Amerikanski
Slovenec
List za slovenski narod v Amerik; in glasilo K. S. K. Jednote.
32. ŠTEVILKA.
J0L1ET, ILLINOIS, 9. Al*? J A 1913
LETNIK XXII
senat za žensko
j volilno pravico,
V illinoiški gornji zbornici sprejeta važna predloga senatorja Magilla.
"panje na popolno zmago.
v Wash
mgtonu glasovanje o predlogi glede tarifne revizije.
Springfield, 111., 7. maja. — Senatorji1 Magilla predloga o ženski volilni Pravici, ki ima ženskam v Illinoisu u-j !tl Pot na volišče, je bila danes v 'enatu z 29 proti 15 glasom sprejeta.
2a Podlog je govoril med drugimi ^nator Juul. ki je izjavil, da poprej ni •i zagovornik ženske volilne pravice ](0 . šele vsled odkritij blagotvorne misije, kateri pripada, izpremenil da°?e nazore o tej točki. Prepričan Je, da moški ne dajajo ženskam za-te- katere potrebujejo. Senator Beall je izpodbijal predlo-
*	■ Zanašal da se ni na odkritja do-
žev 1 ie' neS° da je sam povpra-
*	■al med ženskami svojega okrožja.
tri aIi štiri da so se izrekle za i no pravico. Njegovim izvajanjem Je Pridružil senator Waage. ^Springfield, 111., 7. maja. - Ž naj-?led° natan^nostj° se vrši preiskava deni moralneSa ali nravstvenega veki -g. P°dguverfaerja Barrett O'Hare,
J b'l obtožen nenravnih činov. jeS.Pringfield, 111., 1. maja. - Senat tova ' danes izvršilno sejo v posve-VDn 0 imenovanjih, katera mu je krat ?Uverner dne 29. aprila. Prvi-r>r„je ugovarjalo proti nekaterim
^Washington, D. ., 7. maja. - Med" lik Sn'm r°Potom i" vpitjem zagovor-Pr rti' m nasProtnikov Underwoodove aloge o tarifni reviziji so se zago-prr"lki iste trudili na moč, da bi bila Tort a v zl>ornici sprejeta že nocoj. , ni šlo po volji, in glasovalo se 0 Se'e jutri.
"Wayman samomorec?
S*«* maja,-"Mi, porot-man dne JE0**". da je John E' Way--ovanju A aprila 1913 v SV0Jem sta-legel str' , -.6°34 Constance ave., pod-
Prizadjai i"1 ranam' ki si jih je sam
Sm° mo„i- Predloženih dokazil ni-'Proženi dognati- ali so bili streli je ori- samom°mem namenu, ali Tako • "čajno sprožilo." Oddali mSrl,-t Rlasil razs°dek, ki so ga Pr«iskavi ' porotniki Po dokončani »»"T? trup,u Prejšnjega
illdStrOWU stanovanja in __so Jntro zarana umrl.
Iz mirovnega kongresa.
St. Louis, Mo., 1. maja. — Da imajo Združene Države moralno dolžnost pripuščati ladje tujih'narodov v Panamski vodotok pod enakimi pogoji kakor svoje lastne, je poudarjal tukaj nocoj v nagovoru pred četrtim ameriškim mirovnim kongresom bivši podpredsednik Združenih Držav Charles W. Fairbanks.
Kongres je pričel tridnevno zborovanje danes dopoludne.
"Ne verjamem," je rekel govornik, "da je treba vprašanje o ameriškem pristojbine prostem obrežnem brodar-stvu v Panamskem kanalu predložiti šele razsodišču. Vprašanje moramo rešiti sami z ozirom na našo narodno čast. In če jo prav umevamo, ni mogoče dvomiti o tem. ;da bo odlok v popolnem soglasju z našo narodno dolžnostjo.
"Če pa se ne moremo sporazumeti o tem, da nismo upravičeni do nikake prednosti, potem smo dolžni sebi, Veliki Britaniji in drugim narodom, da p'repustimo rešitev vprašanja nepristranskemu razsodišču."'
krojaški strajk grozi ghicagi.
10,000 krojaških delavcev za sočutno stavko v boju proti neUnijskim krojačnicam.
krvav boj v syracusu, n. y.
Več delavcev usmrčenih v sprijemu med štrajkarji in policijo.
Kaj pa z Japonijo?
Med govorom g. Carnegieja je prišlo do vzradostljivega prekinjenja. Eden izmed poslušavcev je nenadoma vprašal: "Kaj pa z Japonijo?"
"Well," se je odrezal vpokojeni tvor ničar oklopnih ploč in zagovornik svetovnega miru, "Japonci imajo 19 bojnih ladij, dočim jih imamo mi 33 in jih dobimo še več."
Vprašavec je to priznal, a zatrdil: "Ravno zdaj smo v smrtnem strahu."
G. Carnegie se je obrnil do poslušavcev:
"Kdor nima strahu pred Japonijo, naj vstane," je rekel.
V veliki glasbeni dvorani, v kateri se vrše seje, so vstali navzoči kakor en mož.
G. Carnegie se je obrnil spet do vprašavca in je izjavil:
"Saj ste videti Vi edini, ki je v smrtnem strahu."
Morganova zbirka umetnin.
New York, 1. maja. — Pogodbe so bile danes sklenjene v zavarovanje zbirke umetnin pokojnega J. P. Morgana za $23,000,000. Zavarovalnina znaša $102,800. Oddelek zbirke v Metropolitan-muzeju je zavarovan za $15,000,000, a knjige in umetnine v Morganovi knjižnici so zavarovane za $8,000,000.
Kralj Alfonso v Parizu.
Pariz, 7. maja.—Današnji obisk španskega kralja Alfonsa v francoskem glavnem mestu utegne biti baje dale-kosežnega pomena za položaj v Evropi. Govori se, da je obisk v zvezi z nameravanim pristopom španske vlade k tripelententi (Rusija-Francija-Angli-ja). Kralj Alfonso ostane tu dva dni.
Syracuse, N. Y., 6. maja. — Milica je bila davi poklicana, da ustavi neko motenje miru. Med štrajkarji in policisti je prišlo do spopada, v katerem se je rabilo orožje.
Dva. štrajkarja sta bila na mestu u-smrčena in šest drugih je bilo tako nevarno obstreljenih, da bodo bržčas podlegli ranam. Ranjenci so biii prepeljani v bolnišnico.
Policija ni bila kos premoči, in štraj karji so se toliko bolj raztogotili, ker so policaji slepo streljali v' množico. Zato je policija poklicala na pomagaj požarno brambo, in tej se je posrečilo, za nekaj časa razgnati množico.
V središču mesta, nasproti sodišča, so se pa štrajkarji spet združili, na kar se je iznova pričel boj.
Šerif Mathews je kar najbrž poklical milico in dal zapriseči veliko število pomožnih šerifov.
Policija navaja kot vzrok rabuki dejstvo, da je kacih 500 štrajkujočih stavbnih rokodelcev hotelo ovirati na delu neunijske delavce, ki so podirali stanovališče škofa Johna Grimes. Kma lu je bilo 50 policajev na licu mesta, in ko so se štrajkarji z opekami branili prijetju, so prvi zgrabili za revolverje.
Syracuse, N. Y., 6. maja. — Guverner je bil danes brzojavna naprošen, ua pošlje semkaj nekaj stotnij milice, ker da je prišlo med štrajkarji in policijo do krvavih spopadov. ' Več delavcev je bilo usmrčenih in nekaj hudo ranjenih.
Bati se je nadaljnjega krvolitja.
i'
pos: Vodja zveze "United Garment YVoi'^rs of America".
Krojaških tvrdek bo prizadetih pet-iijdvn.i.-.et, ki pripadajo istej združbi kako: M. L. Oberndorf & Co. Pri tej tvrdii . 911 W. Jackson boulevard, je včer: . zaštrajkalo 400 delavcev.
Vi ■ 'ašanje o odprti delavnici je po-vzroč 'o štrajk. Uradniki zveze "United Gani «nt Workers of America" pravijo, d; '-o bili njihovi člani, ki so organizirali omenjene delavce, vrženi iz poslopja.
Št irinajst izmed štrajkarjev je bilo areti	Upirali so se policiji, ko
jim '■: velela, i\aj se odstranijo izpred
poslopja.
- '> -
Si Tjkarski nemiri v W. Virginiji.
Huntington, W. Va., 5. maja. — En moški je bil obstreljen v glavo in smrtno yfhjtn in več' drugih je dobilo ntt&ijse poškodbe med izgredom, ki je nastal nocoj pri namišljenem poizkusu, razpustiti neki sociališki £hod. Shod jt bil sklican v svrho, da se protestira proti razglasu vojnega prava v štrajkovnem okolišu tukajšnjega pre mogoviščnega okraja.
Wm. Taylor, prileten mož, je bil obstreljen v glavo in bo prejkone u-mrl vsled rane. Kamenje je frčalo na vse, strani in hud boj je besnel dalje časa med udeleženci.
Več oddelkov policije je takoj hitelo na lice mesta, kjer se je vršil spopad, in krepelci so neusmiljeno opletali po izgrednikih. Mnogo oseb je
bilo areuranih.
Štrajk v Kenoshi.
Kenosha, Wis.', 5. maja. — Precej vznemirjenja je bilo v Kenoshi danes vsled štrajka v veliki tovarni tvrdke N. R. Allen Sons Co. Del velike u snjarnice so davi zaprli vsled štrajka, in policaji in pomožni šerifi so bili poslani stražit tovarno. Danes popo-ludne se je dosegel začasen dogovor, da se ugodi zahtevam štrajkarjev, a prizadeti del tovarne ostane zaprt nekaj dni. Govori se, da bo razsodišče poravnalo štrajk.
Krojaški štrajk v Chicagi.
Chicago, 111., 8. maja. — 10,000 kro-jačev utegne danes pričeti sočuten štrajk, kakor izjavlja Samuel Levine,
PREDLOGO.
Resnost položaia » " --»•<=. »ycjine protijaponsko zemljiško predlogo vkljub ugovorom za-, -'deti i , a''fornčane „t| M® J° pokazaIa> ko Jc Predsednik Wilson poslal državnega tajnika Bryana, da izkusi iNkj, a'jfornijski mivern.Jtu"0 spre^eJ? nobenega zakona, ki bi kršil pogodbo z Japonijo. Na tej sliki X "jar, kak,
inih i* v«* ?» '	!7an' jaP°nski priseljenci, ki se izkrcavajo v San Frcnciscu, ii
Ponci in Kitajci.	V pac,flsk,h obrežnih mestih. V Californiji krošnjarijo od hiše do hiše ve
Ki
in
Gompers, Mitchell in Morrison.
Washington, D. C., 5. maja. — Pre-ziranje sodnih odlokov proti delavskim voditeljem Samuel Gompersu, John Mitchellu in Frank Morrisonu radi njihovega kršenja sodnega ustavnega povelja v glasovitem slučaju tvrd ke "Buck's Stove and Range Co." je bilo potrjeno danes v okrožnem pri-zivnem sodišču, ali prisojene zaporne kazni so bile spoznane za prestroge.
Prizivno sodišče je zmanjšalo Gom-persovo kazen od enega leta na trideset dni in odločilo, da imata Mitchell in Morrison samo plačati vsak $500 globe.	,
Niž^ sodišče je bilo obsodilo Mit-chella \ devetmesečni in Morrisona v šestmeJ mi zapor.
Brez dvoma se vloži sedaj priziv na najvišje sodišče Združenih Držav.
"Federation of Labor" pohvaljena.
Decatur, 111., 6. maja. — Državna zveza nemških katoliških društev, ki zboruj^ v tem mestu, je sprejela danes resolucijo, v kateri se izreka zahvala ameriški delavski zvezi (American Federation of Labor) za njen moški nastop v prid krščanstvu in za njeno izpodbijanje socializma.
Požari po hostah v Minnesota
Duluth, Minn., 1. maja. — Hostni požari se naznanjajo danes iz naslednjih krajev v železnem okolišu:
Cloquet, Minn. — Požari nedaleč od mesta. Indijanski agent Cross je odšel na reservacijo z oddelkom ra-dovoljnih gasivcev.
Hibbing, Minn. — Začetni hostni požari so napotili državnega gozdnega nadzornika Robertsa, da je pozval na pomoč vse obhodne straže Great Northern-železnice v soseščini Nash-wauka in Keewatina in več drugih kra jev ob progi po Messabi.
Coleraine, Minn. — Požarni brambi v Boveyu in Colerainu sta bili poslani gasit hostne ognje v bližini. V Gunn Junction ob Great Northern-železnici je ogenj upepelil kolodvor, več hiš in vodno shrambo. Potniški in tovorni kolodvor v Marblu je zgorel.
Tower, Minn. — Hostje gori nekaj milj južno od mesta.
Tožen zdravnik.
Springfield, O., 5. maja. — Porotniki v slučaju zdravnika dr. Arthur Smitha, ki je osumljen, da je svojo soprogo zastrupil, so davi naznanili, da se niso mogli zediniti na razsod. Posvetovali so se nad 40 ur. Sodnik Hogan je porotniški zbor razpustil.
Uporne £ete.
El Paso, Texas, 5. maja. — Uporne zavezne čete, ki so v soboto pregnale svojega generala Jose Salazarja in njegove pristaše iz Casas Grandesa v Mehiki, so bile naprošene, naj se pridružijo konstitucionalistom. Če to store, pride v resnici obširno ozemlje ob severni železnici, južno do Juareza, v posest upornikov.
Mexico City, 5. maja. — Predsednik Huerta je bil danes uradno obveščen, da Velika Britanija pripoznava njegovo vlado. Britanski poslanik mu je .vročil ročno pismo kralja Jurija V.
Pripoznalno pismo španskega kralja se pričakuje prihodnji teden.
Hvaležen narod.
Christiania, Norvegija, 5. maja. ~ Storthing (državni zbor) je danes skle nil, da se ima odkritelju južnega tečaja, kapitanu Roald Amundsenu, dovoliti letnina v znesku $1620.
skaoer se mora
takoj izprazniti,
_
Črnogorski kralj Nikita obveščen, da velevlasti zahtevajo pokorščino.
evropski mir zagotovljen.
Radost v Belgradu, Peterburgu in Zagrebu po zavzetju Skadra.
Balkanska vojna, ki se je pričela dne 18. oktobra 1912, in ki se je od začetka mislilo o nji, da ne bo trajala dolgo, je nazadnje končana.
Črna Gora je pustila odločbo o usodi Skadra na izvoljo velevlastim in stopila v vrsto balkanskih držav, ki so že privolile v mirovno posredovanje evropskih velesil.
Sedai se torej prično uradna pogajanja velevlasti z balkanskimi državami in Turčijo. Premostiti bo treba še marsikaka nasprotstva glede odnos-nih koristi. Mnogo zasmehovano evropsko diplomacijo čaka še silno težka naloga, zlasti z ozirom na rešitev albanskega vprašanja.
V sledečem podajemo zadnje brzojavke o položaju:
London, 6. maja.—Črnogorski kralj Nikola je bil danes dopoludne obveščen o tem, da je mednarodno bro-dovje, ki blokira luko Bar, prejelo povelje, da naj zahteva takojšnjo izpraznitev trdnjave Skader, tako pravi iz Dunaja dospela brzojavka. Ničesar se ne poroča o tem, ali zasedejo trdnjavo mednarodne čete.
Frankfurt ob M., 5. maja. — Kralj Nikita se v bližnji bodočnosti odpove črnogorskemu prestolu. Tako vsej br-zojavlja poročevavec listu "Frankfurter Zeitung" v Carigradu.
Koeln, 5. maja. — "Koelnische Zeitung" zagotavlja nocoj na uvodnem mestu, da bosta Avstrija in Italija odposlali v Albanijo čet, brez ozira na poslaniško konferenco v Londonu.
Cetinje, 5. maja. — Črnogorski kralj Nikita je danes velel izprazniti trdnjavo Skader v soglasju s tozadevno zahtevo velevlasti.
London, 5. maja. — Koncem današnje seje poslaniške konference se je ta izrazila zelo zadovoljno nad predajo Skadra po črnogorski vladi. Poslaniki se spet snidejo v četrtek.
Radost ob padcu Skadra.
Iz ljubljanskega "Slovenca" pona-tiskujemo sledeče brzojavke:
Belgrad, 23. apr. — (Izvirno.) Manifestacije v proslavo padca Skadra so zavzemale čez dan vedno večje dimen-zjje. Ustavljeno je bilo vsako redno delo. Vse trgovine so okrašene s tro-bojnicami, slikami, cvetjem; ponekod so bile razstavljene kapice od prvih strelov iz brzostrelnih in gorskih topov pri Prizrenu, v Ljumi in pred Ska-drom, dalje slike srbskih in črnogorskih generalov in kralja Nikole. Po ulicah hodijo skupine z godbami. Pred glavnimi restavranti je občinstvo streglo vojakom in rezervistom z okrepči-li. V šolah Cel dan ni bilo pouka. Bel-grajska občina je izdala proglas, v katerem poziva meščane, da okrase in razsvetle\voje hiše in se udeleže slavnostnega sprevoda. V proglasu pravi med drugim: Orožje proslavljene srbske armade v rokah divjunakov črnogorskih bratov je prineslo srbskemu narodu najveličastnejšo zmago; razbilo je trde zidine nezmagljivega Skadra. — Ti plakati so bili na vozovih v hipu razdeljeni po celem mestu. Popoldne so bile ulice polne praznično oblečenega meščanstva. Na mnogih mestih se pleše kolo. Ko se je Pašič vračal iz skupščine, je hotela množica izpreči konje in ga dvigniti na rame; komaj se je ubranil. Še predpoldnem so se pred Grand-hotelom priredile velike ovacije črnogorskemu finančnemu ministru Drljeviču, ki se mudi v Belgradu. Po ulicah hodijo skupine otrok z zastavicami. Vsi krošnjarji nosijo zastavice. Tudi tramvaj je v zastavah. Popoldne so se v središču mesta začele zbirati silne množice. Vojaške godbe so se zbrale pred spomenikom kneza Mihajla. Korporacije so prišle s svojimi zastavami. Vse-Učiliška mladina je nosila kombinirano srbsko-hrvaško zastavo; ko je sprevod krenil dalje, je prišla skupina dijakov s hrvaško trobojnico. Množica jo je burno pozdravila, godba pa jo zasvi-rala "Liepa naša domovina." širili tO se urnebesni klici. Pred Graiiii-iioi -lom so se zopet vršile velikapske ovacije črnogorskemu ministru Drljeviču, Črnigori in kralju Nikoli. Nepregledna množica, ki je štela najmanj 20,000 ljudi, je nato krenila pred kraljevi dvor, kjer je kralja pozdravil Riznič. Kralj se je burno aklamiran zahvalil in rekel, da ga globoko veseli narodna radost radi zmage bratov Črnogorcev in njihove vojske. Poziva vse, da z njim vred zakličejo: Živio kralj Črne-gore Nikola prvi! Ponove se velikanske ovacije, ki se nadaljujejo pred ruskim poslaništvom ob navzočnosti Hartwiga in njegove družine, ki se za-
hvaljujejo. Pred zunanjim ministrstvom je Pašiča pozdravil Vuletič z zanosnim govorom. Pašič se je prisrčno zahvalil slaveč črnogorsko zmago. — Množice so korakale dalje po ulicah, ne da bi se bil pripetil najmanjši nered. Zvečer so bile vse ulice sijajno razsvetljene; na vseh oknih luči in izložbah različni transparenti, ki slave junaštvo Črnogorcev. Na vseh straneh glasba in kolo ter bakljade. V Belgradu se že davno ne pomni tolikega navdušenja, ganotja in veselja!
Manifestacije v Rusiji.
Peterburg, 24. aprila. — (Uradna agencija.) Vsled iniciative slovanskega blagotvornega društva se je v Pre-obraženski katedrali obhajala zahvalna služba božja ob priliki zavzetja Skadra ter je množica nato, korakajoč ob Nevi, klicala: "Živela Črna gora!", nakar se je mirno razšla.
Navdušenje v Zagrebu.
Zagreb, 24. apr. — Povodom padca Skadra se je včeraj popoldne zbralo na univerzi okoli 500 akademikov, ki so, pevajoč hrvatske in srbske pesmi in vzklikajoč: Živela balkanska zvezal Živela Črna gora! manifestirali. Čuli so se tudi ostri klici proti Beču. Sprevodu so se pridružili meščani in šli po Ilici ter se po Frankopanski ulici vrnili k vseučilišču. Tu se je razvila hrvaška zastava, govorili govori in pele hrvatske in srbske himne. Manifestacija je zavzemala vse večje dimenzije, ker je intervenirala policija. Neko gospodično, ki se je ogorčena zagnala na poveljnika policije na konjih', so zaprli, istotako štiri dijake. Uredništva nekaterih dnevnikov so razobesila zastave, a jih morala kmalu odstraniti. Tudi v gledališču je bila mala manifestacija.
Sv. Oče popolnoma okreval.
Rim, 5. maja. — Papež Pij X. je od svoje bolezni popolnoma okreval. Kardinal Diomede Falconio, ki je ameriški državljan in je bil več let apostolski delegat v Washingtonu, je našel danes cerkvenega poglavarja v izvrstnem zdravju, čilega, bistrega in zelo navdušenega za vsa cerkvena vprašanja, o katerih sta se razgovarjala.
Kardinal Falconio bi imel biti sprejet od Sv. Očeta dne 7. aprila, ko je papež obolel. Seved'a se je moral sprejem odložiti. Ko je kardinal zdaj dobil vabilo od Njegove svetosti, naj se mu predstavi, je to storil.
Papež je izrazil švoje globoko obžalovanje nad tem, da mu ni bilo mogoče sprejeti ameriških romarjev, ki so priromali v Rim pod vodstvom škofa Schrembsa iz Toleda.
Kardinal je pripomnil nato, da se škof Schrembs in šesteri ameriški duhovniki še nahajajo v Evropi in zelo želijo videti papeža, nakar je papež odgovoril, da gospode rad sprejme. Nato je kardinal omenil, da jim hoče brzojaviti v London, da se pred svojim odpotovanjem vrnejo v Rim k živ-dijenci.
Ko se je mudil že pol ure pri papežu, se je kardinal Falconio hotel posloviti, boječ se, da bi papeža preveč utrudil, ali zadnji ga je pridržal, rekoč, da je bil obsojen k tako dolgemu molku, da ga res veseli razgovor.
"Osamili so me tako skrajno," je rekel papež, "da mi je bilo skoro nemogoče govoriti celo z mojimi sestrami. Tudi nisem smel brati sv. maše, toda davi sem opravil službo božjo, ne da bi prosil zdravnikovega dovoljenja."
Prve črešnje.
Sacramento, Cal., 5. maja.'— Prvi vagon črešenj je bil odposlan danes v Chicago.
Izredna konvencija S. D. P. Z.
Slovanska Delavska Podporna Zveza, s sedežem v mestu Conemaugh, Pa., je sklicala delegate svojih podružnic na izredno konvencijo, ki se je otvorila v ponedeljek, dne 5. maj-nika, v Clevelandu, O. Zborovalcem mnogo sreče!
Ni bil tepen.
Glasilo SNPJ prinaša brzojavko iz Barbertona, O.: "Vest v 34. št. 'Cleve-landske Amerike' — 'Predsednik S. N. P. J. je bil v Clevelandu tepen' — je
neresnična."
Jolietske novice.
—	Poroka. Prihodnji tdrek, dne 13. majnika, dopoludne bosta poročena v naši slovenski cerkvi Dr. S. Gasparo-vich, naš rodoljubni in izvrstni dentist, in gdčna. Ana Lopartz, iz vele-ugledne in spoštovane rodbine George Loparčeve. Čestitamo že vnaprej! — Obenem naznanjamo si. občinstvu, da bo zobozdravniški atelier dr. Gasparo-vichev ves prihodnji teden zaprt, ker se novoporočenca odpeljeta na kratko svatbeno potovanje in se doktor udeleži tudi konvencije dentistov v Peori-ji, 111.
—	Iz Chicage je uredništvo Am. SI. prejelo daljši dopis o pogrebu pred kratkim umrlega g. Josipa Brunskole, člana dr. sv. Štefana št. 1' K. S. K. J., toda žal prepozno za to izdajo. Dopis priobčimo prihodnji torek.
Joliet, 111., 7. maja. — Novega župana imamo izza ponedeljka, ki je bil izvoljen po ljudski volji na meščanskem nepristranskem tiketu. Harvey E. Wood se imenuje mož, ki so mu pomagali na županski stolec tudi slovanski volivci. Zlasti sta mu pomagala njegova dva sokandidata na tiketu, g. George Stonich in g. Josip Za-lar, ki bi bila tudi skoraj izvoljena, prvi za aldermana II. warde in drugi za mestnega blagajnika; samo nekaj glasov jima je manjkalo, kakor smo poročali svoj čas. In g. Wood ni nehvaležen. To je pokazal s tem, da je v ponedeljek zvečer ob svoji inavgura-ciji ali vpeljavi na županski stolec imenoval med drugimi tudi g. Josipa Zalarja za velevažno službo mestnega oljnega nadzornika (Oil Inspector). Ta služba je jako lepa in častna. Zatorej čestitamo g. Jos. Zalarju!
Vpeljava novega župana se je vršila v ponedeljek zvečer ob ogromni udeležbi navdušenega občinstva, tako da je bila mestna zbornica premajhna za vse došlece. Brezštevilni krasni šopki rož in nageljnov, darila raznih društev in prijateljev, so kar zakrivali vse al-dermanske pulte in zlasti županovega. Ko je odstopajoči župan Edmund M. Allen predstavil in vpeljal novega župana Harvey E. Wooda, je bilo temu izročeno s srebrom opremljeno slono-kosteno kladivo, darilo meščanov II. warde. O tem piše "The Joliet News" takole:
"Eden najčarobnejših prizorov instalacije župana Harvey Wooda je bila izročitev s srebrom opremljenega slonokostenega kladiva po mali gospodični Marion Genevieve Zalarjevi, ki je z veleznamenito mladostno spretnostjo nagovorila župana in zbrane meščane, ko je izročala darilo v imenu prijateljev župana v drugi wardi. Mala gospodična devetih let, ki ni hodila ne-opažena izza časa, ko je stopila v dvorano s svojimi starši, katerih lepota odseva ž nje, si je pridobila srca vseh na mah, ko je prišla na oder ter jasno in ponižno imela nagovor pred izročitvijo. Gospodična Marion je hčerka g. in ge. Josip Zalar. G. Zalar je bil sokandidat župana Wooda v pretekli kampanji. S kladivom vred je bilo izročeno pismo z naslednjo vsebino: "Župan Harvey E. Wood: — Sprejmite ta mali znak našega spoštovanja z našimi najprijaznejšimi in najiskre-nejšimi željami Vam za prijetno in uspešno upravo. Joliet, 5. maja 1913. Velespoštovanjem: Josip Zalar, John A. Težak, John E. Zupančič, George Stonich, Frank J. Drassler, Maurice L. Stern, Rev. John Kranjec."
—	Imenovani po novem županu so sledeči gg.: Za mestnega inženirja, .C. D. O'Callahan; za zdravstvenega komisarja, Dr. E. J. Higgins; za mestnega kolektorja, Edmund H. Lennon; za oljnega nadzornika, Josip Zalar; za mestnega elektrikarja, James R. Mor-rissey; za mestnega tehtalca, Frank Hubenet; za pomožnega mestnega pravdnika, Ralph C. Austin; za mestnega olovarja (plumbing inspector) Louis A. Williamson. Torej med samimi Angleži en našinec, noben dru-gorodec.
—	G. Frank Lumley, novi rpestni
in z žalostjo v srcu, da kaj takega pa že spet kmalu ne bo. Naj bode kakor hoče, bilo je izvrstno in novo-poročencema želimo vsi skupaj obilo blagoslova in sreče z nebes!
Zadnjič sem Vam nekaj pisal o našem novem sodrugu. Ta sodrug je pa res lep -svetnik. Zopet je poslal, ali prazno slamo mlatil v oni čikaški cunji "Glas hudobe". Pa kaj piše ta oznanjevalec evangelija svetih norcfcv?
pametnega kot po navadi nič, ker ne brivcevo plešo. Vas	° .. f .	,
H	ve me. Pise nekaj o gospodu župni-
ku Rev. Klopčiču, ker le- to je njih namen, udrihati po duhovnikih. Zabavlja nekaj, da ni g. župnik vsega prebral na prižnici, kar je bilo njegovega dopisa, le nekoliko od začetka in na koncu. Ali ne ve g. Prešern, da priž-nica je v cerkvi in cerkev je hiša božja, torej ni za razlaganje osebnih napadov. Zatorej je pa g. župnik, kakor je povedal sam, le toliko rekel, kar se tiče faranov, namreč slovenskih fantov, ki so pobirali za orgle, ko g. Kari piše, da so bile kupljene za 3 tisoč dolarjev in da so dobili petnajsto kot procente nazaj, in ta denar se ne ve, kam je šel. Ker je pa gospod v cerkvi povedal to pred vsemi farani, se je gospodine Gašperich skesal malo, ko ve, da je malo preveč zinil, kakor socijalisti po navadi zijajo na vsa usta, povejo pa nič, in je v drugem dopisu popravil toliko, ko pravi, da niso ravno 15 sto dobili nazaj, morali so pa precej dobiti in kje so zdaj. No v tretjem dopisu bode gotovo pisal, da niso nič dobili, ampak da orgije niso toliko stale. No takile so ti so-
street, je v ponedeljek pribrnela muha. Brnela je in brenčala, vkljub briv-čevim besnim ugovorom. Nazadnje se je muha usedla na sar je zmajal z glavo. Muha je odletela in Vassar je napačno zamahnil po njej z odprto britvijo, ki jo je brusil. Britev se je zarezala v Vassarjev levi ročni zgib. Izkrvavel je skoro do smrti, predno je prišel doktor. Muha je utekla.
—	Opozarjamo še enkrat na zabavo s plesom, ki jo priredi v soboto hrvatski tamburaški zbor "Bjela ruža" v hrvatski šolski dvorani.
—	V nedeljo bo blagoslovljena nova zastava Mladeniškega društva "Danice" v Chicagi
—	Piknik društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J. ne bo začetkom, nego koncem prihodnjega meseca in sicer na Petrovo, dne 29. junija, v Theiler-jevem parku povodom blagoslovljenja nove društvene zastave.
—	Truplo neznanega moža, starega kacih 35 let, so našli včeraj (torek) zjutraj v kanalu.
—	Državna komisija, ki preiskuje,
note, in nemškega društva sv. Viljema št. 1262 C. O. F„ kateri sta mu priredili lep pogreb dne 3. maja. Omeniti moram, da se je pogreba udeležilo tudi društvo Presv. Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F., za kar naj mu bo prisrčna zahvala.
Pokopali smo ga na tukajšnjem katoliškem pokopališču. Peto črno sv. mašo je daroval naš č. gospod župnik Rev. Josip F. Stukel. Ranjki zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke v starosti od 2 do 9 let, tri brate, eno sestro tukaj, ter mater in enega brata v stari domovini. Pokojnik je bival tukaj v Americi 14 let, in sicer 3 leta v Sheboyganu, Wis., zadnjih 11 let pa tukaj v Waukeganu. Bil je priljubljen in spoštovan povsod, posebno pri drugorodcih.
Žalujoči rodbini in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. Pokojniku pa naj bode lahka tuja zemlja!
Koncem dopisa pozdravljam vse či-tatelje A. S. Tebi, vrli katoliški dvo-tednik, pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.	John Plut.
vem izvrši podobar g. Pavlin v Radovljici.
Odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovemu blagajniku g. URBANU ZUPANCU, LJUBLJANA, Križevniška ulica št. 8.
USODA DELAVCA.
vzroke blodništva in plače deklet za- c;alisti( zmeraj mešajo in mešajo, in
« AMI	__IAWAMMAU	IT l/fi tirom '	...	•	«
poslenih v tovarnah, pride v kratkem tudi v Joliet.
— Chicago Street, držeč od juga proti severu ravno po sre^i mesta, je široka in lepa cesta, ampak v svojem severnem delu, ki drži skozi II. wardo, je bolj široka nego lepa. Zato se je v tej wardi začelo med hišnimi posestniki živahno gibanje v svrho, da se mestna nova uprava naprosi, da North Chicago street zboljša in popravi tako, da bo mestu v čast.
Brockway, Minn., 4. majnika. — G. urednik: — Prosim, natisnite tale dopis v list.
Nekako prijetno postaja sedaj na prostem zraku, na farmah, ker se že zeleni drevje, in nekaj sliv je že spustilo svoje cvetje. Ako se pelješ sedaj po tukajšnjih potih, lahko vidiš pri poti, kjer je kaj drevja, tudi slive, ki se razcvetajo, ker veliko jih kar v "hosti" raste. Tudi domači vrtovi bodo kmalu razcveteli. Dežja smo imeli dosihmal dosti, le malo mrzlo je še, da ko posije še gorkejše solnčece, bode vse bolj rastlo. Pšenica in oves gre že s tal. Rž je tudi lepa. Sedaj bo čas saditi turšico in tudi krompir i. t. d.
Minuli četrtek, pričetek Marijinega meseca, pričela se je popoldne Šmar-nična pobožnost, katero bomo imeli vsaki dan tega meseca, mislimo, da po sv. maši. Zopet imamo v cerkvi nekaj novih cvetlic, nekaj za Marijin oltar, kateri je okinčan z mnogimi cvetlicami in lučkami posebno sedaj. Vernih srca Njej v dar naj bodo najlepše cvetlice na njen oltar!
V sredo zjutraj je po dolgi mučni bolezni zapustila solzno dolino spoštovana gospa Terezija Šebat. Od začetka meseca novembra mislim da je bila v bolečinah priklenjena na posteljo. Med tem ji je stregla hčer Franca Torker, in sedaj je prišla tudi hčer Katarina (tudi omožena) McKenzi. Stregli sta ji prav skrbno in lepo, tudi
,...,. ... . * , ____i Mr. McKenzi, kedar mu je čas dopu-
policijski sodnik, je ob nastopu -oje	^ bo	Bog povr.
službe ponovno izjavil, da ne bo delal |	sk da	,
v svojem poslovanju nobenega razloc- . ^
ko so že kakor zmešana štrenja, da ne morejo naprej, pa spet kaj drugega začnejo, samo da gre "kšeft". Kako se pa je mogel gospod Karol tako naglo od cerkve odbiti in pristopiti k sodrugom? Če se je on z župnikom spri, ali se mora z vero tudi? Ali je en duhovnik katoliška cerkev? Ali ni duhovnik tudi človek, in kot tak vsem slabostim podvržen? Ali ni g. župnik na prižnici povedal, da se včasih malo prenagli? In še več takih rečij je, in le to rečem, da g. Prešern je bil vedno prisiljen katoličan zavoljo kat. društev in je le gledal "na špico", kako bode mogel odstopiti zgrda in o-švrkati malo našo faro. No pa je malo naredil, ker dober katoličan je zmeraj dober, kakšna mevža, ki je le pol sem pol tam, pa nič ne koristi fari, le škodi in naj gre z Gašperičem k sodrugom, slobodno mu, le v miru naj nas pustijo! Gospod Prešern ima avtomobil (sicer napol raztrgan, kmalu ga bodo morali otroci riniti, da se bo mogel gospodine peljati) in v tem vozičku misli naše sodruge v Chicago v vas peljati; če pa bi jih Vi, g. ur., kje videli, preskrbite jim, če le mogoče kakšen "plač", kjer bodo pili in jedli in se dobro imeli, tako da jih nikdar nazaj več ne bo na Calumet. {Op. stavca: Take golazni tudi mi ne maramo. Pošljite jih v čikaški zverinjak, kjer se bodo med opicami prav dobro počutili.)
Pozdrav vsem kat. Slovencem! Tebi, list, obilo uspeha.
Francelj iz Calumeta.
ka zaradi odnosne narodnosti areti-rancev, da bo delil enako pravico vsem.
1 — G. Josip Stukel, naš dobro znani rojak in mestni policijski oskrbnik (bridewell keeper), je na merodajno mesto vložil pritožbo, da se blazne o-sebe pridržujejo v policijski postaji, ko bi se morale takoj izročiti okrajni ječi v primernejšo oskrbo.
—	Novo organizirana družba "Slovenian National Bottling Co." v Jo-lietu bode v svojej tovarni pod h. št. 903 N. Scott. Str., kakor je uvideti iz napredujočega dela, v kratkem zaposlovala. Tovarna ^ama na sebi res presega skoro vse druge tovarne te vrste, opremljena je namreč z najmodernejšimi stroji najnovejšega izdelka. Ta nova tvrdka bode izdelovala naj-oku»nejše raznovrstne mehke pijače,
' fcot na primer pop, sodavico, pokalico, belo pivo i. t. d. Ako želite, si morete ogledati tovarno, kajti upravitelj-stvu bodete ycdno in ysaki čas dobrodošli. Glavni družbini odborniki so gg.: Josip Sitar, predsednik; Geo. Sve-tlesič, podpredsednik; Mihael Ward-jan, tajnik, in John Grahek, blagajnik.
—	G. Matej Ferko in gospa soproga iz Milwaukee, Wis., sta prišla včeraj (torek) na obisk v Joliet, kjer imata izza svojega bivanja tukaj vse polno prijateljev in znancev. Tem je prinesel g. Matej Ferko najlepših pozdravov tudi od svojega brata Johna, s katerim imata izvrstno obiskovano mesnico v omenjenem mestu, tako da sta popolnoma zadovoljna. Naš bivši brat sokol Matej je nedavno dobil vojaško pozivnico, ki ga kliče na bojno polje balkansko, pa bivši avstrijski naddesetnik Matej Ferko nima časa za take krvave "špase"; krvi ima itak dovolj vsak dan v svoji mesnici, pa da bi hodil prelivat se človeško in celo bratsko?! No, sir.
—	Smrt muham! V brivnico Fred W. Vassarjevo, 603 South Chicago
Zeno. Pogreb se je vršil v petek ob deveti uri. Bila je pokojnica članica ženskega društva Roženvenske Matere Božje. Sv. maše in pogreba udeležilo se je tudi žensko društvo, toda zaradi slabega vremena ni šlo ji nasproti dalje kot do cerkvc. Po sv. maši in opravilih jo je spremilo društvo na mirodvor. Jutri bodejo žene imele sv. obhajilo za.pokojnico. Udeležili so se pogreba hčeri Francka Torker, Katarina McKenzi, njen soprog in sin, ter Marija Heim, soprog in otroci ter sin Frank Sebat in soproga, gospod in gospa Šebat iz Wabasha ter gospa in gospica Bernik iz St. Josepha ter mnogo faranov. Zapušča raj niča, ki je u-mrla v starosti 77 let, hčer Reziko o-moženo v Kamni Gorici v Evropi ter tukaj Nežo, Katarino omož. McKenzi, Franco Torker, Mary Heim in sina Franka, Mož je umrl že pred več leti, ki je tudi doživel visoko starost. Po-kojnici svetila večna luč! Prizadetim iskreno sožalje.
Hudo je obolela gospa Marija Ka-pus. Želimo ji kmalu ljubo zdravje.
Pozdravi	John Poglajen.
Calumet, Mich., 3. maja. — Cenjeni g. urednik! Ker se je moj zadnji dopis prav srečno izmaknil in pete srečno odnesel nikdar sitemu košu, sem Vam zadnjič obljubil poročati še kaj več. Evo:
Dne 26. aprila sta se v naši slovenski cerkvi poročila in zvezala za vselej g. Ferdinand Piijtek, rodom iz Lokev na Hrvašken>, z gospico Katico Vidoš, rojeno na Calumetu, hči rojaka Josipa in Katre Vidoš, kateri so do bro znani v večjih slovenskih krogih. Svatovanje se je vršilo na nevestinem domu v krogu sorodnikov in vseh pri jateljev. Zabava je bila izvrstna: po aktih doneče harmonike se je vrtelo par za parom do ranega jutra, ob zarj pa smo pobrali šila in kopita in šli vsak na svoj dom, z veseljem, da smo preživeli vesel dan v domačem krogu
Iz Adlešič, 22. apr. — V zadnjem dopisu sem popisal nesrečo, ki nas je zadela zopet letos 14. t. m. vsled snega zime in pozebe. Uničeni so vsi vinogradi in sadje, kar ga je bilo v cvetju. Kakor se pa zdaj vidi, so trpeli veliko bolj višje ležeči kraji, kakor pa nižine. To se opazi posebno na hrastih in kostanjih, ki so bili vsi zeleni, a so zdaj vsi suhi. Ves list je poparjen in črn in suh. Posebno se to vidi na Veliki Plešivici, vzlasti na severni strani in pa v ložah nad Mrz-ljaki in Staro Goro na Hrvatskem, kjer je vse drevje v višinah suho in črno, a v nižinah še zeleno in nepoškodovano. Zato je pa tudi trtje v Veliki Plešivici bolj trpelo, kakor pa v nižjih legah. Toda ta nesreča pa ni zadela samo naše kraje, Belo Krajino in Dolenjsko, ampak kakor so poročali časopisi, tudi več drugih dežel in nekatere še huje, kakor nas, kakor po Istri, na Češkem, na vsem Ogrskem, v Nem čiji, v Švici in celo Gornjo Italijo. Ni čudno, če so ljudje močno obupani in se jih zopet več odpravlja v Ameriko, ker se nam kaže tako žalostna prihodnost.
13. t. m. sem prejel $5 ali 24 K 50 h., katere je poslal naš župljan Peter Pri-janovič (sedaj Schultz, rodom iz Tri-buč h. št. 13.) iz Bingham-a, Utah, v Ameriki. Pc\rabil bom ta znesek, za katerega se mu prav srčno zahvaljujem, za napravo novih altarj^v v župni cerkvi.
V Mohorsko družbo se je vpisalo letos pri nas 67 udov, 10 več kakor lani. A lepi krščanski list "Domoljub", katerega ljudje tako radi prebirajo, pa ima v naši župniji letos še čez 50 naročnikov, kar nam spričuje, kako radi bero naši ljudje.
Vsem rojakom lep pozdrav!
Ivan Šašelj.
ZASTOPNIKI AMER. SLOVENCA.
South Chicago, 111., 4. maja. — Prosim, gospod urednik Amer. Slovenca, da mi odločite mal kotiček v nam pri-1/ubijenem listu, da nekoliko naznanim od naše naselbine South Chicago. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Imamo 4 slovenska društva. Čeprav je bolj mala naselbina, pa vseeno gremo dobro naprej. In zdaj se bo še eno društvo ustanovilo, irt to bo samostojno društvo malih otrok sv. Veronike. Zares veseli nas odraščene, ko se mladina tako lepo zanima za društvo. Kajti to društvo je bilo u-stanovljeno 12. marca 1913 in v tem malem času že društvo šteje 57 deklic in nekaj fantov, tako da društvo šteje prilično do 65 vseh skupaj. In to društvo je koj sprvega počelo dobro na gospodarskem polju, ker bojo naredili veselico otročičl na 18. maja, katere upajo da se bo občinstvo v obilnem številu udeležilo. Očetje in matere, veselo na noge na ta slavni dan! In vse ostalo občinstvo vljudno vabimo po South Chicagi in okolici, ker bo dovolj zabave za mlade in stare. Godba bo izvrstna. Na čelu parade in prvo za godbo koraka slavno društvo sv. Florjana K. S. K. J„ in potem o-stala društva. Korakanje se prične 18. maja o poldrugi uri s 95. ulice in Ewing Ave., in potem društvo koraka po 95. ulici do Ave. M in potem do 97. in Ewing Ave., po Ewing Ave. nazaj slovensko cerkev. In tam bo slavnega društva sv. Veronike zastava blagoslovljena. In naš župnik Rev. Kra-schowitz bo imel kratek nagovor na našo mladino. Zatorej na veselo svidenje na ta dan se vam priporoča odbori
K sklepu pa Vam, gospod urednik, veliko naročnikov in predplačnikov, in pozdrav vsem čitateljem tega lista. Rosie Gradišar, tajnica. Mary Levk, predsednica.
Waukegan, 111., 6. maja. — Slavno u-redništvo Am. SI.! Prosim, natisnite ta moj dopis v Vašem cenjenem listu.
Sporočiti imam rojakom in čitateljem A. S. žalostno vest, da je nemila in nepričakovana smrt pobrala dne 30. aprila iz naše srede rojaka Matijo Stal-car. Bil je namreč napaden na potu proti domu na obstranskem tlaku dne 29i aprila, zadobil je smrtno rano i)a glavo, tako da je drugi dan umrl. Doma je bil iz vasi Naklo pri Črnomlju na Dolenjskem.
Ranjki je bil star 34 let, ter član dveh podpornih društev, namreč društva sv. Jurija št. \03 Zap. Kat. Jedno-
MEDVEDOV NAGROBNIK.
Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni troški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik. Zaradi tega so sklenili njegovi intimni prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. V odboru so gg.: Andr. Kalan, načelnik; Fr. S. Finžgar, tajnik, in Urban Zupane, blagajnik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvredno delo, zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega Medveda. Delo samo po načrtu in mavčnem odlivku Peruzzije-
Revni in ubogi
delavec je mnogi:
od zore do mraka se trudi, poti,
da sebe in svojce lahko živi.
Kapitalizem nad njim svoj bič vihti, socijalizem pa ga zmote uči: od kapitalizma izkoriščan je, ranjen, od socijalizma pa kruto varan, prekanjen.
Kapitalizem grdo ž njim dela, ko služi si bornega jela; socijalizem pa strašno ga moti, da nezadovoljnost se skrajna ga loti.
Usoda delavca je bridka zares; kapitalizmu je kakor kak pes, socijalizmu pa je le ovca, ki ga skubi do zadnjega novca.
Daleč proč od rodne mu grude v tovarne in razne rude vodi ga pot dan vsak, veliko trpi siromak.
Nevarnost vedno mu preti,
da ga ubije ali pohabi;
boj za obstanek mu je težak in trd,
vedno ga muči grenka skrb.
Kdo v tej bedi delavca naj teši? Kdo naj suženjstva ga reši? Mar nevera in brezbožtvo? Ne, to je zanj še največje vboštvo!
Le vera more delavca tešiti, le katolicizem ga rešiti, ki mu resnica in pravica je podlaga, in ga nobena moč in sila ne premaga.
Katolicizem uči resnico, pravico, obsoja pa laž in krivico; uči enakost, ljubezen, nesebičnost, obsoja pa samoljubje, prezir in sebičnost.
Katolicizem tolaži in blaži trpina, ostro pa sodi bogatina, ki stiska in zatira reveža, v nebesih on ne bo imel deleža.
Katolicizem vstanovil največji je trpin izmed vseh, sam Božji Sin; kapitalizma pa je oče bogatin, ki se ne smili mu trpin.
Socijalizem pa od Boga je odpad in je za delavca strupeni gad; sovražnik delavca je socijalizem, še mnogo hujši, kot kapitalizem.
Kapitalizem izrablja v svoje te koristi, socijalizem pa poln sovražtva in zavisti hujska proti vsemu te in bega, vir dušnega in telesnega je zlega.
Kapitalizem je delavski stiskač, socijalizem pa protiverski hujskač, proti obema mora se delavec boriti, če hoče do zboljšanja kdaj priti.
Zatorej delavec! V duhu katolicizma organiziraj se proti moči kapitalizma; o socijalizmu pa dobro se pouči, varuj se teme, pojdi k luči!
Čas in razmere pazno zasleduj, za pravice svoje pravično se bojuj, študiraj pridno in prebiraj, prijatelje previdno si izbiraj.
Le katolicizem pomoč ti nudi v življenja borbi hudi; le on vodi varno nas in srečno, osrečuje časno nas in večno.
Zato pa njemu zvesti ostanimo, pod zastavo njega se borimo, le potem zmagali bomo srečno in bomo ,srečni časno in večno!
—Rajmir.
Adamič John, New York, N. Y. Ambroše Val., Wenona, 111. Baudek Fr., Indianapolis, Ind. Berce L., Iron Mountain, Mich. Boštnar Fr., Little Falls, N. Y. Eržen John, Jenny Lind, Ark. Geshel St., Manistique, Mich. Gorenc Fr., So. Chicago, 111. Gosenca John, Calumet, Mich. Hochevar Jos., Bridgeport, O. Hribljan Geo., Ahmek, Mich. Hribernik Math, La Salle, 111. Juvančič Jakob, La Salle, 111. Kerstolič Jos., Rankin, Pa. Kocjan Nick, Great Falls, Mont Koroshetz Ant., Leadville, Colo. Koshir John, Rock Springs, Wy& Kostelic Ant., La Salle, 111. Krakar M. J., Anaconda, Mont. Miss Krapf Lena, Wathena, Kan'-Laushin John, Soudan, Minn. Lekan John, Cleveland, Ohio. Malley Andrew, Albany, Minn. Malnerich Jos., Enumclaw, Wash. Maurin M. J., Ironwood, Mich. Mravintz John, N. S. Pittsburg, Ogrin Math., Waukegan, I1L Pelhan John, Houston, Pa. Perovšek Frank, Willard, Wis. Perušek Jos., Lorain, Ohio. Peshel J. J., Ely, Minn. Peterlin Fr., Eveleth, Minn. Peternel John, Springfield, I1L Petrovčič Ar*, Broughton, Pa. Pibernik J. A., Steelton, Pa. Poglajen John, St. Joseph, Min«* Prestor Jakob, Sheboygan, Wis. Prokšell Nick, Pittsburg, Pa. Radeš Fr., Waller, Texas. Rudolf Jos., Wenona, 111. Rus John, Cleveland, Ohio. Rus Jos., Cleveland, Ohio. Rus Jos., Pueblo, Colo. Skubic Anton, Pittsburg, Kans. Stefanich Math, Bradley, 111. , Straus John, N. E. Minneapo'"' Minn.
Tomec Andrew, Johnstown, Pa-Tomec Math, Biwabik, Minn. Torkar Mary, Valley, Wash. Veselich Geo., Kansas City, Kan* Veselich Pet., Calumet, Mich. Vodovnik John, Milwaukee, Wis-Zakrajšek Anton, Struthers, Oh<°-Zalar Charles, Forest City, Pa-Zupančič Jos., Chicago, 111. . Železnikar Mihael, Barberton, 0»

Oscar J. Stephen
8.
ft]
Bob* Ml U SOS Bub« Bld|. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuj« in prodaja v mestu in na deželi.
Zavaruje hiie in pohištva pf«" ti ognju, nevihti ali drug' ikodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v »°t,f"
sko sti oko spadajoča pisanj«* |
3, Govori nemiko in angls**^.
Grof Karoly prodal svoj fidejkomis. V czongradski stolici je prodal nekemu konzorciju grof Ladislav Karoly svoj 20,000 oralov obsegajoči fidejkomis za 20,000,000 K.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci
HAVANA IN DOMAČIH SMOp
Posebnost so naie ^ ^ Tka U. S." 10c. in "Meerscha«^ Na drobno se prodajajo p or*0* na debelo pa na	^
iN Jefferson Street. JoH^
W. C. MOON^
MtAVDNIK-ADVOKA*-4* IL Je*e« Hat Bank Ko »mat« kaj optavM •
Omotica
je eden izmed veliko število /.n ako v obiMtiiili ne-priiik. Kadar imate omotico, kadar ste bledi tči* imate bolečine v hrbtu, poskusite
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa'* Kidney and Liver Rem.)
Priporoča se zoper vodenico, zlatenico, kisel želodec in razne želodčne in vodne neprilike.
Cena 50c in $1.00
Opahki
se ponavadi nahajajo v tem času leta. So učinek nečiste, slabe krvi. Iz-Čistite kri z rabo
Severovega Kričistilca
(Severa'* Blood Purifier)
Je izborno pomladansko zdravilo, katero se priporoča zoper bule, ogrce, uljosa in rano katere povzroča nečista kri.
Cena $1.00.
Zapeka
Ako ste nadlegovani j zapeko, težko prebavo »l neprebavo, uživajte
Severov
iivljcnski
Balzam
(Severa*. Bal*am of
nekaj časa. Je na tonika, ki okrepi ustroj.
Cena 75 centof.

Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova. Ne vzemite druge. Ako jih Tal
nar nima v zalogi, jih lahko naročile od nas.

W. F. Severa Cc
CEDftR 10WA
—	K vremenski katastrofi na Dolenjskem se z dne 18. aprila še poroča: V noči od ponedeljka na torek je bil v višjih legah na Trški Gori in drugod tak mraz, da je bila zemlja zmrznjena. Viničarji pravijo, da je v teh legah vse "gladko" šlo. Enaka poročila so se slišala v nedeljo in v ponedeljek iz Mirne peči, iz Podljubna, iz Straže itd. V nižavah je nekoliko bolje. Sadno cvetje bo, kakor ljudje pra-vijo, vsled dežja, snega in mrazu "gluho" in odpadlo; črešnje in češplje so v boljših legah že itak odpadle; orehi so popolnoma pozebli. Danes ponoči smo imeli zopet mraz in pozebo; polagoma bo vse šlo. V ponedeljek Popoldne sta bila gg. Skalicky in Zdol-sek na Trški Gori in sta se prav žalostna vrnila.
—	Radi izredno neugodne vinske letine je finančno ministrstvo deželi Kranjski odpisalo na zakupit užitnine za leto 1912. znesek 80,000 K.
—	Slovenski rimski romarji so se vrnili v domovino dne 18. aprila.
—	Zapuščina "Slovenski Straži". V Središču umrli profesor in župnik v Pokoju č. g. Šinko je v svoji oporoki volil "Slovenski Straži" 2000 K.
—	Češki Orli v Ljubljani. Kakor se >z zanesljivega vira poroča, pride na Katoliški shod v Ljubljano poseben vlak čeških Orlov iz Morave.
"— Avtomobilna poštna vožnja po "Vipavski dolini med Gorico in Postojno prične, kakor je sedaj to gotovo, s 1 julijem t. 1. Podjetnika sta g. Leopold Bolko in g. Karel Majer v Vipavi.
" Vodna preskrba višnjegorskega m trebanjskega okraja. Dne 20. apr. se je vršil pri Sv. Roku pri načelniku visnjegorskega okrajnega cestnega zastopa g. Kristanu shod, ki so se ga na Poziv Kmečke zveze za višnjegorski °kraj udeležili skoro vsi župani prizadetih okrajev z mnogoštevilnimi občinskimi zastopi. Na dnevnem redu bila pereča zadava vodne preskrbe ta dva okraja. Predsedoval je načelnik Kmečke zveze g. Texter. Po-ročal je župan Erjavec o splošnem Projektu deželnega stavbnega urada, . Po katerem bi. se zajeli studenci nad ViJnjogoro, kateri bi se lahko speljali \°v V Vrbniče in celo v mirnopeško je 'l"0 ve^kratnem merjenju se st i°gna'a zadostna množina vode in lrJ e"c' izvirajo tako visoko, da je v «* tak skupen gravitacijski vodo-> ki bi le nekaj višje ležečih vasi Pustil, za katere bi bilo treba potem
»ace preskrbeti.
svet izvolil velezaslužnega gospoda profesorja monsignora Tomo Zupana.
—	Občni zbor "Dramatičnega društva" se je vršil dne 18. apr. Deficita je imelo gledališče v pretekli sezoni 10,945 kron.
—	Zaklad najden. Iz Cerkelj poročajo: Nenadna sreča je doletela posestnika Ivana Galjota iz Cerkelj št. 48, p. d. Kneta. Ko je prišel dne 15. aprila zjutraj v svoj živinski hlev, je dobil 30 cekinov v jaslih. Podgana je preluknjala ponoči zid, v katerem se je nahajala lesena omarica in iz nje so padli cekini v jasli. Najmlajši cekin ima letnico 1568, najstarejši pa 1514. Sest jih je velikih kakor naši goldinarji, drugi pa so po obliki podobni sedanjim 20-kronskim cekinom. Ti manjši cekini imajo letnice različne. Imena kraljev so: Venceslaj, Ferdinand, Si-gismund, kralj poljski, in Ivan, kralj ogrski. Eden ima napis: Mihael, škof solnograški. Dva cekina imata pa turški napis. Kakor vse kaže, je moral biti denar prinesčn z Ogrskega in ga je dotični lastnik bržkone zazidal iz strahu pred Turki. Hiša Knetova je sploh zgodovinska. Še pred par leti se je videla na njej podoba konja z letnico 1508, katera je pa izginila ob predelavi hišnega poslopja. Omenjam še, da je dobil Knet v gnoju še tri cekine isti dan, tako da je sedaj v posesti 33 cekinov. Dobival je pa že dlje časa med gnojem take rumenjake, a je mislil, da je čisto navaden "pleh", in se ni brigal zanj. Knet je nesel cekine pokazat v Ljubljano v muzej.
—	Smrtna kosa. V Srednjih Ga-meljnih je umrla ga. Marija Juvan, rojena Porenta, soproga g. Franc Juva-na, stara 33 let. — Na Črnučah je umrla ga. Terezija Pečar, roj. Laznik, stara 81 let. — V Tržiču je umrl delavec papirnice Janez Štrekelj. — V Ljubljani je umrla 62 let stara delavčeva žena Frančiška Medvešček; na trgu je omedlela in se zgrudila na tla, nakar so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla.
—	Koseška vedeževalka umrla. Dne 13. apr. je umrla v Kosezah Štefanova Franca; ki je bila v Ljubljani in i)je okolici znana kot vedeževalka, ki je med drugim tudi "coprala". Bila je stara 72 let. V življenju je hodilo k nji po nasvete mlado in staro iz Ljubljane in tudi iz okolice, ker si je bila Franca kot vedeževalka pridobila slavno ime.
—	Ubil se je v Trnovem na Notranjskem dne 17. apr. posestnik Anton Krainc. Hotel je na svinjaku popraviti streho, a mu je spodrsnilo. Razbil si je pri padcu glavo. Zapušča številno družino. — Pred kratkim je pa njegovega brata na Reki nekdo obstrelil in hudo poškodoval na nogi in roki.
—	Nesreča vsled streljanja z mož-narjem. 17. apr. so pri neki poroki v Dragomlju pri Domžalah streljali z možnarjem. Ponesrečil se je pri tem Janez Kokalj, podomače Strmoletov. Zdrobilo mu je desno roko. Prepeljan je bil v deželno bolnico.
—	Nesreča v vevški tovarni. — De-
Blatniku iz Gor. Lepevasi iz svinjskega hleva izginil dobro rejen prašič. Sled je peljala v gozd. Imeli so na sumu cigane, a ta sum se je kmalu obrnil drugam. V hiši Gorenca in Ce-rovška v Dolenjih Dulah in Ivanjdolu se je tačas pilo in jedlo pozno v noči. Meso so tudi razpečavali. V kleti Gorenca se je našla miza, na kateri so razrezati prašiča, še vsa krvava. Zagovarjali so se, da so klali zajca. Ker pa zajec nima toliko krvi, so zaprli Janeza, Franceta, Marijo ml. in starejšo in Jožefo Cerovšek iz Ivandola in Jožefa in Antona Gorenc iz Spod. Dule v okrajno sodišče v Krškem. Med tem časom se je za Gorenčevo hišo izsledil izkopani drob prašiča. To mesto so tatovi posuli s pepelom, da bi sled zakrili. Dalje se je dognalo, da sta Marija Cerovšek ml. in star. pokradli v družbi drugih moških — v moške obleke oblečeni — pri Herzogu več kokoši. Martinu Božiču čebelne panje, Mihi Skrabcu iz Vel. Trnja več rjuh, Martinu Kerm iz Ivandola 500!
žo in druge ostanke od dotičnega bika. Tatovi so ga takoj po izvršeni tatvini zaklali in meso odnesli.
— Ker ni avanziral se je ustrelil v Gradcu v domobranski vojašnici 24-letni domobranec Franc Korošec.
—	Sv. Višarje. Slovita božja pot na Sv. Višarje se je pričela letos prav zgodaj, že s 1. majnikom ali na praz-itik Kristusovega Vnebohoda.
—	Kdo vodi na Koroškem nemško-nacionalno propagando? Celovški 'Mir' poroča: V Št. Pavlu v Labudski dolini se je ustanovila te dni okrajna zveza nemškega Schulvereina. V odbor so bili izvoljeni: c. kr. sodnik Kummel kot načelnik, gozdar Kalcher kot njegov namestnik, c. kr. davčni oskrbnik I.upfer kot blagajnik, c. kr. oficijal
kron, Jo ž e f'iA r hTz* L e š k ovca svinj s k e -1	kot Jajnik in še en moški in
ga mesa in več obleke, uro, daljnogled zensJ^a kot zastopnika nemškega itd. Pri hišni preiskavi se je našlo 1 '.'udstva ■
mnogo reči, katere izhajajo od tatvin, | _ "Uradni" list. Hotel Zajzera v storjenih skozi leto dni in se gospo- J Kanalski dolini, katerega posestnik darji teh reči do sedaj niso našli — ^ndrej Keil je v konkurzu. je kupila kakor puška dvocevka, kateri so skraj- (•■|tjedmarka" za 32,000 K. Zato hotel šali kopišče, čebelnih panjev, 5 kg ba- 1 ura(ina "Klagenfurter Zeitung" toplo
krenega vitrijola, več škarij za trte,
priporoča. Sploh prinaša celovčanka
— Vremenska katastrofa. Huda usoda je zadela tudi spodnještajersko kmečko ljudstvo. Mraz sredi meseca aprila je uničil večinoma vse upanje
brizgalnic in drugih premakljivih stva-. zadnji čas vsa strankarska poročila ri. Pri tem je tudi več drugih šo^e-j nemško* nacionalnih organizacij in dov radi podpiranja tatvine osumlje- nemških bojnih društev. Postala je v nih. Najbrže presega cena ukradenih 1 pravem pomenu besede nemško-naci-reči 2000 K, zato bo imelo porotno j onaien, liberalen, zmerno urejevati sodišče govoriti. Sedaj je ta okraj strartkarski list, ki se ga poslužujejo zopet varen pred to tatinsko druhaljo. j tudi '"koroške" oblasti.
—	C. kr. tobačna tovarna v Celovcu leta 1912. Ob koncu leta 1912 je bilo 124 delavcev in 823 delavk, skupno torej 947. Zaslužka se je izplačalo 778,-862 K, starostnih doklad (časovni a-vanzma) 54,504 K, za bolniško oskrbo in dobrodelne naprave 20,582 K; skupaj torej 853,768 K. V tovarni upo-
v dobro vinsko in sadno letino. Po- j rabljajo elektriko od mestne elektrar-slanci Kmečke zveze so takoj storili ne. potrebne korake, da se doseže od via- : e podpora. — Iz radgonskega okraja < . e poroča: Tudi pri nas je napravil ) mraz velikansko škodo. Uničena niso le že razvita očesca, ampak tudi trs. 1 Zakaj isti je bil sedaj "v mergi." Tudi | — Nova ladja "Avstro-Americane sadonosniki so neizrečeno trpeli; vse; Dne 8. apr. so v Tržiču ob prisotnosti zgodnejše vrste so pozeble. Istotako'; prestolonaslednika in njegove roloje posejana, že izklila detelja popol- vine spustili v morje parnik "Belvede noma suha. Škoda vsled tega je ve- j re" avstro-ameriške izseljeniške druž-likanska. Tudi lanska; detelja je za- j be. Ladji, ki ima prostora za 1770 ostala v rasti, istotako travniki. Cela potnikov, je kumovala prestolonasled-škoda se pa sedaj še niti preceniti ne nikova hčerka Sofija, da
—	O občinskih volitvah v Trstu pn-— Nemško delo. Kam pripelje na-, občuje graška "Tagespost" dopis iz
rodna brezbrižnost, kaže sledeči do- j Trsta, v katerem priporoča tržaškim pis, ki ga je priobčil "Grazer Tagblatt" i Nemcem, naj pri prihodnjih občinskih dne 15. marca 1913, št. 78: "Nov nem-; volitvah v Trstu glasujejo za Italijane ški kraj na Spodnjem Štajerskem" o- kot protest proti slovanskemu na-beta postati Pragersko, ki se je razvilo skoku, iz neznatne naselbine v cvetoči kraj in
Slomšek-Einspielerjeva slavnost v Ljubljani. Ta slavnost v korist občnih Slovencev, ki se je vršila v ne-de jo 13. apr. v hotelu "Union" v Lju-V a	Je, 1Zredno dobro obnesla,
čeno "Ska dv0rana j« bila natla-So nn t P0'eg obilneS* občinstva
ni vSr F, a-"0St g°Sl>0dje ge"eral-stJl-f S 111 mn^> odličnih za-™ Jopnikov duhovščine, podpredsednik lavcu odtrSal° «!fv0- Dn.e..]apr: zbormce vit. Pogačnik in še mno- " ,P 'WnH,,a v VPVsk' tovarm
dLiZaVnih posla"«v, dr. Lampe z zelni • ' odborniki in mnogimi de-ra i * Poslanci, kom. svetnik Povše, slov« Sr,e.,I1Jesolski ravnatelji in veliko ličnih skladateljev in drugih od-zasto °r StaJ'ersko in Koroško so kov £ P0leg slavnostnih govorni-s,ane 0rdjc: državni in deželni po-Brejf. . VeIstovšek, odvetnik dr. C(1 £ župnik Zel iz Hodiš pri Celov-Ški 8' profesor dr. Amejc. Glasbenici. 7,.,e občinstvo naravnost oča-Otaho! aSh S0,0SPevi operne pevke ge. skanje °V? S0 vzbudi'' navdušeno plo-Vodil ' Zbore i" orkester je izborno tek. sPevovodja "Ljubljane", g. Sve-dr. MedaV"°-Stna 8°vorn'ka> gospoda k0 oris Vi i" Grafenauer, sta na krat-tako • živ,ienje slavljencev in je nauerje"8!6" koroški humor Grafe-joč Vg v! kakor navdušen in" navdušu-Presegp kra»nih besed dičnega, ne-kat ev .ega slavnostnega govornika
budil ob' g- Prof' dr' Medveda vz" Vdušen:eCe Priznanje in največje na-Večeru t-	Prijetnem zabavnem
vršii v' / Se Je P° končanem sporedu hariw-»rani' je svirala "Slovenska n,Ja m pela "Ljubljana".
k Ministrstvo za slovenske umetni-Uv«ateli?° m,nistrstvo je na predlog Sllcrije t ■ C' kr" avstr'iske državne v Ljubljani nagradilo sledeča
na
"aJih »1' Ljubljani izložena dela to »like! «i",kov: Rik" Jakopiča oljna-^ oUn 7'"na" za 600 K- Rik. Jako-Sia 7 a ° sliko "Jesen" za 1000 K, Mat '-ajca kipec "Dekle" za 300 K, ^orju" ,a 0,jllato sliko "Vas ob "»t0 sIi^a '<X) K. Mat. Strnena olj-v 'Počivajoča" za 800 K in k°r;»ki'' avp^lča oljnato sliko "Tihi ^avm Z*.e0? K- Slike se odpošljejo >č„o Ka- "a Du«aj- Nadalje je fk° PoH„ ln,StrstV0 Podelilo urnetni-klriMn cn° l>0 600 K H'"k« Smre-• ^ »Hkarju Petru 2mitku.
odvetnik dr. Dominik je veleizdaje.
dne* 22aStnCga meščana Ljubljane 1 aPr- ljubljanski občinski
dop. se je dogodila v vevški tovarni strašna nesreča. Delavec Anton Ma-rolt, podomače Trškan, je dajal jermen na transmisijo. Slučajno je dal jermen na transmisijo napačno, nakar ga je jermen zagrabil za noge in ga s toliko silo zavrtel okolu, da je Marol-tu glavo odtrgalo, vijak se mu je zaril v telo in ga tudi po prsih raztrgal in razmesaril. Marolt je bil takoj mrtev, Pokojnik je bil zvest član J. S. Z.
—	Nesrečen padec. Janez Nachti-gal, 72 let stari tesarski pomočnik, je dne 15. apr. v Černučah popravljal neko streho stoječ na prislonjeni lestvi Mimo je privozila Ivanka Kodrman iz Černuč in akoravno ji je Nachtigal prepovedal tu mimo voziti, se ta ni zmenila zato, v tem je pa z vozom zadela tako nesrečno v lestvo, da je padla in ž njo vred Nachtigal, kateri si je pri padcu zlomil desno nogo in roko.
—	Zlatopolje pogorelo. V noči 16. m. mes. ob pol. 1. uri je začelo goreti v vasi Zlatopolje. Pogorelo je osmim gospodarjem posestnikon^ do malega vse, tudi nekaj živali. Najhujše je bilo to, ker je ogenj nastal v noči. Do sedaj še ni dognano, kdo je zanetil. Skoda na pogorišču se ceni približno na 45 do 50 tisoč kron.
—	Zopet ogenj v Studenem pri Postojni. Veliko soboto je pogorelo Janezu Milavcu v Studenem št. 15 vse gospodarsko poslopje. Dne 18. apr. je pogorelo sosedu Lovrenciju Bizjaku št. 16 enako vse gospodarsko poslopje mnogo sena in en prešič. Gospodar je v Ameriki. K sreči je deževalo in je bila na mestu domača požarna bram ba, ki iina dobro novo brizgalno. V zadnjem času je pristopila k deželni gasilni zvezi. Vremenu in požrtvo' valnemu delu gasilnega društva se ima mo zahvaliti, da ni pogorela cela vas, ki ima večinoma še hiše krite s slamo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sumi se, da je to storila zlobna roka, tako zadnjič, tako tudi sedaj.
—	Tatinska družba zasačena. V noči od 21. na 22. apr. je posestniku Fr.
katero, kakor vse kaže, postane v do-glednem času mesto. Ta srečni raz-oj je pripisati okoliščini, da je Pragersko važno železniško križišče južne železnice. Od tukaj pelje železnica tudi čez Ptuj na Ogrsko. Zavoljo tega se je nastanilo tam mnogo železniškega osobja s svojimi družinami, katerim so sledili nemški obrtniki in trgovci. Večji del tega dela je izvedlo društvo "Suedmark", ki je v pravem času opazilo veliko narodno važnost tega kraja ter nakupilo tudi večji kompleks stavbenega zemljišča, ki je prihranjeno seveda samo za nemške naseljence. Na Pragerskem se zelo veliko zida, ker se je zgradila tam nova Roseggerschule, in zavoljo tega se veliko železniških rodbin stalno nastani tam. Zavoljo izvrstne lege v sredi gospodarsko bogatega ozemlja je kraj jako prikladen za industrijska in trgovska podjetja. Natančne informacije daje radovoljno društvo "Suedmark" itd. — Omeniti še hočemo, da je dal "Schulverein" v preteklem letu za Pragersko največjo svoto na vsem jugoslovanskem ozemlju, namreč 35,-700 kron. — Vrgli so se z vso močjo na ta kraj in skoraj ni dvoma, da bodo tudi dosegli svoj namen. Kako je moglo priti tako daleč? Stara pesem. Pametno slovensko ljudstvo, tako imenuje slovenske mevže "Grazer Tagblatt", se ni brigalo nič, občevalo je z nemškimi uradniki nemški, dopisovalo je z železniškimi upravami nemški in tako omogočilo obstanek nemškim u-radnikom na slovenskem ozemlju.
■ Iz sodnijske službe. Pisarniški ravnatelj mariborske okrožne sodnije, Franc Wresonig (Brezovnik) je stopil v pokoj. "Marburgerca" ga hvali kot dobrega nemškega moža in je bil Wresonig kot mož čistokrvnega 'nemškega' pokoljenja v resnici tudi v svoji službi velik "Nemec". Bil je pač produkt avstr. justičnega sistema. — Sodnik dr. Viktor Pavliček v Brežicah je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Šoštanju.
— Smrtna kosa. V Kamnici pri Mariboru je umrl dne 20. apr. zidar Anton Kalunder, vdovec. — Pri Sv. Marku niže Ptuja je umrla ga. Marija Muhič; njen prvi mož, učitelj g. Matej Kolarič, je umrl pred 11. leti. — V Mariboru je bila pokopana gdč. Lenč-ka Žižek, stara 20 let, ki je umrla v Celovcu v hotelu Trabesinger, kjer je bila uslužbena pri gdčnah. Lojziki in Pepici Leon, znanih slovenskih liote-lirkah.
_ V času draginje. V Petrovčah
stanujočemu posestniku Jakobu Zu-pancu so ukradli v Libojah iz zaprtega hleva mladega bika v vrednosti do 300 kron. Nedavno je našla posestnica Zorko v gozdu blizu hleva glavo, ko-
—	Notar — defravdant. Italijanska liberalna stranka v Istri zaznamuje v svojih registrih novo nesrečo. Podrl se jej je zopet steber v osebi delavnega pristaša notarja dr. Giorgia Loren-zinija v Peranu. Mož si je namreč protizakonito prilaščeval od strank mu poverjeni denar in je oškodoval tudi svoje sorodnike, ker je samovoljno razpolagal s tujim denarjem. Pone-verjena vsota sega visoko nad 100,000 kron.
—	Smrtna kosa. V Borštu je umrla Marija Jančarjeva, vdova bivšega učitelja-voditelja katinarske šole. — V Gorici je umrl realčni sluga Karol Pascul. — V Renčah je umrl dne 17. apr. obče priljubljeni družabnik in ši-rokoznani zidarski mpjster Franc Ste-pančič, po domače Lanc.
—	Samoumor učiteljske* kandidati-nje. Na bregu Soče pod stanovanjem konjederca so našli truplo mlade gospodične, v kateri so spoznali učiteljsko kandidatinjo Frido Rollett, hčer znanega industrialca Rolletta v Lo-kavcu pri Ajdovščini. V obleki na njej so našli pismo, v katerem trdi, da ima strah pred zrelostnim izpitom, da bi ga ne prestala, in zato je šla v smrt. Govori se pa tudi o drugih vzrokih.

HRVATSKO.
N. W. Phone 135
Chicago Phone 2400
JOS. J. PLESE
Mesnica p Grocerija
911 N. Scott Str. Joliet, Illinois
se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni.
Postrežba tiajbolja.
Dobro došli!
THE SCHOEUSTEDT AGENCY
107 Laughrau Bldg.
Cass and Chicago Sts.
Posojila, Zavarovanje, Zemljišča
Chicago Phone 168	Joliet, 111.
Plačamo
DOLLAR
začne rasti če ga vložite v
Joliet Trust & Savings Bank
110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva fM $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS. F. DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač"
da se bo lahko in hitro bre* učitelja priučil angleščine. Knjiga ob«eg> poleg slov. angl. »lovnice, slor. angl. razgovore za vsakdanjo potreb*, navodilo za angl. pisavo, »pisovanje angleških pisem in kako ■« posta«« •merikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj »ajvečji »lov. angl ia angl. slov. »lovar. — Knjiga, trdo ia okusno v platno vezana, imm 4J4 strani, stane $2.00 in se dobi pri:	Pilit« po ceniki
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York, N.Y.
Edino in največje založništvo »lov, angl. in raznih slovenskih knjig.
—	Čuvaj se vrne? "Riječke Novine' z dne 21. apr. pišejo: V gotovih zagrebških krogih se z vso gotovostjo trdi, da se Čuvaj vrne na svoje mesto in da so vsa prizadevanja za rešitev hrvaškega vprašanja brezuspešna.
—	Še zahtevati ne smejo. Iz Za greba poročajo: Radi oklica, katerega je izdala hrvaška in srbska akademič-na mladina za reciprociteto zagrebškega vseučilišča, je policija po višjem nalogu aretirala mnogo vseučiliščni kov ter nekatere zadržala v zaporu po dva, tri, celo po štiri dni. Natnestu pravic — zapori.
—	Dalmatinske afere. Iz Dubrovnika javljajo: Državni pravdnik Kro nje je dobil nalog, da vloži tožbo proti notarju Luki markiju Boniju, ki je bil pred kratkim priredil obhod po mestu za proslavo srbskih zmag. Kronje je odklonil ta nalog. Na ukaz justične ga ministra je bil nato suspendiran. V zvezi z afero disciplinarno kaznovane ga sodnega svetnika Grisogona, ki je na nekem sestanku čital pesem o ju goslovanskih bojih, je tudi vodja ženskega učiteljišča profesor Kriletič kot avtor dotične pesmi suspendiran. Baje se pripravljajo še druge disciplinarne afere.
ZA
Zavarovanje
proti požaru,mali in velika posojila pojdite k
UCHOISTEDUCO
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
KADAR STE V MEST«
it* vabljeni, da »e greite okrepčat • Sat« okueue ptjate ln Jedli v aalua In retlavraoljo
T BAR & ■ CAFE*
B*4aJ j« čas »i kupiti Itpo zlatnino ia ul« nizki ceni: ar«, verižic«, prstan«, ieaik« knoftlc«, aaglava« kaaapln« a Upiml kamni, «t«a«k« ia kotila« ar«. S« priporočam tlavaama •fctiastva edini slovanski slatar v J«*
VIANK BAKBie.
[209 Ruby Street. JOLIET. ILL.
L
Pottrežba iiboraa— prav po domaČ«
403 N. Chicago	Ini ieT
vogal Can St«.	.....JUL1KT
POZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI!
Sweathers in Wweather Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski ia otroški čevlji, obleke za ženske is otroke, kakor tudi za neveste — vsa to se dobi pri nas po zelo nizki ceni Za slednje se sprejemajo tudi naročila.
V zalogi imamo tudi SEVEROVA zdravila.
Vse to dobite po najnižjih cenah pri
FRANK CHERNE, 9584 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Priporočam se za obilni obisk; pridite in prepričali se boste, da ni humbug. S spoštovanjem
Frank Chsrna.
Amerikanski
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski •katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Slovenec zgodovina novejših časov. — V letu ! upati ne odpuščenja grehov, ne vzve-1789 za časa prve francoske revolucije j ličanja" (Gousset: Pe 1' Eglise)' je živel v Rheimški škofiji župnik Pa-quet, katerega so v obče radi njegovih
V saksonski, belgijski in škotski ve-
roizpoveSti bereš: "Izven cerkve;" pra
ni .drugega nego pogubljenje; vsi oni, ki se ločijo od vernikov in ospujejo
j čednosti imenovali svetnika. Mirno je 1 vi kalvinski katekizem iz XVII. st6l., opazoval vse to, kar se je za čas re:
__volucije krog njega godilo in ničesar
t si mož ni bolj želel kakor smrti za I kako ločino", ne morejo upati vzi-eliča-Izdaja ga vsaki torek in petek • vero v jezusa Kristusa	' nja, dokler ostanejo ločeni."
SLOVENSKQ-AM, TISKOVNA DRU/.BA, Ta želja se mu je imela prav kmalu Luter je trdil v svoji ošabnosti: "Ni
Inkorp 1 1899	I 'zP°ln>t'- Sovražniki duhovnikov so I ga angela v nebesih, še manj človeka
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. 1 PosIali biričev v župnišče s poveljem, [ na zemlji ki bi se drznil soditi moj
Joliet, Illinois.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
I naj odvedejo župnika v ječo. Ti so J flobili duhovnika vtopljenega v rnoli-I tev. Brez obotavljanja se je odpravil župnik z biriči. Ko so ga pripeljali pred župana, se je temu zasmilil osem-desetietni starček in skušal ga je z zvijačo rešiti. Rekel je: "Kaj divjate zopet dobrega starčka, ali ne vidite, ^a je mož vsled visoke starosti postal slaboumen?"
Sveti mož je pa rekel glasno in odločno: "Gospod, jaz nikakor nisem slaboumen, verjemite mi, da sem pri polni pameti. Ti ljudje zahtevajo, naj prisežem na konstitucijo, toda ta prisega bi bila brezbožna in ko bi jaz to storil, bi vero zatajil. Ne preostane mi druzega kakor, ali odpad, ali pa
^ . . . ,	w... , . „ smrt. Bog me varuj oddada, pač pa
Dopisi m denarne posiljatve naj se , . ,, ^	. j • •
F	.	. rad umrjem." Zupanu tedaj m pre-
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2,00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
ostalo druzega kakor župnika obsoditi v smrt. Preden so ga umorili, je vprašal, kdo ga ima zabosti. Ko se mu je predstavil eden izmej rabeljnov, ga je Pri spremembi bivališča prosimo na- starček kakor svojega dobrotnika ob-
ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
jel, potem je pokleknil in molil, dokler ga ni rabelj z bajonetom prebodel.
Krasen zgled popolnoma prostovoljnega mučeništva nam je dala v tretjem stoletju za čas cesarja Maksi-mijana tako imenovana tebejska legija. Ob koncu tretjega stoletja se je cesar odpravljal v vojsko zoper Ba-gaude, narod v Galiji. Mej cesarjevimi vojaki se je po hrabrosti posebno odlikovala tebejska legija. Vsih 10,-000 vojakov te legije je bilo kristjanov. Legiji je poveljeval Mauricij.
Ko je Maksimijan se svojo vojsko prekoračil Alpe, je dospel do mesta Octodur, ki se imenuje dandanes Mar-tigny. Cesar vkaže celi armadi darovati bogovom za srečen izid vojske. Temu povelju se je vstavila tebejska legija. Ves besen radi tega vpora vkaže cesar umoriti vsacega desetega vojaka. Tisoč vojakov je bilo vsled tega povelja umorjenih. Nevpognjenih je ostalo še 9000 vojakov, ki so eden druzemu dajali poguma. Ko je cesar to videl, je ukazal umoriti druzih tisoč. Zgodilo se je. Ko cesar to vidi, ukaže še enkrat, naj darujejo malikom, sicer morajo umreti vsi. Vojaki so odgovorili cesarju: "Cesar, mi smo sicer tvoji vojaki, smo pa tudi služabniki pravega Boga. Ukaži nam kaj tacega, kar ni zoper božjo postavo in naše prejšnje obnašanje ti jamči našo pokorščino. Ni nam pa dovoljeno ubogati tebe v rečeh, katere prepoveduje, naš Bog, ki je tudi tvoj. Pripravljeni
smo umreti, nikdar pa nismo priprav-MUČENCI SO TRPELI PROSTO- j ljeni zatajiti naše vere. Orožje imamo VOLJNO.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOI-EDAR.
11. maja Nedelja Prihod sv. Duha.
12.	" Pondelje	k Binkoštni pond.
13.	" Torek	Servacij, škof.
14.	" Sreda	Bonifacij, muč.
15.	" Četrtek	Žoiia, muč.
16.	" Petek	Janez Nep., muč.
17.	" Sobota	Paškal, spoznaV.
(Binkošti.)
nauk. Kdor ga ne vzprejme, ne more biti vzveličan; in kdor veruje kaj drugega nego jaz, odločen je za pekel...
jaz obsojam vse, kar je proti meni, kajti modrejši sem nego ves' svet." (Protestant Hase, Handbuch der protest. Polemik p. 61.)
Vprašam, ali si Luter ne prilastuje veče nezmotljivosti nego papež? Ker so protestantske ločine prisvojale sebi privilegij edinozveličevalne cerkve, katoliški cerkvi ga pa odrekle, pripozna-le so, da vzveličevalna mora biti ena j cerkev. Ta privilegij mora pa imeti! vkljub vsemu odporu le' katoliška cer- j kev, ker ona je edino prava cerkev Ivri stova.
Protestant Wiener piše: "Izven cerkve Kristove, katero v vsej resnici vodi Duh božji, ni za človeka nobenega vzveličanja." (Dr. Winer, Confess. Belg. art. 28. c. p. 235.)
V helvetski (švicarski) veroizpovesti (II. c. 17 od 1. 1565) beremo: "Ni vzveličanja izven cerkve, kakor ni bilo rešenja zunaj ladje (Noetove); če človek želi imeti življenje, ne sme se ločiti od prave cerkve Jezusa Kr." Reformatorji so dali vladarjem oblast nad vero dežele in nad vero njih podanikov, da bi s pomočjo vladarjev zatrli vsako vero, ki se razlikuje od protestantske vere; in vladarji so po reku: "Čegar je dežela, tega je vera" gospodovali nad vero svoje dežele samovoljno tako, kakor še noben papež. (Doellinger, Kirche und Kirchen p. 52.)
Dr. Beyschlag, profesor protestantskega bogoslovja v Halle, trdi, da "pogani ne morejo biti vzveličani" (Of-fene Antwort au W. Beischlag p. 8).
Taisto trdi protestantski profesor Tschackert, (Evang. BI. 25). On piše: "Tudi mi protestantje (Evangelische) trdimo, da izven cerkve ni vzveličanja. Toda pri nas (protestantih) pomeni ta stavek nekaj drugega kakor v katoli-čanstvu. Izven krščanstva, kjer ni evangelija, tudi ni odpuščenja, kakor tudi ne more biti nobene svetosti — uči Luter po pravici v svojem velikem katekizmu. (Evangel. BI. 25.) Tako Tschackert.
Slovenski brezverci, ki tako ljubite protestantizem, udrihate pa po katoli-čanstvu, ali se ne vzgražate nad tem strahovitim naukom? Po protestantskem naziranju ni nobenega odpuščenja ne za juda, ne za pogana, ne za turka, in torej tudi nobenega vzveličanja za nje. In vendar Gl. Sv. kar nori za protestantsko vero, obsoja in smeši pa katoliško cerkev, o kateri niti ne ve. kako razlaga načelo: Izven cerkve ni vzveličanja.
Kako tolmači katoliška cerkev to pravilo?
Po katoliškem nauku se morejo vzveličati.vsi, če tudi ne postanejo katoličani; če imajo le "dobro voljo", morajo se vzveličati, ker pri Bogu odločuje le dobra volja.
Poudarjati moram, da zopet prote-
v rokah, toda ne bomo se branili, brez vpora bomo po zgledu našega Gospoda Jezusa Knjstusa umrli." Cesar je vkazal umoriti celo legijo Sv. cerkev obhaja danes binkoštni ] junakov. Ti mučenci so bili močni, praznik, spomin na prihod sv. Duha. | hrabri vojske vajeni možje. Lahko bi Današnji dan so postali nekoč tako se bili branili in drago bi bili lahko boječi učenci tako pogumni, da so si prodali svoje življenje. — Iz tih zgle-upali stopiti pred poglavarje in oblast- ; dov spoznamo, da je bilo mučeništvo nike in oznanjevati Jezusa Kristusa, popolnoma prostovoljno. Mnogo bi stant Tschackert bolje ve, kaj uči s križanega. Kdo je dal apostolom tega se jih bilo lahko rešilo brez greha v. tem pravilom katoliška cerkev, kakor poguma? Kdo drugi kakor sv. Duh. begom, a niti tega niso storili. Ta pa Gl. Sv., ki v prav dijaboličnem so-Jezus je o'bljubil svojim učencem, da prostovoljna žrtev samega sebe se ni- i vraštvu podtika napačen pomen, ka-jim bo poslal Tolažnika. Ta Tolažnik j kakor ne da razlagati brez posebne i keršnega ne najdeš v nobeni katoliški je prišel na apostole in dal jim je po- božje pomoči. Skusi, ako tej moji , knjigi, ampak samo v Gl. Sv. in v ka-leg druzih darov tudi dar moči, da se trditvi ne veruješ, le za nekaj trenut- j ki koristolovni, pristranski, zagrizeni niso bali nasprotstva in preganjanja, j kov držati svoj prst v plamenu in pre- j protestantski knjigi ali časopisu. Ta dar so pa imeli tudi marterniki, tu- pričal se boš, da se po naravni poti ni j Gl. Sv. laže, da katoliška cerkev za-di oni so pogumno, veselo in prosto- mogoče ostavljati, da si po naravni | gotavlja vzveličanje samo udom svoje voljno darovali svoje življenje za Je- poti mučeniki niso mogli želeti mu- cerkve, kakor obetajo protestantske
zadnji čeništva.
Ako tedaj vidimo nad milijon muče nikov prostovoljno umreti, tedaj mo-1 nauk Gl. Sv. in nekaterih nevednih danes še z drugimi zgledi, ki naj bodo ramo pač sklepati, da to ni bil nara- ' protestantov. Protestantski profesor bodril«) tudi za nas, da tudi mi — ako j ven nagib, marveč nadnaraven, božji j Tschackert ve bolje. On piše: "Kato-treba — za Kristusa kaj potrpimo z | nagib.	REV. JOS. POLLAK, i ijjka cerkev uči, da oni krščeni ncka-
i toličani, ki niso poučeni v katoliški IZVEN KATOLIŠKE CERKVE NI j resnici in ostanejo ne iz zlobne volje, VZVELIČANJA.	[ampak iz nepremagljive nevednosti v
i nekatoliški veri, so sicer v zmoti stvar
zusa Kristusa. Pokazal sem v številki, da so marterniki trpeli res I prostovoljno. Isto hočem pojasniti [
cerkve vzveličanje samo protestantom. A to ni nauk katoliške cerkve, ampak
veseljem.
Krasen je zgled, katerega nam je zapustil sv. Fokas. Ta svetnik je bil vrtnar v mestu Sinape v Pontu. Ako-jravno reven je vendar z veseljem spre-'
Reformatorji: Luter, Kalvin, Zying-1 no (materijalno), niso pa v zmoti kot jemal reveže in popotnike pod svojo i li in dr. so se odcepili od apostolske dovršeni ali formalni heretiki — in se streho in jnjstregel jim je z največjo cerkve, od katere so vzeli seboj pod-! torej morejo vzveličati." Naši slo-gostoljubivostjo. Slednjič je oblastnik lago krščanstvu, namreč sv. pismo, ka : Venski brezverci ne znajo katoliškega zvedel, daje Fokas kristjan. Takoj je tero so pa popačili, da so mogli pred ; nauka toliko, kolikor nekateri prote poslal biriče s poveljem, naj vjamejo ljudstvom vzdržati svojo novo, krivo stantje; ni čuda, da naše uboge nežna Tokasa in umore. Poslani biriči so vero. Privilegij, katerega so odrekli lice odpadajo od vere, protestatitje se prišli trudni in lačni v mesto Sinape katoliški cerkvi, prilastili so samo se- ji pa približujejo, in prosili so gostoljubnosti prav od bi — nezmotljivost in edinozveličevaL Katoliški katekizem pravi, da kato-Fokasa, katerega niso poznali. Ta jih nost so pripisovali le svojim cerkvam, i liško cerkev imenujemo edinozvelice je po svoji navadi z vso ljubeznijo ; Vse to jim pripoznavajo in privolijo \ valno zato, ker je samo ona od Kristu sprejel in dobro jih je postregel. Mej radi tudi slovenski brezverčki; vsaj sa prejela oblast in pripomočke vzve-večerjo vpraša Fokaz svoje goste, po nikdar jih ne napadajo radi tega. Pro-] ličati ljudi kaj so prišli prav za prav v mesto. — testantska augsburška veroizpovest "Mi iščemo" — so mu odgovorili — obsoja vse krivoverce: manihejce, ari-"nekega kristjana po imenu Fokaz, 1 jance, pelagijance, donatiste, novaci-katerega moramo takoj umoriti. Ali jane in dr. in zavzema torej stališče
edinozveličevalne cerkve, Luter pravi
v svojem velikem katekizmu II. 56:
Kdo je torej vzveličan po katoliškem nauku?
Kakor niso vzveličani vsi katoliča nje, tako tudi niso vsi protestantje in vsi nekrščenci.
Vzveličani so oni katoličani, ki li-
ti veš zanj?" — "Bodite brez skrbi' — je odgovoril Fokaz — "in mirno se odpočil^, jaz ga vam bom našel." Vo- Kdorkoli stoji zunaj krščanstva, pa! mro brez smrtnega greha; ravno tako jaki so res legli k počitku, Fokas pa naj bodo pogani ali turki ali judje ali vsi od protestantskih staršev rojeni je pokleknil in zahvalil Boga za veliko [ krivi kristjanje (katoličanje) ali hi- ; otroci, ki so veljavno po naredi Kri-milost, da ga stori vreejnega pretrpeti navci,'če tudi verujejo in molijo enega \ stovi krščeni in umro še v krstni ne-mučeniško smrt za sv. vero. Pripra- pravega Boga.... ostanejo v večnem I dolžnosti; kajti taki otroci niso" še mo-vil je biričem še dobro pojedino, odre- > pogubljenju." Tudi privrženci pape-! gli proti katoliški cerkvi protestirati di'i je vse potrebno za svoj pogreb in ževi (katoličani) bodo pogubljeni, trdi in postati protestanti; vrhtega so pri skopal si je celo jamo. Ko se je zda-j Luter (Koehler, Lit. Ztg.' 1907 No. 26). nilo, je poklical biriče in dal se jim je Še bolj nego luteranci, širokoustili so spoznati. Kdo bi mogel popisati za
čudenje vojakov in njih žalost, ko so bili vsi njih poskusi odvrniti dobrega moža od sv. vere popolnoma brez-vspešni. Kleče je svetnik biriče prosil, naj brez odlašanja store to, kar jim
sv. krstu postali otroci božji in dediči Kristovega kraljestva in udje prave se kalvinci, da ft njih cerkev edino I Kristove ali katoliške cerkve; kr9t zveličevalna; učili so namreč: "Vsi, ki namreč je samo eden po nauku kato-
so privrženci papeževi, so izgubljeni." Kjerkoli so kalvinci imeli premoč, veljal jim je ta nauk za versko resnico. Nič manj nestrpni so bili in so še kal
je vkazanega. Vojaki se vstavljajo in ; vinci do luteranov in sumničijo za od-ga umore šele potem, ko jim je doka- j padnike od prave vere vse, ki nočejo zal, da mu ne morejo skazati večje pridružiti se njihovemu veroizpoveda-
nju. Kalvin zatrjuje v svojih institucijah: "Izven cerkve človek ne more
dobrote, kakor dobroto mučeništva. Nekaj podobnega nam pripoveduje
liške cerkve, zato taki otroci umro kot katoličanje. Kar tiče veljavno krščene odrasle nekatoličane, krivoverce ali ra^Jcolnike, velja to: pni, ki iz pomanjkanja pouka ali prilike niso nikdar upoznali, da le katoliška cerkev je prava Kristova cerkev in so svoje smrtne grehe — če imajo katere — izbrisali s popolnim kesanjem in z res-
nično željo storiti vse, kar utegne Bog zahtevati od njih — bodo vzveličani kot udje katoliške cerkve; taki so prav za prav katoličanje, ker so se pridružili,katoliški cerkvi po veljavnem krstu; ločeni so od nje le zunanje in sicer po nezadolženi zmoti, po nepremagljivi nevednosti. Volja takih je pripadati pravi Ivristovi cerkvi in so torej po svoji volji katoličanje; če pa v resnici niso katoličani, njih krivover-stvo ni njih osebna krivda in greh; zato pa so vzveličani ne kot krivoverci ampak kot katoličanje.
Vsi torej, ki so veljavno krščeni, o-stanejo katoličani, dokler se nalašč in iz lastne krivde ne oprimejo zmote ali krivega verskega nauka ali dokler iz lastne krjvde ne zanemarijo iskati resnice, če se jim je vzbudil kak dvom. Takih protestantov in razkolnikov, ki verujejo, da so v pravi Kristovi cerkvi, je velika večina.
O vseh nekrščenih otrocih trdijo veljavni katoliški bogoslovci, da v večnosti ne uživajo čeznatorne nebeške blaženosti, ne uživajo Boga; ne trpe pa tudi nobenih bolečin in nobene žalosti vsled te izgube Boga, ampak uživajo natorno srečo, bolj ali manj popolno.
O odraslih poganih, turkih in judih, sploh o vseh odraslih nekrščencih, ki po protestantskih naukih ne morejo biti vzveličani, uči katoliška cerkev ta-ko-le: oni, ki so v zmoti brez lastne krivde in izpolnjujejo moralni zakon (postavo) po svoji vesti ali razumu in služijo Bogu kakor najbolje morejo po svojem razsvetljenju in so pripravljeni storiti, kar utegne Bog zahtevati od njih, vzveličani bodo gotovo. Oni sicer nikdar ne prejmO krsta vode, toda za nje zadostuje krst želje. Njih želja služiti in ugoditi Bogu, kar najbolje morejo, obsega tudi željo služiti prav Bogu, obsega tudi željo spoznati pravo vero, obsega tudi voljo okleniti se je. In ker store vse možno, da bi izpolnjevali voljo božjo, podeli jim tudi Bog gotovo prej ali slej za vzveličanje potrebno posvečujočo milost, ki jih posveti. Smrtne grehe si utegnejo izbrisati s popolnim kesanjem. Oni se vzveličajo po izvanredni milosti božji podeljeni jim od Boga z ozirom na zasluge Kristove. S krstom želje postanejo udje prave Kristove cerkve in kot taki se vzveličajo.
Katoliška cerkev izključuje samo o-ne krivoverce, razkolnike in neverce od vzveličanja, ki od Boga razodete resnice ne poznajo zato, ker je ne žele ali nočejo spoznati, in pa one, ki to resnico poznajo, pa se je nočejo okleniti, ampak se ji ustavljajo trdovatno proti svojemu prepričanju. Le oni so torej v resnici obvezani stopiti v katoliško cerkev, ki vedo, da katoliška cerkev je potreben pripomoček za vzveličanje.
Samo ena pot je, ki pelje v nebesa, potov pa, ki vodijo v katoliško cerkev je več; poleg krsta vode, je še krst krvi (mučeništvo za vero Kristovo) in krst želje, o katerem smo ravno govorili — in ti krsti so pota v katoliško cerkev. Koliko pa jih po krstu želje in krstu krvi vstopi v pravo Kristovo cerkev in se jih vzveliča, znano je se-eda samo Bogu.
Katoliška cerkev uči s sv. Tomažem Akvinskim: če človek v resnici želi poznati resnico in živi po natornem zakonu, po svoji vesti in razumu, kakor najbolje more, poslal mu bo Bog, če je treba raje angela, da ga razsvetli in privede v katoliško cerkev, kakor da bi ga pustil pogubiti se; Bog hoče, da se vzveličajp vsi ljudje. V djfinju apostolov (X. 3) beremo, da je angel hil poslan k stotniku; in stotnik je prejel sv. Duha in postal ud katoliške .-erkve, predenj je prejel krst vode.
Načelo katoliške cerkve: izven cerkve ni vzveličanja — je prav pametno in logično; kajti če po nauku Kristo-vem ni vzveličanja brez njegoye vere, in ker ta Kristova vera je le v katoliški cerkvi, sledi, da izven katoliške cerkve vzveličanja ni; sledi, da se ne more vzveličati nihče, če ne spada na kak način pod to cerkev. Katoliška cerkev ne zasluži torej, da bi jo grajali, če.vzdržuje to načelo; ker Jezus Kristus, njen ustanovitelj, je človeka, ki se hoče vzveličati, obvezal k svoji veri, ki je samo v katoliški cerkvi. Katoliška cerkev ne zasluži nobene graje radi svojih "anathema"; s tem ni mogla in tudi ni še nikogar obsodila v pekel ali iztekla prokletstva nad kakim človekom. Kar cerkev obsoja, nad čemer cerkev s prokletstvom zagrmi, je samo laž, zmota in kriva vera; nikdar pa človek, in naj bo tudi naj-veči grešnik ali najhudobnejši krivove-rec, ker vsakdo se lahko še pred smrtjo izpokori z milostjo božjo. Anathema za človeka ne pomeni drugega nego izključenje iz cerkve, kar pa lahko vsakdo popravi, če hoče.
Kako velika razlika je torej med pro testantskim in katoliškim tolmačenjem načela: Izven cerkve ni vzveličanja. Nauk katoliške cerkve je poln priza-nesljivosti, milosrčja in usmiljenja do onih nesrečnikov, ki so slepi za resnico, niso pa tega krivi sami; strašen je pa ta nauk za one nehvaležneže, ki beže od razsvetljujoče luči katoliške resnice in v temi iščejo razlogov proti pravičnosti božji.
Še eno vprašanje. Če pa se drugo verci vendar le morejo vzveličati, za kaj jih ne pustimo v miru v njih zrno tali? 1. Dobro delo je, pripeljati člo veka iz zmote do resnice; to načelo pripoznajo celo anarhisti J 2. Ker se oni, ki se nahaja po lastni krivdi v krivi veri, ne more vzveličati. 3. Ker se mnogo, mnogo teže vzveličajo oni, ki so v nezadolženi zmoti, kakor pa oni, ki so v popolni resnici; zadnji imajo za viveličanje vse polno pripomočkov, katerih prvi nimajo.
(Dalje prih.)

Vsakdo Skuša dobiti
NEBO
Cork Tip Cigarete
10 za 5e
Vsak trgovec proda po več
Ne|
cigaret
vsak dan 1760
O+O* «M ♦CH-O <KX>C +0+Q *0<K5 ♦CMK3 ♦©♦O«
j Joliet Citizens Brewing Co-
t	Norih Collins St., Joliet, 111.
I IPrjte Elite. Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah, j
| Iz malega raste veliko!
! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj 23 starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P3 j pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je
poo
^ nadzorstvom zvezne vlade.
5
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni M*3 $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr;J«. . .(i/ CHAS.G. PEARCE.^ j
^g —------ -------
Fred Sehring Brewing
PIVO V STEKLENICAH-
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET,
E, Wunder Granite ^
804-806'Aj
Velika r"' sponi^'
---—^^ices"
Naše I'^fii'
<>»": f&onffl
Suiuin"''Sjie,1 in N»PeI
Chicago ^'"" V N. W. f"10"
barbarske kazni, toda kupčija s človeškim mesom je nekaj barbarskega in zasluži pošteno tudi ta način kazni. Angleško ljudstvo si obeta od te vrste kazni najboljših vspehov.
Zadružnih mlinov in pekarij na i Francoskem je nad 700. Zadružne pe-karije morejo vspevati le tam, kjer Inkorporovana v državi 1 imajo lasten mlin, zato ker tedaj: 1.
kupijo še lahko najboljše blago od. čla-
Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894.
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik.....„............................Paul Schneller, Calumet, Mich. nov in >'im Plujejo z nakaznicami za
I.	podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. kruh> 2- lahko same meljejo in imajo
II.	podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St, Allegheny, Pa. dot!ro moko- 3- i,h ne more unicltl
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, m. i konkurenca sosednih mlinarjev, ker
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. lmajo svo> _
Blagajnik:.....................'.....John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.	)
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St. Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
Konkurzi na Ogrskem. Število kon-kurzov na Ogrskem raste od dne do dne. Listi prinašajo kar cele serije faliranih tvrdk, ki so večinoma židovske. Skupna svota dne 8. aprila 1913 objavljenih ogrskih tvrdk, ki so napovedale konkurz, znaša nad 2,400,000 K prinmanjkljaja. Ti konkurzi so več ali manj posledica balkanske vojske. Nečuveno je, kako da si še drznejo mažarski listi venomer hujskati Avstro Ogrsko, da bi se zapletla v vojsko z Balkanom.
j *C*C*C*0*00«04Q+040*v
Društvene

Springfield, 111., 5. maja. — Iz urada društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. Jednote se naznanja vsem članom in Danicam, da je bilo na zadnji društve-ni seji sklenjeno, da bodo sedaj na-Prej društvene .seje vsaki mesec prvi četrtek po petnajstem, ob sedmi uri zvečer v slovenski dvorani; ako pa Pride četrtek na petnajstega, bode na dan seja. Zato si naj vsak član članica v poštev jemlje. Z bratskim pozdravom	Odbor.
v Joliet, 111., 7. maja. — (Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J-) Vsem članom omenjenega društva naznanjam, da je društvo na svoji mesečni seji dne 20. aprila sklenilo, da se udeleži dne 18. maja veselice društva Sv- Jerneja št. 81 J. S. K. J. v Aurori, J". Zato so prošeni vsi udi društva sv- Petra in Pavla, kateri mislijo iti v Auroro, kakor tudi drugi rojaki, da se naznanijo pri meni ali pa pri sobratu Antonu Kosičku v salunu. Obenem naznanim, da bo mesečna seja 17. ma u> Je v sobolo zvečer ob 7. uri, ne ° » to pa zaradi veselice v Aurori. , Zv bratskim pozdravom na vse ude ^ustva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. •	John Jerman, tajnik.
"NEZMOTLJIVA" VEDA.
Časopis "Philadelphia Ledger" ob-
nih Vledeča Pravila in nasvete raz-»n zdravnikov s podpisi, ki si naravnost nasp rotu j ejo. O kopanju. Eden
vnHVl:t, °Pajte Se vsaki dan v mrzli 0Qi, kajti gorka kopel človeka slabi. Orug, svetuje: Kopajte se vsak dan v
nesHg°? T°d1' k°likor Morete Pre" nest . Mrzla voda.je nevarna in ne
obo ' (0S,naZl) Vas' Tretji pa zavrže oboje, rekoč: Kopati se vsak dan je
SkrI\nfP!Cn°- K°Pati moramo vie d nt r a k ar je t0 za snažnost telesa
sse at v 't" slučaju pa "aj"
JC, ako ne rabimo ne mrzle, ne gor-čuti i amPak	čim manj telo
iači n°- •' tem koristnejša je. — O pine 3,edl" Eden: Pri kosilu nikdar vsaj dl! . DrUgi: Pri vsaki jedi Pijte . ^va kozarca, še bolje bo, če pijete
Sodba Aleksandra Velikega o Nemcih. V znanem zgodovinskem delu "Quinta Curtija Rufa" se nahaja me-j sto, kjer se popisujejo boji Aleksandra Velikega v Makedoniji in Iliriji. Pri I tej priliki so poslali Germani k velike-! mu makedonskemu kralju odposlan-I stvo. Pri tej priliki so ti poslanci ta-j ko prešerno govorili, da je Aleksander izrazil sodbo:
Gospodje poizkušajo prst iztegniti, pa) aiaHIIIIIIIHIIIIHHIIililllll«llllHIIIIIII«SIIIIIIMIllIIIHIIIIIinillll|2
ni šlo. "Koliko časa pa je že prst ] sključen", vpraša stotnik. — Nace: "Dve leti je že." — "Kakšen pa je bil prej?' — "Takle!" '— Jaka iztegne vse
J Jolietski Zdrav. Specijalisti |
prste in pokaže komisiji celo dlan. — Stotnik: "Potrjen k 17. polku, tretji bataljon!"
Še bolj resno.
Župnik pri izpraševanju neveste:1! "Ali si dobro premislila ta korak, ki' j ga misliš storiti? Saj veš, v zakon sto- | piti, to je resna stvar."
Nevesta: "Da, gospod župnik, toda j obsedeti je pa še bolj resna stvar." i!
Oba nič.
Svobodomislec frančiškanskemu bra | tu: "Da bi imel jaz vaš denar!"
Brat: "In jaz vašo pamet!"
Svobodomislec: "Kaj bi pa potem i! imela?"
Brat: "Oba nič!"
Te preklicane tujke!
Premožnejši posestnik z dežele, ko stopi prvič v lepo dekorirano dvorano | v mestu: "O, kaljo lepo je danes ta dvorana dekoltirana!"
Večkrat vina sit.
Žena (svojemu možu, ko piride ponoči pijan domov.): "Ti pa tudi nisi nikoli vina sit." Slož: "Večkrat kakor ti."
ZAUPAJO OGLASOM, KAJ MOREJO UČINITI, A ONI TUDI -STORIJO, KAR OBLJUBIJO V OGLASIH.
Naša izkušnja se nanaša na vse kronične, podedovane in individuel- g ne bolezni moških in žensk.
Brezplačna preiskava in zdravniški nasvet.
Bolezni v krvi, na obistih in mehurju; zastrupljenje. Preizkušnja g potom mikroskopa in kemične analize pred in po zdravljenju, da se g spozna vspeh istega.
Živčne, želodčne, jetrne in črevesne bolezni.
Žolčni kamen—operacija brez noža. Brez bolečin. Ni treba radi j tega leči v posteljo. Se ne povrne.
Zlata žila takoj ozdravljena — brez noža, brez bolečin. Trakulja odstranjena v 3 do 6 urah.
OBISK NAŠEGA MUZEJA BREZPLAČNO. Zdravnik je vedno ob določeni uri v uradu; on vam bo vljudno od- g govarjal na vsa tozadevna vprašanja ter podal informacije vsem, ki ! želijo povečati svoje znanje v patalogiji. Jasna razlaga je mogoča g S osobito vsled tega, ker se nahaja v našem muzeju popolnoma po na- g g ravi posneta reprodukcija. To omogoči vsakemu bolniku, da si more g S ustvariti jasno sliko o svojem notranjem položaju.
f Prosti muzej čudežev vede |
426 Cass Street, Joliet, 111.
Uradne ure od 9. dop. do 8. ure zvečer, g Ob nedeljah: Od 9. do 12. ure dopoldan.	Chicago telefon 3524. g
JllllIHIIMIIHIIIIilllillllllliaHiSllIllSHESEIIMIlHIHIliailllllllllllllS
pred dvajsetimi leti v starosti 132 ali, „ „ _ .	.„ . . ,
134 let. Natanko se še spominjam, esse, ~ Germani s,° aroSantni ; Alek kako sem prisostvoval kot deček svat- sander Vellkl se' kakor znan0' ni zmo"
Premožnejši kmet (obiraje prašiče- j ... jv	T0 glavo): "Ko bi vedel, da ima ta j
Germanos arrogantes Pujsek tako dobro glavo, ga pa ne bi' ' zaklal, ampak bi ga dal rajši študirat." \
bi ene svojih tet, kar je bilo veliko ro-dovinsko slavlje. Moj praded se je tudi udeležil slavlja in je bil takrat nekako 120 let star. Zanimivo dejstvo, da so se začeli pradedu zopet temniti lasje, dasi je bil svojo drugo ženo popeljal pred oltar kot starec s snežno-belo brado in glavo. Lase in brada so tako hitro temneli, da je starec že v nekoliko dneh po ženitvi postal črno-las in črnobrk kakor kak mladenič. Mojemu očetu je danes 88 let, a je svež in čil kakor štiridesetletnik. Dela neumorno pri gospodarstvu, opravlja svoje posle po 8 ur na dan in ni izgubil do danes niti enega zoba. Sicer pa ta slučaj ni nič prav nenavaden, ker Bulgarija šteje več stoletnih ljudi nego katera druga dežela. Visoko starost svojih rojakov utemeljujem z dejstvom, da žive neobičajno zmerno. Meso jedo na teden le enkrat, mesto tega pa velike množine sočivja. K temu pa imamo še slovito kislo mleko "kefir" in "joghurt".
Za dobro časopisje.
Velevažnost časopisja se vedno bolj uvideva in jo tudi odlični katoliški krogi vedno pogosteje nagtašajo. ZnUni laški katoliški list "Civita cattolica" je ponovno razpravljal o tem vprašanju in povedal marsikatero prav lepo in pa krepko misel. Časopisje je nujno potrebno za naše čase, — kajti dandanes so druge razmere kot so bile nekdaj. Potrebno je pa še posebno dobro časopisje, ker le tako deluje v korist in blaginjo ljudstva, za katero piše. Znani škof Hittmair v Lincu je izdal zadnji svoj pastirski list o časopisju. Ta pastirski list govori o tisku in o čitanju, katero se vedno bolj širi med našim ljudstvom. Ker pa je med berilom tudi dosti slabega in posebno za mladino nevarnega, svari škof Hittmair svoje vernike pred takimi slabimi knjigami. Še bolj nevarni kot knjige so dnevni časopisi, ki so večkrat v veliko kvar našega ljudstva. Zato je posebno pri časopisju treba pozornosti, j
til.
Parobrodna družba Hamburg-Ame-rika je napravila leta. 1912 nič manj kakor 56 in pol milijona mark čistega dobička. Na dan pride torej 154,794 m. Ako zasluži pri nas kdo na leto toliko vinarjev, ga že davčna oblast poišče za dohodninski davek. In v tem ogromnem dobičku je zapopadeno veliko našega denarja, ker gredo naši krajani večinoma preko mesta Hamburga v Ameriko sreče iskat. Do malega pa — lahko trdimo — so vsi ti milijoni delavski žulji. (Tako 'Straža'.)
KRATKOČASNICE.
Pač nemogoče.
Zdravnik (bolniku, o katerem misli, da ima tifus): "Najbrže ste vsled vode oboleli. Kdaj ste pa pili zadnjikrat vodo?"
Bolnik: "To bo že kaka tri leta."
Dober odgovor.
Zelo izobraženo damo dobi njen nekdanji profesor pri ženskih ročnih de-j lih in jo praša, zakaj se ne posveti raje znanstvenemu delu, kar bi, bilo zanjo bolj primerno.
"Že večkrat sem slišala," odvrne dama, "da je na svetu veliko preveč knjig, nikdar pa še ne, da bi bilo preveč srajc in nogavic."
Ta zna računiti.
Gospa: "Koliko mleka na dan ima vaša krava?"
Dekla: "Osem litrov." Gospa: "In kaj počnete z mlekom?" Dekla: "Dva litra ga porabimo doma in dvanajst litrov ga prodamo."
"Ali
Brata.
nista onale
dva fanta
Mlad mora začeti.
Gospod beraču: "Tako mlad, pa že beračiš!"
Berač: "Čujte, kaj pa ima človek od denarja, ko je enkrat star."
Misli je uganil.
Gospodična (ko meri črevlje): "Da bom s črevlji zadovoljna, mi jih morate narediti..."
Čevljar (zaničljivo): "...znotraj zelo velike in zunaj prav majhne."
Nepremišljeno.
Mati (hčeri): "Tvoj zakon se mi pa ne zdi prav srečen!"
"Zakaj ne?"
"Sosedje pripovedujejo, da so pre-tečeni teden slišali, kako sta se z možem hudo skregala!"
"To je pa nesramno obrekovanje, saj že štirinajst dni nisva spregovorila besedice."
Reza: brata?"
Mica: "Za enega vem, da je; za drugega pa ne morem prav gotovo reči, ali je, ali ni!"
Ženitev.
Špela: "Jaka, kdaj me boš pa vzel, ki mi že tako dolgo obetaš?"
Jaka: "Počakaj še en mesec; med tem časom bom že toliko nakradel, da se bova lahko vzela!"
Peoples Outfitting Co.
114-116-118 N. Ottawa St.
Joliet, 111.
Ko imste svatbo v hiši stanovanje ali urejujete
kupite svoje pohištvo od People's Outfitting Co., ki vam proda najbelje b'a-go po pravih cenah. Vsakemu Square Deal.
Pomenljivo znamenje.
A.: "Ali že veš, da si je sosedov France vrat zlomil, ko je padel z o-dra?" — B: "Zatorej je bil zadnji čas tako nekako bled!"
tri itd. raZpr,
Ie kratka vsebina dolge Velik *V(?' todai;že to dokazuje, kako Ski fr resmco" je izgovoril brezver-zborn nC°Ski minister. ko je pred celo Prema ,Sl0Vesnb Proglasil: "Veda je --Din l f Smrt"' 1,1 zbornica mu je Dihait ,' ~ ° dihaniu- Prvi pravi: Pljuča6 S:?boko> ker si tako razširite ja nin '".Clm večja so pljuča, tem več-bodete°Zlna kisika uporabi. Imeli zdrav; Potem čistejšo kri in trdnejše nje je v n>1Ugi na t0: Globoko diha-sar nim ncumnost, od katere niče-Urejen. la.te" P'juča so namreč tako ka,	sPrejfno vase le toliko kisi-
ga' je " ?r Sa človek potrebuje. Kar niti np^i t0 niti zdravju ne koristi, Jejte škoduje. ~ O jedeh. Prvi: na (jan	določeno uro in trikrat
in pjjte" '"ugi: Jejte, kadar ste lačni na čas' dar ste žejni, ne.ozirajte se ° sPanju. Eden svetuje: hod'te nikdar Po
Ne ure
. .. sPat prej, kakor tri Dr«Ki pravi: Navada
%>oliS • lačen' je velika napaka. Jse Je_spat takoj po kosilul
VlS°KA STAROST BULGAROV. Med * •ond v*lik0
*ti,.da ie
ko so vla-
Izdal se je.
. ( Debevčev Nace, ki je bil sicer brez da se ne vrine pod sumlj.vo krinko kaj . napake) je imel pri naboru smoIo.
slabega, kajti dandanes je treba velike «Kazalec desne roke
— pravi — ie
previdnosti. Pastirsko t pismo pripo- sključeni da ga ne morem izravnati. roča potem dobre krščanske liste in vspodbuja na njih naročbo. Ta denar ni zavržen, kajti naročnik koristi sebi in tudi sveti stvari, za katero se gre pri tem. Našim čitateljem priporočamo te besede kot navodilo za njih praktično delovanje.
20001etno sadje. Pri izkopavanju v Ilerculanumu in Pompejih so našli posode, v katerih se je nahajalo popolnoma dobro ohranjeno ukuhano sadje.
Pogojno.
Ona: "Vidiš, Jože, namesto, da me vedno zmerjaš, bi me moral do nebes povzdigovati, potlej bi bilo prav."
On: "Saj bi te, če bi vedel, da te več nazaj ne bo!"
Eden ko drugi.
Tat ponuja judu uro z zlato verižico: "Koliko mi daste zanjo?"
Jud: "Če morete dokazati, da ste jo po pošteni poti dobili, dam štirideset kron, drugače le deset,"
Tat: "Dajte sem deset kron!"
Bogataša umorili sorodniki. Bogatega kmeta A. Tikacsa pri Sv. Martinu na Ogrskem so našli ustreljenega, ko se je vračal domov. Tikacsevo premoženje se ceni na pol milijona kron. Osumljeni umora so trije njegovi sorodniki.
lonT 'ni'garskimi delegati za mir v
ie bil tudi
n,ad 40 let star,

mož, ki sam ni Sme se pa po-zatri„ . r ®e govoril z nekom, ki je dali kr7■ luč belega dne skeni t 'jndevit XIV. na Franco-V«r!J.	Angleškem in Fri-
r<>st tV , 1 na
'ruskem. Visoka sta-r°v je znana, ali slučaj, o
lvtenS«Ovorlmo, Je zanimiv primer ?°kn„r° overovljene visoke starosti
k°nzulUA "T t0 ku'sarski generalni Ptideljen	.v Manchestru, ki je
JSfi! Angel .......|RH ■
POfočivai tajnik dr- Danevu in ki jt Povedal r,,.nCkC.Ka '°ndonskega lista
o,	pra(jC(j jc umf|
sledeč
Dediščina. Jezična žena, mati še bolj jezične hčere, je bila nekoč hudo nejevoljna ter je jezno dejala svojemu mo- j žu: "Ljubi Bog, kako hudoben je2ik ' ima najina hči; hotela bi le vedeti, od | koga izmed naju ga je dobila, od mene ali od tebe?" Mož ji mirno odgovori: "Od tebe gotovo ije, ker ga imaš še zdaj!"	__
Cerkev sv. Cirila in Metoda ter visoka šola v Solunu. Izprožila se ic misel, naj se po končani vojni sezida v Solunu (Salonichi), kjer sta bila rojena sv. Čiril in Metod, tema svetnikoma v čast lepa katedrala. Razen tega se ondi ustanovi visoka šola, v kateri bi se učila poleg slovanskih jezičkov tudi trgovska politika. Misel ni napačna.
Tako je prav. Angleški parlament je soglasno sklenil postavo protj trgovini z dekleti. V zabranitev te umazane in človeka nevredne in pod živaljo poniževalne špekulacije so upeljali zakonito kazen s palicami. Nismo za
DRUŽINA NA SVOJEM IZLETU. POSNEMAJTE JO!
Ta mož ima pravo misel. Kar je dovolj' dobro za Vas, je dovolj dobro za Vaše otroke.. Slika predstavlja Londončana W. G. McLeoda, ki se je sam domislil, da zveže svoje in soprogino kolo (bicikelj) ter naredi sedež med obema za otroka. Kolesi vežejo jeklene palice in žice.
Posebnost
dajemo ljudem tujih narodnostij in in damo lep dar z vsakim nakupom pi hištra to spomlad.
PRAVI PIANO KLUB
i
$139 PO $1.00 NA TEDEN
Naš drugoletni klub je zdaj odprt
150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub.
Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo v domove novih članov tekom zadnjih par dnij.
Ne odlašajte! Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj.	< --'^tittai
Klub cena—$139, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300.
88 Note-Inner Player Pianos $350
OBROKI KAKOR NAVADNO; S1.D0 M TEDEN
STEGER PIANO STORE
REAL PIANOS AT RIGHT PRICES 121 N. Chicago St., Joliet, III	Odprto zvečer do 9. ure.
100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ.
(Dalje.)
"Da bi bil nepošten, ali ne bi ukradel te dragulje?" je vprašal Godvin. "Vredni so, da bi bil poskusil. Kaj pa ti misliš, Rozamunda?"
"Jaz?" je odgovorila. "O, jaz mislim, da je na tej stvari več, nego mislimo. Jaz mislim," je pristavila s preplašenim glasom in nehote sklenila roke, "da se zbirajo črni oblaki nad to hišo in nad njimi, ki bivajo v njej. Kako čudna je usoda, ki nas zagrinja vseokoli! In zdaj pride Saladinov meč do tega, da ji da obliko, in roka Sala-dinova, da me iztrga iz mojega pokojnega življenja ter me povzdigne do dostojanstva, ki ga ne iščem; in sanje Saladinove, ki sem ž njim v rodu, da prepletejo moje življenje s krvavo igro v Siriji in brezkončno vojsko med križem in polumesecem, ki sta obadva moja dedščini." In z bolestno gesto se je Rozamunda obrnila in jih zapustila.
Oče je zrl za njo in rekel: "Dekle ima prav. Veliki dogodki so blizu, v katerih mora nositi vsakdo izmed nas svoj delež* Za malenkost bi se Saladin nikoli ne zganil tako — on, ki se pripravlja, kakor mi je znano, za poslednji boj, v katerem mora pasti ali Kristus ali.Mohamed. Rozamunda ima prav. Na njenem čelu se blesti polumeščeva krona Ajubove hiše, nje nega srca se oklepa črni križ kristija nov, okoli nje se bojujejo ve're in narodi. Kaj, Wulf, ali romar že spi?"
"Kakor ubit; videti je močno utrujen od potovanja:
"Kakor ubit, a ima eno oko morda odprto. Ne bi rad, da bi nam pobeg nil ponoči, ker bi zjutraj rad malo več govoril z njim o teh in drugih stvareh, ki sem jih že omenil Godvinu."
"Ne bojte se zato, stric. Zaklenil sem hlevska vrata in pobožni ,romar nam težkoda pusti tako mulo v dar."
"Prav tako," je odgovoril sir Andrej. "Zdaj pa k večerji, pozneje pa se posvetujemo; zdi se, da bo treba velike previdnosti, predno bo vse storjeno."	i
Naslednje jutro sta bila Godvin in Wulf že uro pred dnevom pokonci, in z njima nekaj zanesljivih mož, ki so jih bili poklicali z naročilom, da bodo potrebovali njihove pomoči. Kma|u zatem je prišel Wulf s svetilnico v roki k bratu, ki je stal v dvorani pri ognju.
"Kje pa si bil?" je vprašal Godvin. "Si-li šel romarja budit?"
"Ne. Poslal sem enega moža na staro cesto, ki drži proti Steeple Hillu, drugega pa na pot, ki drži proti zalivu; dalje sem šel nakrmit njegovo mulo, ki je kaj krasna žival — predobra za romarja. Brez dvoma bo kmalu pokonci, saj je rekel, da mora vstati za-rana."
Godvin je prikimal; in sedla sta na klop poleg ognja—vreme je bilo namreč mrzlo — in dremala sta, dokler se ni začelo daniti. Tedaj je Wulf vstal in rekel:
"Menim, da nisva nevljudna, če ga zdaj zbudiva," in odšel je na drugi konec dvorane, odgrnil zaveso in zakli-cal: "Vstani, Nikolaj, vstanil Čas je iti molit in zajutrek bo kmalu pripravljen."
A Nikolaj se ni oglasil. "Zares," je godrnjal Wulf, ko se je vrnil po svojo svetilko, "ta romar spi, kakor da bi mu bil Saladin že prerezal vrat." Nato je prižgal svetilko in se vrnil k sobi za goste.
"Godvin," je zaklical takoj nato, "pridi sem. Ta človek je izginil!"
"Izginil?" je dejal Godvin, ko je tekel k zastoru. "Izginil? Kam pa?"
"Nazaj k svojemu prijatelju Sala-dinu, mislim," je odgovoril Wulf. "Poglej, tako-le pa jo je pobrisal." In pokazal je na oknice spalnice, ki so bile na stežaj odprte, pod njimi pa hrastov stol, ki je z njegovo pomočjo pobožni Nikolaj splezal na okno.
"Zunaj mora biti, kjer krmi svojo mulo, ki bi jo težkoda popustil," je rekel Godvin.
"Pošteni gostje se ne poslavljajo na tak način od svojih gostiteljev," je odgovoril Wulf. "A pojdiva pogledat!"
Hitela sta k hlevu in ga našla zaklenjenega, v njem pa mulo. Pa četudi sta se ozirala naokoli, nikjer nista mogla najti najmanjšega sledu za romarjem — niti ene stopinje, ker so
nas, nečaka moja, in jaz mislim, da je Saladin, ki jo vleče za vrvico."
Še manj pa bi bilo sir Andreju všeč, ko bi bil videl romarja Nikolaja, ko se je plazil okoli gradu, ko so vsi spali, predno si je izpodrecal dolgo haljo in stekel kakor zajec proti Londonu. Vse to je bil storil pri luči zvezd, si ogledal vsako okno, zlasti ono v glavni dvorani, nadalje tudi načrt zunanjih poslopij in pot, ki je držala proti steeplskemu potoku kakih petsto korakov daleč.
Izza tega dne se je naselil v grad strah pred usodnim udarcem, ki ga nikdo ne more prej videti, ki se proti njemu ne morejo zavarovati. Sir Andrej je začel celo misliti, da bi zapustili steeplski grad in se naselili v Lon donu, kjer je upal, da bo bolj varen; nastalo pa je tako slabo vreme, da ni bilo mogoče potovati po cestah, še manj jadrati po morju. In tako so se dogovorili, ako se sploh preselijo — in bilo je mnogo razlogov proti temu, in ne najmanji sir Andrejevo zdravje, bodo to storili ob novem letu.
Tako je čas tekel dalje in nič se ni prigodilo, kar bi jih vznemirjalo. Prijatelji, h katerim se je stari vitez zatekel po svet, so se smejali njegovim bojaznim. Dejali so mu, da se ni bati novega napada, dokler bodo hodili o-boroženi okoli, ako pa bi se napad slučajno izvršil, bi mogli s pomočjo mož, ki so jim na razpolago, držati grad proti celi četi sovražnikov, dokler ne bi prišla pomoč. Nikdo ni pričakoval, da se bodo Saladin ali njegovi odposlanci lotili iznova te zadeve pred pomladjo, ali še bolj verjetno, predno bi minulo leto dni. Navzlic temu pa so ponoči razpostavili straže in nastanili v gradu dvajset oboroženih mož, ki so čuvali vsako noč. Domenili so se tudi, da pridejo sosedje takoj na pomoč, kakor hitro bi ugledali majhen ogenj na zvoniku steeplske cerkve.
Tako se je čas nagibal proti božiču; malo pred prazniki pa se je izpreme-nilo vreme in postalo je suho, pa občutno mrzlo.
Bilo je najkrajšega dne, ko je prior Janez prijezdil na grad ter grajskim sporočil, da je namenjen v Southmin-ster, da kupi vina za' božične praznike, Sir Andrej ga je vprašal, kako vino se dobi v Southminstru. In prior mu je povedal, da je slišal, da je dospela neka ladja, ki je vozila med drugimi tovori tudi izvrstno ciprsko vino, z zlomljenim krmilom v reko Crouch. Povedal je tudi, ker ni dobiti ladjedelcev, da bi jo popravili do praznikov, da prodaja lastnik, nek Ciprčan, vino po Southm'instru, kolikor ga le more, po nizki cnei, ter ga dovaža po čolnu, ki ga je bil najel.
Sir Andrej je odvrnil, da je vsekakor prilika ugodna preskrbeti se z dobro kapljico, kakor jo je bilo v onih časih v Esseksu težko dobiti. In konec vsega je bil, da je naročil Wulfu, ki je imel dober okus za močna vina, da jezdi s priorjem v Southminster in ako mu ni bilo vino všeč, da nakupi nekaj sodcev, čeprav je pil on sam radi svoje bolezni zgolj vodo.
Tako je Wulf odšel, prav rade volje. V tem neprijaznem letnem času, ko ni bilo mogoče loviti rib, je postalo zelo dolgočasno pohajati okoli gradu, in ker ni mnogo bral kakor Godvin, je posedal zvečer cele ure ob ognju, opazoval Rozamundo, ki je hodila za svojimi opravki semintja, a vendar ni preveč govoril ž njo. Kajti navzlic temu, da so se delali, kot da se ničesar ne bi bilo zgodilo, je padla neka koprena med brata in Rozamundo, in njihovo občevanje ni bilo več 'tako odkrito in domače kakor prejšnje čase. Vedno ji je prihajalo na misel, da ji nista več samo sorodnika, marveč tudi njena čestilca, in da mora paziti nase, da se ne 4>i pokazala enemu bolj naklonjena nego drugemu. Brata pa sta morala vedno pomniti, da sta se zavezala, ne kazati svoje ljubezni, in da njuna se-strična Rozamunda ni bila več samo preprosta angleška lady, marveč tudi po Saladinovem povišanju kakor po' krvi princezinja z Jutrovega, ki jo u-tegne usoda tako visoko povzdigniti, da je nobeden izmed njiju ne bo mogel doseči.
Dejali smo že, da se je strah naselil v gradu, kateremu se niso mogli odtegniti. Daleč na Jutrovem je obrnil mogočen vladar svoje misli na ta an-
bi a t a .zmrznjena. Samo ko so pre-' t -i,- ■_. •	i	, , , . .
, ,. ,, , .. ... , gleski mirni	dom m dekle svoje kraji edovai hlevska vrata, so odkrili, da . ■	, . . , , " ijevske krvi,	ki je bivala v njem in se
je nekdo poskušal z nekim ostrim o-rodjem privzdigniti ključavnico
"Videti je, da je bil odločen oditi ali
vmešavala v njegove vizije o bojih in zmagi njegove vere. Ni ga gnala samo prisega ali zgolj muhavost ali želja
Z živaljo ali pa tudi brez nje," je rekel po vladi, marveč neka duševna nada
Wulf. "No, morda ga še vjamemo, in pozval je svoje možake, da naj urno osedlajo konje in odjezdijo preiskovat ž njim okolico.
Tri ure so iskali na dolgo in široko, vendar niso našli nobenega sledu za Nikolajem:
"Ta malopridnež jo je potegnil kakor ponočni jastreb, ne da bi pustil kak sled za seboj," je poročal Wulf. "Stric, kaj naj to pomeni?"
"Nič dobrega; zdi se mi, da je to le začetek raznih spletk," je odgovoril stari vitez v skrbeh. "Vrednost živali ne pride tukaj v poštev, to je jasno. Važno pa se je zdelo temu človeku, da je mogel oditi na tak način, da mu nikdo ne bi mogel slediti, niti izvedeti, kam je šel. Mreža \se zgrinja okoli
ali potreba, da je sklenil pripeljati Rozamundo k sebi na lep način, jiko bi bilo mogoče; ako ne, pa s silo. Doslej sta se že izjalovila obadva poizkusa; saj zdaj niso mogli več dvomiti, da je bil napad pri Mrtvaškem zalivu v ozki zvezi s to zadevo. In gotovo je bilo, da se bodo izvršili zopet in zopet drugi poizkusi, dokler sultan ne doseže svojega namena.
Grajski so bili zbog tega žalostni, najbolj žalosten izmed vseh pa je bil videti obraz starega viteza Andreja, ki so ga tlačile bolezni, spomini in bojazni. Z ozirom na to je bil Wulf vesel tega pota v Southminster, da nakupi vina.
Odjezdil je s prijorjem in se smejal, kakor takrat, ko je spremljal Ro-
zamundo proti cerkvici sv. Petra na Bregu, kamor je šla trgat cvetlice.
Na vprašanje, kje biva tuji trgovec ki prodaja vino. so jim pokazali hišo blizu cerkve. Tukaj so našli v zadnji sobi majhnega, krepkega moža z rdečo čepico na glavi, ki je sedel na blazini med dvema sodčkoma. Pred njim je stala množica ljudi, plemičev in drugih, ki so se dogovarjali ž njim za vino, svilo in vezenje, ki ga je prodajal. Prodajalec je hitro opazil nova gosta in kmalu poizvedel, kdo da sta.
"Čiste čaše," je rekel v slabi francoščini sodarju, ki je stal poleg njega. "Čiste čaše, kajti tu prihajata svet mož in hraber vitez pokušat mojo pijačo. Ne, človek, do vrha jih napolni, kajti na vrhu gore Trosidos ni niti sredi zime tako mrzlo kot tukaj, da ne omenim te vlažne megle, ki je taka kot v kakem brlogu," in mrzlo ga je iz-preletelo, tako da je še tesneje ovil svoj dragoceni šal okoli sebe.
"Gospod opat, katerega pokusite najprej, rdečega ali rumenega? Rdeče je močnejše, rumeno pa je bolj drago in je pijača, kakršne se redko dobi. To vino je iz Kirenije. Pravijo, da je bilo to najljubše vino moje patrone sv. Helene, ko je obiskala otok Ciper ter prinesla seboj Dismov križ."
"Torej si ti kristjan?" ga. vpraša prijor. "Mislil sem, da si nevehilk."
"Da bi ne bil kristjan, ali bi obiskal to megleno vašo deželo, da trgujem z vinom, pijačo, ki je prepovedana muslimanom," je dejal tujec, razgrnil svoj šal in razkril srebrno razpelo na svo-•jih širokih prsih. "Trgovec sem iz Famaguste na Cipru; ime mi je Geor-gios in pripadam grški cerkvi. Kaj pa pravite k temu vinu, sveti opat?"
Prijor pokusi vino.
"Prijatelj Georgios, to je v istim dobra pijača."
"To je namreč prav tista kapljica, ki jo je pila egiptovska kraljica Kleo-patra z rimskim ljubimcem Antonijem, ki si o njem gotovo že slišal, ker si učen človek. Vi pa, gospod vitez, kaj pa pravite o črnem vinu — M.avro mu mi pravimo — ne o onem navadnem, marveč o tem-le, ki je že dvajset let v sodu?"
"Pokušal sem že slabše," je odgovoril Wulf ter mu pomolil svoj kozarec, da ga iznova napolni.	j
"Da, a nikoli ne pokusite boljšega, čeprav bi živeli tako dolgo kot blodeči Žid. No, gospoda, ali bosta kaj naročila? Ako sta modra, naročita veliko, kajti tako ugodna priložnost se vama težko da še kdaj nameri, to vino pa, bodisi rdeče ali črno, se bo držalo sto let."
Zatem se je začel dogovor za ceno na dolgo in široko. Da, enkrat sta skoraj že odšla, ne da bi kaj nakupila; ali trgovec Giorgios ju je poklical nazaj in izjavil, da sprejme ponujeno ceno, ako vzameta še enkrat toliko množino vina, kakor sta ga hotela; onda se zaveže pripeljati jima vino na dom do božiča. Naposled sta vdarila v kupčijo ter se napotila proti domu. vsa srečna vsled darov, s katerimi je trgovec po jutrovski šegi združil svojo kupčijo. Prijorju je dal zavitek svile, da si jo vporabi v obrobljenje oltar-skega prta ali zastave; Wulfu pa ročaj za bodalo, lično izrezljan iz oljkinega lesa v podobi vspenjajočega se leva. Wulf ga je zahvalil in ga zatem nekoliko sramežljivega obraza vprašal, ako ima še kaj vezenja na prodaj; prijor se mu je nasmejal. Bistrooki Cipe-rian je opazil nasmeh in hitro vprašal, če ga potrebuje za oblačilo kake lady; vzpričo tega so se nekateri v sobi navzoči sosedje zasmejali na ves glas.
"Ne smejite se, gospodje," je dejal Jutrovec; "kako morem jaz, tujec, poznati razmere tega mladega viteza, in ali ima mater ali sestre ali ženo ali drago? No, tukaj imam vezenja za vse." Naročil je služabniku prinesti mu balo, ki jo je razvezal in začel razkazovati svoje blago, ki je bilo zares krasno. Konečno je Wulf kupil pajčolan iz koprenaste svile z zlatimi zvezdami, kot božično darilo za Rozamundo. Ko se je malo kasneje spomnil, da ne sme prekositi svojega brata v tem pogledu, je kupil še jopič, prevezan z zlatimi in srebrnimi cveticami, kakor jih še nikoli ni videl — bili so namreč tulipani in vetrnice iz jutrovega — da bi tudi Godvin dal kako darilo, ako bi želel.
Te svilnate stvari so bile dragocene in Wulf se je obrnil do prijorja, da mu posodi nekaj denarja; ali prijor ga ni imel pri sebi. Giorgios pa je dejal, da nima to nič pomena, ker namerava najeti v mestu vodnika in itak sam pripelje vino; tedaj tudi lahko prejme plačilo za blago, ki ga upa še več prodati ženskam v gradu.
Ponudil se je tudi podati se s prijorjem in Wulforn tja, kjer je ležala ladija zasidrana v reki, da jima raz-kaže še razno drugo blago, ki je bilo last — kakor je pravil — večje družbe ciprskih trgovcev, ki so skupaj z njim naložili to ladij o. Te ponudbe pa ni-, sta vsprejela, ker se je že nočilo; a Wulf je obljubil, da si pride po božiču ogledat z bratom ladijo, ki je naredila tako dolgo pot. Georgios je odvrnil, da1 bosta brata jako dobrodošla; pristavil pa je, ako se mu posreči kmalu popraviti krmilo, da namerava odjadrati v London, dokler je vreme mirno, kajti tam je upal, da lahko proda svoje blago. Povedal je tudi, da je nameraval prebiti božične praznike v onem mestu; ker pa se jim je v viharju zlomilo krmilo, jih je vihar gnal mimo ustja reke Temze, in da se jim ni posrečilo dospeti v ustje reke Crouch, bi se bili gotovo potopili. Nato se je poslovil za trenutek, poprej pa je še zaprosil prijorja za blagoslov in ga prejel.
Tako so se ločili, onadva, zadovoljna z nakupom, in Ciperian Georgios, ki sta v njem našla zelo prijaznega trgovca. Prijor se je onega večera u-stavil v gradu, kjer je skupno z Wulforn pripovedoval o njunem kupčeva-nju s tem človekom. Sir Andrej se je smejal celi zgodbi ter jima dokazoval, kako ju je Jutrovec pregovoril, da sta kupila dokaj več vina nego sta ga potrebovala, da je torej on naredil najboljšo kupčijo in ne onadva. Nato pa je začel pripovedovati razne stvari o bogatem otoku Cipru, kjer je pred mnogo leti stopil na suho in nekaj časa tam bival, o sijajnem dvoru ondot-nega kralja in njegovih prebivalcih. Ti so bili, je pravil, najbolj premeteni trgovci celega sveta — tako premeteni, da jih noben žid ni mogel prekositi; dalje drzni mornarji, kojih predniki so bili Feničani in Grki, ter je še pristavil, da so vse dobro vjema z značajem tega ljudstva, kar sta mu doslej povedala o tem Giorgiosu.
Tako se je zgodilo, da se ni pojavila nobena sumnja glede Georgiosa in njegove ladije niti pri enem izmed njih; saj ni bilo nič čudnega na celi stvari, ko so videli, kako se je zlagala cela njegova povest in kako enostavni so bili vzroki njegovega ondotnega bivanja in namen njegove kupčije z vinom in svileno robo.
(Dalje prih.)
Martin Ncmanicli
1900 W. 22 St., Chicago, 111.
se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80.
M. Nematiich, Chicago
Najboljše klobase!
Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: ::
J. P. KING &
0bsVve.18°n	Lesni
Clinton in Desplaines Sta. Joliet
Chicago Telephone 3462.
Jos. Plisich,
GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE.
Slogar Brajte, Ely, Minn.
trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglejte si naš
5 in 10c Counter
kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji k svojim!
Emil Bachman
171J South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Peter Staudohar,
Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn.
Najstarlja slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
PIRE INSURANCI. Kadar zavarujete sroja poslopja i ogenj pojdite k ' ANTONU SCHAOKl North Chicago Street v novi hiši Joliet National Baalft
Metropolitan Drug Sto
N. Chicago & Jackson Sto.
Slovanska lekarn
+ JOHNSONOVI t "BELLADONNA" OBL0
All OKjh Z VOL&H tuj*« K) HXOTW M>
REVMATIZMIT HROMOSTI BOLESTI r KOLKU BOLESTIH * ČLENKIH NEVRALGIJI, FROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRE&J
slabostih » d£Nia»_
PLJUČNIH IN PRSNIH i" MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MBS® PREHLAJENJU BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH » KRIŽU
HUDEM KA&JU
Geo. Lopaft2
Grocerijska prodajaln® N. W. telefon 80S. 402 Ohio Street	JOLIET.
Pozor, rojaki'
Prodaj emo zlatne znakove za sv« slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
JAKOB 1092 E. 64th St.
Dobil sem iz gtona za svowg serialno številko-, jamči, da prava in koris«1^
Po dolge™ mi je posrečil11 pravo Alpe0' in Pomade P'<" danju in »JJ&i
kSkoršneSedos«®,
sv. tu nibil<y& moškim inzen*V sti in dolgi 1 čnh popolnui"8j„|i 10 in ne bodo dali, ter ne osi« <|f
Ravno take moškim v m! krasuibrkl P°P£L> EevmatizeittJPffj nogah in dneh popoln"™' J vira. kurja o«^ davice, Voiannl~ ozebline se p°J* ■ odstranijo. " ,
resnica jam«1.1? 1 — 'Pišite po cen1*' rega pošljem
WAHCIC,
Cleveland.
Rojaki, če hočete imeti lepo no perilo pošljite ga v edino slov* perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff Sti, Joliet-
Chicago telef0®.! izborim. P°dp
N. W. tel. 218.
Naše delo je domačo obrt!
MOTENO DEL
Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali cčTo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo.
M
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO—
ruigfBfgfaKiBfgfafiifiin!^^^
Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tudi prebavne organe in i njimi vred celo telo.
] J VSTVARJA DOBER TEK, i 1 i*. POSPEŠUJE PREBAVO,
OLAJŠUJE BOLEČINE,
KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE.
Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled
slabe prebave.	i
V vseli lekarnah.
/ r
TRINERS
tftlffilg ELIXIR*
B1TTCR-W1HE
thinerovo f
Horkev#
"M'A.frib,JOSEPH Tp,Ht* 73? SA.KUnd.Av«-
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASEA1 AVE.	CHICAGO,
I
ji M<
KI
Si
j
irf +
iii
BOtS*
rti
na
T.lU'
if!
ffs-'1, mp
isti*
11
iro«"S "i 'ffl
03
vrf'"'
(A
žie^j ■»»"S
le«*'
e
op«,
V
£
00'
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen V. 1S9S.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča davnemu občinstvo svoj zavod, ki Je eden največjih v »estu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša ▼ Joliet« in mr-*»«ike vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podneva.
Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefona j t«. Chicago «. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaii in vsi delavci so Slovene'.
Mestna hranilnica ljubljanska
v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, j^OGE znala jo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 ^LIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po
Post o cekinih.
Iv. Baloh.
41 %
'0---
brez vsakega odbitka.
!r*n\ VARN0ST denaria i »»a REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-♦sem OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s
lZGrT*V°iim premoienjem' yrednim d® 50 MILIJONOV KRON. VSAKA «UBA denarja — tudi za časa vojske — j« IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-*»htevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL-.7^° LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drago manj varno •Hrkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Val
V
,V°J HAiLOV NAM PlSlTE RAZLOČNO IN NATANČNO I
GLAVNICA $50,000.00.
U»Ub. ia inkorp. let. 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Dpi
nja • a naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Ho
iastnfte, P° cen'k v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega LUPtuka.
lakom
se priporoča za obila naročila.
1
N;
ase
Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Eeslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
"■■■■■UIIIUIIUIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
SLOVENSKO-HRVATSKA
odvetniška in notarska pisarna
(PANN0N1A BUREAU)
Vl,et str«et	::::;:	Milwankee, Wis.
j^evzema in itvriuje V8e tukajine Jn sUrokrajske sodnijske ,ti],P h v,e Pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, poobla-* 'n druge listine s konzularno potrditvijo, etc.
Laich
P Aft	W
•« »1*0B,R0DNIH Dtuž« P"Poroča rojakom v
% j ^Jonjenost
V^fc : 'Uro »
rod»i» fin.	kurzu.
""»vina, liker}, ia amo*a
St So. Chicago, m
R. F. K0MPARE
ILOV1NIXI r KAV NI K.
ADVOKAT
mm
*
Telefon South Chicago TOL BOBA 117, MM COMMERCIAL AT
Sedel je pri Petrovih za pečjo. Stopil sem v sobo neopazen, nikogar ni bilo v hiši. Ona je šla zaradi trgovine na potovanje, on pa je pospravljal narejeno platno doli v kleti v različne skrinje. Pri peči pa je sedel občinski revež, berač — 2balc po imenu. Štel je svoje cekine in ravno dokončal: 33, 34, 35. Tedaj je končal in hotel spraviti cekine zopet v vrečo nazaj, kar se oglasim:
"Ali so res cekini?"
Prestrašen zagrabi za mošnjiček, pogleda nazaj z nenavadnim pogledom in ko me zagleda, tedaj reče smehljaje:
"O res so, res, pravi rumeni, zlati cekinčki so. Tako sem se prestrašil, sem mislil, da je — Matevž. Oh, ta mi dela skrbi! No, pa ne bo nič hudega. Ona je šla po kupčiji na Štajersko, on pa spodaj platno spravlja; pa mi je dejal, naj malo varujem, da kakšen berač v hišo ne pride."
"A tako," sem dejal ter priprl duri, kot bi hotel oditi. Poslušal in opazoval sem pa Zbalca še v naprej.
Ko je mislil, da je zopet sam, je zopet odprl svoj mošnjiček in štel svoje cekine. Res, lepi, rumeni, svitli niso bili, ampak cekini so bili pa le. Ni čudno, da niso imeli več prvotne lepote, kajti Žbalc jih je preštel že neštetokrat, vsak dan po večkrat v skrbi, če se ni — kot je dejal — kakšen revež izgubil. Pa so bili tudi zaviti v petkranje umazane cunje In povezani s trakom, ki so ga njegove črne roke sto in stokrat odvezale in zopet privezale — zato so cekini izgledali kot čisto navadni bakreni stari vinarji. Ampak veselje je imel Zbale nad svojimi cekini! Zopet jih je razvrstil po klopi po pet in pet skupaj, skrbno prijel v roko vsakega posebej, če se ne držita dva skupaj, in štel zopet 33,
34,	35.
Po sobi je bilo čisto tiho. Gori v golobnjaku so se pod streho pogovarjali golobje, pa to Zbalca ni motilo, ker je bil navajen -njihovih glasov. Solnce je sijalo skozi hruškine veje v sobo na Zbalčeve cekine, ki pa niso dali od sebe nobenega odseva. On pa je začel zopet od kraja: eden, dva, tri, do petintrideset.
Po hiši se je slišalo le enakomerno: cvenk, cvenk... Ko je prišel do številke 35, se je na glas zasmejal:
"Hi, hi, hi, lepi ste, lepi, ampak premalo vas je! Ko bi vas bilo toliko, kolikor jih imajo v mestu v kasi, to bi jih bil Žbalc veseli Pa vas ni! No, le potrpite, saj še ne bom umrl, vedno vas bo več, vedno več. Oh, ko bi vas bilo enkrat vsaj toliko, da bi naštel do sto. To bi bilo lepo'/ Oh, pa kako lahko bi vas nosil; veliko lažje kot pa
35.	No, pa le potrpimo, saj jih je bilo tudi spočetkoma samo pet, samo pet, in kar več let nisem prišel naprej, zdaj jih je pa 35. Ja, pa pravijo gospod Janko, naj vas neseni v posojilnico. Oh, nikoli ne! Da bi mi dali potem kakšne stare, raztrgane papirje o tega pa ne. Tako se imamo radi, cekini se ne morejo ločiti od mene, jaz pa od cekinov ne. Pa pravijo, da bo vojska s Turkom! O, s Turkom že ne, nima denarja, z Lahom pa bo, bo, in takrat bodo iskali cekinov. To se bo Žbalc smejal! — Pravijo, da bom umrl. O, to pa ne bo tako hitro. Tri-insedemdeset let že imam, o, pa umrl še ne bom. So že šli tisti počivat v zemljo, ki so Zbalcu prerokovali, da bo umrl. Pa ni! Zbale še nosi cekine, tisti so pa tiho. Pa, če bom u-mrl, bom umrl tako, kot sem Tonetu naročil. To pa gotovo, da pozimi ne bom umrl. O ne, da bi gospode zeblo, tega že ne. Umrl bom poleti, okoli sv. Jakoba, takrat imajo ljudje največ časa, mraza ne bo, vse bo doma, in ko se bo izvedelo, da je Žbalc umrl, pa bodo vsi prišli k pogrebu. Pa, veliki zvon bo zapel! — O, sem že naročil, da bodo zvonarjem nesli gori v zvonik vselej po dva litra najboljšega vina, da bodo zvonili dolgo, cele pol ure. In vsa fara bo govorila: Zbalcu zvoni, pa tako dolgo, seveda, imel je cekine! 1— Tega pa ne bo noben povedal, da sem jih pristradal! To bo lepo! Vsi gospodje bodo prišli, tudi gospodje patri, o vsi, pa gasilci me bodo nosili, vsak bo dobil po tri krone in južino in osmina bo, trije gospodje, kot pri vseh. Enaka pravica za vse. Če plačam, zakaj bi ne?---Ampak Matevž, ta pa še zraven ne sme! O, dobro vem, da komaj čaka, da bi se Žbalc stegnil, pa se ne bo, kadar bo on hotel. Ne, Matevžu — niti vinarja! Če bi Matevž dobil te cekine, oh, oh, tedaj vas rajši vržem v tolmun na dno pri Balantovi žagi. Da bi vse zapil, oh, nikoli!"
Nekaj je padlo na tla. Najbrže je domača mačka prevrnila kako posodo. Zbale se je prestrašil, umolknil, spravil cekine, zagrabil palico, da bi odšel. Tedaj sem odšel tudi jaz.
Zbale je bil človek, ki ga je poznal vsak otrok. Enakomerno je hodil po ulicah dan za dnem. Vsakdo je poznal njegovo obleko, star klobuk z vedno svežimi cvetlicami, stare irhaste hlače, ki so že davno videle Abrahama, stare škornje, ki so bili zvesti njegovi spremljevalci poleti in pozimi. Na hrbtu je nosil običajno vrečo, v kateri je bilo le nekaj posode in par lesenih žlic. Korakal je počasi ob svoji palici naprej po cesti in se ni zmenil za nikogar. Hrano je dobival zastonj v samostanu; če je pa kdaj prepozno prišel in so mu drugi odjed-li, kakor je dejal sam, je pa šel v kako drugo hišo. Da bi bil pa kupil kruha, tega pa ni storil. Kajti, kadar
je nabral drobiža za deset kron, je šel prosit v prodajalno, naj mu dajo cekin. Pogledal ga je, če je pravi, pa ga spravil v svoj mošnjiček. In tako jih je bilo doslej petintrideset. Zapravil ali porabil ni nikdar niti vinarja, saj ni imel nobene potrebe: ni pil, ni kadil. Spal je v praznem Petrovem hlevu, zjutraj je odšel, zvečer prišel. Tako je teklo njegovo življenje enakomerno naprej mesec za mesecem, leto za letom.
Žbalc je pa imel le enega sovražnika, in sicer svojega lastnega brata: Matevža. Četudi sta si bila brata, pa si nista bila prav nič podobna. Sicer je bil tudi Matevž berač, in sicer pravi berač, ampak popolnoma drugačen kot Zbale. Matevž ni bil prav nič telesno pohabljen, tudi ne neumen, ampak bil je lenuh. Delati ni hotel in če je kaj zaslužil, je vse zapil. Najrajše je hodil po svetu rekoč, da išče dela. In ko je nabral par desetič, je prišel domu in pil po več dni, cel teden skupaj. Če ga je kdo na brata Zbalca spomnil, kako skromno, trezno in varčno živi, je odgovoril Matevž porogljivo: "Naj le nosi tiste cekine, saj jih zame!"
Da hrepeni Matevž po cekinih, za to je Žbalc dobro vedel. Če je kdo Zbalca na to opomnil, je postal Žbalc tako razburjen, da ni cel dan drugega govoril kot besede: "Tudi enega ne, tudi enega ne."
In tako je sovraštvo med obema vedno bolj naraščalo, mesto da bi se zmanjšalo. Še videti se nista mogla. Če je Zbale videl, da se mu Matevž bliža, se mu je daleč ognil, če se mu pa ni mogel ogniti, je pa toliko časa s palico brskal po tleh, da je Matevž odšel.
Lansko leto je bilo nenavadno veliko oklicev in porok. O Zbalcu so rekli nekateri, da je neumen. Pa ni bil. Dobro je vedel, kje je kaka sva-tovščina in nikjer ga ni manjkalo.
Prigodilo se je pa, da sta na neki svatbi prišla z Matevžem skupaj. Sprla sta se, in skoraj bi se bila stepla, da niso ljudje zabranili. Žbalc se je na jezo napil, kar ni bila njegova navada. Pozno je prišel domov in se vlegel v listje.
Ko gre zjutraj dekla odpret kokošim, najde Zbalca na tleh ležečega. Ležal je na obrazu, vrečo še na hrbtu, klobuk in palica poleg njega. Dekla je mislila, da je pijan. Zganila ga je z roko. Žbalc je bil mrtev.
Prestrašila se je. Hitro je povedala domačim. En otrok je tekel povedat Matevžu. Ko je Matevž slišal, da so našli Žbalca mrtvega, se je tako kro-hotal, krohotal cel dan, kot še nikdar v svojem življenju.
Žbalc je ležal tako kot sp ga našli debelo uro. Poslali so vest županu, kaj naj napravijo. Prišel je orožnik, ta je ukazal, naj se ga spravi v hišo. Cekine mu je vzel in jih spravil. Prišel je občinski stražnik in spravil Žbalca v rakev, ki je bila pripravljena v mrtvašnici. Dobili so se štirje možje in nesli so ga v mrtvašnico. Še vrečo in klobuk so mu djali v krsto.
Po vasi se je raznesla hitro vest, da so našli Žbalca mrtvega. Ko so zvedeli ljudje, da je prišel iz svatbe, so rekli vsi, da ga je pijača umorila, ker je ni bil navajen. Vsi pa so pristavili: "To bo zdaj Matevž pil."
Žbalc je ležal dva dni v mrtvašnici sam, zapuščen. Gorela mu je le ena lučica. Še strežnik, ki ga je varoval, ga je zvečer zapustil, mrtvašnico zaklenil in dejal: "Saj nima več cekinov.'
Vršil se je pogreb. Zgodaj zjutraj so prišli možje in prinesli Žbalca iz mrtvašnice. In ni mu pel veliki zvon, niso ga nosili gasilci, niso prišli patri, prišel je duhovnik in Zbalca pokopal tik mrtvašnice. Pogrebcev ni bilo; le neke ženice, ki so prišle iz cerkve, so od daleč gledale. Tudi Matevža ni bilo. Dva večera se je že zamudil v gostilni in napravil dolg na račun. Tisto jutro je zaspal. Prišel je sicer k pogrebu, pa Žbalc je bil že pokopan.
Sodnik je dal Matevžu polagoma po en cekin. Matevž jih je hitro porabil.
Povest o Žbalcu je hitro minula. In ko so se porabili tudi njegovi cekini, je izginil tudi spomin na nje.
Priprave na pot.
New York, 27. apr. — Vilhjalmar Sttffanson, raziskovatelj severnih pokrajin, je dospel danes semkaj s par-nikom "St. Paul", da se pripravi na štiriletno vožnjo proti severnemu tečaju. Potoval bo pod zaščito kanadske vlade. Steffanson je odkril na svojem zadnjem severnem potovanju plavo-lase Eskime. Izjavil je danes, da obstoja ena njegovih nalog v tem, da bo te plavolasce natajičneje opazoval.
Predzgodovinsko okostje.
London, 27. apr. — Okostje še enega predzgodovinskega človeka so odkrili pri Hallingu blizu Rochestra, in posebnosti istega utegnejo pojasniti kakovost predzgodovinskega človeškega plemena, ki je v pradavnosti prebivalo po teh otokih. Starost okostja cenijo na 15,000 let.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnit« m vsi, k ste na katerikoli belesni bolni, aa
SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je t* sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega ia popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
»00 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 219C-L
Anton Bukov itz,
3400 Kosciusko St., St Louis, Mo.
Slovenska Gostilna
Vabim vse rojake, da me v obilnem številu posetite ko se mudite v moji okolici.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, IU.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI!
Garnsey, Wood & L en n on
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 191.	JOLIET, ILL
Kadar imata ■
Mtlhfir i Welti
Sotting Bldg, tad flooc, JoHet. ■ Z g. Wettafcaoas se lahko d slovenskem jeailcu, ker je
Joliet Steam Dye Bouse
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Caw Oba telefona 4M
John Povsha
311 Third Ave. Hibbing, Minn.
Slovenska gostilna.
Javni beležnik.
Prodajem šifkarte za vse linije in pošiljam denar v staro domovino po najvišji dnevni ceni.
SE NE PRIPOROČAM, a vsi vseedno dobrodošlil
Pozor, Sloveni!
Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja.
Naročujemo tudi obleke in suknje po meri.
Frank Juričič
1001 N. Chicago St. JoHet, IU.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, i ia firnežev. Izvršujejo se vsa ha«, verska dela ter obešanje st papirja po uizkih ceaah.
C hi. Phone 376.1/ N. W. 917. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet I1L Slovenska
BRIVNICA IN KOPALIŠČE
Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom.
Popravljamo
Delo jamčil
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačna NAJBOLJŠI |2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennai & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET. ILL.
Michael Conway
106 Loughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance
Posojuje denar, zavaruje proti požaru SURETY BONDS
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% otresti na Ylogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim ve6 ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač r ,
BELO PIYO
To so naši domaČi Cisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, III
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
e t e r e s i i
Ali je izraz "krava" razžaljiv?
Z vprašanjem se je te dni pečalo sodišče nekega majhnega kraja na Francoskem. Kot tožiteljica je nastopila neka vse časti vredna gospodinja iz bližnje okolice Grenobla. V svoji pritožbi je navedla, da se je vaški trgovec o priliki, ko se je neki gospod iz-vestil pri njem o njeni osebi, tako-ie izrazil: "Gospa Lacrome je poštena ženska in pridna delavka, z eno besedo — dobrodušna krava." — "Dotični gospod, ki je poizvedoval po meni, je bil moj ženin," tako je izvajala gospa Lacrome pri razpravi, "in zato si lahko mislite, kako me je morala užaliti toženčeva opazka, s katero me je primerjal z bitjem, ki uživa, kar se tiče duha, tako majhen sloves." Toženec je pa temu nasproti poudarjal, da v izrazu krava ni ničesar razžalji-vega, saj je to vendar jako koristna žival, ki ima vrhu tega celo vrsto dragocenih lastnosti. Kako dobro je v ostalem govoril o tožiteljici, priča dejstvo, da jo je dotični gospod res poročil. Zaliti gospe Lacrome niti od daleč ni mislil; nasprotno si on pod izrazom "krava" predstavlja pridno, koristno in v vsakem oziru simpatično bitje. Sploh je tožitelj pojm o kravi tako vsestransko prikupno in lepo razložil, da je premagal vse sodnikove pomisleke in bil — oproščen.
^e .u Clairejevo truplo so našli vse razbodeno.
Dovtipen berač.
Nedavno je v Pragi umrl berač Viljem Muneles, ki je bil občeznan pod imenom "Viljem Praški". Bil je pristen berač-pijanček, ki bi bil pa rad veljal za kaj velikega; navadno je hodil s knjigo pod pazduho, češ da je— pisatelj. Smrt ga je doletela po nesreči; zadel ga je voz električne cestne železnice in ga tako poškodoval, da je v bolnišnici kmalu umrl. Ko so po smrti pregledovali njegovo razcapano obleko, so našli v njej — oporoko. V tej oporoki je volil: Bolnišnici usmiljenih bratov, kjer je opetovano našel zavetje in okrepčilo, kadar so onemoglega pobrali na cesti, 500 K; eni bolniških strežnic, ki ga je ondi večkrat prisilila k snagi, 200 K; nekemu redarju, ki ga je radi beračenja in pijanosti večkrat odvedel v zapor in mu tako preskrbel vso oskrbo — 200 K; nekemu drugemu redarju, ki ga je ravno stokrat aretiral, 100 K in družini, pri kateri je nazadnje stanoval 25 K. Vsi so bili ginjeni nad tem beraškim testamentom, v katerem se je radodarno spomnil vseh onih oseb, katerim je v življenju prizadeval preglavice. Toda ginjenost se je hitro razkadila, ko se je dognalo, da je "Viljem Pra-iki" vsega vkup zapustil — 40 vinarjev in je torej s svojim testamentom hotel še zadnjič "potegniti" tiste, s katerimi je imel v življenju največ opraviti. Možije imel humeri
Zanimanje za Slovence.
V Parizu se je ondan ustanovil po-6eben klub, ki je prevzel nalogo, da širi med francoskim narodom poznavanje Slovencev in njihov pomen v kulturnem razvoju jugoslovanstva. "Groupe d' etudes Franco-Slovenes", kakor se društvo imenuje, hoče potom predavanj in tudi potom žurnalistike seznaniti Francoze o i razmerah Slovencev, o njihovih narodnih bojih napram pangermanizmu in tako opozoriti vesoljni svet na kričeče krivice, ki se gode Slovencem v narodnem oziru. Na čelu teh prijateljev Slovencev stoji veleinteligenten in socijalno visoko stoječ mož, namreč nek gospod Julij Tixerant.
Ljubljančanka na Ellis Islandu.
Pred kratkim so listi poročali iz New Yorka: Gospa Ana Cerk (Cirk?) iz Ljubljane je zapustila svojega moža in se napotila v obljubljeno deželo. Potovala je brezskrbno in srečno. Možu ni nič povedala, kam namerava, on je pa seveda takoj vedel, ko jo je pogrešal, kam imajo navado iti nezveste ženice. Brzojavil je newyor-škemu avstro-ogrskemu konzulatu, da naj se malo pobriga zanjo, ko bo prispela v Ameriko. Iz parnika "Chicago" so jo povabili na Ellis Island, kjer se je začelo zasliševanje. "Kam ste namenjeni gospa?" "Sem sem prišla, da bom malo lažje zaslužila svoj kruh." "Ali ste mogoče poročeni?" >'J)a, toda mož sam mi je dal denar, da sem prišla sem." Takoj so bili skupaj! Ko so ji pokazali brzojav od Jurija Cerka iz Ljubljane, se je tako prestrašila, % da niti besede ni mogla izpregovoriti. Sele po dolgem času je prišla na dan s precrj slabim izgovorom: "To ni nič, mož se je najbrž med tem časom premislil, ker mu je bilo dolgčas po meni," — Podrobnosti cele afere skrivajo, a konec konca bo najbrže ta, da bo sveta željna nezvesta ie niča po nekaj tednih že lahko zopet pri svojem možu.
Nikola pl. Mihanovič o sebi.
Ta dalmatinski Hrvat, ki si je v Ar-gentiniji (Buenos-Aires) takorekoč 'iz nič ustvaril sijajen gospodarski in socialni pqložaj — ima za 200 milijonov dolarjev premoženja ter mu je poleg drugih odlikovanj bilo podeljeno vi-teštvo — je poročevalcu argentinske ilustrovane revije "Fray Machs", ki prinaša njegovo sliko, izjavil o sebi naslednje: Poročevalec: Kaj vam je pomoglo do tolikega bogastva? Mihanovič: Moja vstrajnost in čvrsta volja. — Ali ste pri svojem delu potrebovali pomoči? — S početka sem delal sam, kasneje pa sem za izvršitev svojih nalog potreboval pomoči. Sveta nisem pri nikomur iskal; kasneje sem se sporazumeval s svojimi pastirji in svojima sinovoma Petrom in Nikolom.
—	Ali vas je kdaj izdala sreča? — Malokdaj, a tudi tedaj me ni odvrnila od mojih sklepov. — Katere sposobnosti so potrebne, da se v tolikem delu zmaga? — Krepka volja, vstrajnost, umno gospodarstvo, edinost v težnjah in pripravljenost za svoj posel. — Ali verujete v srečo? — Mnogo bolj verujem v osebne sposobnosti poedinca.
—	In zakaj še sedaj ne mirujete? — Zato, ker je delo in gibanje moje življenje.
Časopisje na Avstrijskem.
Na Avstrijskem je izhajalo leta 1911 vsega skupaj 4261 časopisov in revij. Od teh je bilo 1282 političnih in 81 ženskih časopisov. Pet- do sedemkrat na teden je izhajalo 178 časopisov. Nemških časopisov je bilo 2327, čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, rusinskib 71, srbohrvaških 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in razen tega še nekaj drugih časopisov v tujih jezikih. Dva sta bila pisana v esperantu.
Iz pruske Turčije.
Kakor ima Avstrija svoje vilajete, svojo Turčijo, tako jo ima tudi Nemčija. V avstrijski Turčiji ječijo Slovenci, v pruski pa Poljaki. Kakor pa ne marajo odnehati avstr. Nemci s svojimi nasilstvi, tako nočejo tudi odnehati pruski. — Pruska zbornica je dne 11. marca obravnavala proračun na-seljevalne komisije, ki na zahodnem Pruskem in v Poznanju goni Poljake iz njih rodne grude in naseljuje Nemce na oropano poljsko zemljo. V zvezi s proračunom je zbornica otvorila glavno razpravo o novi nasilnosti pruske vlade proti Poljakom, ki zahteva 230 miljonov mark za ojačenje nem-štva na zahodnem Pruskem in na Po-znanjskem. Poljedelski minister je na-glašal, da se mora ponemčevanje poljske zemlje nadaljevati. Konservativci so izjavili po svojem govorniku, da dovoljujejo zahtevano svoto, govornik centra je izjavil, da odklanja njegova stranka predlogo, ki ne odgovarja pravici in ustavi. Svobodni konservativci in narodni liberalci so tudi izjavili, da se s predlogo strinjajo. Proračun je pa zbornica nato sprejela in novo nasilno postavo nakazala proračunski komisiji.
77 dni spal.
Cherbourg, Francija, 24. apr. — Ko se je Leon Jean, vrvar, zbudil danes,
nišnici namesto doma. Spal ie se-deminsedemdeset dni, dasi ie mislil, da je bil v postelji samo nekaj ur. Jeana niso mogli prebuditi dne 6. febr. in njegova družina ga je poslala v bolnišnico. Sedanje zdravje vrvarjevo je videti dobro.
Iz Mehike.
E! Paso,,Texas, 29. apr. — General Inež Salazar je del svojih čet, ki so se uprle v Casas Grandes, spet pomiril, vendar ima poveljnik zaveznih čet sedaj na razpolago samo 200 mož.
Uporne čete so se podale na pot, da se pridružije upornikom pod generalom Francisco Villa. Salazarju so odnesle skoro vse strelivo in orožje.
Maznanjam rojakom, da sem kupil in privzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa
Krvavi spopadi v Mehiki.
Washington, D. C., 5. maja. — Poročila iz Mexico City naznanjajo danes, da je bilo 1,200 do 1,500 mož u-smrčenih v spopadih izven Sonore tekom zadnjega tedna. Poročila potrjujejo razstrelo nekega železniškega vlaka po zapatistih pri Nepantli, pri čemer je bilo 150 oseb usmrčenih.
Bolečine v prsih.
"Zahvaljujem se vam," piše Mr. J. K. Smith, iz Musselshell, Mont.'. "Za Severov Zdravilni Obliž (Severa's Healing Plaster). Imel sem take hude bolečine v prsih, da sem komaj dihal, toda po rabljenju Severovega Zdravilnega obliža dva dni, je teža in bolečina izginila. Sedaj nima nič več bolečin ter lahko diham." — Zoper bolečine v prsih, hrbtu in bokih, zoper okrajni revmatizem in nevralgijo ni boljšega zdravila nego je Severov Zdravilni Obliž. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Ako ga ne morete dobiti, pošljite svoto nam ter vam ga bomo takoj poslali. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv.
54,000 štrajkarjev v Šleziji.
Berlin, 28. apr. — Štrajk premogar-jev v gorenji Šleziji se razširja. Skaip-no število štrajkarjev znaša doslej 54,-000.
Priprave za poletje.
Vsakdo se pripravlja na poletje š čiščenjem svoje hiše, ali čistiti mora tudi organe svojega telesa. Najboljše zdravilo za to je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To rastlinsko zdravilo deluje naravnost na prebavne organe telesne, izčišča drob popolnoma, ga krepi in pomnožuje njegovo delavnos't. To zelo pospešuje prebavo hrane in nam dovoljuje, da uživamo toliko tečnega živeža, kolikor ga telo potrebuje v tej letni dobi. To zdravilo utrdi telo proti ranim napadom poletnih bolezni. Uživajte to izvrstno zdravilo pri vsakem obolenju želodca, pri oslabelosti, izgubi teka, pri zape-čenosti, glavoboli, ščipanju in krčih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, Ills. Za zunanje bolečine poskusite Trinerjev lini ment. Učinkuje brzo. — Adv.
Točim najboljše pivo, domače in mportirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.
Žalosten udovec po pogrebu žene: "No, ta špas me je pa zopet lep denar stal!"
LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA! Na voglu Granite in Vine St. na prodaj več lotov. Plačuje se, kakor kdo more. Več se izve pri J. Man del, 617 Granite St.	2t
Strašna smrt francoskega raziskovalca.
"Daily Express" poroča iz Britske Kolumbije: Francoskega raziskovalca de la Claire je v Hudsonbaiu z njegovim vodnikom vred zapadel sneg. V največjih stiskah sta se več mesecev bedno preživljala. Končno je vodnik Lemieux zblaznel in raziskovalca umoril. Svoj zločin je urezal v vrata,
—Cesar* in N*w York 8un.
JOHN BULL OSUPEL V STRAHU.
Johna Bulla, ki predstavlja Anglijo, strašijo nemške zračne ladje Zeppeli nove in še bolj pa domače sufragetke, ki mečejo bombe in požigajo javna poslopja v svrho, da dosežejo žensko volilno pravico.
Slovenci ln hnati
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Pittsburg, Pa
Louis Wise
"MEET ME FACE TO FACE"
gostilničar
200 Jackson St..	Joliet, 111
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer m« lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
Anton Kirinčič
Oor. Columbi« in Chicago St»
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company.
Chi. P,hone: Office 658, Res. 141.
Office hours: 9—12 a. m. -1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
GEO. MAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
Nizke cene
LUNČ VES DAN — BADAVA. Chicago tel. 2952. N. W. tel. 1251.
210 Ruby St. J OLIET, ILL
The Will County National Sank
of Joliet, Illinois.
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Fran' Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka;
Alice — 10. maja. Kaiser Franz Joseph I.—14. maja. Argentina — 28. maja. Za vsa nadaljna pojasnila se obfl" na glavne zastopnike:
WHELPS BROS. & CO. .v< 2 Wasnington St., New York, N.
ali na njih pooblaščene zastopnik« 1 Zjed. državah in Kanadi.
John Grahek
... Gostilničar.. JM
Točim red>o sveže pivo, fi»« fornijik® vino, dobro žganje ia najboljše smodke.
Prodajzm tudi trdi ia mehki pre«0*
TELEFON 7612
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,006.09.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Hex in Moose Pivo
NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja
FRANK TRAMPUSH
VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn.
v^Važno uprašanjel'
Tj A mi opravi
MM	najbolje in njjceneje
Konzularne
sodnijske
vojaške	drove st
tt4m ^^ilwaukee.Wis.
Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel. 209 Indiana St.. Joliet. 111.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni Pridite torej ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1111
POZOR!
Rojaki pomislite si poprtj kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovariijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočet« biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker tečim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeč« smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričal sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom t obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ. 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
JOHN FUGINA 9510 Ewing A v«., So. Chlcag«, IU
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako bd-
boto in nedeljo. Phon« South Chicago 3S7.
1012
N. Broadway JOLIET, H*
National Studio
(R PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joli*
Edina slovanske fotografi}* T Jolieta.
Zmerne cene.
Najboljše del*
WINE GARDEN SALOO*1
(po domače: Vinski vrt)
MARKO MATEKOVICH, Gilbert, W
Točim najboljše pivo, domače fina žganja in tržim dišeče sinod" • Rojaki dobro došli!
Anton Košiček
Slovenski gostilničar
Pri meni je vedno a^jvet in najboljše pijaie.
"Tonček Is 0. K."
N. W. Phone 1J»7
JOLl*f
1151 N. Broadway.
Chicago Telephone 3348.
Chris. J. Braun's
CIGAR STORE So. Ottawa St. (Rear), WU1 Co. Bas*
JOLIET, ILLINOIS.
"Mayor" Cigare — špecijaliteta. ^ portirane in domače cigare. Pipe in tobak »» pipo.
N. W. Phon« 10»
MIHAEL K0CHEVAR
tlovenaki gostilničar
Car. Ohio i« Stat« Stt. J«**

Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
i
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, H
.