OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
IsTršuJemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAV
QUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), APRIL 20, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 77
CHARLES ZOBEC
Včeraj popoldne je umrl v harity bolnišnici Charles Zo-star 69 let, stanujoč na 1113 • 63 St. Doma je bil iz Dolenje odkoder je prišel leta 1900. Gckrat se je tja podal in nazaj ^niil in nameraval je zopet iti Delal je več let 'pri Graphite I'onze Co., sedaj pa je bil upokojen.
^ stari domovini zapušča že-IJo Marjeto, rojena Kromar, tri cere Marjeto Brkopec, Marijo ^ilko ter dve sestri, tu v Cle-^slandu pa brata Franka in se-® Г0 Mrs. Rose Kromar, pri ka-
teri
Je stanoval na zgornjem na-
® ovu. Pogreb se vrši v četrtek Zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajško-pogrebnega zavoda v cer-sv. Vida pb 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder no-ob sedmih.
^TlANK
NATLAČEN
Ijo
bro
^&gloma je preminil v nede-zvečer na svojemu domu do-
PRODUKCIJA AMERIŠKIH LETAL JE YISOKA--KAJ PA KVALITETA!
NEW YORK, 19. aprila—Združene države sicer vodijo po številu svojega letalstva; ni pa nujno, da so ta letala tudi • kvalitetno—kakovostno najboljša na svetu. Zlasti ko se študira kvaliteta ruskega letalstva. To je mnenje poslanca Sterlinga Cole, ki načeljuje skupnemu odboru spodnje zbornice in senata, ko gre za vprašanje atomske energije z vsemi produkti.
Poslanec Cole priznava, da*
poznani Frank Natlačen, 73 let, stanujoč na 16848 finoume Ave., Middleburg eights, kjer je živel zadnjih Par let y pQjiojy. 3^0 poklici .Ф? čevljar in je pred leti imel popravljalnico čevljev na lass Ave., pozneje pa v Garfield eights do leta 1950 ko je šel У pokoj. Doma je bil iz Veliko 7^®ljsko pri Postojni, odkoder prišel v Ameriko pred 50 leti. je član društva Tabor št. 139 Soproga Agnes je umrla P^ed 15 leti, sin Frank pa pred . •''inii leti, za katerima je zelo Žaloval.
]^^kaj zapušča edinega sina ^Warda in vnuke. Pogreb se ^i'Ši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Pogrebnega zavoda Louis Fer-0 la v cerkev sv. Marija v Be-O., ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
MEDVED
Včeraj je nagloma umrl za srč-
kapjo v Chisholm, Minn., An-
Medved. Doma je Tail iz vasi
Napotnica pod Udine, odkoder
^ prišel leta 1902 in se nastanil
v ^hisholmu, kier je bival ves cas.
Zapušča ženo Mary, rojena ^'ftich, in šest otrok: Mrs.
priznava, smo na polju atomske energije po številu zalog atomskih produktov, tudi atomskih bomb, na prvem mestu. Poslanec pa ni siguren, če to velja tudi glede kvalitete teh produktov.
"Ne smemo podcenjevati ruske znanstvenike!" je posvaril Cole.
In afera Oppenlieimer?
Poslanec Cole je priznal, da je skupni odbor senata in spodnje zbornica točno vedel za pretekle zveze Oppenheimerja in njegovo politično prepričanje. Ravno vsled tega poznanja pa odboru ni bilo treba biti nezaupljiv do Oppenheimerja, ko se mu je poverila izdelava atomskih bomb. Tudi se ne more trditi, da se je izdelava vodikove bombe zakasnila.
Znanstvenik Arthur Compton je leta 1942 sprejel v službo Oppenheimerja s komunisti. Da pa je Oppenheimer komunizem zavrnil, to dejstvo mu je šlo v dobro. Kakor takrat, tudi danes na tem svojem stališču glede oseb-4K>eti -Oppenheimerja nima ničesar spremeniti, je dejal Compton ter pristavil ,da ве Oppenhei-merju, kar se tiče lojalnosti do Amerike in do dela na njegovem mestu, lahko zaupa.
yy Lousljin, Louis, Mrs. An-
Ad Ma
^Oftia Lausche, ki je žena Harol-^ Lausche, Mrs. Frances Kra-Anthony in Mrs. Julia Lar-ki se nahaja v Midway ^nd, prvih pet otrok pa se na-^За v Clevelandu. Truplo bo ospeio v Cleveland za pokop. V 'sholmu bo oskrbel pogrebni ^^Vod Mahne za odpremo trupla gj^^^®veland, tu pa bo za pogreb T nI Grdinov pogrebni zavod, ^053 E. 62 St.
♦
HOČEVAR
Snoči ob 10.10 uri je umrl po o gi bolezni Frank Hočevar, ki S stanoval pri sorodnikih Frank ^ocevar na 1123 E. 67 St. Do-^ je bil iz Vrtača pri žužember-odkoder je prišel v Ameriko f ^ 1902. Bil je ustanovni član ruštva Slovenec št. 1 S.D.Z. So-1997^ Gertrude je umrla leta • Pogreb se vrši iz Grdino-E ^62	zavoda, 1053
Plače javnih uradnikov
WASHINGTON, 19, aprila — Federalni, državni in občinski uradniki so v Uniji zelo številno zastopani. V letu 1953 so prejeli $23,250,000,000 na plačah. Nekaj nad deset milijard dolarjev je prišlo na občinske, nekaj nad devet milijard na federalne in nekaj nad tri milijarda dolarjev na uradnike posameznih držav.
(Glede delovne sile se navaja, da je bilo za letošnjo Veliko noč sicer manj dohodkov, da pa se je trošilo enako veliko denarja kot v prejšnjih letih, ko je šlo za nakupe življenskih potrebščin. Na to kupno moč je deloma vplivalo tudi dejstvo, da se je s 1. januarjem znižala dohodnina za deset odstotkov.)
TOBIAS J. MISSNER
Ko se je včeraj popoldne vrnila domov z dela je Mrs. Nicoli-na Missner našla svojega moža Tobias J. Missner mrtvega. Družina je živela na 1338 E. 55 St. Pokojni je bil upokojen, preje pa je delal dolgo let pri New York Central železnici. Poleg žene, rojena Distraola, zapušča sestro Mrs. Elsa Hine. Pogreb se vrši v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St.
*
MARY VIDMAR
Dodatno k poročilu o Mary Vidmar, ki je v soboto umrla v Johnstown, Pa., se sporoča, da je bila stara okrog 53 let. Doma je bila iz Ig pri Ljubljani, odrasla pa je v Škofljici, odkoder je prišla v Ameriko. Bila je zelo aktivna na društvenem polju ter ustanoviteljica krožka Progresivnih Slovenk. V Johnstownu zapušča soproga Matta in dve poročeni hčeri, teto Mrs. Travnik v Detroitu, več bratrancev in sestričen, med katerimi je tudi Joseph Culkar, gl. predsednik S.N.P.J., ter druge sorodnike. Pogreb se vrši danes popoldne
na ondotno pokopališče.
*
Pogreb pok. Louis Virant
Pogreb pokojnega Louis Virant se vrši v sredo popoldne ob 2. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče.
Pogreb pok. Paul Uroic
Pogreb pokojnega Paul Uroic se vrši v četrtek zjutraj ob 9.30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
INDIJA NI AMERIKA!
NEW DELHI, 19. aprila — Vlada Nehruja je zbrala podatke o#m, kp.ko je v Indiji razširjen radio. Nehru je moral priznati, da pride v Indiji en radio aparat na 462 oseb. Nehru je pozval indijsko radijsko industrijo, naj proizvaja bolj enostvane, bolj cenene radijske aparate, da jih bodo Indijci lahko kupovali.
ČE KAJ NAJDEŠ— SPRAVI!
DENVER, 19. aprila — Voznik Richard Saunders je našel zavoj izgubljenih čekov v vrednosti $3,000. Na zavojčku je spoznal ime lastnika in vozil 45 minut, da je prišel do njega in mu izgubljeni zavojček vrnil. Lastnik je bil naravno vesel, da je dobil nazaj $3,000 in se je do najditelja "imenitno" izkazal. Dal mu je nagrado in sicer—en cel dolar!
TITO SE VRAČA
BEOGRAD, 19. aprila — Iz Carigrada je odplula jugoslovanska ladja "Galeb," ki vozi pred sednika Jugoslavija Tita v domovino iz njegovega uradnega obiska Turčiji. V Carigradu se je od Tita poslovil med drugimi tudi turški predsednik Bayer.
v staro domovino
Na obisk v staro domovino odpotujeta v soboto iz New Yorka dobro poznana Mr. in Mrs. John in Albina Mršnik, ki vodita res tavracijo in gostilno Maple Tavern na 30200 Euclid Ave. Mr. Mršnik je doma iz Smerja, njegova žena Albina, ki je hči našega zastopnika John Renko, pa iz Bača, a je zrasla v Trstu, kjer ima več sorodnikov in kjer se bosta najprvo ustavila. Potujeta s posredovanjem August Kol landra. Želimo jima srečno pot, obilo zabave in zdrav povratek!
Seja direktorija
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prosi se vse direktorje, da se udeležijo.
MRZLO VREME TUDI ZA NUDISTE
V	Angliji je precej razširjeno gibanje tistih, ki so pristaši nagote. Organizacija teh ljudi ima svoja pravila, ki velevajo, da se v njihovih zbirališčih, tudi kopališčih, nihče ne oblači.
Zadnje mrzlo in muhasto vreme je zajelo tudi Anglijo. Društvo pristašev nagote je moralo na hitrico spremeniti pravila in dovoliti izjeme. Vsaj čepico na glavo. . . Vsaj sveter, toda brez rokavov. Vendar so pristaši te organizacije povdar-jali, da grešijo. Toda—sila kola lomi. Nagota in sonce sta bistveno združena, če pa ni sonca, naj tudi nagota ne trpi v mrazu.
V	svetu in literaturi je tista ideja, da se morajo naša dejanja, naše misli prilagoditi prvotnim naravnim željam in instinktom. Tudi v spolnosti. Kaj je višje z ozirom na sodobno družabno pojmovanje, ali naturalizem, ali nudizem?
Pristašinja nudizma — nagote je mnenja:
Nudizem prepoveduje vsako oblačilo na človeškem telesu. Naturalizem nasprotno nima nobenega smisla. Naturalisti se odrekajo pitju, jedo celo—Ltravo, in nosijo pri kopanju kopalno obleko. To pa je slabo. Kopalne obleke vzbujajo spolne strasti—nudizem pa ne!
Mundt-McCarthy
WASHINGTON, 19. aprila — Senator McCarthy se je vrnil iz Texasa, kjer se je nahajal na dopustu. Danes je imel sestanek s senatorjem Mundtom, ki v sporu McCarthy—Stevens načeljuje odboru, katerega predsednik je sicer McCarthy sam. šlo je za pravice, ki se naj dajo McCar-thyu, ko bo šlo za spraševanje prič.
Dne 22. aprila se začne razprava McCarthy—Stevens. Potek razprave bo prenašala tudi televizija.
Senatorja Mundt in McCarthy sta hotela priti na čisto, ali se ta pravica McCarthyu da ali ne. Mundt je napovedal, da bo sklical plenum odbora, ki naj s svoje strani zavzame stališče do tega vprašanja. McCarthy si lasti to pravico, četudi bo sam nastopil kot priča, dočim mu jo ameriška javnost, kakor tudi Bela hiša in vojaško vodstvo odklanjajo.
John Foster Dulles pri Eisenhowerju; Evropa in Azija predmet posvetovanja
Ne pet dni v tednu!
BONN, Nemčija, 19. aprila-Zapadnonemška industrija je v polnem razmahu. Tudi standard življenja se je dvignil in je naj vižji na celinski Evropi. Nekatere de^vske unije so sprožile misel ,naj bi se v Zapadni Nemčiji načeloma uzakonilo, da se dela le pet dni, ostalo delo pa bi bilo nadurno delo. Dealvsko ministr stvo -zapadnonemške -vlade -je dalo kratek odgovor:
Še na misel nam ne p.ide, da bi se v Zapadni Nemčiji skrajšal delovni čas. Industrija mora delati polno!
ŠE VEDNO NEJASNOST O POLITIKI DO INDOKINE
WASHINGTON, 19. aprila—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je bil danes na posvetovanju pri predsedniku Eisenhowerju, ki se nahaja na dopustu v Augusta v Georgiji. Šlo je za poročilo Dullesa, kaj je opravil na zadnjih sestankih v Berlinu in v Parizu in kakšna naj bo ameriška politika do Indokine. O trditvi podpredsednika Nixona, da če bi se Francozi umaknili iz Indokine, bi morali iti tja Amerikanci, se trdi, da je šlo za privatno mišljenje Nixona, da pa to ni uradna politika Bele hiše in državnega tajništva.
V	Washingtonu samem se ponavljajo zahteve, da se predsed-sednik Eisenhower pojavi pred kongresom in točno pove, kakšno politiko vodi do Indokine.
Nekateri kongresniki pravijo:
Amerika je praktično na poti do oborožene intervencije v Indo-kini. Kam nas ta pot vodi nihče ne ve.
Ameriški kongres na noben način ne sme podpirati francoskega kolonijalnega gospodstva ne v Aziji, ne v Afriki.
Dulles naj končno pove, kaj misli s svojo frazo "združena fronta."
Demokrat senator Sparkman,
ki je bil pri zadnjih volitvah podpredsedniški kandidat na demokratski listi, zahteva, da naj se glede Indokine začne z dvo-stran^arsko politiko, to je s sodelovanjem demokratbv in republikancev.
Demokratska senatorja Ke-fauver in Douglas zahtevata, da naj predsednik Eisenhower sproti obvešča tako kongres, kakor Dolitične voditelje.
Komunistični radio v Pekingu očita Združenim državam, da bodo te oboroženo sile nastopile v Indokini še pred konferenco dne 26. aprila in da hočejo izzvati svetovni spopad.
V	Indokini sami so francoska etala metala med domače prebivalstvo v krajih, katere imajo zasedene komunisti, letake, v katerih ga poživljajo, naj ne preliva krvi za komunistične Kitajce.
Akcija v Aziji
Za 28. april je predsednik angleškega dominjOna Ceylon sklical konferenco predstavnikov Indije, Pakistana, Indonezije (bivše nizozemske kolonije), in države Burme. Konferenca se bo vršila v prestolici Ceylona v mestu Colombo.
Akcija teh držav v Aziji je v zvezi z Dullesovim pozivom, da naj se združijo v enotni fronti tudi azijske južnovzhodne države, ki so proti komunimu. Značilna je bila izjava predsednika indijske vlade Nehruja, da bo na tej konferenci stavil še drug predlog, da bodo imenovane države zahtevale, da naj se preneha z atomskimi eksplozijami.
Predsednik Filipinov Ramon Magsaysay se jo za Filipine izja-
LETNI ČAS
V noči prihodnje sobote na nedeljo se bo sedanji standardni letni čas umaknil novemu času ki bo veljal za Cleveland in ve čino severne Ohio. Uro bomo premaknili za eno uro naprej Columbus in Cincinnati ohranita standardni letni čaa.
vil pripravljenega, da podpira zvezo na Pacifiku, ki bi se ustanovila po vzgledu Severne atlantske zveze na Atlantiku.
Dulles v Washingtonu
Po povratku iz Avguste bo državni tajnik John Foster Dulles nadaljeval razgovore z azijskimi predstavniki, kakor tudi predstavniki Velike Britanije in Francije, da se osnuje splošna obrambena zveza držav, ki so zainteresirane na tem, da na jugovzhodu Azije komunizem ne pride na oblast.
*
Položaj Indokine
WASHINGTON, 20. aprila— Državni tajnik Dulles bo imel danes dopoldne ob devetih sestanek z voditelji kongresa, nato pa z diplomatskimi zastopniki devetih držav, ki bi prišli v poštev pri skupni obrambi južno-vzhodne Azije proti komunizmu. Dulles odpotuje zvečer v Pariz, kjer se bo udeležil konference NATO, ki se vrši v petek, v ponedeljek pa znane konference v ženevi. Dulles je trdil za sebe osebno, da se mu ne zdi verjetno, da bi šle ameriške čete v Indokino.
V Indokini sami se položaj slabša. Letališče pri trdnjavi Dien Bien Phu je že tako polovico v komunističnih rokah. Francozi so danes zahtevali od Wash-ingtona, da jim da tisoč bombnikov, pa tudi padalce.
Poročila iz Japonske vedo povedati, da se Francozi na svojo roko tajno že dalje časa pogajajo o komunistih in da so obljubili popolno samostojnost Indokini.
Danes se sestane na zasedanje vrhovni sovjetski svet in se pričakuje, da bo Malenkov dal važno izjavo glede sovjetske politike do Indokine. "Izvestija" napada Ameriko, češ, da hoče intervenirati z oboroženo silo v Indokini še prod konferenco v Ženevi.
Zadnje vesti
Vremenska napovod napoveduje za danes najvišjo temperaturo 72 stopinj, najnižjo pa 50 stopinj. Zjutraj je bilo 53 stopinj. Dež ni izključen. Isto vreme se napoveduje za jutri.
Nova razprava zoper Joe Cre-mati je določena na 10. maj. Cremati je še vedno na prostosti, kjer je vložil varščino, znaša jočo $50,000.
Euclid bo dobil prve ženske policaje. Občinski svet. je snoči sklenil, da se število policajev v Euclidu pomnoži za 10, med temi naj bodo tri ženske prve poli-cistinje v Euclidu.
V Washington« se nadaljuje proces zoper kaprola Dicken-sona. Proces je pred izrednim vojaškim sodiščem in zanimiv sam po sebi. Amerikanci na Koreji so obljubljali bivšim komunistom če se \тпе јо v Ameriko, da se jim tam ne bo ničesar zgodilo. To stališče zastopa tudi branitelj Dickensona, ki je bil v vojni službi polkovnik. Tožilec pa pravi, da s to obljubo še niso bili odpuščeni vsi grehi.
Združeni narodi so skušali sestaviti komisijo za mednarodno kontrolo nad atomsko bombo. Vsled ruskega zadržanja zopet ne gre nikamor.
Predsednik Eisenhower je od svoje strani najavil, da bo v kratkem sklical konferenco mednarodnih strokovnjakov iz atomskega polja. Dnevi red — kako staviti atomsko energijo v službo miru.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
Redna seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se vrši v sre do zvečer ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da se gotovo udeležijo, ker na dnevnem redu bodo razne zadeve. Po seji bo zabava
MOGOČE JE V TEXASU...
DALLAS, Texas, 18. aprila— Tukajšnja radijska postaja je nalepila na male balončke bankovce v vrednosti enega in pet dolarje^, skupaj v vsoti $480. Balončke je spustila iz svojega urada, popre je pa obvestila o nameravanem "športu" tudi policijo. Sedem do osem tisoč ljudi na ulicah se je lovilo za balončki in za dolarji.
UNIJE V ANGLIJI
LONDON, 18. aprila—Britanske delavske unije so imele volitve delegatov. Slo je za dvoje pomembnih unij: Za unijo rudarjev in za unijo strojnih delavcev. Pri volitvah v obeh so na celi črti propadli komunistični kandi-datje.
POLITIKA KOMUNISTOV V USA
WASHINGTON, 19. aprila— Ravnatelj ameriške tajne policije FBI Edgar Hoover trdi, da so preiskave o ameriških komunistih in o njihovi politiki privedle do sledečega zaključka;
V zunanji politiki ameriški komunisti zagovarjajo zahtevo, da se sestaneta predsednik Eisenhower in predsednik sovjetske vlade Malenkov. Na ta način bi
se zmanjšala svetovna napetost. To je njihovi prvi program.
Drugi program pa je ta, da se sestanejo zastopniki štirih velesil, pozvati pa morajo na ta se stanek tudi komunistično Kitaj sko, tako, da bo šlo v resnici za konferenco petih velesil. S komunističnimi državami naj se obnovi svobodna trgovina, ameriške čete pa naj se umaknejo povsod, kjer so izven Amerike.
Sestanek bivših sošolcev
V sredo, 21. aprila zvečer se vrši sestanek bivših sošolcev— graduantov razreda 1934 šole sv. Vida. Sestanek se vrši v prostorih Mello-Bar ti Lounge na 7508 St. Clair Ave. Vsi graduan-ti tega razreda, ki se zanimajo za skupni sestanek, naj pokličejo Mrs. Josephine Taucher, HE 1-7254.
Častno odpuščen
Iz vojaške službe na Koreji, kjer se je nahajal 13 mesecev, se je v četrtek vrnil domov, častno odpuščen, Pfc. Vinko Godin, sin poznanih Mr. in Mrs. Vinko Godina iz 19805 Mohawk Ave. Služil je dve leti pri sanitetnem oddelku. Dobrodošel zopet v krogu domačih!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR'AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cle^'eland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Z ENO NOGO ŽE V NOVI VOJNI?
(2)
Kaj pravi Francija? Pierre Mendes-France je ugleden francoski politik. O sebi trdi, da govori iz srca večine Francozov, da si je Francija v sedanjih časih nadela preveč nalog, katerih ne bo mogla izpolniti. Gre za domače naloge v lastni državi, za naloge v okviru zunanje politike v Evropi, za naloge v francoskih afriških kolonijah. Naj še dokonča najtežjo nalogo v Indokini? France pravi, da se mu zdi, kakor da je Franciji v Indokini naloženega nekaj, česar bi ne mogla izvršiti Amerika kljub svoji silni vojaški in gospodarski moči!
Borba v Indokini slabi Francijo doma. S tem, da se Francija radi Indokine izčrpava, odpira vrata komunizmu doma. Francija naj torej izgubi dvoje bitk obenem. Ker ono v Indokini, tudi antikomunistično doma v Franciji sami! S tem dejstvom računajo Francozi, računajo naj pa tudi francoski zavezniki, predvsem Amerikanci!
Sovjetska zveza: V Washingtonu so mnenja, da sili komunistična Kitajska s svojim azijskim komunizmom naprej in da ji ne gre za vprašanje, ali se riskira razširjenje spopada izven Indokine. Sovjetski zvezi pa ni za to, da pride do svetovnega spopada že sedaj. Ruska diplomacija računa s tem, da sls ji bcrposrečilo diplomatskim potom, torej brez krvavega vojnega obračunanja, razbiti zapadne zaveznike. To je njen glavni cilj. Zato ji trenotna vojna ne bi šla v račun. Med Kitajsko in Sovjetsko zvezo obstoja medsebojna obveznost, da ena država priskoči drugi na pomoč, če bi se jo upal kdorod zunaj napasti. Ce bi bila komunistična Kitajska vsled njene morebitne intervencije v Indokini napadena, Sovjetska zveza ne bi vstopila v ta konflikt. Tako naj bi bilo trenotno razpoloženje v Moskvi. Sovjetski tisk se že v tem smilu izraža, ko napada Združene države, da hočejo novo svetovno vojno, ne po-vdarja pa, da bi Sovjetska zveza z vsemi svojimi oboroženimi sredstvi in silami bila pripravljena to vojno odvrniti.
Razpoloženje v Združenih državah: Računa se, da bomo šli postopoma v notranje zapletljaje v Indokini. V vodah Indokine se nahajata dve ameriški letalonosilki. Indokini naj bodo na razpolago ameriške zračne sile. Amerika računa, da se bo položaj za Francoze v Indokini postopoma slabšal. Ameriški tehnični strokovnjaki, ki so že v Indokini, naj bi po prvotnem programu ostali tam le do srede meseca junija. Ti so bili že obveščeni, da je njihova služba določena za nedoločen čas!
Eisenhower in državni tajnik Dulles sta mnenja, da ne gre samo za Indokino, marveč za vse pokrajine južno-vzhodne Azije, če ne za Azijo sploh. Na tem vprašanju pa ni zainteresirana samo Amerika, marveč ves svobodoljubni svet. Hočeš, nočeš, moraš—se bodo že radi lastnih interesov s to idejo sprijaznili vsi ameriški zavezniki in bodo morali aktivno poseči že v sedanji spor v Indokini.
V Washingtonu se v prvi vrsti povdarja, da gresta civilna zunanja politika kot jo dirigira državno tajništvo in vojaška politika ameriškega vrhovnega vodstva, roko v roki. Šef ameriškega generalneega štaba admiral-Radford zastopa isto linijo kot Dulles ali pa predsednik Eisenhower. Med vrhovi torej ne bo nesporazuma. Kaj pa navzdol? Gre za zvezni kongres, ki po ameriški ustavi ima edini pravico napovedati vojno kaki državi. V tej zvezi se začne tisto vprašanje, katerega je stalno silil v ospredje pokojni republikanski senator Taft, ali je bila vojna na Koreji tudi ameriška, ali pa je bila zgolj Trumanova vojna Dne 25. junija 1950, ko so komunisti vdrli iz severne v južno Korejo, je predsednik Truman kot vrhovni šef ameriške oborožene sile dal ameriškim četam na Daljnem vzhodu nalog, da se temu napadu uprejo. Takrat je delal brez kongresa. Ali naj dela brez kongresa sedaj tudi Eisenhower? Ali naj gremo tudi v formalno vojno v Indokini, s tem pa da napovemo vojno celinski Kitajski in zakaj?
Prevladuje splošni vtis, da stojimo pred velikimi da-Ickosežnimi dogodki.	L. C.
»1И[ПШ||ЦВ[11[И111ЈЧП1И1111И111ШГ111ВГ111Ч111Ч11ГЧЈИМ1>
|У||У||1а1||1в1|||н1||1а11|1а|||1а1Ј11н1||У|||а1|||вУш1
UREDNIKOVA РОШ
Na obisk Združenih narodov
CLEVELAND, Ohio — Kot je že bilo poročano, potujejo Progresivne Slovenke v nedeljo zvečer, 16. maja na obisk doma Združenih narodov v New Yor-ku, in nazaj grede obiščejo tudi Hyde Park, Rooseveltov grob in knjižnico.
Za vse tiste, ki se želite nam pridružiti, je nujno važno, da sporočite to danes ali jutri, v sredo radi rezervacij hotelskih sob in obeda v delegatski jedilnici Združenih narodov. Potovalo зе bo skupno s čikaško skupino Progresivnih Slovenk, ki bo spremljala Dorothy Sodnik do New Yorka, kjer se vkrca na ladjo za obisk stare domovine.
Cena vožnji na New York Central železnici je $27.17 za tja in nazaj. Vlak odpelje iz Clevelanda ob 8:15 uri zvečer in dospe v New York ob 7.15 uri zjutraj v ponedeljek. Ob 10. uri je napovedan obisk v Združenih narodih.
Torej, še enkrat, prosi se vse, ki se nameravate pridružiti temu potovanju, da sporočite takoj na IV 1-0617.
Za Prosvetni odbor Progresivnih Slovenk
Viki Poljšak.
Italijanski kapital orodira na Balkan
v Atenah se že dalj časa mudi posebno italijansko gospodarsko odposlanstvo, ki sestoji iz italijanskih vladnih uradnikov in gospodarskih izvedencev. Gre za to, da se v podrobnostih izvedejo gospodarski dogovori, ki so bili zaključeni v Rimu v času obiska grškega ministra Markenzinisa. ?o teh dogovorih bi Italijani prevzeli vso proizvounjo kolo-tonije v Grčiji, za kar bi ižko-■iščali vse grške zaloge raznih smol.
Izven okvira uradnih dogovorov bi Zveza grških kmetijskih zadrug prepustila vse svoje obrate italijanski finančni skupini za lobo desetih let; gre v glavnem :a tovarne v Nauplji na Pelo-jonezu in v bližini Kalhide na otoku Evbeji. Italijanska skupila bi se obvezala, da še razširi podjetja zadružne zveze z nadaljnjim financiranjem; hkrati oi prevzela vso njihovo proizvodnjo.
V italijansko-grškem gospo-iarskim sodelovanju je najvaž-lejše vprašanje pridelovanja bombaža. Po načrtu italijanskega odposlanstva bodo Italijani jrevzeli 3 nasade, ki jih zdaj zkoriščajo, in sicer v Missolun-?iju, Aheloosu (v Srednji Grčiji) n v Arti (v Epiru). Italijani bi je obvezali, da za določeno dobo prevzamejo ves pridelek. Kaže ia so blizu sporazuma glede organizacije turizma. Po tem sporazumu bi italijanska podjetja )rganizirala in izkoriščala turi-;em v Grčiji. V ta namen bi vlo-ula potrebne kapitale in poslala J Grčijo svoje strokovnjake.
Poleg tega bi Italijani zgradili lidrocentralo v Aheloosu, ki bi proizvedle vsaj 185,000 kw ilektrične energije na leto. Stroški za gradnjo bi znašali 49 mi-ijonov dolarjev; okoli polovico li prisjievali Italijani, in sicer 15 milijonov dolarjev iz vojne odškodnine in 10 iz novih kredi-:ov, ki bi jih odobrili Grčiji, ko je bil na obisku v Rimu minister Markezinis. Preostali denar bi dala na razpolago Grčija.
TRŽAŠKO VPRAŠANJE ODLOŽENO
Po zadnjih poročilih iz Beograda, Rima, Londona in Wash-ingtona se da sklepati, da se bo reševanje tržaškega vprašanja zavleklo. Jugoslavija je za neposredna pogajanja z Rimom, med tem ko bi rimska diplomacija rada pognala Američane in Angleže v žerjavico po kostanj. Američani in Angleži naj bi pri-tisnih na Jugoslavijo, da bi sprejela anglo-ameriški diktat z dne 8. oktobra v neki formalno milejši obliki, se pravi naj bi vendar prepustila upravo v coni A Italiji. Predsednik Tito je izjavil, da ne more privoliti v nikakšne iz-premembe v prid Italiji. Američani, Angleži in Francozi imajo drugod preveč opravka (kakor 3 pogajanji zaradi Koreje, z nemiri v Egiptu, v Maroku in Sudanu, z vstajo v Keniji, z revolucijo v Siriji itd.), da bi s kakršno koli nerodno potezo proti Jugoslaviji vrgli baklo v smodnik. Italijanska diplomacija je gotovo dobro pregledala obzorje. Zato bo Scelbova vlada predložila v odobritov italijanskemu parlamentu sklep, s katerim je Italija pristopila k Evropski obrambni skupnosti, ne da bi zahtevala od Angležev in Američanov, da ji ta pristop plačajo z izročitvijo Trsta. Za Jugoslavijo ni več sporno vprašanje cone B, ki jo upravlja. Gre za cono A. Če so poročila nekaterih listov iz Beograda točna, je Jugoslavija pripravila dva načrta; po prvem bi se cona A interna-cionalizirala, Juugoslavija bi ji morda še kaj dodala. Ako bi Italija zavrnila internacionalizacijo Trsta in bi ji zahodne sile hotele izročiti ozemlje cone A, potem bi Jugoslavija zahtevala koridor (dohod) do lastne proste cone v tržaškem pristanišču, hkrati pa posebna jamstva za gospodarski in kulturni razvoj tržaških Slovencev. Tako razlagajo izjavo, ki jo je dal predsednik Tito dopisniku "Timesa." Ta je pripomnil, da je v Trstu zelo razširjena misel Svobodnega tržaškega ozemlja. Iz Rima poročajo, da so ti predlogi za Italijo nesprejemljivi. Po vsem tem je verjetno, da bo po tržakih ulicah prej vnovič zapihala zimska kraška burja, preden bo rešeno tržaško vprašanje.
MRTVEC V GOZDU
Prošli mesec dopoldne so našli v gozdu mrtvega 55-letne-ga Alojza Poredoša iz Bodonc. Poredoš je noč prespal pri nekem znancu in se okrog 8. ure podal proti domu, kjei- ga je v gozdu doletela smrt. Vzroka smrti še niso. ugotovili.
ZARADI IZDJ&STVA MED OKUPACIJO OBSOJENA
Dvanajst let po izdaji se je znašla pred velikim senatom okrožnega sodišča v Ljubljani Mihaela Lombar iz Šiške, obtožena, da je med okupacijo izdala italijanskim fašistom aktivitsko OF tov. Marijo Močnik iz Ljubljane. Mihaela Lombar je leta 1942 dobila nalogo, da nese v Ljubljano čez takratni blok zavitek z živili in z njim listek z besedami: "Važno za OF." Zavitek bi Lombarjeva morala izročiti aktivistki Mariji Močnik. Namesto tega pa je pokazala izročeno italijanskemu karabiner-ju. Močnikova je na podlagi te izdaje bila aretirana in od fašističnega sodišča obsojena na 4 leta zapora.
Obtožena Mihaela Lombar na sodišču ni hotela priznati krivde kljub temu, da so ji pokazali njen lastnoročni podpis na zasli-ševalnih spisih pri kvesturi in ka-rabinjerski postaji.
Senat petorice okrožnega sodišča je Lombarjevo obsodil na tri leta in pol strogega zapora.
NA PROGI BEOGRAD-SKOPLJE SPET VZPOSTAVLJEN PROMET
BEOGRAD — Po obvestilih, ki jih je dala generalna direkcija jugoslovanskih železnic, je bil danes vzpostavljen železniški promet na progi Beograd-Niš-Skoplje. Promet vlakov pa Je precej oviran, ker košava še vedno nanaša sneg. Promet je stekel tudi na progi Niš-Kuršumli-ja, popoldne pa so vlaki začeli voziti tudi na progi Beograd-Novi Sad. Več prog pa je še vedno neprehodnih.
ZVITA GOLJUFIVKA PRED SODIŠČEM
V decembru lani je bilo poročala o zvitih podvigih Marije Perdih, ki je s pomočjo lažnih pisem izmamljala raznim tovari-šicam večje vsote denarja. Proti Perdihovi je bila prejšnji petek na okrožnem sodišču razprava, na kateri so ji dokazali, da je najprej ogoljufala brezploselno delavko Pavlo Geršak, h kateri je prišla s pismom, češ da ji piše nek podpolkovnik milice iz Kopra, ki ji bo preskrbel službo. Od Geršakove je izmamila najprej 16,300 din, nato še več zavitkov s perilom, razne dragocenosti in druge predmete, s čimer jo je oškodovala za skupni znesek 32,300 din. Obtoženka je na enak način ogoljufala še več delavk iz tovarne "Zmaj" in od njih izmamila večje zneske. Razen teh goljufij ji je sodišče dokazalo tudi tatvino telesnega perila in brisač. Perdihova je bila obsojena na eno leto in pol strogega zapora.
SNEG IN BURJA V MAKEDONIJI
SKOPLJE — Ker je zadnje čase spet močno snežilo, je bil skoraj po vsej republiki onemogočen cestni promet. Mesta Kriva Palanka. Kratovo in Kuma-novo pa so bila popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Železniški promet je zaenkrat še reden, čeprav imajo vlaki precejšnje zamude. Le na progi Gostivar-Kičevo so morali ustaviti ves promet. Reke so zaradi dolgotrajnega mraza zelo vpadle.
MORILEC SMERDEU JUSTIFICIRAN V NOVI GORICI
Že v jeseni lanskega leta je bilo obširno poročano o gnusnem roparskem umoru, ki ga je izvršil Smerdelj. iz Kosez na Primorskem, ko jje oropal in umoril dva brata iz Bosne. Sodišče je Smei^delja obsodilo na smrtno ■kazen. Po obravnavi je Smer-delj simuliral umobolnost, ker si je hotel s tem podaljšati življenje. Justiciran je bil v Novi Gorici dne 15. januarja letos.
VLOM V KMETIJSKO ZADRUGO V SUHORJU
V noči od 18. na 19. februar je neki neznanec vlomil v kmetijsko, zadrugo Suhor v črnomelj-skem okraju. Vlomilec je s silo pretrgal obešanko na izložbeni roleti, zrezal šipo izložbenega okna, pobral vse razstavljeno tekstilno blago, nato zlezel še v poslovalnico in tudi od tu odnesel večjo količino tekstilnega blaga in ženskega perila. Po dosedanjih ugotovitvah in navedbah poslovodkinje Angelce Plu-tove je vlomilec odnesel za približno 400,000 din blaga.
REKORDNA PRODAJA EGIPTOVSKEGA BOMBAŽA
Egiptovska vlada je prodala 938,960 bal bombaža, in sicer 186,793 domačim podjetjem in 452,739 tujim. Dnevna prodaja znaša okoli 6000 bal. Cene so čvrste. V primeri s sudanskimi cenami so egiptovske še vedno ugodne. Ako bo svet trošil bombaž v dosedanji meri bo potrošnja v sezoni 1953/54 presegla lansko potrošnjo 25.9 milijonov bal in se približala potrošnji v sezoni 1950/51, ko je znašala 26.5 milijona bal. Letos uporabljajo zahodne države okoli 5% bombaža več kakor v lanski sezoni.
Ob Tihem oceanu
KOBILICE so ZASENČILE KENIJO
V angleško kolonijo Kenijo so vdrle kobilice, ki so priletele iz aiabske puščave čez Somalijo pod italijansko upravo. Gre za eno izmed najhujših kobiličnih poplav, ki je zajela 260 kv. kilometrov.
Piše FRANK KERŽE
Hitro, hitro čas beži. Ne vselej in za vsakega. Kadar pridejo težki trenutki našega življenja, tedaj se vleče počasi, kakor bi polž lezel čez plot. Če pa pridejo trenutki veselja in zadovoljstva, tedaj nam gredo dnevi kakor sekunde na uri. Baš te dni—to se pravi, pred par tedni,
je minilo štiri leta, kar sem prišel v to deželo—namreč v Kalifornijo. In rečem vam, da sem v življenju marsikaj planiral in vse mogoče načrte izpeljal. In ko je bilo delo dodelano, sem pregledal in premislil, kakšen je konec tega ali onega. Človek dela—
vsak človek in vsak po svoje. Dela vselej tako, kakor mu najbolj kaže, da bo uspeh. Pa se dostikrat ureze. In kar ostane človeku, imenujemo v vsakdanjem življenju dobra šola.
Na svetu so ljudje, ki vzamejo vsako stvar s primerno modrostjo. Eni se na tem svetu večno kesa jo in jamiajo nad vsem, kar je in kar še pride. Kritizirajo sebe in druge. Ampak taka kritika je nepotrebna in bi lahko izostala. Resnica je ena:
vsak normalen človek dela vselej tako, kakor mu je najbolj kazalo tedaj, ko je začel. Zato sem se v življenju navadil vsaj toliko, da ne popravljam za sabo.
Če ni kaj posebno dobrega, pa pravim sam sebi:
"Začel in delal si, kakor ti je najboljše kazalo. Če ni uspeha danes, bo pa mogoče drlgikrat."
In pri tem obstanem. Človek ima probleme in misli vsak dan,
eni lahko čakajo, drugi zahtevajo, da se jih takoj lotiš. Jaz sem se veliko let pripravljal, da bi premenil kraj in življenje.
Vedno sem želel, da bi prišel v kraje, koder bi bilo več gorkote,
več sonca, več cvetja. Živel sem vrsto let v Chicagu, potem v Člevelandu, od koder sem se pre^
selil v New York. Vsak kraj je imel nekaj takega na sebi, kar gre s človekom vse življenje.
Najmanj mi je ugajala Chicago,
ker se mi je od nekdaj zdela, kakor slika brez okvirja. Veste,
okvir dela gorovje, katerega v Chicagu ni bilo. I^ahko si ga iskal na vseh štirih straneh sveta videl nisi drugega, kakor da sloni nebo na vseh straneh na ravni zemlji. Chicago je imela dosti ostre zime in je bilo treba skrbeti za dober ogenj nekako od S4*p-tembra pa do maja. To bi bilo osem mesecev v letu. Gorko je postalo enkrat v juniju in je šlo potem dobra dva meseca. In še to je bilo včasih pokvarjeno. Spominjam se živo piknika v Riverside, ki je trajal dva^dni, neko nedelje in zraven še na ponde-Ijek, ker je bil praznik četrtega julija. Zeblo nas je, da smo se vsi tresli, ljudje so se kar obračali od hladnega piva in iskali kaj "gorkega."
Naši ljudje so živeli po Chicagu razmetano. Bilo nas je sicer precej na zapadni strani med Čehi, vendar pa smo bili več ali manj oddaljeni drug od drugega. Nekako središče je bila znana "Centra," koder je bilo kake-V bližnji okolici tudi nekaj naših ga pol ducata naših salunov in družin. Bil sem menda jaz prvi ali vsaj med prvimi, ki je zašel v Jiove naselbine na zapadni strani mesta, katerega so imenovali "Češka Kalifornija." Odkoder so dobili ime Kalifornija, tega ne vem ker nima Chicago z vsem skupaj niti ene točke, ki bi spominjala na resnično Kalifornijo.
Izmed vseh krajev, koder sem živel po delj časa, je bila chicaška klima najbolj zoperna. Pred koncem maja ali, kakor smo rekli: na Decoration day, nisi smel saditi takih rastlin, ki rade poze-bajo, kakor je tomato. Bili so potem trije meseci, da je nekaj rastlo. Zemlja je bila sicer jako dobra, a kaj, ko ni bilo tistega vremena, ki bi si ga človek že-
lei. Spominjam se dobro enega, in to je, da ni nikdar minil mesec september, da bi ne bilo vniču-joče slane in pozebe na vrtu. Smililo se mi je vse, kar je rastlo, najbolj pa rožice, so bile moje spremljevalke vse življenje. Komaj so prišle do cvetja, pa je šlo v eni sami noči vse veselje in delo enega leta.
Kakor je bilo vreme, tako so bili ljudje. Chicago ni nikdar predstavljala nekaj skupnega, edinstvenega. Vse je bilo razmetano kar na vse strani, kakor vreme. Večje skupine narodov so imele svoje centrale, a jih nismo nikdar iskali ali želeli kak stik med sabo. Vse narodnosti so bile vsaka sama zase in to je prešlo ljudem v kri, da so bili vse do posameznika enaki tem principom. Vsak je živel zase in po svoje. Posamezniki so imeli ožji stik samo z nekaterimi ljudmi, ki so bili iz njihovega kraja. Njih tema ali pogovor ni bil ni-kaka izobraževalna diskuzija. Dokler je kdo lahko koga obiral, je še šlo nekako gladko. Ko je zmanjkalo te snovi, je bilo tudi konec debate.
Zanimivo je, da smo Slovenci ostali tako sami zase, da se nismo nikdar mešali med druge. Ni pa s tem rečeno, da smo bili med sabo kaj bolj združeni. Katoliški element je bil sam zase, enako tudi svobodomiselni.' Ampak to ni bilo vse. Ločili smo se zopet po krajih, od koder smo bili doma v stari domovini. Najbolj izra-zovita jc bila skupina Belokranj-cev, ki so se poznali med sabo kar s tem, da so povohali drug drugega. Ti so se kregali med sabo, obirali svoje in druge—a kadar je bilo za kako skupnost, tedaj so potegnili med sabo kakor hrvaški prešiči in bili vselej v enenfi krdelu. Biji so sicer svobo,-^ domiselci, a bili so zajeno tudi najbolj vneti cerkveni ljudje. Kakor jim je neslo, tako so delali. Saj je bil v bližini Chicaga znani Joliet, ki- je nosil poleg vsega drugega tudi ime: slovenski Rim. Sovražili smo se tako med sabo, da se je vsak človek ogibal celo ulice, koder so bili naši drugega prepričanja. Nikdar se nisem počutil doma, dasi sem bil v Chicagu od leta 1907 do leta 1920, ali okroglo trinajst let. Chicago je imela še eno posebnost poleg Be-lokranjcev. To jc bila skupina so-cijalistov, ki so zanesli te ideje iz starega kraja. Bili so po večini izučeni obrtniki in kot taki so že v stari domovini pripadali raznim socijalno demokratičnim skupinam. Bili so prucej višji v izobrazbi, kakor navaden izšel jeniški materijal, ki je prihajal ponajveč iz kmetijskih krajev naše stare domovine. Imeli so večne boje, ne toliko s katoliškim elementom, kakar s tistimi svobodomisleci, ki so se zbirali v kržku . nekdanjega tednika Glas svobode. V svojem strankarstvu so bili eni in drugi tako zagrizeni, da so se posluževali celo ameriških sodnij, kar je seveda preprečilo vsako misel na narodno skupnost.
Jaz nisem nikdar mogel biti strankarski. To se pravi, nisem podpiral v teh bojih ne ene, ne druge stranke. Bil sem od nekdaj—menda po naravi—človek, ki je poslušal vse, kar je prineslo življenje. In ko je prišlo do točke, da izrazim svoje misli, sem vselej ostal na svojem principu. Kdor se mi je zdel, da je na pravem, tistega sem podpiral. Veste, tak človek ni dober materi jal za politične stranke, zakaj če pripadaš tem, potem moraš vselej in pod vsemi pogoji potegniti s stranko po znanem ameriškem principu: Stranka je več kakor vsaka resnica. Naravno je, da nismo Slovenci napredovali v takih razmerah.
(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OB TIHEM
(Nadaljevanje s 2. strani) Ko sem pišei v Chicago, sta ' S' tam dva lista in sicer že omenjeni Glas Svobode, ki У Vstopal vsejkozi tak libera-izem, kakor so ga tedaj vodili eralni krogi v starem kraju, og avitna točka je bila boj z ve-> cerkvijo in posameznimi re-
Prezentanti.
^ Drugi list je bil Proletarec, gQ ^^■stopal socljalizem, kakor ^ Ameriko razni '^niski delavci.
Januarja meseca v letu 1908 številka na Lasell-ПРСУ	sklenjenega urad-
J. ^ §lasila SNPJ. Bil je to jjj y^^jhne oblike, kakor pravi-Y^"	vsakdanjega' lista.
2 itt ^	poizkušal nekdo
uj .^f^^'^ikom ali magacinom pa
КоГ^ ° ^^kor par številk, vseb'^'^ spominjam, je bila »,	mesečnika daleč
^ P"ka za naše ljudi tukaj, om	listih, moram
ja	Našega Gospodar-
L' . \ ga začel izdajati en-DolH 1911 in je izhajal kako lo v leto. Naročnikov ni bi-Pe^ —daleč pre-pokrival stroške iz-g^;!, Mislil sem si ta list, ker kolik ^Gznaniti naše ljudi ne-in kmetijstvom v Ameriki Setn	obdelovanja. Mislil
Prih	^®čina naših ljudi
^n^etij. Torej poznajo
lai • ' so imeli doma. De-'^1 je 1
^ogok
J® naš narod največ po pre-
in rudnikih najtežja •^^rodi^ jih ogibali vsi drugi
vilk^^^	izdal prvo šte-
kateri je izhajal po-rei "^^^e^tano do leta 1928, to-J okroglo štirinajst let. List ђ)	prenesel v staro do-
niisleč, da s tem prido-ђаг sodelavce in pa nove Ц	po drugih krajih sve-
kof ^Gm nekaj tacega, ka-ftiov^° izdajati v stari do-Nn "^®nda z istom namenom, ђ ' tudi to ni šlo, ker je naš
ћн.? °^^žal le tisto, kar je ^"^Gsel semkaj.
ka^*^ kdo na hitro vprašal,
^iniT'	najbolj v spo-
Chicaga, bi rekel brez
OCEANU .
pomisleka: razni pikniki in izleti, ki smo jih imeli vselej, kadar nam je vreme dopuščalo. Mesto Chicago je namreč pokupilo v okolici vse gozde in jih ohranilo do danes kot naravne parke. Če ni bilo tam gora, so bili vsaj lepi in močni gozdi, kamor smo hodili od nedelje do nedelje skozi vse poletje. Niso bili to kaki društveni pikniki, ampak samo izleti skupin recimo treh ali štirih družin, ki so sploh občevale med sabo. Večkrat smo šli ven-kaj že na soboto večer, zakurili v gozdu ogenj, pekli, kar smo že imeli sabo, lovili ribe in čakali zlatega jutra. Bili smo torej kakor ciganje. Na jesen smo še vedno hodili v gozde, a ne več na zabave. Bil je čas za gobe, katere sem spoznal z občevanjem s Cehi, ki so bili taki gobarji, da jih ni enakih na svetu. Vedeli so za vsak štor, koder so rastle gobe in to vse do trideset milj izven mesta. Naši se niso toliko brigali za gobe. Zato sem se stisnil med Cehe in izkušal dobiti nekaj iz naravnega bogastva gob, katerih je bilo vsepolno po gozdih. Vse od začetka septembra pa tje do vseh svetih smo šli ven, kadar je bila prilika. Priznati moram, da smo bili zelo uspešni. V vsaki hiši je bilo posušenih gob za vso zimo.
Ta navada—iskati gote—se me je ne samo prijela, ampak je tudi ostala z mano. Zdaj sem v Kaliforniji—komaj sem čakal na zadnje deževje, po katerem so se prikazale gobe—ne sicer v preveliki meri, ampak vsaj za silo. V zadnjih dveh mesecih sem bil vsak drugi dan zunaj in vselej sem prinesel domov nekaj gob, mislim tako, po par funtov—za sproti. Najnovejša gobi-šča sem našel. Ne zunaj na deželi ampak v mestu na tratah, katere so okoli vsake hiše. In največ jih raste baš ob pločniku, kamor se ob škrofenju največ vode izteče. Menda jih ne nabira nik-do drugi, ker jih ne poznajo. Pri Američanih je vsaka goba "toad stool"—žabji stoliček—kar pomeni tudi, da je strupena. Jaz jim seveda vse pritrdim in tako ostanejo vse gobe lepo zame.
DOJENČKOV V OKRAJU
Vost	treh letih je umrlji-
^j^nčkov v novomeškem iggn/"' P^dla z 10.3% v letu 6.47% v letu 1953. To
Predvi
sem zasluga vedno večje 'ene prosvete na vasi in
^dravstv
skrb 1■ prosvete na vasi in ki	oblasti, ki nudi vsa-
ško yj ° brezplačno zdravnici	^ času poroda. Pa tulil osebje, ki prireja številne zdravstveno iz-tečaje ter obiskuje ®^^okov vasi in nudi najboi"'^^ -nasvete ter pomoč iftia pf- Potrebnim prebivalcem, je Častni delež. Okraj Hov, 19 22 babiških rajo-stro'jfQv teh je zasedenih po cah, usposobljenih babi-8ke sg pomagajo še medicin-petih podeželskih am-tudi zdravniki.
^На v д '—--
Na ^^EVRNILA VLAK
feld y Bamber-Schuessel-\^la]( g Nemčiji je nedavgo stern tr ^ kravo, ki je v ti-hokla preskočiti } tif" Stroj in prtljažni Geg igi '^tirila in se prekucnila ''i 80 nZ"	OstaU vago.
^ik in 1, ^ tračnicah. Stroj-^јепа	sta bila težko ra-
V ^ C "METALNI"
V MaZ * C "» ^RtCA V "]s
V s^KT ^ "METALNI"
I tovarn" °M ?■	se je
hudo nr. fetalni" v Mariboru 9%	CteUo M%1%/
(:(io,	Misleja tako mo-
f'oŠkodbp^ hude notranje hišnici	česar je v bol-
PROMETNA NESREČA NA KOROŠKI CESTI V KRANJU
Na Koroški cesti pred kamnolomom je 15. marca ob 10. uri zvečer osebni avto iz Predilnice in tkalnice v Tržiču podrl Marjana Grudna iz Struževega ter ga zavlekel kakšnih 6 m s seboj, nakar se je avto 70 m dalje ustavil. Prometno nesrečo je zakrivil šofer, ki je vozil po levi strani. Na mestu nesreče tudi ni bilo opaziti znakov zavor. Ponesrečenec ima zlomljeno nogo in pretres možganov. Potnika, ki sta bila v avtomobilu, sta ga takoj peljala v bolnišnico.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega pxot) revmalizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Malo verjetna, toda resnična zgodba
Velik štirimotorni bombnik, leteča trdnjava Lancaster se je neke mrzle noči v marcu vračal s poleta nad sovražnikovo zemljo, ki so jo nacisti kljub velikim izgubam še vedno trmasto imenovali "evropska trdnjava." Letalski narednik Alkmade je povsem mirno sedel v svoji mitra-Ijeski kabini, kajti letalo se je že bližalo varnemu ozemlju, kjer ni bilo več nemških lovcev. Naenkrat se je od nekod odtrgal kratek mitraljeski rafal in Alkmade je ugledal senco sovražnega nočnega lovca, ki je z veliko brzino preletel letečo trdnjavo in se izgubil v noč. V naslednjem trenutku je bil štirimotor-nik že v plamenu.
Ogenj je hitro zajel tudi mi-traljesko kabino in Alkmadejeva pilotska obleka in maska s kisikom sta bili v plamenu. Kljub ognju mitral jezeč ni izgubil prisotnosti duha. Jasno je slišal, da je pilot dal povelje, da posadka odskoči s padali. Stegnil je roko in hotel vzeti padalo, ki pa je bilo tudi v plamenu. Alkmade se je znašel v pasti. Prav nobene možnosti ni imel, da bi se rešil. Ostalo mu je samo dvoje, da zgori v letalu ali pa odskoči brez padala.
Nič ni razmišljal, dvignil se je s sedeža in se pognal v mrzli nočni zrak. S strašno hitrostjo se je bližal zemlji. Ničesar ni občutil, niti strahu. Malo proč od njega je letalo v velikih ognjenih krogih padalo na zemljo. V hipu, ko je letalo vrtoglavilo mimo njega, je pomislil: "Če je to smrt in konec, potem ni tako hudo." Padel je v nezavest. Po treh urah je odprl oči in videl, da leži v mehkem snegu. Nad njim in nad gostimi krošnjami borovcev so sijale zvezde. Živ sem, je mrmral sam sebi in se z velikim nezaupanjem pričel tipati po telesu. Glava ga je strašno bolela, na čelu pa je imel grdo rano. Drugače je bil nepoškodovan. Dolgo časa je ležal na snegu in razmišljal, kako je ostal živ. Gosti borovci debelo pokriti s snegom, so ublažili njegov padec. Najprej je padel na krošnjo nekega borovca in nato zdrsnil po vejah do tal v sneg. To mu je rešilo življenje.
Ko je Alkmade skušal vstati, je ugotovil, da ga noge ne bodo
daleč nosile, kajti telo je bilo le preveč pretreseno. Znašel se je v novi nevarnosti. Poleg tega je imel na sebi samo letalsko obleko, ki je v cunjah visela z njega. Kar ni zgorelo, je ostalo na vejah borovca. Mraz pa je vedno huja pritiskal. Letalec je v mrazu občutil, kako mu udi postajajo vse bolj trdi in okoreli, Z zadnjimi močmi se je pričel plaziti po kolenih in ko se je priplazil do roba gozda, ga je moč zapustila. Obležal je in čakal konca. Takšnega ga je našla nemška vojaška patrulja.
Ko je v ujetniškem taborišču prišel k zavesti, so ga Nemci najprej vprašali, kje je skril padalo. Alkmade jim je poskušal dopovedati, da je odskočil brez padala, vendar mu Nemci tega niso verjeli. Ves dan so ga zasliševali, po srečnem naključju rešeni letalec pa jim je lahko povedal samo to, kar je resnično doživel. Drugega dne je nemška patrulja s psom preiskala borov gozdiček in vso njegovo okolico. Vojaki so našli kraj, kjer je Alkmade priletel na zemljo, našli so njegovo sled, ko se je plazil iz gozda in kraj, kjer so ga dobili v snegu. O padalu pa ni bilo ne duha in ne sluha. Vse, kar so našli, je bil Alkmadejev pas za padalo. Zmagoslavno, kakor da nosijo dragocen vojni plen, so se Nemci vrnili v taborišče. Padalski pas so predali svojemu poveljniku. Ko so komandant in njegovi oficirji pokazali pas Alkmadeju, je ta res "priznal," da je njegov. Pri tem pa jim je pokazal neko "malenkost," ki je nihče ni opazil. Zapirač na pasu je bil zaprt, kar bi bilo nemogoče, če bi letalec uporabil padalo. Šele sedaj so Nemci verjeli, da je angleški mitraljezec z opeklinami po telesu in z zoglenelimi lasmi resnično skočil iz gorečega letala brez padala.
Kljub temu, da je skočil iz višine tri tisoč metrov, je Alkmade ostal živ. Svojo hvaležnost je bil dolžan debeli snežni odeji, s katero je pozna zima pokrila zemljo in borove vrhove.
ZanImivnostI
ČUDNA MIZA
Morska vidra obeduje tako, da plava na hrbtu, trebuh pa ima namesto mize. Nanj zloži svojo hrano in "jedilni pribor," in sicer nekaj školjk, katere razbija ob kamnu, ki si ga prav tako položi na trebuh.
PETELIN PRED SODIŠČEM
Pred sodiščem v Baselu se je leta 1474 moral zagovarjati petelin, ki je bil obtožen, da je s hudičevo pomočjo znesel jajce. Kot varovnik je bil petelin obsojen na smrt na grmadi in sežgan skupaj z jajcem.
BREZGLASNI MOTOR
Strokovnjaki so izdelali motor, ki ima 7.5 konjskih sil in pri pogonu motorja ne dela ropota. Ta motor je zelo pripraven za lovce in ni mnogo težji od motorja s tremi konjskimi silami, ki so ga izdelali pred tem novejšim modelom.
SRČNI UTRIP PRI ŽIVALIH
Puis, kakor imenujemo srčni utrip, ni pri vseh živalih enak. Pri nekaterih je zelo hiter, pri drugih pa neobičajno počasen. Tako n. pr. udari srce slonu 25 do 28 krat v minuti, konju 36 do 40 krat, pes pa ima puis 90 do 100, mačka 120 do 140, kokoš pa 136 do 140.
NOJI V UKRAJINI
Danes najdemo noje samo v Afriki in zahodni Aziji. V dobi tercijara pa najdemo noje tudi v srednji Aziji, Mongoliji, Iranu, Indiji in na Kavkazu. Ker pa so ostanke nojev našli tudi v Ukrajini, učenjaki z gotovostjo sklepajo, da so v pradavnini noji živeli tudi v tem predelu zemlje. Znano je, da noji ljubijo puščavsko ozemlje in savane, kar nam dokazuje, da so v Ukrajini resnično živeli, zlasti ker je bila Ukrajina v tercijaru idealna pokrajina zanje. V tisti dobi so bili noji tudi veliko večji kot danes.
NAJVEČJA ŽENSKA
Katja van Deik, rojena v Ho-landiji, je visoka 255 cm in se lahko pohvali, da je največja ženska na svetu. Pred kratkim se je z letalom pripeljala iz Berlina v London v "bundi," ki je gotovo prav tako največja na svetu. Ta ženski velikan bo nastopal v londonskih varietejih kot posebna točka programa, ki bo verjetno "nesla" precej denarjev.
LONDONSKIH PREBIVALCEV VEDNO MANJ
London je danes verjetno edino milijonsko mesto, kjer število prebivalcev vedno pada. Leta 1947 so našteli v Londonu nič manj kot 10,076,000 prebivalcev. Na temelju popisa konec preteklega leta pa so ugotovili, da se je število ljudi v angleškem glavnem mestu zmanjšalo na 8,334,-000.
TUJEZEMSKI DIJAKI
V preteklem akademskem letu je na raznih univerzah in kolegijih v Zedinjenih državah študiralo 33,671 tujezemskih dijakov in dijakinj; med njimi je bila ena četrtina žensk. Dijaki so bili iz 128 neodvisnih, podrejenih in mandatornih dežel. Ena tretjina jih je bila iz Azije in Bližnjega Vzhoda, ena četrtina iz Latinske Amerike, ostali pa iz Canade, Afrike in Oceanije.
Šestdeset odstotkov je bilo v celoti ali delno vzdržavanih od privatnih organizacij ali kolegijev. Okrog 16 odstotkov jih je prejemalo podporo od njihovih vlad ali od vlade Zedinjenih držav. Ostali so se v celoti ali delno vzdrževali z lastnimi sredstvi. Dijaki so si izbirali razne študijske predmete, kot umetnost, literaturo, jezike, filozofijo, učne metode, poljedelstvo, medicino, socialno znanost, fiziko in naravno znanost, trgovin, ske metode in tako dalje.
—NEW ERA. glasilo ABZ
Oglaiiajte v Enakopravnosti
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East _ 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr.J.V.ZUPMK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 Njegov naslov je fogal East 62nd Street; vhod samo na East 6 2nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
%
eOME ВАеК!
Please come back. Put out that campfire! Drown it! Campfires left to burn themselves out are One of the prime causes of forest fires ... and forest fires are rapidly blackcning your country!
Last year, 20 million acres of America's wooded land went up in smoke. Think that over.
And think this over; Those fires last year cost the nation over one billion dollars. And that, of
course, means money out of your pocket.
Can forest fires be stopped? You bet tliey can. Nine out of ten are started by people ... people like you and your neiglibors.
So be carcjul . . . extra carcjul with matches, smokes, campfires, rubbish fires, any fire. Be sure that every flame, every spark is dead out. Help stop America's most shameful waste. Please!
Kepeot after m«:
I wm.BE CAREFUI!

Only you can
TFI
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, 'ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer; št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
V NAJEM
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 East 72nd Street
HIŠE NAPRODAJ
LEP ZIDAN BUNGALOW NA MAVEC AVE. SE PRODA
ima dve spalnici in kopalnico na prvemu nadstropju; spalnico in stranišče na drugemu nadstropju. Gorkota na plin, garaža in dovoz. Lota 50x120.
Cena $16,900.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030
RAZNO
KUHARICA
DOBI DELO ZA KUHO V RESTAVRACIJl-GOSTILNI vsaki dan od 8. zj. do 1. pop.
Za naslov se pozive v uradu tega lista.
like other American business firms, we believe fhof business has o responsibility to contribute to the public welfare. This advertisement is therefore sponsored in cooperation with The Advertising Council and U.S. ond Stote Forest Services by:
ENAKOPRAVNOST
(RUŽENE ŠKERLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL.
Dobi se pri
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3. OHIO
Cena s poštnino je
$5.25
TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite se na te knjige, piedeo zaloea poidel
/
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
■||1!»||1|»|Н|»|11|1|11|1|М|«||||И||||В||||»||||В||||1|||Ц||||»|||Ц||||>|ЦЦ||||»|||Ц|||Ш||||И||||В|||Ш||||,|„|,|1||.

AVGUST SENOA:
I Varuj se senjske roke
n
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
С*=||И|1Ј1И|11|ВЦ1|В1ПШ111ШГИ1И1111ВИ11ВШГЧ1ИИ111Ш1111В1111Ш1Д111ДГ1ИИГ11М111ШГ11Ш1111ЧПШ1111И1111Ч111и....,
|||||в1||ш1||1в1||У||1в1||1а1||1в1||1в1||1ш1|1в1||ш1|||а!||ш1||1в1||1в1||1а1||1в1||1в1||и1|||а|||У|||в1||||||||м|||П
(Nadaljevanje)
Množica je glasno zajokala, frančiškan je pa položil slabotno roko na glavo junaku. Toda priskočili so beneški vojaki, pograbili redovnika, pograbili nesrečne Dalmatince in jih odgnali na ladjo. Arkebuzirji in dragonci so s sabljami in kopiti razgnali ljudi.
*
Pri Posedarićevih je sedela ob oknu Klara in vezlA, pred njo je stal Jure Daničić in se zazrl v obraz lepega d?kleta.
"Jure," je rekla Klarica in dvignila glavo, "biti morava velika grešnika, ko nama je Bog vlil v čašo radosti toliko pelina. Mislila sem, da nama bo kmalu zasijala sreča, pa jo je zatem-nil črn oblak. Sam milostni Bog ve, kdaj bom vaša."
"Potolažite se, draga Klarica! Ali smeva misliti na srečo, ko povsod grozi nesreča, se smeva veseliti, ko drugi jokajo? Koliko nedolžne krvi je izteklo te dni! O, Klara, pogumno srce se mi trga od bolečine, ko vidim, kaj se godi. Ah, da moremo rablja uničiti! Toda zaprti smo v mestu, malo nas je, ljudje so zgubili
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2*3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Korean Vet (steadily employed), wife, 2 children, desperately need 4-5 room unfurnished heated apartment. Prefer N.W. or N. Moderate rental.
BErkshire 7-2604
RESPONSIBLE COUPLE—2 adult daughters need 4 room unfurnished unheated apartment. First floor. South or S. W. preferred. Moderate rental.
TAylor 9-9778.
RELIABLE FAMILY — Needs 3 bedroom house in western suburbs. Prefer with option to buy. Reasonable rent.
FOrest 6-1533
BUSINESS OPPORTUNITY
DRUG STORE for sale — Established 35 years. Will sell for inventory or less. Must sell due to illness. Call between 11 and 3.
EVerglade 4-9521
TAVERN AND RESTAURANT — Green Hornet Inn — Because of recent death in family, widow forced to sell. Living quarters available.
2845 S. Kostner.
TAVERN — Bamboo Bar, dining room, large outdoor garden. Fully equipped. Hawaiian atmosphere. 5100 N. Western Ave.
Call SUnnyside 4-9792, after 1 p. m.
Good Chance to buy TAVERN — Fine transfer corner. Well established trade. Selling, partners disagree. See to appreciate.
ARmitage 6-5699
pogum, a rablja varujejo topovi in cela vojska. Grozno je to!"
Klarica je pogledala skozi okno.
"Ah, oče priiiaja! Tako sem vesela, nimam rada, da je ob takem času zdoma."
Knez Martin je mrk in nem stopil v sobo. Vrgel je kapo na zasijala, sreča, pa jo je zatem-na kolenih in žalostno povesil glavo.
"Jure," je spregovoril nazadnje, "veš, da so Benečani odpeljali gvardijana?"
"Benečani?"
"Jaz slutim izdajo!"
Knez še ni končal, ko je v sobo stopil poročnik Capogrosso.
"Cast mi je pozdraviti vas, gospod knez; njegova milost, gospod cesarski komisar baron Josip Rabata, prosi vaše plemenito gospodarstvo, da bi prišli na razgovor o tehtni zadevi. Mislim, da bi rad uredil z Uskoki."
Klara je prebledela, zaročenec se je zdrznil.
"Gospod Rabata kliče mene?" je knez začudeno dvignil glavo. "Čudim se. Toda takoj bom prišel za vami, gospod. In vesel bom, če lahko kaj koristim."
Capogrosso јз s pogledom oši-nil dekle in vojvodo, pozdravil, rekel, da je zadeva zelo nujna, in šel.
Klara je objela očeta:
"Oče, ne hodite!"
"Zakaj ne?" je odgovoril knez. "Morda bom kako omeh-
Chicago, Ш.
REAL ESTATE FOR SALE
ST. BERCHMAN PARISH — 5 rooms, attic, large cabinet kitchen. Full basement. Automatic oil heat. Large back yard. $11,000— —Owner.—2740 N. Western.
HUmboldt 6-7088
REAL GOOD BUY — ROOMING HOUSE—Good income building, furnished, fine location Daman. Mr. Lawrence—See to appreciate.
uptown 8-9598.
MOTEL — HOPKINSVILLE, Ky., on highway 41, direct route Chicago to Florida. 12 units and large restaurant. Electric heat. Garages. Beautiful landscape. Corporation wishes to dispose of interest. Contact L. Cook, 1714 S. Virginia St., Hopkinsville, Ky., or in Chicago, Mr. Gatz. KEdzie 3-2366.
ELMHURST AREA
TIRED OF THE CITY?
Would you like your own vegetable and flower garden? These are things that go with a country home on good sized building site.
Let me show you my large selection of tracts with 100 ft. frontage where you are never crowded. $100 starts you.
f HAVE THE BEST BUYS
A. D. Klein, 907 Glenwood Lane, Glenview, or call GLenview 4-1457 after 6 p. m.
EASTER GREETINGS TO ALL
Our years of experience are your assurance of expert care.
THE ROACH FUNERAL HOME
3604 W. OGDEN AVE. LA 1-0562 — 1-0563
EASTER GREETINGS TO ALL
INTERNATIONAL HARVESTER CO. 611 W. ROOSEVELT ROAD CHICAGO. ILLINOIS
čal volka in ljudem olajšal nesrečo."
"Grem z vami!" ]e rekel Da-ničić.
"Nikakor! Ti varuj mojo hišo. Upam, da se bom kmalu vrnil."
"Oh, pridite, pridite čimprej, dragi oče!" je zaprosila hči in solza ji je zasijala v očeh.
"Bodi mirna! On te bo varoval! Zbogom, otroka!" je rekel knez, poljubil hčer in segel Da-ničiću v roko.
Bežala je ura za uro; zaročenca sta se pogovarjala in čakala, toda kneza ni bilo od nikoder. Mati Luzija je že dvakrat poslala služkinjo, naj knez pride k nji.
"Očitate nam ženskam, da smo klepetave," je Klara rekla zaročencu. "Toda če se sestanejo moški, ni besedovanju ne konca ne kraja. Kaj neki bodo uganili v kastelu? No, mislim, da bo vsak trenutek tu. Anica, poglej no pred vrata, če gre gospodar? Čakaj! Jure, prosim vas, pojdite mu vi naproti. Vi ga pripeljite."
Mladi vojvoda je pohitel proti kastelu. Vrata so bila zaprta.
"Odpri mi!" je rekel stražarju.
"Ne smem, gospod!" je odgovoril mušketir. "Nocoj ne sme nihče notri ne ven."
"Toda jaz moram h generalu!" je razburjeno prosil Danćić.
"Ne smete ne vi niti kdo drug. Tako je ukazal general."
Mladenič je zmeden stal pred vrati. Zdaj se je nekaj domislil in hitro zavil v ulico zraven Velikih vrat h kapetanu Barbu. Ni ga našel doma, zato se je vrnil h Klari. Dekle se je prestrašila, ko je zagledala zaročenca brez očeta.
"Kje je oče?"
"Ne vem."
"Ste bili v kastelu?"
"Nikogar ne pustijo noter."
"Nikogar! Bog nebeški!" se je prijela za glavo in začela nemirno hoditi po sobi. "Pojdite, pojdite, prosim vas, in poiščite Bar-ba . . ."
"Nisem ga našel, Klara!"
"Potem pa Hreljanovića, Mi-kulčića . . . pojdite k škofu . . . pojdite, vprašajte .. Jaz ne vem ničesar . . . ničesar!"
"Grem, Klara! Zbogom!"
"Pozno je že, vendar vas prosim, pojdite; jutri mi sporočite, ali pa še danes ... Vi to bolje veste. Meni je vsa kri udarila v glavo."
Daničic je vnovič pohitel v ka-stel. Nenadoma je zaslišal na ulici bežeče korake in opazil človeka, kako krili z rokami in beži brez sape, za njim pa častnik s četo goriških vojakov.
"Jezus, pomagaj!" je zavpil človek, toda častnik mu je porinil meč v hrbet in nesrečnik se je zgrudil v lastno kri.
"Dubrovniški pes, kar si iskal v Sen ju, to si našel!" se je častnik porogal umirajočemu ranjencu.
Daničic je pohitel dalje, vsa kri mu je vrela, srce mu je pograbil čuden nemir.
Ura je pravkar odbila osem, ko je prišel na trg pred kaste-lom. Vrata so bila zaprta. Stražar je stal ko soha. Toda čuj! V kastelu je zaropotal boben, slišati je poveljnikove ukaze. Vrata se odpro. Na trg posije rdeča luč bakel, v nji pa se pošastno blešče puške in šlemi mušketirjev. Skozi vrata pride petdeset vojakov baklonoscev in dve četi s puškami. Baklonosci se razvrste v kolobar, pešaki pa stopijo na levo in desno od vrat. Štirje možje prislonijo nad vrata dolgo lestev. Eden se vzpne po lestvi in nese nekaj pod pazduho. Zdaj je na vrhu. Zabija kline. Zdaj je nekaj obesil.
"Ha, ha, ha! Felice notte!" (i^ahko noč.) se zareži vojak.
Bobni zaropotajo, bakle zago-re in strašna rdeča svetloba zatrepeta na dveh krvavih glavah, visečih nad vrati kastela: na glavi ledeniškega vojvode Marka Marglitica in — kneza Martina Posedarića.
Kri je udarila fantu v glavo, oči so se mu skalile, v možganih so zaropotali bobni. Zdelo se mu je, da blede; zginile so bakle, zginili vojaki, straža je zaprla vrata. To so blodnje! . . . Ne, niso blodnje, ah, niso! Mrzel pot mu je pokril čelo, z rokami se je prijel za glavo. Da, da, resnica je; prava, strašna resnica! Resnico izpričuje bela mesečina, ki se razliva po lepem, bledem čelu, po odprtih velikih očeh in črnih laseh, po krvi kneza Martina Po-sedarića. Leden mraz je stresel Daničića, glava mu je gorela. Da bi vojvodu tisoč nožev zabodel v srce — niti kaplja bi se ne pokazala na prsih. Toda vse je bilo nemo, vse tiho — pusti zimski noči. Komaj živ se je stežka oprijemal zidu in se počasi ritensko umikal iz strašnega prizorišča. Potem je noro, brezglavo divjal iz ulice v ulico, se podil po mestu kakor divja zver dolgi dve uri. Trikrat je prišel pred Klarine hišo, na njenem oknu je trepetala luč. Toda ne — ni smel notri! Zdaj se je nečesa domislil in zavil nazaj v hrib. Obstal je pred hišo kanonika Tvrdiševiča in začel trkati ч tolkačem. Brez duše se je zgrudil pred starcem na kolena.
"Vi ste Klarin — boter! Rabata ji je umoril očeta. Krvava glava visi nad vrati kastela. Ona ne ve . . . povejte ji vi. . . jaz ne morem!"
9
Zgodaj zjutraj je šel Daničic z očetom v knezovo hišo. Mlade-
nič ni videl, je noč srii dan, ni čutil, je poletje ali zima; mladenič ni opazil, kako pobesneli vojaki s kopiti gonijo po ulicah žene in otroke in starce. Možgani v glavi so mu skrepeneli ko kamen, a srce je divjalo ko senjska burja. Prišla sta vrh stopnic. Vrata so bila odprta. Sivolasi kanonik Tvrdiševic je s sklenjenimi rokami tiho molil v kotu. Ob oknu so molče stali Barbo, Hreljano-vić in patricij Homolić, na postelji je pa sedela oblečena Klara z razmršenimi lasmi. Roke je imela prekrižane v naročju in je z otrplim pogledom strmela predse. Človek bi mislil, da je kame-nit kip. Le včasih ji je zadrhtel na ustnicah ali siknil iz črnih oči pobesnel plamen, le včasih ji je zableščala na rdečih nabreklih vekah živa, pekoča solza. Bila je nema, gluha in slepa, samo v glavi so ji plesali razbeljeni možgani. Mladi vojvoda je obstal na pragu.
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
APRILA
25. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
MAJA
1.	maja, sobota—Letna konferenca Progresivnih Slovenk v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
2.	maja, nedelja—Enodejanka "Kmečka osveta" in koncert pevk Progresivnih Slovenk ob 20-letnici obstoja, v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
2. maja, nedelja—Koncert in scenični prizor "Črni graben" priredi zbor Triglav v Sach-senheim dvorani; domača zabava sledi v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave.
23. maja, nedelja—Velika otvo-riteV pikniške sezone na izletniških prostorih S.N.P.J.
30. maja, nedelja—Piknik društva Concordians št. 185 S.N.P.J., na farmi S.N.P.J.
30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave.
JUNIJA
G. junija, nedelja—Piknik Žen-
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
V blag spomin
tretje obletnice prerane smrti ljubljenega soproga, očeta in starega očeta
FRANK TOMIC
ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 20. aprila 1951.
Zakaj si, dragi soprog,
ljubi oče, odšel od nas, samevamo, brez Tebe dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj.
Spomini k Tebi vedno nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč.
Žalujoči ostali:
ROZI, soproga
BOŽI TELISMAN, hči
TOMMY TELISMAN, zet
in vnuki
v stari domovini pa sestra
Cleveland, Ohio,
dne 20. aprila 1954.
skega odseka farme S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
13. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Zgonc farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O.
13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
20. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 6 4 3 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
27 junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
4. juilija, nedelja—Piknik Cle-velandske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
18. julija, nedelja—Piknik Kluba društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi.
18 julija, nedelja—Piknik društva Utopians S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
18. julija, nedelja—Piknik društva Utopians S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24 julija, sobota—Izlet pevskega zbora Zarja na farmi S.N.P.J.
25. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
AVGUSTA
1. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1. Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
8. avgusta, nedelja—Piknik društva Naprej št. 5 S.N.P.J- na farmi S.N.P.J.
15. avgusta, nedelja — Piknik Mlad. pev. zbora na farm' S.N.P.J.
22. avgusta, nedelja — Piknik društva Spartans S.N.P-J* na farmi S.N.P.J.
29. avgusta, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.P'^' na farmi S.N.P.J
SEPTEMBRA
5. septembra, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slov. na farmi S.N.P.J.
va Ženskega odseka farm® ba Ženskega odseka farm® S.N.P.J.
18. septembra, sobota—Izlet At' letične lige S.N.P.J. na far^ S.N.P.J.
v blag spomin
tretje obletnice smrti naše ljube soproge, matere in stare matere
MAGDALENE LOKAR
ki je umrla dne 20. aprila 1951
Tri leta že minilo je,
kar Te več med nami ni,
vedno mislimo na Te,
spomini na Te še žive.
Ti pa v mali hišici v Highland Parku mirno spiš, se nič več ne prebudiš, jaz pa na grob rožice nasadil bom, dokler še živel bom.
Sedaj prišla ljuba je spomlad, zopet drobne ptiče prepevajo, ' ptičice nad grobom letajo, na drevesah si gnezdice spletajo.
Počivaj v miru, ljuba žena,
mati in stara mati,
saj pridemo tudi mi tja,
kjer si Ti.
žalujoči ostali:
JOHN LOKAR, soprog JOHN E., MARTIN in RUDY, sinovi CLARA in JOSEPHINE, hčeri zeta, sinahe. vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 20. aprila 1954.
V
ob četrti obletnici prerane smrti naše nadvse ljubljene soproge, mame in stara mame
Cecilije Stritof
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 20. aprila 1950.
Štiri leta so že minula,
odkar si Ti zapustila nas,
odšla si tja, kjer ni trpljenja,
tja, odkoder več vrnitve ni.
V tihem grobu zdaj počivaš, večno, smrtno spanje spiš, nobene prošnje, ne solze. Te s tega sna ne zbude.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj,
dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
Žalujoči ostali:
JOHN, soprog CECILIA, hči
JOHN in ANTHONY, sinova zet, sinahl in vnuki
Cleveland, Ohio, dne 20. aprila 1954.