo vas, pridite vsi danes zvečer ob 20. uri v Hubadovo dvorano. Kdor ne čuti toliko dolžnosti in discipteie, prosim, naj se v sredo ne pridruži in »deleži pri nastopu! Zborovodja.
šola Glasbene Matice ljubljanske sprejema gojence danes ves d^n v pisarni v Gosposki ulici 8. Na zavodu se poučujejo klavir, violina, petje, mladinsko petje, vsi teoretični predmeti in orkestralni inštrumenti. Jutri v torek se morajo zbrati vsi vpisani gojenci v Hubadovi pevski dvorani in sicer gojenci za klavir ob 15., gojenci za violino ob 16. in za vse ostale predmete ob pol 17. url. Tam bodo izvedeli, kateremu strokovnemu učitelju so dodeljeni in z njim bodo določili vsaj provizo-rični urnik. Redni začetek potika bo v četrtek 7. t. m
Ravnateljstvo srednje glasbene šole (državni konservatorfj) opozarja, da se sprejemajo novi gojenci še danes in Jutri v konservatorijski pisarni, in da bodo sprejemni izpiti od 6. do 10. t m Bivši gojenci konservatorija se lahko vpišejo na srednjs glasbeno šolo do 15. t m Redni ppuk se prične v ponedeljek 18. t. m. ob 15. uri Vpisovanje na visoko šolo (akademijo) bo Tt, začetku oktobra.
Klinika za dušo in srce
Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb
Psihografologija in medicina
Psihoterapevti vseh smeri se strinjajo v spoznanju, da je psihoterapevtsko zdravlje. nje, ki še dan danes traja po nekaj let, treba na vsak način skrajšati. Poizkušali so na razne načine, da dosežejo ta cilj, ker število ljudi, ki so potrebni duševnega zdravljenja in ravnanja, vzdržema raste, število onih, ki si takšno zdravljenje lahko privoščijo, pa na drugi strani še v večji meri pada.
Da bi se moglo bolniku v resnici dobro in stvarno svetovati, zraven tega pa tudi pomagati v življenjskem položaju, iz katerega ne more najti izhoda, je v prvi vrsti potrebno temeljito spoznavanje strukture njegovega značaja, kakor tudi strukture značaja v njegovem življenjskem prostoru, roditeljev, bratov in sestra, ljubezenskega ali zakonskega druga, predpostavljenih, prijateljev, tovarišev, konkurentov itd. Vsak zdravnik bo pred pričetkom zdrav, ljenja poizkušal, da si iz bolnikovega poročila in s pomočjo posebnih vprašanj o teh rečeh napravi jasno, temeljito sliko. Naravno je, da bo od kraja videl vse pisano obarvano, kakor gleda bolnik sam skozi svoja subjektivna očala, zakaj, pogosto, krat zapleten v samoprevaro, človek dru-
Fotoamafer
Fotoklnb Ljubljana: V torek ob 20. v klubskem lokalu odborova seja, v nedeljo skupni izlet, člani naj se prijavijo za zadnji letošnji družabni izlet, ki bo v nedeljo 17. t. m. v žlebe nad Medvodami.
„Die Aktphotographie"
Založba »Galerije« nam je poslala v oceno svoje najnovejše izdanje, ki so ga mnogi amaterji že dolgo čakali, že površen pogled nam je pokazal, da je knjiga v vsakem oziru, tako po svoji opremi, kakor po svoji vsebini v polni meri izpolnila pričakovanje, ki smo ga navajeni postavljati v knjižne izdaje elitne dunajske fotografske založbe in tudi v ime dr. Alfreda Grab-nerja, avtorja tega dela. Knjig in razprav o področju aktne fotografije v fotografski literaturi v resnici ne primanjkuje, toda le v malokateri zadenemo na tako popolno dovršenost oblike in pogleda, na tako veliko zanimivost in spodbudnost v tekstnem in slikovnem oziru, kakor jo je znal doseči ugledni avtor v tem svojem delu. Opozoriti moramo še prav posebno na uvodni tekstni del, v katerem ve dr. Grabner o tako premleti stvari, kakršna je aktna fotografija, povedati toliko novega in strokovnjaškega, z estetskega kakor tehničnega stališča, da knjiga že v tem oziru visoko prekaša mnoga znana dela istega značaja, številne manjše in celostranske reprodukcije, med katerimi je tudi ena po posnetku našega rojaka V. Ciz-Ija, pa so v zvezi z glosirajočim tekstom prava zakladnica umetniških užitkov in pobud. Knjigo toplo priporočamo. Velika škoda bo, če bo morala založnica pod silo strašnih razmer, ki so zavladale nad j Ev "otvo, kakor koli omejiti svoje plodno in oi.niembno delo za najvišjo fotografsko kulturo.
Dolga ali kratka goriščnica na povečalniku?
Tudi takšna vprašanja včasih dobivamo. Povedati je treba, da je odgovor na takšno vprašanje v prvi vrsti zadeva udobnosti in ekonomije. 10-, 15- ali celo 20- in večkratna povečava filma malega formata z goriščnico 10 ali 15 cm, je muka in nesmisel. Povečati ploščo 9x12 cm s 5centimetrsko optiko pa je nemogoče. Na povečalniku imejmo optiko, ki naj ima približno tolikšno goriščnico, kolikor meri diagonala formata, s katerim običajno delamo. Ne bo škodilo, če bo go-riščnica malenkost daljša, če delamo s formatom 24x36 mm ali 3x4 cm. bo pravilna goriščnica za povečevalni objektiv 5 do 7.5 cm, če delamo s formatom 6x6 cm, imej objektiv na povečalniku goriščnico 7.5 do največ 10 cm. Dvakratno, štirikratno povečavo negativa 24x36 mm s 15centimetrsko optiko si tudi še lahko privoščimo, uspeh ne bo zato nič slabši — pod pogojem, da je optika za takšno razdaljo sploh korigirana. Pri lOkratni, 15-kratni povečavi malega formata a tako dolgo goriščnico pa moramo še upoštevati, da normalna odprtina takšnih objektivov, 4.5 ali 6.3, skoraj gotovo ne bo več zadostovala, da bi ne dobili zrnate povečave zavoljo premajhne odprtine. Maji format in velika povečava zahtevata, da se izognemo enemu izmed vzrokov zrnatih slik, svetlojakega objektiva. Kar se tiče korekcije na bližino in svetlojakosti so pač specialni povečevalni objektivi v splošnem priporočljivejši za povečavanje nego normalni snemalni objektivi. Običajno so tudi cenejši od teh.
Pri snemanju obrazov z naočniki
moramo paziti na to, da v steklih ni preveč zrcalenja. Majhen obrat z glavo zadostuje, da te odseve odpravimo. To je pa tudi prilika, da poskusimo ehega izmed modernih polarizacijskih filtrov, ki blažijo reflekse. Osvetlitev je treba pri uporaba teh filtrov podaljšati dva- ali trikrat.
uporab! Duta
in podobnih mehčal ne smemo objektiva preveč zasloniti, ker se mehčalni učinek sicer izgubi. In ne samo to: pri Dutu se nam pri manjših zaslonkah zgodi, da »potegne« črte, zlasti ob robeh slikovnega polja. Za mehčala z manjšim učinkom (Duto 0), uporabljamo kot najmanjšo zaslonko 4.5, za mehčala z večjim učinkom (Duto 1) pa največ 5.6 ozir. 6.3.
gače sodi osebne stvari, kakor se zdijo v resnici. Prav v tem je največkrat njegova nevroza, njegovo nerazumevanje življenja. Najboljša pot do objektivnejše slike razmer je, z interesenti posamič vzpostaviti osebni stik. A to je pogostokrat neizvedljivo, pogostokrat pa nesigurno in združeno z izgubo časa.
Sredstvo do tega smotra je vsekakor so. delovanje strogo znanstvenega, skoz in skoz serioznega grafologa. Nikakor se mi ne zdi primerno, da je zdravnik v svojem stranskem poklicu svoj lastni grafolog. Ni dvoma, da se zdravnik lahko nauči in obvlada glavne osnove, a grafologija. kakršno zdravnik potrebuje, je v svoji največji profinjenosti vsekakor umetnost, za katero je treba solidnega znanja tudi posebne, ga daru in bogatega izkustva. Grafologija je dan danes že znanost zase. O zdravniku bi torej veljalo, da se bavi z dvema poklicema, če bi hotel oboje združiti v sebi. če pa ima zdravnik ob sebi grafologa, čigar talent je v tem, da z uspehom raziskuje posebno konstrukcijo problematičnih in psihopatičnih oseb, bi iz tega sodelovanja nastala poleg drugih zdravniških metod nova pot k spoznavanju osebnostne strukture pacienta.
V resnici bd bila to samo razširitev postopka: duševno življenje doumeti z opazoT vanjem izraznih gibov pacienta. Poznavalec človeka dela to — bolj ali manj zavestno — že od nekdaj. Zdravnik, ki dela psihološko in karrakterološko, bi priznal, da mimika gesta, glas, drža, hoja pacienta do neke mere vplivajo nanj, in bo iz tega napravil zaključke. Rokopis pa ni nič dru. gega kakor fiksiran izrazni gib, ki prav s tem, da je fiksiran in da ga lahko odvede-mo od tvorca, nudi posebno ugodne pogoje za študij najfinejših detajlov. Na njem se lahko opazuje duševni izraz v toku osebnega razvoja, če študiramo in primerjamo rokopis iz različnih življenjskih faz. šele na ta način, lahko izpopolnimo iz pacientovega spomina obnovljeno doživetje. Prav tako lahko študij 'roditeljevega rokopisa nudi dragocene podrobnosti, kar se tiče dednosti in posebnega vpliva roditeljev na bolnikov značaj.
Eventualno spoznavanje talenta in nedo-statkov iz rokopisa lahko v nekaterih primerih služi kot vodilo v izbiri pacientove vzgoje in poklica: z eno besedo: v skupnem delu zdravnika in grafologa lahko nastanejo momenti, ki so zelo važni za na. daljnjo pacientovo usodo. Grafološka analiza značaja, ki je namenjena samo zdravniku, je lahko brezobzirno odkrita, s čimer se lahko prihranijo mnoge dragocene ure preiskovanja in posvetovanja. Speciai. no globoke psihološke analize doživetij, se s tem sicer ne dajo nadomestiti, lahko pa služijo kot dragocena osnova za indikacijo in individualno postavljeno terapijo, ki bo olajšala in p^sprgila ozdravitev.
A. 23 I.
Prosim s, gospod Winterry, da analizirate predloženi rokopis! — Drage volje, spoštovani gospod! Življenje ni zadosti izenačeno, nedoslednost je v načinu mišljenja. Ne bodite hudi, dragi gospod — to bi se lahko reklo tudi o vas. Občuti se notranja labilnost. kdaj pa kdaj se ta labilnost izraže tudi v čuvstvih. S tem pa ne trdim. da čuvstvenost ne bi bila razvita, toda če nima določene smeri, to logično povzroča neko splošno duševno razmaja-nost. Intelekt je preprost, ne bremeni ga kakšna posebna odvisnost. V dani enostavnosti pa ima svoje lepote in svoj posebni vonj. Bedite iskreni — kako vam ugaja ta značaj?
FIRBEC
Ali mi bo boUše v življenju in ali mi bodo prišle drugačne misli? — Če vprašate ali boste imeli druge misli, to pomeni, da vendar imate neke misli — in to je že simpatičen pojav. Vsekakor moram priznati, da način in oblika vašega mišljenja do neke mere zavisita od življenjskih pogojev in okolice. Prvi pogoj za novi način mišljenja je ta, da morate v svoji duši obračunati s starim načinom. Nova Pota življenja so povsem nova samo ta krat. kadar človek do kraja obračuna s starimi. Nagnjenje k pesimizmu in težnja pretiravati nekatere dogodke, misli vtise, momente, je pri vas deden pojav. V razvoju teh nagnjenj pa najbrž vendar igra vlogo način življenja, čuvstva. ki niso izpolnila vašega osebnega življenja, neuspehi in prijateljstvo brez prijateljstva. Verujem, da vam bo boljše, a to vam pripovedujem, ne da bi vam hbtel servirati kakšno nemogočo stvar, temveč zato. ker sem povsem prepričan o tem, kar ugotavljam. Sicer pa je vse zelo relativno, boljše. dobro, lepo, fino. krasno in podobne reči Vse takšne trditve bi zahtevale vsestransko in podrobno proučevanje, zakaj tisto kar je nekomu dobro, drugemu ni in narobe. Nekajkrat je bilo tudi vam življenju tako, da vam je bilo danes nekaj dobro, a jutri vam ni bilo več.
RADO.TE DRAGTJTINOVlC Ali gledate na moje dosedanje ddo ■
pozitivnostjo aH ne? — Misel o delu ima pozitivno osnovo, ker je produkt nekega prepričanja in duševnega poleta Uresničenje te misli je naletelo na težkoče in odtod se le rodila negativnost Te težkoče in ta negativnost so brez dvoma vplivale na vaš duševni elan. Misel je ostala v ist^m okviru, a realiziranje. uresničenje je izgubilo svoj prvotni polet. Zato ste prišli tja. kjer ste zdaj.
MOJCA SAJOVIC
Ljubim planine, a sovražim ljudi — kaj naj storim? — Se kar naprei ljubite planine. a poizkušajte preko planin vzljubiti tudi ljudi.
A. K., Gorenjsko Očrtajte mi pot, ki naj jo hodim! — Ne
preostaja vam prav nič drugega, kakor da greste pot. ki ste jo hodili že šest let Le na kakšno drugo pot bi mogli misliti? Cim več imate strahu, tem manj imate sigurnosti. Čim več boste imeli sigurnosti, tem manj bo v vas strahu
V SOLI
Katehet vpraša Maksa, anper katero božjo zapoved se je že pregrešil.
—	Zoper deveto!
—	Ni mogoče! je ostrmel katehet. Deveta božja zapoved se vendar glasi: Ne želi svojega bližnjega žene.
—	In vendar grešim zoper to zapoved. Kadar me mama nabije, si mislim: Zakaj nimam rajši sosedove mame!
AVANZMA Neki avstrijski general je silno sovražil Žide. Da bi jih še bolj jezil, je dal svojemu konju ime Izak. Nekoč je vprašal židovskega trgovca:
»Ali se ne čudite, da je postal moj konj Zid in si prilastil celo židovsko ime?«
Žid mu pa odgovori: »Kaj se bom čudil, če konj avanzira do Žida, ko se lahko celo osel povzpne do generala.«
OTROŠKA
Mamica:' »Ivo! To ni dostojno, da za ljudmi kažeš s prstom!«
Ivo: »Zakaj se pa potem imenuje ta prst — kazalec?«
•^4* • ha

Dve rdeči barvi
Povsod je modrijan k a vsa dišeča, na svili šminka z lica ji odseva, razrešeni ji vro problemi dneva ko muzika skoz usteca rdeča.
V debatah vsemogočih je goreča, jo najnovejši duh skrbno preveva, postavim — zdaj za skupnost se ogreva,
salonov hvala njeno slavo veča.
Očesu vsaj zdi taka se resnica, da, če že kdo uči se za kovača, pa si, ko goni meh, ne umaže lica,
ni ves pri delu, mojster ga zavrača: Za naše delo tvoja ni ročica — ti si le porcelanasta igrača.
it
SMRAD
V	gostilni sedi gospod in samujp. Vstopi žid in prisede. Nenadoma začne gospod vihati nos.
—	Kaj za vraga pa tako smrdi?
—	Moj pes.
—	Kje pa je vaš pes?
—	Pride takoj za menoj.
SANJE
—	Kaj se ti je zmešalo, da greš s očali na nosu spat?
—	No, seveda! Snoči so se mi sanjale tri številke, pa jih nisem mogla videti brez očal. Da se mi ne bi več kaj podobnega zgodilo, bom poslej spala z očali na nosu.
TEŽKI ČASI
V	trgovino pride berač in prosi miloščino.
—	Malo potrpite! pravi šef.
Berač čaka in čaka, a šef se ne zmeni zanj.
—	Kako dolgo naj še čakam? vpraša berač.
—	Potrpite samo še, da končam bilanca — morda grem potem z vami.
NAGRADNA KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. industrijska snov; 7. pesniški pojem; 13. del živalskega telesa; 14 umetniško ročno tkanje; 16. varovalna plast na deblu; 17. števnik; 19. padavinska nevšečnost; 21. besedica neštevilnosti. izjeme, tudi prigovarjanja; 22. čolnarska potrebščina; 25. alkoholna pijača; 26 reka v Bosni; 28. vrsta hruške. 30 muza Ijubav-nega pesništva; 32. dragotinar, tudi vas v hrvatskem Zagorju; 35 oseba iz »Tisoč in ene noči«; 37. posmrtno bivališče duš "po veri starih Slovanov; 38. domača žival, tudi ozvezdje; 40. vprašalnica. tudi: Mohamedov posinovljenec; 41. odpadek pri se-canju, tudi: miselni utrinek; 43 drevo; 45. družabna opredelitev; 46 rastlina. 47. raz-dvojno dejanje zaročencev.
Navpično: 1. podjetnik: - gksbilo. tudi: delo francoskega pisatelja Cnateaubrianda (17681—1848.); 3. pesnitev; 4 vas pri Ljub-
ljani; 5. prometilo; 6 jed; 7. vrh strehe, gore; 8. rimski cesar (79—81.); 9. osebni zaimek; 10. zemlja; 11. beračevo imetje; 12. del italijanske vzhodne Afrike; 15. ptič; 18 sokolska prireditev; 20. sadna rastlina; 23. besedna tvorba; 24. samostanski predstojnik; 26. pravilno telo; 27. orožje; 29. vladarska kratica; 31. egipčansko božanstvo; 33. ognjeniški izmeček; 34. čut; 36. trg v Sremu ob Dunavu; 38 kožuhovina; 39 prostor v cerkvi; 42. skrajni v vodo segajoči del kopnine; 43. pojasnjevalna kri-tica; 44. kemični znak za element; 45. kratica pri podpisu.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: glagolica, boa, obara, Agata, omelo, Odesa, Eboli, Ivana, Eva, Abesinija.
Navpično: glava, arena, 01»vo, Ida, Ana-tolija, Blagovica, Amati, epSA, opera, ave.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb naklonil Vidi Jesihovj v Beogradu, Zagrebačka 4-IV. Troje nagrad v knjigah pa si dele Marica Strgarjfva v Ljubljani, Miklošičeva 17, Vida En-gelsbergerjeva, Zapuže 37, St. Vid nad Ljubljano, in Mirko Flajs, Celje, Nova vas 49.
VfopubjuKt, ponzeUtfsfo, ivudCacL

Po dolgih letih so spet na vladi Srbi, Hrvatje in Slovenci — naša zemlja dobiva drugačen obraz, leto, dve, morda pa še prej, bomo poskusili, kakšno slast ima svo boda. Naša Slovenija bo morda paradiž, plesali bomo po taktih slovenskih fantov in enkrat za vselej bomo opravili s političnimi strankami. Kaj bi dal, če bi mogel biti jaz takrat diktator? Toda menda mi je usojeno, zmeraj hodim drugačno pot, kakor mi je ukazano, ne vem, zakaj sem rojen kot protest.
Zdaj bo, sem bral, zavladala pravičnost Pravičnost prav • povsod, tudi v našem šolstvu. Neki moj prijatelj, ki je profesor, mi je pravil, da se je na njegovi šoli vpisalo čez dvesto učencev in učenk — po nekakšnem pravilniku pa jih smejo sprejeti samo osemdeset, vse ostalo pa ostane na cesti. Starši dobe otroke nazaj domov: kam jih bodo dali za eno leto, to je njihova stvar, čeprav je v ustavi točno zapisano, da je šolanje otrok zajamčeno in svobodno, obenem pa je cela rajda brezposelnih profesorjev. Pri sprejemanju pa so mero-dajni samo redi. Kdor ima odlično spričevalo, je sprejet, pa najsi ostane na cesti kopica revnih študentov, katerim se ni posrečilo ujeti odlike, morda prav zato. ker jih je doma preveč in žive v majhnem stanovanju, kjer je trdno učenje nemogoče.
Zadnjič mi je nekdo potožil, da ne bo voi ne. Začudeno sem ga pogledal, on pa mi je razložil, da je vojna blagodat, kajti on bi — mi je dejal — postal v vojni veriž-nik. Verižništvo — je zatrjeval — je eden najlepših poklicev sveta Za ta poklic ne potrebuješ ne šol in ne denarja, stvar ali predmet najprej prodaš, potem jo šele greš kupit. Denar se steka sam od sebe. rediš se in bogatiš, lepega dne pa si že kam izvoljen, lepo sedeš in si, kar si. Točno mi je razložil vse vrste kupčij, in ko mi je gpvoril o mazanju, sem vedel, da prav za prav ni ravno prevelika razlika med mirom in vojpo, saj je nazadnje mazanje tudi v teh časih ena zelo pomembnih upravnih dolžnosti. Jaz pa svojo osebo sem nekoč imel opravka v nekem mtoi-
*	mm
strstva. Stopil sem pred vrata in jih hotel odpreti, toda od nekod se je pojavil koščat človek, pogledal me je od nog do glave in mi dejal: »Jok! Nečeš!« Razlagal sem mu na dolgo in široko, da sem prišel iz Ljubljane, toda spak me ni pustil naprej, šele čez čas se mi je posvetilo, segel sem v žep in mu dal zavitek cigaret; kot bi mignil, je njegova roka segla po kljuki in že so ml bilš. odprta vrata na stežaj. In jaz sem imel majhen opravek, komaj vreden ene škatle cigaret, toda drugi imajo večje opravke in še pri večjih gospodih.
Zakoni so lepa stvar in so menda zapisani zato. da se jih ogneš v širokem loku. Za primero postavim tole. Zakon točno predpisuje, da morajo biti pa privatnih "strokovnih šolah postavljeni za učitelje samo taki, ki imajo predpisano izobrazbo... in vendar ni nikogar, ki bi dejal: Bomo pa malo pogledali po tečajih, če se zakon res izvaja. Sicer pa Boga zahvalimo. da je takq. »aj bo tudi nam marsikaj in marsikdaj prišla prav takale stvarca.
O vojni se je zadnje dni sila veliko pisalo. brali smo pisma zemeljskih velmož, pogajanja in vojaške zveze — kar mimo-gredo pa smo spregledali tole čudno novico: v letih 1937. in 1938. so na Francoskem izkopali čez 300 000 granat, ogromne količine pušk, topov, vojnega materi-jala, dž, še od svetovne vojne. In ko sem to bral. sem si mislil, da ta materijal kopljejo zato. da bodo napravili prostor novemu. nekd# pa mi je dejal, da ga bodo uporabili v sedanji svetovni vojni.
S Hrvati smo zdaj prijatelji. Včasih nisi smel priti v Zagreb, če nisi bil Hrvat, danes pa nas že sprejemajo s ploskanjem, klicanjem in hvalo. Da, časi se spreminjajo, morda bodo Hrvatje nekoč celo taki kakor eden mojih prijateljev, ki mi je dejal, ko se je oženil: »Veš, tako žensko sem vzel. ki mi ni všeč, kajti, če meni ne ugaja, tudi drugim se bo všeč in borni imel v hiši mir«.	*
Sicer pa je enkrat za vselej led prebit, napravili smo si hišo v tri nadstropja ln
Ifcgpfr fiaaariB Ba^Jen. — toteja »jMaaorcjj Wgtra< Stanko Virant, — Za Marodno tiakanm 4 d. kot tjakaraatja 9un
zdaj se bomo mirno sprehajali vsak po svojih sobanah, če ne bo vmes posegla kakšna višja sila, kakor se je to zgodilo zadnjič meni. Ravno lepo sem po kosilu legel, da bi malo podremal in pozabil skrbi in težave, ko nenadoma nekdo potrka. Vstanem, odprem: rubežen. Pričel mi je nekdo povedat, da bo rubil, in rubil je, za-rubil mi je vse knjige, mizo in še stol, potem pa je odšel. Na ga, hudirja, sem si dejal, zdaj sem pa še ob tisti nekaj, kar imam — in sem vseeno zaspal, čez nekaj dni pa je bila dražba. To pot je bild še lepše, ceremonija je bilš. mogočnejša, kajti prišli so kar trije. Vstopili so in že smo si gledali iz obličja v obličje. Nekaj časa sem molčal, nazadnje sem pa le vprašal: »Kaj pa čakate — začnite!« Spogledali so se, eden pa je rekel: »'čakamo kupce.«
Toda kupcev ni bil6 in nazadnje mi ni kazalo drugega, kot da sem vse skupaj kupil sam, ali razumete, svoje knjige, svojo mizo in svoj stol sem kupil od samega sebe.
Od teh časov dalje gledam v svet popolnoma drugače. Tudi mednarodni položaj sedaj popolnoma razumem in še rusko-nem-ška pogodba mi je čisto jasna, če že moraš doživeti rubežen, dražbe, prodajo kar takole na svojo lastni osebi, kako še veliko lepše to doživiš lahko na svojem narodu ali državi. Le na ta način moreš ra-; zumeti vse, kar se dandanes godi po svetu.
Ti novi časi se kažejo tudi v našem gledališču. kjer se je nekdo še zadnjič kar veselil, da zna nemško. Sicer je repertoar že sestavljen, toda je bolj v vabo in lov za abonente, kajti navajeni smo že leta in leta, da se repertoarja ne držimo. Direktor drame še krepko sedi, in če bi jaz bil mlad dramatik, bi napisal komedijo, nesel bi jo, v gledališče, prebrali bi jo in igrali, saj sta za mlade dramatike v našem gledališču postavljena kar dva človeka. Toda, kaj hočem, kakor jaz nisem, lahko menda sploh med Slovenci • ni nobenega mladega dramatika, saj ni nobene take stvari na repertoarju. Bo že moral spet prijeti za pero dramatik — silak, direktor Golja sam, saj to ne bo prvič ln zdaj je še zmerom ravnatelj. V njegovih rokah je, da svoje delo sprejme ah odkloni.
Kapur.
Rešitve je treba poslati do petka hi sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celja, lahko izrezek iz lista s izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa ao na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
Hože - zdravilo
Sporifi (lat. verbena offlcinaHs) as haja pogostoma na poteh in nasipih, pokončna rastlina, 30 do 40 cm ris vejasta m hrapava, ima četveroogiato sts-blo, ki ima nasprotne podolgovate in ostronazobčane liste. Srednji listi so pear-natodelni, triloputasti. Cvete od Julija do septembra. Cvet je dolg klas % majhnim lilastim, ob robu vijoličastim cvetjem; set-mo zgornji cveti cveto istočasno. Ustja se nabira poleti, korenine jeseni, čaj i* listja se pije (10 do 12 gr na H 1 vode), da pospeši menstruacijo; čaj, kuhan na pol vina to na pol vode, pa proti jetrnim, vraničnim to obistnim boleznim, zlatenici, dušljivemu kašlju, težkemu dihanju, koliki, krčem ta migreni. Pije si dvakrat do trikrat dnevno po eno skodelico.
Navadna sretena (geum urbanom) ali blažič se nahaja po vsej Evropi — ob plotovih, starem obzidju ln v senčnatih krajih; goji se pa tudi po vrtovih. Je 30 do 60 cm visoka. Vejasto steblo ima glokobo-loputaste, ob robu narezane liste in rumeno cvetje. Po odevetenju je slično cvetju repinca. Cvete to nabira se ga od maja do avgusta; korenine pa marca meseca, čaj se pije proti poznejšemu štadiju tifuz-ne mrzlice (25 do 30 gr na % 1 vode ali dobrega vina, vsak dan po 2—3 jedilne žlice). Po dolgotrajni bolezni, ki je bolnika močno oslabila, se priporoča vinska obara tega zelišča. Korenino (70 gr na 1 1 vode) lahko namočimo tudi v hladno vodo. To sredstvo se pa uporablja, proti driski, slabi prebavi to protinu; uživa se se namoči tudi v Žitno žganje), trikrat dnevno po kavnih žličkah. (Lahko se namoči tudi v žitno žganje.) Zunanje se uporablja sretena natpočena v rdečem vinu za grgranje pri ustnih boleznih.
> odgovoren Alcga Novak. — y«| s T jiihJjani.