Grosupeljski
ODITIEVI
•fiioloi phH lOH«,	kanftrnik«*
SCMČIU OVEN
y I 1IVANČNA OOfNCA
GfMi31 479 137?
fri./i^M	1	2««
v*nd 190v*n@ gmolp» m
Volilna priloga: Volitve v državni zbor 2011
stran od 5 do 18
Intervju z Manico Janežič Ambrožič
stran 22
Kapela v Domu starejših občanov
stran 34
Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVII - november / 11 - 2011
Srčnost brez meja:
I	Vil
druzini so podarili hišo
Da srčnost nima meja, dokazujejo prebivalci Luč in Velike Loke, ki so svojima sokrajanoma ter njunim štirim majhnim otrokom pomagali iz hude stiske. V času, ko pritiska vse hujši mraz, družina pa s komaj 550 evri mesečnih dohodkov ni imela dovolj denarja za ogrevanje, so jim podarili čudovito hišo. Celotna zgodba se zdi kot pravljica - sicer s precej hudo preizkušnjo, a srečnim koncem.
v
Ze od nekdaj sanjala o Sloveniji
Eli in Blaž Razinger sta se spoznala pred 13 leti. Ona prihaja iz Katalonije, njeno pravo ime pa je Elisenda Montia Marba. On je rojen v Argentini, njegove korenine
Srečna družina v svojem starem domu.
pa segajo na Gorenjsko. Poročila sta se v Španiji in tam živela štiri leta. Že takrat sta želela priti v Slovenijo, a ju je bilo strah, kako bi se znašla. Približno šest let sta živela v Argentini, kjer ima Blaž mamo in sestre. Tam se Eli ni počutila dobro in ves čas sta gledala po spletu za hišami v Sloveniji ter sanjarila. »To je bil naš hobi,« v smehu pove Blaž (originalno je sicer njegovo ime Blas).
Kako preživljati 6 oseb s 550 evri?
»Jaz se nisem počutila domače v Argentini, hočem pa živeti nekje, ker se dobro počutim,« pojasni Eli, ki se je zaradi številnih primerov ugrabitev močno bala tudi za varnost svojih otrok.
Nadaljevanje na strani 24
>
SERVIS IN PRODAJA KOLES
Delovni čas za stranke DtJ ponedeljka do petka od 7, do 9 ure m ; od U do IS. Lire, ■ ob sobotah	. ^
od S. do 12. ure.
Pod gazdain ç Tel: 0l/78él|^


^-r SKI
f^ ¿,82 GSM 0^,1/668 788 SERVIS
ijbMiibídiitiifctAí'iiflLtíhÉiifA
I I lltMIUttnilM Dllllltlll IIIIIIIIII IHIIIBHIIlllll llltlt IIIIEIIlllimillMItUIUUtItInitllllaHIlIHHIJ i
íí^j SLOVENSKJ mojstri peki in lií^i 60 let pekarne G KOS ur LJE ¡«t^ji
fin ............... m iiiiiiiiinnHiHiiiiiiiiiui ....................... inniinihiintiiiuiiiii j
Z RAZVOJNIMI PREOBRATI V VRH SLOVENSKEGA PEKARSTVA
Pekarna Grosuplje je v 50. in 6o. letih
ŠIRILA IN POSODABLJALA PROIZVODNJO. Po RAZVOJNIH PREOBRATIH V JO. IN 8o. LETIH SE JE Z IZBOLJŠANIMI DELOVNIMI POGOJI, Z VTŠJO IZOBRAZBENO STRUKTURO IN RAZVOJNO SPOSOBNOSTJO ZAVIHTELA V SAM VRH SLOVENSKEGA PEKARST\^A.
Po IttLi 1987 ¡C Bekania Grosuplje v trcli kiackU^ Ictili izvedLi pomembne nadaljnje raivojnc korake s prostorsko širitvijo in obsežnim invtstiranjcin v prtjiiivndiio opremo. T^mu 5» se pridru-f ilc fiicit sprtrmt-mbc tchnoln^kih postopkov pripraVL' i/Alknv, ttieil kalt^di^ii jc^ Il4jpt>tltcliliitttjs| ruivgj "lolKiku /.;ijiir/4ij{:]ic:^ pckiiVskcgB pecivi, iiajuiiiijenega /a peko na prodajnim niesm. SIctjib sta rasrvcjj in povečanji ponudbe knisniii ¡'idilkov s poudarkom na vključevanju virend zdravi? prehrane.
Obdobje družbenih iii poliričnih sprememb v Sloveniji jc med leci 1992 in Ii>il6 prini-slo razmah podjcmišcva in malih pt-karn. Večje prkamc, vkijiičnri s Prkarno i.irfisiiplje, .«1 pnltiiaf puntrvno iaiok krepit! v letu I'Wy. Zatasni pisdet prinJajc je Pekarno (.in>suplfe spydinidil k naimnji konsolid^idji in prcsirukiurir^inju prtii/.vudniif. Sistem peke na prodajnem mcsru je uspela tako i7|x)pol;iiti ir rayiiri-ti, da je pustna vodilna pekama na tem podroqu pri nas. Usmerila ie je v oskrbo največjih in najzahievnujših kupcev, Leta iW^jc rakovec ko: i<f) % proizvodnje prodala ie perim ktipcem. njen rrini dete?. p,i je nirjŠLal.
i.oM !97'>m iivi hUbfcpTlf pnitndmvti n tmtnom Tuh^rc, Zaroiti njcfppi/niljutiljmasti ga firgisiyjajf !t Ama.
Hfcbci Dolenc, Krjavcl] in Malnarso leta 2001 na oc:cnje%'in¡u kakovosti kruha v diganlzaciji /xlruienja í.iviisbn predelovalne indii.i^irije Slovenije pri GZS pn'ič prejeli odličjaTa najvišjo kakovoH.
Spremembe programskih usmeritev so spremljale tudi mrogc Inve-■iticije, ki sov nrm^ln primerih i^boljíalf de lovnf pogoje, l'ekírna Grmiiplje je ttlo pijsrab pn':i pekarna v Sloveniji s klimaii/.iraro pruiivodtijo.
H^rna ^rosvplje
fi^oroJJ/j ilmi^j íííi JüeAfóftí^ jíjwwfjm ^^/ftjMjf ftr jfrMttjí-ffyt, it/ ifitjsití ¿Íelo pcíió}' (S-eia^na nai^sitttíimiko krtttiljeun irtó 1999).

ercator
november / 11 - 2011
Grosupeljski odmevi
namesto uvoda
Uredniški odbor v mandatu 2011 - 2015 je imenovan
Občinski svet Občine Grosuplje je na svoji 7. redni seji v sredo, 16. 11. 2011, obravnaval in potrdil na predlog odgovornega urednika uredniški odbor v sestavi
Tamara Barič, Renato Bedene, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec in Matjaž Trontelj.
Štiri osebe, ki sem jih predlagal v uredniški odbor, so že v preteklem mandatu (in že prej) dokazale, da so sposobne in pripravljene sodelovati v uredniškem odboru in so vsaka zase prispevale pomemben del predvsem v organizacijskem in novinarskem področju, poznajo vrsto dejavnosti v naši občini in so tudi nazorsko precej različne. Kot nova člana pa sem predlagal Tamaro Barič, ki ima veliko izkušenj na športnih področjih, je diplomirala iz medijske produkcije in ima prav tako veliko novinarskih izkušenj v različnih medijskih okoljih, ter Renata Bedeneta, dejavnega na različnih področjih (vzgoja in izobraževanje, novinarstvo, podjetništvo, kultura, šport ...). Pol je žensk, pol moških. Kot zanimivost pa naj poudarim, da so starostne razlike med njimi takšne, ki »pokrivajo« vsa starostna obdobja (najmlajša 23 let, najstarejša 58 let, povprečje okoli 40 let).
Ob tem pa se moram zahvaliti vsem dosedanjim članom v preteklem mandatu za dobro sodelovanje. Že podatek, da so bile tudi v mandatu 2007 - 2011 vse seje uredniškega odbora sklepčne (skupaj jih je bilo kar 39), pove, da smo dobro sodelovali. Naj pa ob tem pojasnim še razloga, zakaj ge. Vere Šparovec in mag. Tatjane Jamnik Skubic ni več v novem uredniškem odboru. Ga. Vera je sama izrazila željo, da bi prenehala z delom zaradi preobremenjenosti z novimi dejavnostmi v Kulturnem društvu sv. Mihaela in še nekaterimi drugimi, mag. Tatjana pa se je za stalno preselila v Ljubljano in zato ne more biti več član. Zato se njima še posebej zahvaljujem in ju vabim vsaj k občasnemu sodelovanju kot zunanji sodelavki ter poznavalki različnih okolij in dejavnosti, ki se odvijajo v naši občini.
Ker pa so se v preteklosti pojavljala vprašanja ali celo napačne predstave, kakšne naloge imajo uredniški odbor in urednik, naj jih na kratko predstavim:
Po Statutu občine Grosuplje ima občinsko glasilo odgovornega urednika in šestčlanski uredniški odbor, katerih mandatna doba traja štiri leta. Odgovorni urednik po imenovanju predlaga člane uredniškega odbora Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere na predlog komisije imenuje občinski svet. Novi uredniški odbor z odgovornim urednikom začne z delom šele, ko ga imenuje občinski svet. Do tega trenutka naloge opravlja stari uredniški odbor.
Uredniški odbor je po Statutu občine Grosuplje posvetovalno telo in je tudi po veljavni zakonodaji predvsem v pomoč pri odločanju odgovornemu uredniku. Za vse objave v časopisu pa je po Zakonu o javnih medijih odgovoren odgovorni urednik, zato se on sam na koncu odloči o posameznih objavah ali neobjavah. To velja tako za prispevke članov uredništva kot zunanje dopisovalce. Je pa tudi res, da uredništvo ni zavezano, da se z vsemi avtorji prispevkov strinja, saj z avtorstvom prevzemajo nase svoj del odgovornosti. Na ta način poskušamo zagotavljati PLURALIZEM. Če pa gre za očitne prispevke, ki ne SPOŠTUJEJO VELJAVNE ZAKONODAJE, razpihujejo sovražni govor, so žaljivi ali celo trosijo dokazljive laži in pozivajo k diskriminaciji (verski, rasni, spolni...), ali pa so prispevki napisani (po domače rečeno) brez repa in glave, je urednik dolžan umakniti take prispevke z objave.
Članstvo v odboru je nepoklicno in enakovredno ostalim občinskim odborom. Neposreden nadzor nad delom odgovornega urednika in uredniškega odbora opravlja občinski svet oziroma njegov nadzorni odbor. Vse ostale organizacijske, pravne in druge operativne rešitve (razen višine proračunskih sredstev, katero vsako leto sprejema občinski svet) v
zvezi z izdajanjem časopisa so navedene v ponudbi za odgovornega urednika v mandatu 2011 - 2015, ki jih je preverila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pred imenovanjem odgovornega urednika na seji občinskega sveta 14. 9. 2011.
Na prvi seji uredniškega odbora v novi sestavi že naslednji dan po imenovanju, 17. 11. 2011, pa smo se vsi prisotni člani in odgovorni urednik dogovorili, da bomo poskušali v danih okoliščinah in materialnih možnostih kar najbolje služiti konstruktivnemu javnemu delu v občini in širše. Seveda pa to ne pomeni, da bomo odrekli prostor dobronamerni kritiki in obveznim objavam po zakonu. Ostalo v zvezi z navodili, kako pripraviti prispevke in oglase za Grosupeljske odmeve, pa si lahko preberete na internetni strani Občine Grosuplje www.grosuplie. si_pod zavihkom Grosupeljski odmevi.
Pa še nekaj! V prejšnjem mesecu je s pogodbo Občina Grosuplje zamenjala distributerja časopisa Grosupeljski odmevi. Glede na vaše odzive smo ugotovili, da je bil prvi raznos "po novem" narejen bolj površno. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da že stari distributer ni v celoti sledil naraščajočemu številu gospodinjstev v občini. Zaradi tega smo morali povečati naklado za 605 izvodov.
Hkrati vas prosimo, da nam pisno v primeru, če v bodoče časopisa ne boste prejeli, sporočite najpozneje v enem tednu na e-pošto joze.miklicOSBgmail.
com ali domači naslov urednika (J.M. Zagradec 53, 1290 Grosuplje), lahko pa tudi na neposredni naslov Občine Grosuplje mateja.musicSob.grosuplje.si. Vaše pripombe bomo posredovali vodstvu službe za distribucijo. Po telefonu ali osebno reklamacij glede distribucije časopisa ne posredujte!
Še naprej bomo delali
Za prijazno Grosuplje!
Jože Miklič, odgovorni urednik
Grosupeljskih odmevov
Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje; Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-21, GSM 041-98-22-33, e-pošta: ¡oze.miklic03 H gmail.com; Uredniški odbor: Tamara Barič, Renato Bedene, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj; Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50); Lektoriranje: Marija Samec; Oblikovanje matrice: Miha Črtalič; Fotografije in prelom strani: Jože Miklič; Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno; Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2.
COBISS-ID: 61148160	ISSN: 1580-0911
V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2011 dalje) v nakladi 6.973 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Uredništvo ni zavezano, da se z vsemi avtorji prispevkov tudi strinja. Ostala navodila za dopisovalce in oglaševalce najdete na spletni strani Občine Grosuplje: www.grosuplie.si v zavihku Grosupeljski odmevi. Rok za oddajo nenapovedanih prispevkov in oglasov za DECEMBRSKO številko časopisa je PETEK, 9. 12. 2011.
3
4
skozi županov objektiv
Grosupeljski odmevi
november / 11 - 2011
Spoštovani!
Za nami je zagotovo ena izmed vsebinsko bolj bogatih sej občinskega sveta. Občinske svetnice in svetniki so sprejeli tri, za nadaljnje delovanje občine pomembne dokumente. Sprejeti so bili popravek občinskega proračuna za letošnje leto, odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata in redar-stva občin Grosuplje, Škofljica in Ig ter osnutek odloka o podelitvi koncesije za upravljanje javne razsvetljave v naši občini.
S popravkom proračuna smo uravnotežili prihodke in izdatke letošnjega proračuna glede na dejansko izvajanje projektov. Ocenjujem, da je bil že prvotno sprejeti proračun za leto 2011 dobro načrtovan, saj se s tem popravkom proračuna postavke bistveno ne spreminjajo. Rebalans proračuna ni posegal v načrte razvojnih programov občine. Razvojni projekti in investicije za prihodnje večletno obdobje bodo predmet predloga proračuna za leti 2011 in 2012, ki smo ga na občini že pričeli pripravljati. Še enkrat želim poudariti, da vsi projekti, ki so bili del mojega predvolilnega programa ostajajo tudi v bodoče v planih in bodo zajeti tudi v novem načrtu razvojnih programov.
Tako ostaja ena izmed pomembnih prioritet gradnja podružnične osnovne šole na Polici. Občina je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Polica doslej pripravila prostorsko preverbo za novo šolo ter pripravila predpogodbe z la-
stniki zemljišč. Od tu dalje nas čaka najprej sprejetje občinskega prostorskega načrta, zatem pa takoj postopek njegove dopolnitve za prostorsko umestitev nove šole v prostor. Sledi izdelava vse potrebne dokumentacije in nato gradnja. Na občini bomo storili vse, da bodo ti postopki, kjer nas čaka precej usklajevanja z resornimi ministrstvi, tekli čim hitreje in čimbolj brez zapletov.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo treh občin, Grosuplje, Škofljica in Ig, bo zaživelo prvega januarja prihodnje leto. Sedež inšpektorata bo v naši občini, saj imamo v stavbi Upravne enote Grosuplje na Taborski cesti svoje lastne prostore, ki doslej niso bili zasedeni. Tudi s stroškovnega vidika je inšpektorat gospodaren, saj polovico stroškov krije državni proračun, ostala polovica stroškov pa se razdeli po tretjinah na vse tri občine. Prepričan sem, da bomo tri občine, ki imamo praktično enake probleme na področju urejanja prometa in ostalega inšpekcijskega nadzora, usposobili uspešno redarsko in inšpekcijsko službo .
Sprejeti osnutek odloka o podelitvi koncesije za upravljanje javne razsvetljave za naslednjih 20 let pa daje pravno podlago za javni razpis za izbor izvajalca koncesije upravljanja javne razsvetljave. Odločitev je sledila na podlagi ugotovljene študije, ki je pokazala, da imamo v naši občini neučinkovit obsto-
ječ sistem javne razsvetljave. Imamo preko 20 različnih vrst in tipov svetilk ter sistemov javne razsvetljave, ki jih upravljajo krajevne skupnosti, svetilke so potratne in v nasprotju z uredbo o svetilnosti in svetlobnem onesnaževanju. Vse to se je odražalo v velikih stroških porabljene električne energije za javno razsvetljavo, povrh vsega pa občina zaradi takih pomanjkljivosti niti ne bi mogla kandidirati za nepovratna evropska sredstva za obnovo javne razsvetljave z novimi, varčnimi svetilkami. Izbrani koncesionar bo moral zamenjati vse svetilke z varčnimi, urediti sodoben način prižiganja svetilk, obnoviti stebre, kjer bo to potrebno, v dobi koncesije bo javno razsvetljavo vzdrževal ter moral imeti organizirano dežurno službo za javljanje napak, hkrati pa se bo lahko prijavljal tudi na razpise za nepovratna evropska sredstva za te namene. Občino obnova in zamenjava svetilk z varčnimi ne bo stala nič, koncesionar bo prejemal koncesnino zgolj v razliki privarčevane električne energije.
Žal pa so se nekoliko zavlekla dela povsod tam, kjer investitor ni občina, ampak državne inštitucije. V mislih imam priključek na avtocesto na Cikavi, kjer investitor DARS ureja nov priključek na avtocesto z bodočega bencinskega servisa. Na zahtevo občine pa se je končno pričela tudi gradnja krožišča pri gostišču Fortuna. Veseli smo, da smo krožišče Fortuna izpogajali z Dar-som in zato iz občinskega proračuna ne bo treba nameniti 400.000 evrov zanj. Žal pa nimamo vpliva na roke izvedbe, ker je to stvar DARSA kot investitorja in pogodb, ki jih imajo z izvajalci. Kot so nas obvestili z Darsa, naj bi zapora trajala do konca leta, v tem času bodo izvedena dela do grobega asfalta, po zimski prekinitvi gradbene sezone, pa naj bi v marcu prihodnjega leta dokončali vsa dela.
župan dr. Peter Verlič
november / 11 - 2011
Grosupeljski odmevi
volitve v državni zbor 2011
Predčasne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije je izdal odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2011. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in na diplomatsko-konzu-larnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini bo potekalo v nedeljo, 4. decembra 2011. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 21. oktober 2011.
Skladno z določbami Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, in 54/07 -odločba US) lahko kandidate za poslance v Državni zbor predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah v Državni zbor imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca državljani Republike Slovenije, ki bodo najkasneje 4. decembra 2011 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na omenjeno pa nima pravice glasovati državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu pravice voliti. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. 8. 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen.
NAČIN URESNIČEVANJA VOLILNE pravice
Naslov za uresničevanje volilne pravice državljana je naslov njegovega stalnega prebivališča na območju volilne enote in volilnega okraja v RS. Ce volivec nima stalnega prebivališča v RS, uresničuje volilno pravico v volilni enoti in volilnem okraju, v katerem je imel zadnje stalno prebivališče sam ali eden od staršev, lahko pa si volilni okraj, kjer bo glasoval, izbere sam na podlagi zahteve za uresničevanje volilne pravice.
Glasovanje na volišču v tujini
Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v RS, lahko glasujejo po pošti ali na diplo-matsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini.
Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem
predstavništvu RS, če to sporočijo Državni volilni komisiji najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja.
Glasovanje po pošti v domovini
Skladno z določbami 81. člena Zakona o volitvah v Državni zbor lahko po pošti glasujejo oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali na prestajanju zaporne kazni, če to sporočijo okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote najkasneje 10 dni pred dnevom glasovanja. Volivcu bo izdana volilna karta, ki jo mora potrditi pooblaščena oseba zavoda, in posredovano volilno gradivo.
Glasovanje na domu
Na podlagi 83. člena ZVDZ lahko glasujejo na svojem domu pred volilnim odborom volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, če svoj namen sporočijo okrajni volilni komisiji, na območju katere bodo glasovali, najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 1. decembra 2011.
IZVEDBA VOLITEV
Volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije vodijo in izvajajo volilni organi, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Pravico uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
V postopku volitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije se lahko glasuje na naslednje načine:
a)	splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji 4. 12. 2011 od 7. do 19. ure,
b)	predčasno glasovanje 29. 11., 30. 11. in 1. 12. 2011 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Taborska cesta 1, Grosuplje (Upravna enota),
c)	glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 4. 12. 2011:
-	v bolnišnici ali zdravilišču,
-	so oskrbovanci v domu za starejše občane, a nimajo stalnega prebivališča v domu,
-	so na prestajanju kazni zapora ali v priporu in bodo najpozneje do 24. novembra 2011 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji,
č) glasovanje po pošti iz tujine, če volivec najpozneje do 4. novembra 2011 sporoči Državni volilni komisiji, da želi glasovati
na ta način,
d)	glasovanje na domu 4. 12. 2011 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 1. 12. 2011 sporočile okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu,
e)	na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije.
Volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajni volilni komisiji 3 dni pred dnem glasovanja sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču območja, za katerega so vpisani v volilni imenik.
Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, v katerem želijo glasovati, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju (OMNIA) do 1. 12. 2011. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje jurisdikcije di-plomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 4. 12. 2011, v Republiki Sloveniji ter želijo glasovati na volišču v Sloveniji.
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919
PREDSEDNCA:
Polona marjetič zemljič
NAMESTNIK PREDSEDNICE: IVAN GABROVEC
ČLANICA:
NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNICA ČLANICE: ALJA GABRIJEL
ČLANICA:
MILENA STRNAD NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ TOMŠIČ
ČLAN:
ALEŠ TOMAŽIN NAMESTNIK ČLANA:
FRANCIZORKO
TAJNIK OVK:
ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS
Grosuplje, 26. 10. 2011 Andrej Struna, tajnik OVK
5
REPUBLIKA SLOVENIJA, OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE, VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ
Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje
Številka: 041-7/2011- 13 (10)
Datum: 26. 10. 2011
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odločba US) ter Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/2011) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
I.	Za izvedbo predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 4. decembra 2011, je Okrajna volilna
komisija Grosuplje na seji dne 26. 10. 2011 določila naslednja volišča in njihova območja:
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
od 1. do 8. in 47				Volišča v občini Dobrepolje
9.	403010	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I.	Taborska c. 1, Grosuplje	Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26 in 28), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c.,
10.	403011	DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II.	Taborska c. 1, Grosuplje	Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13),
11.	403012	OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA	Tovarniška 14, Grosuplje	Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 42, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1a, 1g, 1j in 1k, Jakhlova c., Jurčičeva c od št. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta. Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Župančičeva c.,
12.	403013	STARA OSNOVNA ŠOLA	Adamičeva cesta 29, Grosuplje	Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26 in 28, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom,
13.	403014	DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE	Ob Grosupeljščici 1B, Grosuplje	Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Hribarjeva c od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c.,
14.	403015	ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO	Spodnje Blato 20 a	Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice,
15.	403016	GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA	Velika Ilova Gora 10 a	Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora,
16.	403017	GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO	Veliko Mlačevo 6 a	Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo,
				
november / 11 - 2011		Grosupeljski odmevi		volitve v državni zbor 2011 7
				
		ime volišča	sedež volišča	območje volišča
17.	403018	GASILSKI DOM ZAGRADEC PRI GROSUPLJEM	Zagradec pri Grosupljem 33	Lobček, Zagradec pri Grosupljem,
18.	403019	AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS	Velika Stara vas 4	Dobje, Dole pri Polici, Gradišče, Mala Stara vas, Velika Stara vas,
19.	403020	GASILSKI DOM POLICA	Polica 41	Blečji Vrh, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Kožljevec, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Zgornje Duplice,
20.	403021	DRUŽBENI DOM RAČNA	Velika Račna 24 b	Čušperk, Mala Račna, Predole,Velika Račna,
21.	403022	ZADRUŽNI DOM SP.SLIVNICA	Spodnja Slivnica 16	Spodnja Slivnica,
22.	403023	GASILSKI DOM ŠKOCJAN	Škocjan 1	Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, Velike Lipljene, Železnica,
23.	403024	GASILSKI DOM PONOVAVAS	Ponova vas 27	Cerovo, Ponova vas,
24.	403025	OSNOVNA ŠOLA ŠT.JURIJ	Št. Jurij	Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 - 9, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje,
25.	403026	KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA	Žalna 37a	Plešivica pri Žalni, Žalna,
26.	403027	GASILSKI DOM VELIKA LOKA	Velika Loka 2	Mala Loka pri Višnji Gor, Velika Loka,
27.	403028	GASILSKI DOM LUČE	Luče 22 a	Luče,
28.	403029	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju,
29.	403030	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Huda Polica, Aškerčeva c. 20, 22, 24, 26, 28,29, 30, 32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c.,
30.	403031	OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III.	Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49	Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica,
od 31. do				Volišča v občini Ivančna Gorica,
46.				
II.	Okrajna voLILna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer:
•	Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 29., 30. 11 in 1. 12. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju,
•	Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje,
•	volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju.
III.	Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič - univ.dipl.prav., predsednica Okrajne volilne komisije Grosuplje
volitve v državni zbor 2011
Grosupeljski odmevi
november / 11 - 2011
ZA
USPESNO SLOVENIJO
MILENA VRENCUR
- kandidatka DeSUS-a na državnozborskih volitvah
Je upokojena ravnateljica, svetnica v občinskem svetu občine Ivančna Gorica, predsednica komisije pri županu za starejšim prijazno občino. Aktivna je pri organiziranju medgeneracijske-ga sodelovanja. Je profesorica zgodovine in je poučevala na OŠ Višnja Gora, OŠ Šmarje - Sap, OŠ Stična in na Gimnaziji Josipa Jurčiča, kjer je bila zadnjih 17 let ravnateljica in direktorica SŠ centra Josip Jurčič Ivančna Gorica. Tega je razvila in vodila tako, da se je tu izobraževalo tudi preko 900 dijakov v petih programih in zaposlovalo preko 60 profesorjev. Je prijazna, poštena in pripravljena pomagati, če se le da. Ivanške starostnike zelo rada popelje na izlete po domovini in tujini.
V tem trenutku, ko je Slovenija v finančni, gospodarski, pa tudi moralni krizi, je potrebno razmisliti, kako najprej. DeSUS bo podpiral in vlagal v državni zbor takšne predloge, da se bo država gospodarsko okrepila in da bo bolj pravična za vse državljane ter bo enakomerno, glede na finančno moč, porazdelila obveznosti dajatev. Nismo za gospodarski liberalizem, ampak podpiramo socialno podjetništvo, v korist ljudem - ne kapitalu. DeSUS nima tajkunov v svojih vrstah in je trenutno, kot kaže, edina socialno naravnana stranka. Borimo se proti zmanjševanju pokojnin, plač in znižanju socialnih podpor gospodarsko šibkih državljanov.
Smo za to, da se povečajo štipendije za dijake in študente, uvede naj se možnost kreditiranja študija, odplačevanje le-tega pa naj se zamakne v čas zaposlitve. Obvezno mora biti subvencioniranje pripravniške dobe pri delodajalcih vsaj za eno leto, da se pridobijo praktične izkušnje pri delu. Zavzemali se bomo za osebno odgovornost vseh javnih uslužbencev. Moramo priti do reform v javnih službah ter ukiniti vsaj polovico formularjev in nepotrebnih birokratskih postopkov. Komunikacija med ministrstvi se izboljša tako, da se njihovo število zmanjša, sorodne dejavnosti se združi.
Davčne dajatve je potrebno poenostaviti, za male obrtnike pa uvesti letni pavšal. Kandidati za davkoplačevalski denar morajo imeti plačane vse davščine, prispevke za zdravstveno in socialno varnost ter prispevke za pokojnine svojih zaposlenih. Podjetja, ki ne plačujejo podizvajalcem ali plač delavcem, ne smejo imeti enakih pogojev kot podjetja, ki te obveznosti izvršujejo.
Stranka DeSUS podpira javno zdravstvo. Preprečiti moramo privatizacijo ter določiti zakonske meje med privatnim in javnim zdravstvom. Zdravniki z licencami morajo plačevati prispevke za pokojnine in ostale dajatve v enaki višini kot v javnem zdravstvu. Pokojninska reforma mora biti sprejeta z vsemi drugimi reformami, v soglasju z sindikati in zbornicami. Razmejiti je potrebno pokojnine od socialnih dodatkov, kajti pokojnine so zaslužene in niso socialna pomoč. Zagovarjamo upokojevanje pri 40-ih letih delovne dobe ali 65-tih letih starosti. DeSUS želi biti aktivna in pomembna stran bitke za doseganje izboljšav našega življenja. Z vašo pomočjo nam ne more spodleteti, kajti mi želimo boljše življenje za vse. Vaš glas za našo stranko nam bo pomagal biti dejavnik za doseganje ciljev v korist državljanov - ne pa kapitalu in bankam.
Volite DeSUS,
kajti mi zastopamo socialno pravične reforme!
8
LDS
liberalna
demokracija
Slovenije
^	N
/ \
■SxSi
\ /
bnosta^^na
država
napredna država!
Mag. Jurij Kos, kandidat za poslanca v Državnem zboru RS. Rojen 1954 v Ivančni Gorici, gimnazijo končal v Stični, pravno fakulteto v Ljubljani, bil višji sodnik za prekrške, sedaj glavni republiški inšpektor za promet,
Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da naš sistem potrebuje spremembe, za katere se in si bom prizadeval tudi v priliodnje, ter sem zato še dodatno motiviran pri svoji kandidatjri. Kot pravnik, sodnik in glavni republiški inšpektor za promet sem seznanjen s problemi današnjega časa in zato resnično zaskrbljen nad trenutno situacijo. Zavzemam se za pravičen pravni red, ki bo vsem, tudi najnižjim slojem, zagotavljal enake pravne varnosti in možnost dostojnega življenja ne glede na finančne zmožnosti.
Kandidiram na listi LDS, saj sem že od nekdaj naklonjen omenjeni stranki, še posebno v času, ko ji je predsedoval dr. Janez Drnovšek, ki mi je tudi politični vzornik, obenem pa je LDS imela eno vodilnih vlog pri osamosvojitvi in nastajanju države Slovenije ter uveljavitvi demokratičnih vrednot.
Kot poslanec Državnega zbora se bom zavzemal za:
•	Kmetijstvo: ukinitev obveznega članstva v vseh organizacijah in združenjih; zmanjšanje katastrskih obveznosti; zagotovitev domačemu kmetu prodajo svojih pridelkov po realni odkupni ceni, da bodo tudi naši kmetje lahko dostojno živeli od svojega dela; zagotovitev kmetom primeren in enakopraven plačilni sistem za zdravstveno in pokojninsko varstvo.
•	Davčna politika: oprostitev plačevanja dohodnine vsem z nizkimi OD ter povečanje tistim, ki zaslužijo največ; poostritev nadzora nad sumljivimi gospodarskimi posli in denarnimi transakcijami,
•	Šolstvo: ureditev šolskega sistema tako, da bi vsaj učenci nižjih razredov osnovne šole del učnih pripomočkov imeli v šolah (prav neverjetno je, da naši prvošolčki nosijo torbe z raznimi učnimi pripomočki, katerih teža skoraj presega težo samega otroka); jasen pregled in določitev najnujnejših učbenikov.
Zavzemal se bom tudi za zmanjšanje birokracije in poenostavitev pridobitev raznih dovoljen (gradbenih, okoljevarstvenih, kmetijskih, itd.)
Ker me občani dobro poznajo, vedo, da sem človek dejanj, zato sem prepričan, da bom svoj program s pomočjo stranke brez težav tudi uresničeval.
mag. JURIJ KOS
Kandidat za poslanca v Državni zbor
strankaLDS k ^LDSstranka
jt
N.Si
SIK	\ Blizu ljudem.
VRNIMO UPANJE SLOVENIJI
Mihael
JARC
Rojen sem v Ljubljani leta 1950, po poklicu ekonomist smeri mednarodna menjava, sem poročen z ženo Magdaleno prof. jezikov. Imava štiri otroke v starosti od 23 do 34 let. Vsi so že zaposleni, le najmlajši še študira. Živimo v Ljubljani - Zarnikova ul. 19, Poljane.
S kandidaturo za vašega poslanca v vašem volilnem okraju sem si vedno želel nastopiti a nikoli ni bilo prilike. Tu se počutim kot doma. Moja mati Dana Lobe je bila rojena v Zagradcu ob Krki, korenine pa segajo še v Ambrus, rodbino Vidmar in Dobrepolje, rodbino Pogorelec in Kraševec. V Zagradcu sem preživel lep del mladosti, zato sem zaljubljen v dolino Krke in že več kot 30 let imam tu počitniško hišo in gozd. Sem Dolenjec po duši, rad se družim, veselim in žalostim z rojaki Dolenjci čisto v domačem narečju.
Rad bi se tudi s tega mesta zahvalil vsem za ta srečanja in opravičil tistim, ki sem jih morda kdaj nevede užalil ali Bog ne daj, komu ostal kaj dolžan. Moje 16-letno politično delovanje mestnega svetnika SKD, NSi in Liste za čisto pitno vodo v Mestnem svetu Ljubljana so odločno zaznamovali projekti za dobrobit meščanov (pitna voda iz pogorja Krima, ohranitev tržnice, gradnja garaž v grajskem hribu ...). Znani so moji napori v letu 96 oziroma prizadevanja za poimenovanje ulice po Janezu Pavlu II, kasneje, v letih 2003 - 2009 pa prizadevanja za razpis referenduma o islamskem verskem kulturnem centru v Ljubljani. Nimam jih za slučaj, saj menim, da je slučaj bog bedakov.
Volilno geslo NSi »VRNIMO UPANJE SLOVENIJI« je pomenljivo, na prvem mestu programa pa so vrednote (več na www.nsi.si), saj dandanes, ko živimo v družbi, kjer so etične in moralne vrednote na preizkušnji, še posebej pa izgubljajo pomen: poštenje, delavnost, zvestoba, resnicoljubnost, spoštovanje življenja od spočetja do smrti, solidarnost, preudarnost in modrost. Ko se dostojanstvo človeka tepta s strani tistih, ki jim je njihov razum
edini vir morale, kjer pravo nima moči in dobiva moč sila, predvsem kapitala, ko zamujena pravica na sodiščih postaja odrečena pravica.
GLASOVNICA na volitvah je edino demokratično orožje, da se znebimo starega pokvarjenega »ciknjenega« vina in si natočimo novega. Zato volimo ljudi, ki bodo najprej pošteni nato strokovni, nam za vzgled in bodo trdno v dobrem vzgledu vztrajali ne glede na krizo in skušnjave. Zato vrle Dolenjke in Dolenjci in tisti, ki ste se sem priselili, obkrožite na glasovnici številko 3 Novo Slovenijo krščansko ljudsko stranko in Mihaela Jarca.
LJUDJE PRIŽGIMO LUČ! NAJPREJ ZA NAŠE MALE: KO NAM PREVEČ BO LET IN NJIHOV BO TA SVET, NAJ VRT JIM BO NE SKALE. PRIŽGIMO LUČ LJUDJE!
(Frane Milčinski Ježek)
Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje
PAMETNA REŠITEV
SDS 10+
100
Volitve, ki so pred nami, niso volitve kot vsake druge. Pred odhodom na volišča si bo vsak državljan postavljal enako vprašanje: Ali sem del rešitve, o kateri se lahko odločam? Ali se vidim znotraj moči kapitala, ki zatrjuje, da je država kot podjetje ali kot vsemogočen birokratski servis, ali pa se vidim kot del rešitev, ki bodo poskrbele za nova delovna mesta in za enakomeren razvoj celotne države, omogočile vsakemu državljanu enake izhodiščne možnosti in zagotovile, da bo pravica postala enaka za vse? Zavezujemo se, da bo SDS uresničila prav slednje, če nam boste zaupali mandat za vodenje države.
Zakaj je SDS prava izbira za Slovenijo?
•	Ker je bila del rešitve, ko je gradila slovensko demokracijo in osamosvajala Slovenijo;
•	ker je bila del rešitve, ko je kot opozicija podpirala napore za vstop v Evropsko unijo;
•	ker je bila del rešitve, ko je v obdobju 2004-2008 vodila vlado, katere mandat je bil mandat izpolnjenih obljub;
•	ker je bila del rešitve, ko je dvomilijonska Slovenija vodila BOO-milijonsko Evropsko unijo;
•	ker je bila del rešitve, ko je kot opozicija v kriznih časih ponudila sodelovanje vladi ter predlagala preko dvesto ukrepov za izhod iz krize;
•	ker je v tem trenutku edina politična sila v državi, ki je programsko, operativno in strokovno pripravljena na vodenje države.
Pravičnost, delovna mesta in trajnostni razvoj
V zahtevnih časih, kt so pred nami, bo še posebej pomembno, da je breme krize pravično porazdeljeno, prav tako napori za izhod iz nje, zato smo kot prvo vrednoto izbrali pravičnost. Vse moramo narediti, da bi ljudje imeli defo, varna in dobro plačana delovna mesta. Ta so ključ do družbe blaginje. rJe bojih brez tega, da ustvarjamo več. Zato smo na tretje mesto postavili trajnostni razvoj.
Naš program konkretnih ukrepov „70+/00 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj" je pripravljalo več kot 600 strokovnjakov, zato je dobro pretehtan in ni pisan zgolj za volitve, temveč za čas po volitvah, ko bo šlo zares. Vsebuje 10 nujnih protikriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih 100 dneh po volitvah. Teh deset ukrepov meri na preobrat, ki ga je potrebno doseči takoj, da zagotovimo stabilnost pokojnin, plač in socialnih transferjev. Poleg tega smo pripravili tudi 100 najpomembnejših rešitev za celotno naslednje štiriletno obdobje.
4. decembra bo šlo zares, štel bo vsak glas. Bolj kot kadarkoli je od rezultata SDS na volitvah odvisna dobra prihodnost Slovenije. Zmaga pomeni rezultat ki bo omogočil stabilno večino, s katero bomo našo državo premaknili iz tranzicije v pravo demokra-cjo. Vse drugo ne bo dovolj za temeljne premike. Naš najvišji cilj, blaginjo za vse, lahko dosežemo le skupaj in v zavedanju, da Slovenja zmore več, veliko veči
Program SDS „10+100 za pravičnost delovna mesta in razvoj" ter predstavitev kandidatk in
kandidatov SDS sta dostopna na www.sds.si.
SPOSTOVANE VOLIVKE IN VOLILCI!
SLS
RADOVANA ŽERJAVA
www.ra(Ii>vanzerjav.si
ZAKAJ SEM SE ODLOČILA, DA KANDIDIRAM?
-	ker imam podporo mag. Radovana Žerjava in Slovenske ljudske stranke,
-	ker verjamem, da sem si v dosedanjem delu nabrala dovolj izkušenj, ki bi jih lahko uspešno udejanjila tudi na nivoju države,
-	ker mi je volilni okraj Grosuplje dobro poznan, ker v tem okolju živim in bom volilcem na voljo za pomoč in nasvete.
NAJ SE VAM PREDSTAVIM
Rodila sem se 15. maja 1958 kmečkim staršem na srednje veliki kmetiji v Metnaju. Od malega sem bila vajena skromnosti in poprijeti za vsako delo. Po uspešno zaključeni gimnaziji v Stični sem nadaljevala študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Takoj po opravljeni diplomi sem se leta 1980 zaposlila v Kmetijski zadrugi Stična, kjer delam še danes, zadnjih 17 let kot direktorica.
Z družino živim na Viru pri Stični. Imam dve odrasli hčeri, starejša je poročena, mlajša je študentka. Prosti čas rada preživljam z družino in v naravi. Zadnji dve leti pa me vedno znova osrečuje in razveseljuje vnukinja Karina.
Že peti mandat sem svetnica na listi SLS v občini Ivančna Gorica. Sodelujem v občinskih odborih in komisijah, že več mandatov sooblikujem občinski časopis Klasje, aktivna sem v občinskem odboru SLS itd. Na državnem nivoju pa delujem na področju zadružništva in kmetijstva.
ZAKAJ SE BOM SE POSEBEJ ZAVZEMALA?
-	za zdravo poslovno okolje podjetjem in za povečano gospodarsko rast,
-	za primerno dohodkovno raven slovenskega kmeta, kar je ključnega pomena pri ohranjanju podeželja,
-	za večjo samooskrbo z zdravo hrano ter za razvoj turizma, kjer ima moj volilni okraj še velike možnosti in priložnosti,
-	za učinkovit boj proti korupciji,
-	za pravno državo,
-	za zaposlitvene možnosti mladih,
-	za dostojno življenje vseh delovnih državljanov.
Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskega ljudstva s krščanskimi in tradicionalnimi vrednotami in ima najdaljšo zgodovino med vsemi strankami. Je stranka, ki verjame v sočutje do človeka, poštenost, solidarnost in strpnost. Za vse te vrednote se bom nesebično in z vso svojo sposobnostjo zavzemala tudi jaz.
Nasvidenje na volitvah, 4. decembra 2011.
Milena Vrhovec
Joško Ahec - Murn
KRATKA PREDSTAVITEV KANDIDATA JOSKA AHCA-MURNA ZA POSLANCA DZ RS NA LISTI SNS
Rodil sem se 30. 5. 1965 v Ljubljani. Vse svoje življenje že živim na Turjaku, kjer sem obiskoval tudi osnovno šolo do 4 . razreda in kjer sem si tudi ustvaril družino. Višje razrede osnovne šole sem obiskoval v Velikih Laščah, srednjo pa v Ljubljani. Zaključil sem srednjo elektro šolo in se zaposlil v Kliničnem centru. Zaradi prezgodnje smrti staršev, ki sta imela gostilno Pri Murnu, sem bil na nek način prisiljen, da naredim prekvalifikacijo v gostinskega tehnika.
Sem poročen, oče treh otrok. Ukvarjam se z gostinstvom skupaj s svojo ženo Sonjo.
Na političnem parketu se gibljem že dobrih 14 let. V vseh teh letih sem si nabiral izkušnje, saj sem že štiri mandate svetnik v občini Velike Lašče.
V svojih mandatih občinskega svetnika sem bil član naslednjih odborov in komisij:
•	predsednik odbora za finance,
•	predsednik odbora za komunalo in urejanje prostora,
•	član odbora za gospodarstvo in družbene dejavnosti,
•	predsednik statutarno pravne komisije.
Sem aktiven v različnih društvih, ves svoj preostali čas pa namenim svojim najbližjim. Sem odprt za reševanje težav drugih ljudi. Svoje sejnine že ves čas namenjam v Županov sklad, iz katerega se financirajo štipendije za ekonomsko šibke dijake, študente in za pomoč družinam v stiski.
Zaradi vseh težav, ki pretresajo našo državo, menim, da je prišel pravi čas, da na listi SNS kandidiram za poslanca v državni zbor RS. Stranka SNS me pri tem podpira, saj vidi v meni organizacijske sposobnosti, komunikativnost, vztrajnost in poštenost.
Kot sem že omenil, rad pomagam sočloveku, še posebno tistemu v stiski. S tem bom tudi nadaljeval in ob morebitni izvolitvi namenil del poslanske plače štipendiranju invalidnih otrok, saj jih je v naših bližini kar nekaj.
Za konec bi dodal še naslednje. Samo vaš glas meni kot kandidatu na listi SNS bo omogočil izpolnitev tega, kar sem navedel v predstavitvi. Zavzemal se bom za malega človeka, za poštenost in za program SNS, da se bo vsem tajkunom in njim podobnim zaplenilo premoženje in da bo prišlo do spremembe zakona, ki bi vse to omogočil.
Poleg naštetega sem tudi porotnik na vrhovnem sodišču v Ljubljani.
Sodeloval sem pri raznih projektih, kot je izgradnja novega vrtca, glasbene šole, knjižnice, vodovoda, kanalizacije itd.
V BISTVU SMO NAJBOLJŠI - ker smo najboljši skupaj z vami.
Joško Ahec - Murn
Zato na volitvah obkrožite zaporedno številko
pred imenom Socialne demokratke
Jasmine Zupančič
Mapr^i;
Jasmina
v ■ v
Zupančič

Socialni demokrati smo skupaj z drugimi strankami vodili Slovenijo v njenih težkih trenutkih. Trudili smo se, da bi splošna gospodarska kriza, ki se ji ni bilo mogoče izogniti, čim manj prizadela državljanke in državljane Republike Slovenije. Naš cilj je bil, da na najmanj boleč način izvlečemo državo in njene državljane iz krize. Ker nam je bilo to onemogočeno, želimo to nalogo v novem mandatu, skupaj z vsemi, ki so jim solidarnost, enakost in poštenost vrednote, tako kot nam, nadaljevati . Temeljno vodilo bo skrb za stabilnost in hitrejši razvoj. Pri tem se bomo trudili, da bo Slovenija še naprej ostala država z najmanjšimi socialnimi razlikami v Evropi.
Seveda pa bo najprej potreben učinkovit gospodarski zagon in z njim nova delovna mesta. Vso pozornost bomo usmerili v spodbujanje za Slovenijo strateških panog, kot so lesna industrija, turizem, logistika, socialno podjetništvo in kreativne industrije z visoko dodano vrednostjo. Spodbuditi jih želimo predvsem z davčnimi olajšavami.
Povečali bomo izdatke za raziskave in razvoj ter tako izkoristili velik potencial znanja, ki ga Slovenija premore. Uvedli pa bomo tudi olajšave za investicije v nova delavna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Znižali bomo davke na plače in povečali davke na premoženje in luksuz.
Vse to pa bo možno doseči le z nekaterimi deblokadami odločanja. Tako se bomo zavzeli, da bo lahko referendum sklicalo le 40000 državljanov in ne le peščica poslancev ter da bo odločanje na referendumu veljavno le, če se ga bo udeležilo vsaj 30 % volivk in volivcev. Učinkovitost dela vlade pa bomo povečali z zmanjšanjem števila ministrstev na deset.
Našteto bo možno realizirati s takšnim Državnim zborom, katerega članom ne bodo pomembne osebne koristi in interesi posamezne politične opcije, ampak izključno skupno dobro vseh državljank in državljanov Republike Slovenije in takšna prav gotovo je kandidatka za poslanko JASMINA ZUPANČIČ, ki vam jo predlagamo, spoštovane državljanke in državljani.
Jasmina prihaja iz Grosupljega. Njena delovna kariera je povezana s področjem vzgoje in izobraževanja. Trenutno pa je ravnateljica ene izmed ljubljanskih osnovnih šol. Svoje zaupanje so ji občani Grosupljega izkazali že na zadnjih lokalnih volitvah, ko so jo izvolili za svetnico Občinskega sveta občine Grosuplje. Kandidirala pa je tudi za županjo. Njen volilni program je enak programu Socialnih demokratov. Dodaja pa mu še svojo osebno, lahko bi rekli, žensko noto. Tako bo vsekakor prispevala, da bo bolj slišen glas slovenskih žensk pri odločanju o naši prihodnosti. Verjamemo pa tudi, da bo z ženskim pristopom in svojo visoko čustveno inteligenco pripomogla, da bo marsikateri na videz nerešljiv problem postal rešljiv.
Kot Jasmina sama pravi: »Za poslanko v Državnem zboru kandidiram, ker želim aktivno sodelovati pri uresničitvi cilja Socialnih demokratov, da skupaj popeljemo Slovenijo naprej.«
Katja Rejec Longar
Maii Lipoglau 5, Šmarje-Sap featja.rejec-iongar@zares.si katja.rejec.zares.si FB: Katja Rejec Longar TUiitter; ©ferejecl Uradne ure; 24 ur na dan, 7 dni v tednu na 068 159 176
javnost premoženja vseh, fei iVf odločajo o jaunih sredstvih
lažje dostopna stanovanja za
mlade
obdavčitev komercialnega fVf oglaševanja
ukinitev odlogov plačevanja M prispevkov pri izplačevanju plač
razvoj storitev za dolgotrajno os- M ferbo starejših v domačem okolju
Sem leta 1974 rojena univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom in specializacijo s področja evropskega prava. Poklicno pot sem začela leta 1999 na Ministrstvu zajinance, nadaljevala kot strokovna sodelavka za področje evropskih zadev v Državnem zboru in kot namestnica direktorja Službe Vlade RS za evropske zadeve, TVenut-no sem zaposlena na Ministrstvu za pravosodje kot generalna direktorico Direktorata za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč. Zaresovci me poznajo kot idejno vodjo projekta Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Sem poročena in imam 9-letnega sina Marka. V prostem času se ukvarjam s kinologijo in vzrejo Cavalier King Charles španjelov.
Ker v politiki manjka svežine in je koristno, da se poleg izkušenejših uanjo vključimo tudi mlajši. Imam veliko izkušenj z vodenjem ljudi, pri čemer stavim na timsko delo, znanje in visoko motiviranost sodelavcev. Ravno to so kvalitete, ki jih v ospredje postavlja tudi odgovorna ekonomija, ki je edina pot, ki svet lahko resi iz krize.
Spremeniti zgrešen sistem, ki je pohlep postavil za vrednoto in ki kot edino merilo za uspeh šteje zaslužek. To je idealno gojišče za kapitalsko-politična omrežja in sistemsko korupcijo. Rešitev vidim v odgovorni ekonomiji, kjer je merilo za uspeh dejanska kvaliteta življenja posameznika in ki stavi na odgovorno podjetništvo, socialna podjetja, zdravo okolje in oster hoj proti korupciji.
socialno liberalni
ww.katja.rejec.zares.si
£ I
i'
s
o
o
§
CT Cf
S
Rekonstrukcija toplovoda na Bevkovi cesti v Grosupljem
Na Bevkovi cesti v Grosupljem poteka obnova toplovoda v dolžini 160m, pri čemer pa bo del trase toplovoda premaknjen izpod stanovanjskih objektov »Stari dvori« na javno površino. Gre za najstarejši toplovod v Grosupljem, ki je zaradi polaganja predizoliranih cevi v zemljo na določenih mestih že puščal. Vzporedno z obnovo toplovoda se bo izvedla tudi zamenjava dotrajanega vodovoda v dolžini 120 m. Vrednost del obnove toplovoda znaša cca. 100.000 €, vrednost del zamenjave vodovoda pa cca. 24.000 €.
Gradnja sončne elektrarne na Osnovni šoli Brinje Grosuplje
Na strehi Osnovne šole Brinje Grosuplje se je pričela gradnja sončne elektrarne. Investitor je podjetje Bisol Group, d.o.o., ki je z Občino Grosuplje sklenil Pogodbo o ustanovitvi služnosti za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončne fotonapeto-stne elektrarne. Investitor je z deli pričel v začetku tega meseca, elektrarna pa naj bi bila končana do konca letošnjega leta, ko bo priključena na električno omrežje. Pogodba o ustanovitvi služnosti za namestitev, uporabo in vzdrževanje sončne fotonapetostne elektrarne je bila med Občino Grosuplje in podjetjem Bisol Group, d.o.o. podpisana za obdobje 25 let. V
zameno za služnost bo investitor lastniku Občini Grosuplje letno plačeval nadomestilo v višini 6,5 % od prihodkov iz naslova obratovanja elektrarne. Predvidena moč sončne elektrarne bo 440,5 kW in bo letno proizvedla 456 MWh električne energije.
Projekti Krajevne skupnosti Grosuplje
Predsednik KS Grosuplje Marjan Jakopin je županu dr. Petru Verliču in Stanetu Stoparju, vodji urada za komunalno infrastrukturo predstavil nekatere tekoče in že zaključene projekte Krajevne skupnosti Grosuplje. (O projektih obnove ceste ob Grosu-peljščici in Stritarjeve ceste smo v Odmevih že pisali.) Novo pridobitev v kraju pa si lahko obetajo tudi prebivalci Brezja pri Grosupljem, kjer bo Krajevna skupnost Grosuplje uredila nov park, namenjen sprostitvi in preživljanju prostega časa.
Pločnik ob Ljubljanski cesti
Na Ljubljanski cesti v Grosupljemu poteka izgradnja pločnika v dolžini 480 m, in sicer na območju od Osnovne šole Brinje Grosuplje do avtobusnega postajališča, ki se nahaja pred krožiščem Logo. Pločnik bo po novem potekal na obeh straneh Ljubljanske ceste. V sklopu izgradnje pločnika ob Ljubljanski cesti bo postavljena tudi javna razsvetljava.
Cesta
Na šoli v Lučah
Dela na lokalni cesti Na šoli v Lučah so vključevala ureditev odvodnjavanja in kanalizacije za meteorno vodo. Istočasno je bila urejena tudi makadamska javna pot, ki so jo asfaltirali, pred tem pa zagotovili odvodnjavanje.
Preplastitev ceste v Mali Stari vasi
Cesta v naselju Mala Stara vas je bila dotrajana in nujno potrebna obnove. Zato so rekonstruirali cesto v dolžini 270 m. Cesto so preplastili, v sklopu rekonstrukcije ceste pa je na vozišču urejenih tudi več avtobusnih postajališč.
Gradbena dela v Predolah lepo napredujejo
Kot je že znano, so Slovenske železnice d.o.o. in Občina Grosuplje pristopili k skupnemu projektu reševanja obnove regionalne proge Grosuplje - Kočevje oziroma k deviaciji omenjene proge v kraju Predole. Deviacija železniške proge, to je prestavitev levo od obstoječe trase, z novim podvozom in ukinitvijo nivojskega prehoda namreč narekuje tudi deviacijo lokalne ceste Spodnja Slivnica-Predole in javne poti JP 615031, na območju kjer omenjeni cesti sekata
železniško progo Grosuplje - Kočevje. Lokalna cesta Spodnja Slivnica - Predole je sicer potekala skozi naselje Predole in se v nadaljevanju v kraju Velika Račna priključila na regionalno cesto Mlačevo - Videm, javna pot JP 615031 pa je od lokalne ceste Spodnja Slivnica - Predole vodila do stanovanjskih objektov v naselju Predole.
Gradbena dela v Predolah tako obsegajo rekonstrukcijo železniške proge, izgradnjo novega podvoza, ukinitev nivojskega prehoda čez železniško progo, v okviru gradbenih del na lokalnih cestah pa bo izvedena tudi nova povezava do podvoza ter dostopi do naselja in hiš v tem območju. V sklopu prestavitve cest bo prestavljena in obnovljena tudi ostala komunalna infrastruktura.
Vaško središče in cesta na Spodnji Slivnici
V	okviru ureditve centra kraja Spodnja Slivnica potekajo dela na pokopališču, hkrati poteka rekonstrukcija najožjega cestnega odseka na Spodnji Slivnici. Da bo poskrbljeno za večjo varnost v samem centru kraja, bodo na lokaciji pod cerkvijo uredili tudi manjše krožišče. Hkrati pa širijo tudi cesto proti Zavrhu.
V	okviru del na pokopališču je že končana popolna rekonstrukcija vežice
in žarnih niš (o čemer smo v Odmevih že pisali). Krajevna skupnost Spodnja Slivnica pa ima v načrtu tudi obnovo obzidja vključno z vhodom.
Obnova Podružnične šole Kopanj
Stavba, v kateri je Podružnična šola Kopanj, je bila zgrajena že leta 1865, v letošnjem letu pa doživlja temeljito rekonstrukcijo. V času rekonstrukcije objekta otroci obiskujejo pouk v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Račna, v prostore prenovljene Podružnične šole Kopanj pa naj bi se vrnili med zimskimi počitnicami letošnjega šolskega leta.
Izvajalec rekonstrukcije objekta je družba IMOS d.d.. Rekonstrukcija objekta vključuje vsa gradbena, strojna, elektro in montažna dela, ne pa tudi opreme. Za dobavitelja opreme je bil pred kratkim izbran podjetje Učilna d.o.o., trenutno pa na Občini poteka priprava razpisne dokumentacije tudi za opremo šolske kuhinje.
Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah
V petek, 18. novembra 2011, je v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so ob tej priložnosti zajtrkovali med, kruh, mleko, maslo in jabolka - vse slovenskega izvora ter spoznavali zdrav način prehranjevanja. Pri zajtrku sta se malčkom v vrtcu Jur-ček v Ponovi vasi pridružila župan dr. Peter Verlič in podžupan Dušan Hočevar, malčke v vrtcu Kekec v Grosupljem
pa je ob tej priložnosti obiskal podžupan Iztok Vrhovec.
Projekt je rezultat sodelovanja državnih institucij, nevladnih organizacij, šol, vrtcev in donatorjev. Nastal je na pobudo Cebelarske zveze Slovenije, ki že peto leto zapored organizira dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«, namenjeno predvsem izobraževanju in osveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Pozitiven sprejem in dobre izkušnje so dale zamisel za vseslovensko akcijo in za vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane.
Namen projekta je izobraževati, obveščati in osveščati najmlajše in šolajočo se mladino ter v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, o pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil ter o pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva.
3. tradicionalni jesenski pohod po Poti kulturne dediščine
v
Smarje-Sap
V soboto, 19. novembra 2011, se je v organizaciji Turističnega društva Šmar-je-Sap odvil že 3. tradicionalni jesenski pohod po Poti kulturne dediščine Šmar-je-Sap. Pot je dolga cca. 12 km in nas je vodila ob informacijskih tablah, ki ozna-
>
18
novice z občine
Grosupeljski odmevi
november / 11 - 2011
čujejo dediščino in značilnosti kraja.
> Pot kulturne dediščine Šmarje-Sap vodi od informativne table pri Družbenem domu do cerkve Marije Device in Turnčka, do Rimske ceste, kapelice in cerkve Sv. Križa v Tlakah, mimo Velikega Vrha na Farovški hrib, Podgorico, Paradišče, Brvace, preko Cikave na Sela, pod gozdom nazaj proti Sapu in po Ljubljanski cesti v Šmarje. Letošnji pohod pa je vključeval tudi ogled arheološke učne poti na Mag-dalenski gori, ki predstavlja izjemno zanimivo in bogato zgodovino območja, saj je eno najpomembnejših in najbolje raziskanih arheoloških najdišč v Sloveniji. Pohod je strokovno vodila arhe-ologinja ga. Maja Bricelj. Župan dr. Peter Verlič se je udeležil 3. tradicionalnega jesenskega pohoda po Poti kulturne dediščine Šmarje-Sap in vse prisotne ob tej priložnosti tudi prav lepo pozdravil.
Župan v
vlogi pooblaščenca za sklepanje zakonskih zvez
Zakonska zveza se sklepa javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih, ki jih določi upravna enota. Zakonske zveze sklepajo načelniki upravnih enot ali od njega pooblaščene osebe in matičarji. Upravna enota Grosuplje obrede pripravlja v poročni dvorani knjižnice v Koščakovi sobi, na vašo željo pa vas lahko poroči tudi župan dr. Peter Verlič. Koščakova dvorana je kljub temeljiti rekonstrukciji obnovljena s starim
pohištvom še iz časov, ko so bili lastniki družina Košak. Obložena je s hrastovim lesom iz Slavonije z mnogimi okraski. V njej je nazaj postavljena prava gruntarska kmečka peč.
V	tem prostoru Mestna knjižnica Grosuplje organizira žlahtne literarne večere in druge dogodke, ob sredah in sobotah pa se v njej odvijajo tudi poroke.
Srečanje
županov od Ljubljane do Kolpe _ v Sodražici ...
V	ponedeljek, 24. oktobra 2011, so se župani dvanajstih občin (Bloke, Dobre-polje, Grosuplje, Ig, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodraži-ca, Škofljica in Velike Lašče) sestali na delovnem srečanju v občini Sodražica. Osrednja tema srečanja je bila pregled poteka dosedanjih aktivnosti umešča-
nja trase obvoznice Škofljica. Župani so nad aktivnostmi izrazili razočaranje, saj namerava vlada oziroma Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za promet kljub dogovoru z župani, katerega so sklenili na sestanku 9. februarja 2011, obvoznico na Škofljici znova umestiti v prostor na Lisičju pri Šmarju - Sapu. Dogovor med župani dvanajstih občin in resornima ministroma na omenjenem sestanku je namreč bil, da bo trasa te obvoznice, kot najbolj sprejemljiva, potekala po Ljubljanskem barju. Na delovnem srečanju je beseda tekla tudi o železniški progi. Župani dvanajstih občin poleg umestitve obvoznice Škofljica na območje Ljubljanskega barja zahtevajo tudi rekonstrukcijo železniške proge od Ortneka do Kočevja.
_ in v
Loškem Potoku.
V ponedeljek, 21. 11. 2011, so pregledali dejavnosti v zadnjem mesecu. Ministrstvo za promet še ni podpisalo posebnega aneksa za posodobitev odseka železniške proge od Ortneka do Kočevja, izvajalec del pa se je začel z gradbišča umikati kljub temu, da je denar v proračunu zagotovljen. Zato so župani takoj zahtevali srečanje z ministrom dr. Patrikom Vlačičem. Na srečanju pa so govorili tudi o 3A razvojni osi in pretehtali odgovore političnih strank, ki se potegujejo za vstop v parlament, kakšno opredelitev v zvezi s tem zagovarjajo.
Po internetnih straneh Občine Grosuplje - www.qrosuplie.si (Jana Roštan) povzel Jože Miklič
Popravek:
V oktobrskih Grosupeljskih odmevih na strani 35 sta se v poročilo o literarnem večeru z naslovom Roman o rejenki Olge Pege Kunstelj vrinili dve napaki:
-	Moderatorka je bila gospa Zvezdana Majhen,
-	pel pa je Ženski pevski zbor Magdalena.
Prizadetim se opravičujemo! Uredništvo Grosupeljskih odmevov
Spoštovani dopisovalci! Tudi to pot (še posebej zaradi predvolilne kampanjel je ostalo kar nekaj prispevkov "NA ČAKANJU". Prosim za razumevanje! Jože Miklič, odgovorni urednik
7. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje
Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Grosuplje
Svetniki so obravnavali odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Grosuplje. Dodatno obrazložitev v tej točki sta podala Stane Stopar - vodja urada za komunalno infrastrukturo in prof. dr. Grega Bizjak. S tem odlokom so določili način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Grosuplje, z namenom trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave, zmanjšanja porabe električne energije ter zagotavljanja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Odlok so soglasno potrdili.
Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2011 in odloka o spremembi odloka o proračunu Občine
Grosuplje za leto 2012 ter sklep o sprejemu dopolnitve načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2011 in 2012
Dodatna pojasnila v zvezi s spremembami proračuna je podala Jelka Ko-govšek- vodja urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Osnutke vseh treh odlokov pa so predhodno obravnavali tudi pristojni odbori, in sicer Odbor za gospodarstvo, Odbor za kmetijstvo, Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, v imenu katerih so poročilo podali g. Pavle Štrubelj, g. Marjan Kastelic, g. Janez Pintar in ga. Patricija Sašek. Odlok so soglasno potrdili.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Grosuplje
Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Grosuplje določa ravnanja
v zvezi z odvijanjem prometa, mirujočim prometom, obvladovanjem zimskih razmer ipd.. Ureditev cestnega prometa je bilo zato potrebno dopolniti z novostmi, ki se tičejo postavitve in uporabe polnilne postaje za električna baterijska vozila, načina uporabe drugih rezerviranih parkirnih mest na Kadunčevi cesti v Grosu-plju ter uvedbe nove mestne linije 3G. Uvodoma je k tej točki obrazložitev podal Staneta Stopar - vodja urada za komunalno infrastrukturo. Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo pod vodstvom Patricije Sašek je menil, da gre le za manjše dopolnitve in spremembe in da je odlok primeren za sprejem.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka onotranji organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Grosuplje
Občinski svetniki so potrdili tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o notranji organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Grosuplje. Dodatno obrazložitev k tej točki je podal Mitja Pleterski - direktor občinske uprave, pozitivno mnenje pa je o odloku v imenu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izrazil tudi mag. Božo Predalič.
>
Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica«
Odlok se spreminja zaradi ustanovitve organa skupne uprave - Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica. Župani občin Grosuplje, Ig in Škofljica so predhodno podpisali pismo o nameri za ustanovitev skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Grosuplje, Škofljica in Ig.
Ta odlok uvaja v organizacijo skupne enote vseh treh občinskih uprav soustanoviteljic te uprave. Delodajalec zaposlenim v tej enoti bo Občina Grosuplje. Skupni medobčinski inšpektorat in redarstvo bo tako opravljal naloge inšpekcijskega nadzora in redarstva za vse tri občine soustanoviteljice. Uveljavljeno bo teritorialno načelo, po katerem bo skupna uprava nastopala kot organ tiste občine, iz katere krajevne pristojnosti bo posamezna zadeva, prav tako bodo prihodki pripadli tisti občini, na področju katere bo konkretna zadeva. Uvodoma je dodatno obrazložitev tudi tokrat podal Mitja Pleterski - direktor občinske uprave in poudaril, da bo Skupni medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica učinkovitejši in ugodnejši, kot če bi imela Občina svoj inšpektorat in redar-stvo. Osnutek odloka pa je predhodno obravnavala tudi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter po poročanju predsednika komisije mag. Boža Predaliča soglasno sprejela, da se osnutek odloka sprejme. Po krajši razpravi je bil odlok sprejet.
Sklep o imenovanju uredniškega odbora lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi
Občinski svetniki so na predlog odgovornega urednika in po predhodnem glasovanju v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v uredniški odbor lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi imenovali Tamaro Barič, Renata Bedeneta, mag. Barbaro Pance, Janeza Pintarja, Marijo Samec in Matjaža Trontlja.
Sklep o prenehanju funkcije in imenovanju člana Statutarno-pravne komisije
Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za članico Statutarno - pravne komisije imenovana Ksenija Štibernik.
Članica Statutarno pravne komisije Tamara Kek je bila namreč imenovana v nadzorni odbor. Zaradi nezdružljivosti funkcije s članstvom v Nadzornem odboru Občine Grosuplje ji je prenehala funkcija članice Statutarno - pravne komisije in potrebno je bilo imenovati novega člana za preostanek mandatnega obdobja.
-	Odlok o razglasitvi cerkve sv. Benedikta na Blečjem vrhu za kulturni spomenik lokalnega pomena
-	Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa, Šmarje - Sap za kulturni spomenik lokalnega pomena
-	Odlok o razglasitvi cerkve sv. Štefana na Vinu za kulturni spomenik lokalnega pomena
Vse tri cerkve so podružnične cerkve v župnijah - Sv. Benedikt spada pod Polico, Sv. Križ v Šmarje - Sap, Sv. Štefan pa pod Št. Jurij. Dodatne obrazložitve k tem odlokom je podal Jelka Kogovšek - vodja urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Odloke pa je obravnaval tudi Odbor za družbene dejavnosti. Janez Pintar je v imenu odbora predlagal, da se odloke v predlagani obliki sprejme. Občina Grosuplje namreč v skladu z zakonskimi obveznostmi načrtno skrbi, promovira, ureja in ščiti svojo kulturno dediščino. Razglasitev kulturne dediščine za kulturni spomenik lokalnega pomena pa je eden izmed pomembnih ukrepov za uresničevanja javnega interesa na tem področju. Predlog razglasitve je oblikovan na podlagi strokovnih smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Svetniki so o vseh treh točkah glasovali skupaj in so vse tri odloke soglasno sprejeli.
Informacije, pobude in vprašanja svetnikov
Zakaj še dva trgovinska centra?
Marjan Trobec - DeSUS: V Grosupljem nastajata dva nova trgovska centra. Vprašal je, kakšne koristi konkretno ima od tega Občina. Župan je odgovoril, da bodo z novima trgovskima centroma zaradi konkurence verjetno največ pridobili sami občani, Občini pa bosta trgovska centra plačevala komunalni prispevek.
Ponovno o protipoplavni zaščiti!
Marjan Trobec je ponovno podal vprašanje glede urejanja Grosupeljščice. Kot je pojasnil župan, se zadeve tudi na tem področju premikajo na bolje, je pa res, da so za to pristojne državne institucije in Občina na tem področju prav veliko, žal, ne more storiti.
O preimenovanju Grosupljega v mestno krajevno skupnost
Zdenka Cerar - LDS je podala predvsem nekaj informacij s strani Statutarno pravne komisije na temo predloga RIG, da bi Krajevna skupnost Grosuplje postala mestna krajevna skupnost. Povedala je, da je komisija obravnavala predlog, vendar pa to preimenovanje ni bi tako enostavno.
Ob tem je še dodala, da je naša občina polna življenja. Zelo lepo je urejena Stritarjeva cesta, parkirišče Pod gozdom, gradijo se nove trgovine in želi si, da bi občani vse to videli in se tega tudi veselili.
Patricija Sašek - RIG je replicirala na povedano in dejala, da je potrebno storiti več, da bi se Krajevna skupnost Grosuplje preimenovala v Mestno krajevno skupnost Grosuplje, kot primer s takšno ureditvijo pa je navedla Občino Žalec. Da bo potrebno vložiti več truda v tej smeri, sta se tako strinjala tudi Zdenka Cerar in župan.
... in o Romih
Prav tako je Zdenka Cerar- LDS s strani Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti, katere predsednica je, dejala, da komisija že deluje in opravlja svoje delo. Večina članov komisije si je tako že ogledala vsa romska naselja, Smrekec 1, Smrekec 2, Oazo in gradnjo v Ponovi vasi. Pri ogledu pa se jim je pridružil tudi Tomaž Rigler - direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje d.o.o.. Kot je še povedala, so se člani komisije odločili, da bo njihova prva naloga, da bodo pregledali, kaj lahko na področju reševanja problemov storijo Romi sami, kaj lahko stori Občina in kaj bo morala pri tem storiti država. Župan se ji je za te besede lepo zahvalil, Komisiji za spremljanje položaja romske skupnosti pa zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Valentina Vehovec - DeSUS, ki je prav tako kot članica Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti, je dodala, da je želela prav to, da Zdenka Cerar občinske svetnike seznani z delom Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti. Pri tem pa je opozorila še na pomanjkanje pitne vode na lokaciji v Ponovi vasi.
Kdo deli občane?
Sašo Jalšovec - LDS je izrazil željo (kot je že predhodno omenila tudi Patricija Sašek - RIG) da bi novi člani uredniškega odbora presegli delitve med občani in tako v nastajanje časopisa vključili tudi ostale občanke in občane, ki niso člani uredniškega odbora. Župan je obljubil, da se bo o tem pogovoril z odgovornim urednikom. (Urednik pa sproča, da si odgovor v zvezi s tem lahko med drugim tudi "prizadeti" preberejo na strani 3 pod naslovom Uredniški odbor v mandatu 2011-2015 je imenovan.)
Plakatiranje v občini
Sašo Jalšovec - LDS je zastavil tudi vprašanje glede plakatiranja, ki je bilo namenjeno občinski upravi, na katerega naj bi po besedah župana občinska uprava odgovorila pisno. To vprašanje je nato razširil tudi Franc Štibernik - LDS.
O transparentnosti proračunov
Pavle Štrubelj - SLS je podal pobudo glede dopisnih sej, predlog nadzornemu odboru, povedal pa je tudi, da se bo zavzel, da bo proračun za leti 2012 in 2013 kar najbolj natančen in transparenten. Kot je v odgovor na povedano dejal župan, tudi Občina deluje natančno, transpa-rentno in odgovorno, vendar pa verjame, da pride kdaj nenamerno tudi do napak. Sicer pa se mu je zahvalil za podrobno spremljanje proračuna.
Pohvala
Franc Štibernik - LDS je pohvalil projekt gradnje sončnih elektrarn. Župan se je Štiberniku zahvalil za pohvalo glede sončnih elektrarn in ob tem povedal, da bodo poleg osnovnega namena, ki ga imajo sončne elektrarne, služile učencem tudi v pedagoške namene.
Selitev dela dejavnosti Zdravstvenega doma Grosuplje
Poleg tega je Franc Štibernik - LDS zastavil vprašanje glede administrativnega dela uprave Zdravstvenega doma Grosuplje ter medicine dela, prometa in športa, ki se naj bi začasno preselila v prostore nekdanje Upravne enote Grosuplje. Župan je pojasnil, da je selitev v prostore nekdanje Upravne enote Grosuplje mišljena le kot začasna rešitev. Nadalje pa je z zadovoljstvom dodal, da je le prišlo do nakupa zemljišč ob Zdravstvenem domu Grosuplje in da bo najbolje, da se čim prej pristopi k projektu širitve le-tega.
Namembnost stanovanj v nekdanji šoli Škocjan
Matjaž Trontelj -N.Si je vprašal glede namembnosti stanovanj v Škocjanu, odgovor na to pa naj bi po županovih besedah prejel v pisni obliki.
Prometni zastoji v Grosupljem zaradi del na priključku Cikava
Renato Bedene - RIG je opozoril na zastoje na cestah in podal vprašanje, kdaj lahko pričakujemo, da bo priključek Cikava ponovno odprt. Župan je pojasnil, da si tudi sam želi čim prejšnjega odprtja tega priključka. Hkrati pa se moramo občani zavedati, da bomo s tem na Cikavi pridobili novo krožišče in nov nadvoz. Na terminski plan izvedbe tako samega nadvoza kot krožišča pa, žal, Občina Grosuplje nima vpliva.
Osvetlitev parkirišča pri Osnovni šoli Brinje
Tomaž Škrjanec - SDS je predlagal, da bi se parkirišče pri Osnovni šoli Brinje Grosuplje osvetlilo, saj se tam v večernih in nočnih urah zadržujejo posamezniki, ki povzročajo škodo. Župan je odgovoril, da bodo pobudo upoštevali, o tem pa obvestili tudi Policijsko postajo Grosuplje.
Zahvala v imenu Predolcev
Alojz Kovšca - RIG: V imenu krajanov krajevne skupnosti Račna se je zahvalil za ponovno vzpostavitev postajališča v kraju Predole.
Pisna pobuda na odbor za kmetijstvo
Alojz Kovšca - RIG je podal tudi pobudo v imenu Odbora za kmetijstvo, za katero pa je župan prosil, da naj bi jo oddal v pisni obliki.
Po internetnih straneh
Občine Grosuplje - www.grosuplje.si
povzel Jože Miklič.
Več si lahko preberete prav tam tudi v zavihku Gradiva za seje.
foto: Arhiv TV Slovenija
»Znam prešteti svoje blagoslove«
Intervju z Manico Janežič Ambrožič, voditeljico Dnevnika na Televizija Slovenija
Preprosta, nasmejana in izjemno prijetna - to bi lahko bil kratek opis naše tokratne sogovornice, televizijske voditeljice Mani-ce Janežič Ambrožič. 38-letna novinarka in francistka po izobrazbi Dnevnik na TV Slovenija vodi že 13 let; članica kolektiva pa je še nekoliko dlje. Po novem vodi tudi oddajo ob 13h, kar pomeni, da tiste dneve, ko vodi Dnevnik, cele dneve preživi na RTV Slovenija. »Prav zdaj mi je v trgovini v Grosupljem prodajalka rekla, če je kaj narobe, ker me zadnje čase tako malo vidi (smeh). Prej sem imela čas za jutranjo telovadbo, tek, ali sprehod na Magdalensko goro. Zdaj pa samo otroke peljem v šolo, preberem časopis in grem v službo,« ena izmed bolj znanih Grosupeljčank opiše svoj delavnik.
Ko beseda nanese na hobije, pove, da je bila vrsto let »izrazita antišportnica«, nato pa se je pred časom tudi zaradi napornega ritma v službi začela ukvarjati s tekom. »Ne znam kvačkati, šivati.^ Najljubše mi je brati knjige. V Grosupljem imamo izjemno dobro knjižnico in zelo prijazne gospe delajo tam,« še postreže s komplimentom svojim sokrajankam. Z njo smo govorili, tik preden je odšla v Egipt, kjer je imela intervju z Butrosom Butrosom Galijem, nekdanjim generalnim sekretarjem Združenih narodov, ki je to organizacijo vodil tudi maja 1992, ko je bila vanjo sprejeta Slovenija.
Ste ena izmed petih najbolj vplivnih Slovenk - sodeč po zapisih v WikiLeaksovih depešah, ki so pred časom prišli v javnost. Kakšen je občutek?
Rekla bom tako - reakcija ljudi je bila precej velika, prejela sem veliko klicev. Prav pametovala o tem ne bi. Vedno rečem, da poskušam po svojih najboljših močeh in vesti opravljati svoje delo. Kar počneš, moraš delati z veliko odgovornostjo, odnosom. Bolj kot z lestvicami se jaz obremenjujem s svojim delom. Sem deloholik; človek, ki - ko se loti projektov - skuša vse izpeljati več kot 100 %. Temu se poskušam posvečati, bolj kot pa temu, kam me ljudje uvrščajo na raznih lestvicah.
Na Twitterju sem opazila vaš zapis »K vragu pa izraelski premier Peres«. Verjetno številni niti niso opazili, da ste se v Dnevniku zmotili v navedbi Peresove funkcije, zdi pa se, da je vam ta napaka kar precej poslabšala dan. Se strinjam, ampak meni kot voditeljici se taka napaka ne sme zgoditi. In ja, uničilo mi je dan. Jaz tega sicer nisem napisala, sem pa prebrala in tudi ko sem pred oddajo preverjala novico, nisem opazila napake. Ko sem pa to v živo prebrala, sem takoj pomislila: kako bom zdaj rešila situacijo? Naslednji stavek se je začel z »Izrael meni_« in tako sem rekla »Izraelski predsednik meni..«. Po resnici
povedano sem se počutila »obrukano«, bila sem razočarana nad sabo. Od gledalcev dobivam kritike in pohvale. Od enega sem takoj dobila elektronsko pošto. Dan kasneje se mi je zgodilo, da sem namesto »astronom« zapisala »astrolog« in seveda tudi takrat takoj dobila elektronsko sporočilo. Gledalci redko kdaj oprostijo ali spregledajo napako - to je del našega poklica in na to moraš biti pripravljen.
Koliko je improvizacije med vašim delom?
Zelo veliko. Zato mi ogromno pomeni, da me moje prijateljice - ko pridem v Grosuplje - ne vprašajo, ali so bili v prispevkih vsi podnapisi, ker jih to niti ne zanima. Že tako ali tako sama cel dan mislim na to.
V	eni zadnjih oddaj so mi trikrat manjkali podnapisi in zato sem se morala trikrat opravičiti - na koncu sem lahko rekla samo še: »Spoštovani gledalci, iskreno se vam zahvaljujem za vaše razumevanje.«
V	bistvu nikoli ne vem, kaj me čaka, ko grem v studio. Ko imam zelo zahtevne oddaje, nekaj sekund pred začetkom zavpijem kolegom v režiji: »Držimo se za roko, tole moramo dobro narediti!«
Kakšne so vaše izkušnje z odzivi gledalcev?
Dve skrajnosti sta. Včasih dobiš pismo ali klic od človeka, ki te ceni in te tudi pohvali. Je pa še druga skrajnost - Slovenci smo očitno tak narod, ki se rad »čisti« pod anonimnostjo na forumih. Všeč mi je, če dobim kakšen podpisan mail tudi s kritiko in na to vedno odpišem. Ljudje, ki se podpišejo, so po mojem željni neke razprave in imajo relevantne pripombe. Najslabši so tisti, ki se skrivajo. Kaj vse so sposobni napisati, človek včasih težko verjame. A vsem nisi nikoli všeč. Niti kot učitelj, prodajalec, politik, zdravnika Takšni smo ljudje, ene kupimo, drugih pa ne moremo videti.
Ob dogovarjanju za intervju ste mi rekli, da otrok ne izpostavljate v javnosti. Zakaj ste se odločili za to in kako gledate recimo na tiste politike, ki ravnajo drugače?
Za to se ljudje odločijo iz različnih razlogov in jaz tega ne obsojam niti ne odobravam. Tukaj vsakemu prepuščam prosto presojo, moja odločitev je pač takšna: moji otroci in moj mož so del zasebnega življenja in to ni za v javnost. Imam svojo osebno izkušnjo. Kot zelo mlada sem se znašla pod žarometi. Dobila sem viktorja,
november / 11 - 2011
Grosupeljski odmevi
med ljudmi
23
ljudje so se začeli zanimati zame. Nato sem se poročila, dobila otroka in ugotovila, da je medijska pozornost lahko nadležna. Nas, novinarje ne zanimajo samo dobre stvari in zato je pametno živeti v svojem ljubem miru in absolutno ničesar ne prati v javnosti. Tudi glede RTV-ja na primer ne odobravam, da kolegi z RTV-ja umazano perilo perejo v javnosti. RTV Slovenija ni popolna, a je pogosto v javnosti deležna tudi neupravičenih kritik, včasih celo od svojih ljudi. Škoda! Sicer pa, na svojo družino sem ponosna in znam prešteti svoje blagoslove. Tako skrbno jih pazim, ker mi je zelo pomembno, da nič ne ogrozi moje družinske sreče. Všeč mi je tudi, da živim v Grosupljem, se družim z ljudmi, ki niso povezani z mojo službo in to na nek način na moje delo vpliva pomirjujoče.
Ste del zunanjepolitične redakcije Televizije Slovenija. Katere teme vas najbolj zanimajo?
Rada pokrivam evropske teme: sloven-sko-hrvaški odnosi, Francija-Nemčija, odnosi v Evropi, intervjuji so mi velik izziv, z velikim veseljem sem pokrivala predsedovanje Slovenije EU leta 2008. Prav zdaj pripravljam oddajo, v kateri bodo svoje poglede o času, v katerem je Slovenija postala samostojna država, predstavili vidni politiki tistega časa. Zato ta teden (pogovor je potekal v drugem tednu novembra, op. p.) odhajam v Egipt, kjer bom posnela Butrosa Butrosa Galija, naslednji teden v Amsterdam, kjer bom govorila s Hansom van den Broekom, nekdanjim nizozemskim zunanjim ministrom. Že tri leta »meljem v sebi« oddajo o mejah Evrope. Ta teden sem enkrat popoldne šla v vas pri Celovcu in se pogovarjala z bivšim avstrijskim podkanclerjem Er-hardom Buskom. Bilo je perfektno - je izjemno dober sogovornik. Ko so kamere nehale teči, sva še vedno govorila. Zvečer sem se iz Celovca vrnila čisto srečna, ker mi je bil to tak užitek delati (smeh).
Neke vrste vaš zaščitni znak je nasmeh. Delujete drugače od nekaterih vaših kolegic, npr. na Pop TV.
Stvar tukaj je povsem enostavna. Na dolgi rok se ne moreš pretvarjati. Lahko se pretvarjam, da sem umirjena, a le za kratek čas. Gledalci kupijo pristnost. Težko bi tudi komu rekla, kako mora delati. Vsak naj dela tako, kot čuti. Ljudje absolutno ne prenašajo narejenosti.
Kaj bi prenesli iz tujih medijev k nam - ali drugače, kakšnih zgodb bi moralo biti več po vašem mnenju?
Premalo je človeških tem. Na TV Slovenija imamo nekaj zelo sposobnih novinarjev, ki vsake toliko časa naredijo zgodbo »skozi oči malega človeka«, kar se mi zdi televizijsko privlačno. Predvsem se mi zdi, da ljudje pogrešajo pozitivne teme. Tisto dobro, kar se nam dogaja, je vredno predstaviti in v tem uživati.
Zakaj ste se odločili za življenje v Grosupljem? Ali ne bi bilo z vidika vašega dela bolj priročno živeti v Ljubljani?
Za to, da človek pri mojem delu in stresu ohrani neko zdravo pamet, je nujno, da živi malo stran, odmaknjeno. Je že res, da sem se jaz sem preselila, ker sem spoznala Grosupeljčana, se zaljubila in poročila. Ko sem prvič šla v Grosuplje, sem v službi spraševala kolege, kje je to (smeh). Rekla sem: »Jaz moram danes v Grosuplje. Ali mi lahko nekdo pove, kam moram iti?« Smešno je bilo, da sem takrat bistveno bolje poznala Pariz kot pa Slovenijo. Ampak če se vrnem h Grosupljemu: zame to mesto predstavlja občutek, da vstopim v drug svet, kjer poleti zvečer iz pekarne diši po kruhu. Poleti recimo rada gledam hrib, na katerem je cerkev in slišim zvon in v zraku diši po kruhu, preprosto, a vse velike stvari so preproste. Ta občutek me pomirja in to je nekaj, česar številni Grosupeljčani niti ne opazijo. Meni pa je to enostavno zelo lepo.
Tamara Barič
Mala šola računalništva za odrasle v Grosupljem
V decembru 2011 bomo začeli v Grosupljem, v prostorih OBRTNE ZBORNICE, Ob Grosupeljščici 1/B z 'MALO ŠOLO RAČUNALNIŠTVA ZA ODRASLE'
Komu je namenjena MSRO?
-	Tistim, ki so opazili, da sta računalnik in internet 'neizčrpen vir informacij',
-	Sredstvo za socialno povezovanje in komunikacijo,
-	Je že in bo vedno bolj pomembno orodje pri opravljanju vsakodnevnih potreb in storitev: (bančne storitve, nakupovanje, osebno oglaševanje, javna uprava
Tudi če še nikoli niste uporabljali računalnika in interneta
-	ali pa ga uporabljate že leta, pa se ga še vedno malo bojite
-	pridite v malo šolo računalništva in videli boste, da ni razloga za strah. Računalnik in internet vam bosta v pomoč in veselje. Obseg znanja, ki ga želite pridobiti, boste lahko določili sami.
Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9. do 11. ure je v prostorih Obrtne zbornice v Grosupljem informativni dan. Seznanili se boste z načinom delovanja mSrO in izbrali želeno skupino. Tečaji bodo vsak mesec, dvakrat tedensko, po dve šolski uri, v izbranem dopoldanskem ali popoldanskem terminu.
Informacije na telefon 041 736 413 - Ljubomir Andrejak
24
dobrodelnost
Grosupeljski odmevi
november / 11 - 2011
>
V zgornjem delu so imeli le en radiator, in sicer v otroški sobi. Še tega so, potem ko so enkrat dobili račun za 160 evrov, uporabljali omejeno.
Zato sta z Blažem sklenila, da gresta tja, kamor sta že od začetka želela - v našo malo podalpsko deželo. »Vedela sva, da ne bo lahko,« pravita. Vseeno pa ju je presenetilo, da Blaž nikakor ni mogel najti pravega dela. Problem sta imela tudi z iskanjem bivališča, saj so ju zaradi štirih otrok kot po spisku povsod zavračali. Stara hiša v Lučah je bila prva možnost, ki sta jo dobila in jo seveda tudi z veseljem pograbila. Poskušala sta preživljati sebe in otroke (najmlajši je star 3, najstarejši pa 11 let), z vsega skupaj 548 evri mesečnega dohodka od socialnih prispevkov. Sinu se je vmes pripetila nesreča in ker zavarovanja nista imela urejenega, je Eli zadnje upanje iskala v grosupeljski župniji - tam ji je župnik pomagal priti do zdravnice, ki je sina ne glede na nezavarovanost pregledala.
Barbarina vnema sprožila akcijo
K sreči je Eli naletela na mamo, ki ima tako kot ona otroka v POŠ Žalna. Barbara Markelj iz Luč je Eli nekoč zapeljala domov in naletela na prizor, ki ga ne bo nikoli pozabila. »Pogledala sem, kje spijo _ Videla sem, da so zelo potrebni pomoči. Odprla sem skrinjo, ki jo je dal Rdeči križ in videla notri dve štruci kruha ter tortico, ki jo je dobila za darilo. Nič drugega ni bilo tam od hrane,« pravi Barbara, ki se je takoj z vso zagnanostjo vrgla v akcijo:
Dan se je prevesil v noč, ko smo v Veliki Loki še vedno srečali srčne občane, ki so po vseh močeh marljivo urejali nov dom za družino.
obrnila se je na Rdeči križ, na nekatere starše v šolo in PGD Luče. Začeli so zbirati sponzorska in donatorska sredstva.
Družina odstopila hišo
Takrat je družina Kogovšek iz Velike Loke slišala za zgodbo in ponudila svojo staro hišo v brezplačno uporabo za najmanj dve leti. Gasilci in Barbara so imeli v petek zvečer sestanek, v soboto ob 14. uri so si začeli ogledovati hišo, ob 15. uri so že ljudje začeli prihajati na pomoč. »Rekli smo: hiša je dobra, treba bo pa vse obnoviti in narediti kopalnico. Gasilci so ob 15h že brusili parket. To je neverjetno, koliko ljudi je bilo tam kar naenkrat,« se spominja Barbara. Neverjetno pa je tudi, v kako hitrem času so sovaščani obnovili prostore. K hiši so hodili že v zgodnjih jutranjih urah, z deli pa so končali v poznih večernih urah. Le tako jim je uspelo doseči, da se je družina zadnjo soboto v novembru že lahko vselila v nove prostore. Zraven hiše stoji kapelica z Marijo Terezijo, kar veliko pomeni predvsem Blažu; Eli pa se s posebnim leskom v očeh nasmeje, ko se spomni nasveta prijateljice v času selitve: ta ji je rekla, naj ničesar ne poskuša zadržati, naj stvari podari in da se ji bo gotovo vse vrnilo. In res bo držalo: dobro se z dobrim vrača.
Tamara Barič
Drug drugemu!
Ko boste prebirali te vrstice, bomo že v adventnem času, ki se v zadnjih dveh desetletjih na zunaj bolj prepoznava kot veseli december. Koliko reklam bo prispelo na vaše poštne nabiralnike ali pa jih boste videli na ekranih in slišali po radiu? A bolj kot temu bi rad pozornost uprl nekam drugam _
Koliko Slovencev je v zadnjih letih v stiski? Koliko ljudi je ostalo brez dela? Koliko ljudi se loteva obup? Koliko ljudi zaradi brezizhodnosti sega po alkoholu, nasilju? Koliko _
Ta težka vprašanja lahko nizamo v nepregledne verige. A kaj bomo naredili s tem? Hladno rečeno: Analizirali bomo stanje, kaj dobrega pa vseeno ne bo iz tega. Pika!
No! Če pa smo le nekoliko bolj odprti, bomo prepoznali, da tudi v Grosupeljskih odmevih nikoli nismo odrekali prostora dobrodelnosti, človečnosti, posluhu za ljudi ... Rubrike, kot so »sociala, dobrodelnost, gasilstvo, med ljudmi _ so naše stalnice. In veseli smo, če so naši stalni informatorji predstavniki z OZ Rdečega križa Slovenije Grosuplje, Župnijske Karitas Grosuplje, gasilska društva in drugi, ki se že vrsto let BREZPLAČNO trudijo/ mo, da bi bilo življenje pomoči potrebnim vsaj nekoliko lažje.
Tudi v tej številki časopisa boste prepoznali nekaj takih prispevkov. Med njimi pa vendarle eden močno izstopa! Čestitam tem ljudem za dobroto, odprtost, solidarnost in srčnost!
Tako pa so bili videti prvi koraki - novo hišo so povsem preuredili.
Barbara nam je ponosno pokazala prostor v novi hiši, kjer so vaščani v času našega obiska še urejali kopalnico.
Ko bomo v naslednjih dneh mislili na svoje najbližje in prijatelje ob letošnjem »veselem decembru«, ne pozabimo na osamljene in bolne ljudi! Življenje piše razne zgodbe in prepričan sem, da si večina ni sama kriva za svojo osamljenost. Nikoli pa tudi ne vemo, kdaj se bomo sami znašli v podobnih okoliščinah, ko lahko »na silo vstopi« osamljenost ali pa bolezen v naše življenje.
Zato bo morda bolj prav, da kakšno darilce kupimo manj, pa raje namenimo nekaj več časa, pozornosti in prijaznosti ljudem v naši okolici, še posebej ostarelim in bolnim ter osamljenim! In naj se pričakovanje božiča raztegne skozi vse leto! Pri tem naj nam bodo ljudje srčnosti za zgled, pa čeprav bo šlo samo za zgodbo "o dveh novčičih"! Tudi drobtinice malih ljudi lahko postanejo zgodbe velikih ljudi po srcu.
Jože Miklič

h.rajin.6Ki pack
r^de.iskopolje
ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA
Slovenska zavarovana območja so se povezala v Skupnost zavarovanih območij Slovenije
v luči skorajšnje ustanovitve Krajinskega parka Radensko polje je prav, da povemo, da bo s tem dejanjem območje postavljeno ob bok številnim območjem, ki so že zavarovana in ki jih mnogi izmed nas še predobro poznamo in tudi zelo radi obiskujemo. Prav je tudi, da se spomnimo kakšne vrste zavarovanih območij splohi poznamo v Sloveniji in tudi kaj zavarovana območja z aktivnim upravljanjem prinašajo.
Slovenija ima v obliki širših ali ožjih zavarovanih območij zavarovanega 13% svojega ozemlja. Ožja zavarovana območja so bodisi naravni rezervati, strogi naravni rezervati ali naravni spomeniki. Širša zavarovana območja, katerim rečemo tudi kar naravni parki, pa razdelimo na narodni, regijski in krajinski park. V Sloveniji imamo 49 naravnih parkov, ki so se ustanavljali v različnih obdobjih. Evidence kot najstarejšega vodijo krajinski park Rakov Škocjan ali Rakova kotlina pri Rakeku, ustanovijen leta 1949. Naš ednini narodni park je vsem poznani Triglavski narodni park, za spoznanje manj stroge oblike varovanja veljajo v naših treh regijskih parkih; Kozjanski park, Park Škocjanske jame in Notranjski regijski park. Krajinski parki, kijih imamo 44, pa so najmilejša oblika varovanja, kjer je mnogokrat prav s pomočjo človekove sonaravne rabe prostora možno območje najbolje dinamično ohranjati. Kljub veiikemu številu naravnih parkov, pa jih je ie peščica takili za katere je ustrezno urejeno upravljanje. Vsega skupaj deset širših zavarovani ii območij in eno ožje zavarovano območje ima ustrezno urejeno upravljanje, tako, da na njihovih območjih deluje upravljavec, ki opravlja javno službo ohranjanja narave. Vsi ostali parki, večinoma ustanovljeni s strani lokalnih skupnosti, so bolj kot ne le parki na papirju saj na njihovem območju nikoli ni bilo vzpostavljenega subjekta varstva, ki bi park na aktiven način naravovarstveno upravljal, Z vse večjimi pritiski, ki se v zadnjih letih dogajajo na naravo in s spoznanjem, da naravo varujemo predvsem zaradi zagotovitve pogojev za življenje naših prihodnjih generacij, se je začelo polagati vse več upanja zavarovanim območjem oziroma njihovim upravljavcem, da ti zagotovijo, da se narava ohrani na primernem stanju vsaj na teh območjih.
Navkljub prepričanosti večine družbe, da je bilo s sarno razglasitvijo območja za zavarovanega za naravo narejeno že dovolj, pa strokovnjaki, ki delajo kot upravljavci zavarovanih območij že leta opozarjajo, da je to napačno dojemanje in da so potrebe narave drugačne, kar se lahko zeto preprosto vidi v upadu biotske raznovrstnosti in v rušenju naravnega ravnovesja, Tako kot mora družba vlagati v cestno infrastrukturo in jo vedno znova obnavljati, če jo želi imeti kakovostno vzdrževano, tako bi morala dojeti, da tudi ohranjena narava stane in nikakor ni samoumevna dobrina, ki se samo jemlje in ne potrebuje nobenega vložka.
Da se čim bolj upočasni rušenje naravnega ravnovesja in se skuša čim bolj ohraniti naravo, so se upravljavci zavarovanih območij odločili, da je prvi korak sklenitev medsebojnega
sodelovanja s katerim bi dosegli močnejši in poenoten glas, ki bi nastopal napram drugim interesom, ki jih ima današnja družba. 20. oktobra 2011, je bil s tem namenom, v prostorih najmlajšega parka v Sloveniji, v Krajinskem parku Ljubljansko barje, podpisan pomemben dogovor, ki je ustanovil Skupnost zavarovanih območij narave Slovenije. Dogovor so podpisali direktorji Triglavskega narodnega parka. Parka Škocjanske jame. Kozjanskega parka. Notranjskega regijskega par^a, Krajinskega parka Logarska dolina. Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Goričko, Krajinskega parka Ljubljansko barje. Krajinskega parka Kolpa in Naravnega rezervata Škocjanski zatok.
V dogovoru so se zavzeli, za organizacijo tematskih delavnic, strokovnih posvetovanj in drugih tovrstnih srečanj na katerih se obravnavajo skupni problemi, se vzajemno seznanjajo s primeri dobrih ali slabih praks in oblikujejo skupne predloge rešitev. Zavzeli so se za skupni spletni portal za tekoče izmenjevanje informacij. Dogovorili so se o izvajanju aktivnosti za skupno promocijo, o oblikovanju skupnih stališč do aktualnih in pomembnejših naravovarstvenih vsebin, skupnem izvajanju projektov, ki bi bili aktualni za vsa ali večino zavarovanih območij, o skupnem in usklajenem sodelovanju v mednarodnih organizacijah itd.. Namen vseh podpisnikov je biti čim učinkovitejši pri upravljanju zavarovanih območij, tako da bi bila narava na teh območjih čim bolj ohranjena.
K ustanovljeni Skupnosti naravnih parkov, kakor ji po domače rečemo, se bodo lahko pridruževala nova zavarovana območja. Prepričana sem, da bo med prvimi v novo nastalo skupnost kmalu vstopil tudi Krajinski park Radensko polje, Ji5. krajinski park Slovenije. Skupnost mu bo lahko ponudila pomoč pri začetnih korakih upravljanja parka. Krajinski park Radensko polje, pa bo s svojim glasom še okrepil Skupnost, da se bo njen glas slišal v deveto vas.
Mag. Tina Mikuš
DhvkloFji nz. voi^ie zavarovanih nhmnčij Sovvnije ■ nd lew pmti c/cmi : dr. Bernard Gorpnk (KP Gm-ičk^t), mn^. Mariina Šiiiar (Tri^^avAi timyxhji park), iiftrh Gnihri-}m (KP KfiSfiai. rtjctg. Hrvoje Ti» OrianiC iKiaJansH parh, "MK. Andrej Sovine (KP .'^cč/nveljnkc .inffni?/ Rorhara Zupane (KP fJuMjanska harjc), mag. hiarkn Slarmaa (KP Sirutijati). RudcifTekitvctc (Naravni Kzei^vut ¿kiicjanaki zatok - DOFPS). dr. Gt/n/anir Beliruin (Park Ski/tijiuake Ju/ne). Tine Svhein (".Vwran/iAi m-^ijaki park) !n Markv inmii-Cii (KP Louur^ka dvlma).
Informacije v zvezi z nastajajočim Krajinskim parkom Radensko polje
Ministrstvo za okolje in prostor: mag. Suzana Zupane Hrastar (01 4787 480, Suzana.zupanc-hrastar@gov.si) Občina Grosuplje: ga, Martina Cingerle (01 7888 778) in ga. Jelka Kogovšek (01 7888 758)
wv™. radensko po Ij e. s i
Crawford
garažna & industrijska vrata
vrata. zorman@gmail. com
Matjaž Zorman s.p. GSM 031 336 800
Viro 17F, 1291 ¿kofljico
Spoštovani dopisovalci in oglaševalci!
Sporočamo Vam, da bodo odslej naprej vse čestitke in zahvale, ki bodo objavljene v Grosupeljskih odmevih (razen Občine Grosuplje) plačljive. Izjema so le humanitarne organizacije. Zato pri pošiljanju ne pozabite navesti naslova plačnika računa! Jože Miklič, odgovorni urednik
V pretekih dveh letih smo dobrosrčnost 28.514 smo omogočili nakup 37.478 dodatnih prehrai
in posameznilfoni
Zaradi vse težjih socialnih razmer, je tudi I stiski. Zato se z akcijo Lepo je deliti pon
močeh pripravi
Že z majhnim prispevl
Svoj prispevek lahko nakažete s plačiinim nalogom BN ( ali pa pošljete SMS s ključno
Hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s k
VBt iiloirnidj D jkciji lantci n UobiKi R SarooiH «tutivstfr	II lusl»
'P™ sivari smo zateli deliti i driigimi ie v dI in cd laldat si jin; enako dobrim oDtJtkom delima ^nt
rUCARNA
R69R0
1 l/AM VESELE V£ PRAZNIKE m ¡N USPEŠNO 1 LETO 2012
Vim 26 ss, Gsm: Pi 1/32 67 7S ).00- IS.OO, sahota: 8.00- 12.00
darovalcev delili z mnogimi. 1 zbranimi sredstvi nskih paketov ii pomagali Številnim drtmnam
\ v socialni stisl«.
etos velike ljudi, ki so se znašli v socialni ovno obračamo na vse, ki ste po svojih jeni ponnagati.
^om lahl(o pomagate!
)2 ia TFR; 03100-1111112208, (iferenca 00-937037 besedo "SKUPAJ" na 1919.
aterimj boste delili. Rdeči križ Slovenije
ajdEle na wviw.rics.5i/siupai
«ita u Attl UU Stovfn^ U^oncnltrSMSsforoCicunoonato lEUR.
R^tNER


GROSUPLJE
Na podlagi sklepa 17. skupščine Partner biro d.o.o. Grosuplje, Taborska cesta 4, 1290 Grosuplje
razpisujemo prosta dela in naloge
DIREKTORJA PODJETJA.
Od kandidata pričakujemo, da ima najmanj:
1.	Univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri.
2.	Pet let delovnih izkušenj.
3.	Organizacijske in vodstvene sposobnosti.
4.	Aktivno znanje tujega jezika
5.	Računalniška znanja.
Prošnjo z ustreznimi dokazili pošljite do 31. 12. 2011 na naš naslov z oznako: »Ne odpiraj!«
©dmevBh b® peOsg skoraj 7.00® gogpodBnjeGev v občBmB ®p®8fflplj© vadefl na amOsrffisGffl CEL gVET.
savahek
Zavod m pi-osloisko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosiifjlje d.o.o.
^ PRI GE.\D NJI VAŠEGA NOVEGA ALI EEKOIVSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NfOIMO:
-	izdelavo »TirbEnuEtičnepa dela« poEelmep.a dela projdaa (lokacijskacSokumenlaiijnpo slarih peJpisili),
-	izilela\'ci projektne dokumEntacije za vse ■VTste otjektov,
-	pridobitev gradbenega dm^oljenja,
-	izdclav'0 geodetskega,posacika in parccladjo zemljišča.
r> ČE STE ETAŽNI LAS T NI EC V \i:ČSTANOVAXJSKI HL^I, NAS lAHKONA-IAMRTE;
-	za upravnika vaše liisc,
-	zavpie etažne laEtnine.
NAJDETE NAS iia Tiitut ski ces(i3 v Grosupljem ijt na telefonsUh StevJE^ali 01 7S10J20 ali 01 7810 ali 7810 J33
PVC 6-KOMORNI PROFIL z
vgradno debelino 90 mm TROJNO TESNJENJE: 2x na krilu, 1x na okvirju
Debelina stene profila 3mm Okovje z gobastimi protivlomnimi varovali in režnim prezračevainiiiom
S 3-slojnim steklom Ug=0,7 W/m^K okno doseže Izredno visoko raven toplotne izolativnosti, kar se kaže pri velikem prihranku energije In znižanju stroškov ogrevanja.
I PRilMERNO ZA NIZKOENERGIJSKE HiŠEl
d.0.0.
eš^csuPLjt
ALU In PVC OKNA • VRATA • ZIMSKI VRTOVI
Ponova vas 4b, 1290 Grosuplje Tel.: 01 781 80 30, e-mail: tim.trade@siol.net www.tim-trade.si
PONUJAMO TUDI:
(Zi
□J
ALU In PVC OKNA ALU VHODNA VRATA ALU ZIMSKE VRTOVE Vetrolove, nadstreške Zasteklitve balkonov Steklene fasade...
Rdeči križ pomaga
1.500 ljudem z našega območja
Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Grosuplje s svojimi prostovoljci že vrsto let pomaga številnim prebivalcem občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Tudi letos jim dela ne manjka - samo v zadnjem času so izpeljali več akcij, s katerimi so polepšali dneve tistim, ki le stežka shajajo iz dneva v dan.
Prošenj za pomoč je več od razpoložljivih sredstev
Do konca oktobra so razdelili že 2.718 kg oblačil, pravi sekretarka OZRK Grosuplje Anica Smrekar in dodaja: »Seveda pa ljudje najbolj potrebujejo pomoč v hrani in pri plačilu položnic. Pomoč v hrani prejema okrog
1.500 ljudi z našega območja. Letos smo razdelili že 955 prehranskih paketov in prav toliko 3-kilogramskih vrečk pralnega praška ter okrog 25 ton hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije. Za plačilo nujnih položnic pa smo že namenili 1.652 evrov. Prošenj je še veliko več, vendar lahko pomagamo le enkrat na leto s plačilom do 50 evrov, saj imamo občutno premalo sredstev.« Opažajo, da čedalje več ljudi potrebuje pomoč, mnogi pa se pri njih ne upajo oglasiti, ker jih je sram svoje stiske. Zato prostovoljci skušajo prek krajevnih organizacij čim bolje prepoznati ljudi, ki bi rabili dodatna sredstva. Ker pomoči ni nikoli premalo, vse tiste, ki bi jih prostovoljstvo zanimalo, vabijo k sodelovanju (pokličete lahko na telefonsko številko 051 380 351).
Za osnovne šole zbrali tisoč evrov
Sredi oktobra so se sicer ob svetovnem dnevu hrane že tretjič pridružili akciji zbi-
Draga sošolka, dragi sošolec generacije 1990-1991!
Letos mineva celih 20. let, od kar smo skupaj gulili šolske klopi. Življenje nas je v tem času razteplo in mnogi smo izgubili medsebojne stike. Zato je skrajni čas, da se ponovno srečamo in obudimo stara znanstva in prijateljstva. Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, bo letos potekala obletnica valete za celotno generacijo, ki je svoje osnovnošolsko izobraževanje zaključevala junija 1991. Obletnica bo v soboto, 3. decembra 2011 ob 19. uri, v Gostilni KRPAN v Grosupljem. Veselimo se srečanja z vsemi vami.
Leon LOBE, nekdanji sošolec in predstavnik organizacijske skupine
ranja denarnih prispevkov za topel obrok otrok iz socialno šibkih družin. Pripravili so dve stojnici v Grosupljem in dve v Ivančni Gorici. Ob tej priložnosti so z zbiranjem denarnih prispevkov prejeli 1.060 evrov, Pekarna Mercator jim je podarila 100 kg kruha, slaščičarna Kovačič pa 4 kg štru-keljčkov. »Vsa zbrana sredstva bodo nakazana osnovnim šolam z našega območja,« pravi Smrekarjeva. Še pred tem so izpeljali tridnevno krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 437 krvodajalcev. Zbrali so 188 litrov krvi. »Ker je tik pred akcijo v OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem, kjer odvzem krvi ponavadi poteka, odpadel del stropa, smo zadnje dni iskali nadomestno lokacijo in jo na srečo dobili v telovadnici Brinje. Odziv ljudi je podoben kot prejšnja leta, kaže pa, da imajo delodajalci manj razumevanja. Zelo smo ponosni na mlade krvodajalce iz Srednje šole Josipa Jurčiča, letos jih je kar 39 dalo kri,« še poudarja.
Akcije do konca leta
Sicer pa bodo novembra v sklopu dobrodelnega koncerta pomagali tudi mlademu Urbanu Babiču, ki potrebuje 60.000 evrov za nakup dveh elektronskih protez; konec decembra pa bodo prostovoljke Krajevnih organizacij RK Dobrepolje in Šentvid pri Stični pripravile še Drobtinico, krajevni odbori pa srečanja in obiskovanje starejših, bolnih, invalidnih in osamljenih.
Tamara Barič
Parketarstvo
Rajko Novak s.p.
Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov.
Nabava in dostava vseh podov.
Tel 041 / 658 -9S5 ^ e-pošta;
novak.rajko@siol.net
Martin Knep - častni dan in veteran PGD Polica - 90-letnik
Takoj po prazniku Vseh svetih, dne 4. 11. 2011, je dopolnil častitljivih 90 let Martin Knep, po domače Možakov Martin s Police. Rojen je bil na Spodnjem Blatu pri Grosupljem. Priženil se je na Polico k Možakovim in že leta 1954 pristopil k Prostovoljnemu gasilskemu društvu na Polici.
Martin je 11. oktobra praznoval tudi god. Med enim in drugim praznovanjem smo ga obiskali poliški gasilci: predsednik Franc Vrhovec, poveljnik Jože Kastelic, bivši poveljnik Alojz Zupančič, Jože Vidic ter dolgoletna člana in prijatelja Franc Vidic in Franc Skubic. Predsednik mu je ob tej priliki izročil kipec sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Pričakal nas je veder in nasmejan in nihče mu ne bi prisodil, da ima za seboj že 90 pomladi.
Prvi njegov pozdrav je bil: »Jehtana, kje ste pa izvedeli za to?« Pa pojasnila niso bila potrebna. Povabil nas je k mizi, kjer smo nazdravili tako Martinu kot sv. Martinu.
Martin Knep je vzor gasilca, ki z dušo in srcem živi za gasilstvo. Pričakovali bi, da bomo obujali spomine na pot gasilskega društva do danes in na Martinove velikanske zasluge pri tem. Pa ni bilo tako. Njegova dela ne bodo nikoli dovolj pred-
Spoštovani g. Martin, spoštovani bralci!
Življenjska zgodba Martina Knepa je zgodba, ki jo je napisalo življenje v naših krajih. In ker te zgodbe vedno bolj tonejo v pozabo tudi zaradi našega načina potrošniškega življenja in vedno bolj očitnega opuščanja vrednot, ki so Slovencem pomagale preživeti dolga stoletja na gospodarskem in političnem prepihu, smo se v uredništvu Grosupeljskih odmevov odločili, da iz pogovora z njim poleg njegove gasilske dejavnosti, v kateri je opisan samo en del Martinove zgodbe, objavimo še "druge dele" iste zgodbe.
Ker pa imamo v tej številki časopisa zaradi predvolilne kampanje tudi veliko stisko s časopisnim prostorom, bomo z objavo nadaljevali v naslednji številki časopisa.
Martinu in njegovi ženi pa želimo, da bi jima zdravje služilo še vrsto let! Jože Miklič, odgovorni urednik
stavljena. Ko danes mladim in zavzetim gasilcem skušamo dopovedati, kako je bilo z gasilstvom včasih, skoraj ne morejo verjeti. Nam, ki pa smo spremljali vsaj zadnjih 50 let delo v društvu, pa je to še v zelo svežem spominu. Vozil in tehnike, kot je danes, nismo poznali. Ob požaru, in teh ni bilo malo, samo pritekli v dom, z ročno sireno sprožili alarm in takoj tekli k Mo-žakovim po konja, voz, orodje in ostalo ter ukrepali. Vse je bilo pri Možakovih na razpolago. Ob pripravah na veselico smo za pripravo dobili vsa orodja - od krampa, lopate, žage, prevoza - pri Možakovih. Martin Knep nikoli ni rekel - ne dam. Rekel pa je: prinesite nazaj. Pa se tudi to ni vedno zgodilo. Nekajkrat je odstopil prostor dvorišča in prostore svoje hiše za veselico. Vedno z dobro voljo. Bil je zelo dosleden, čeprav je moral kakšno tudi požreti. Vendar je bil pošten. Aktivno je sodeloval pri prodaji starega gasilskega doma in ureditvi lokacije za novega, ki je danes ponos Polici.
Bil je zelo ponosen na gasilsko uniformo. Še danes v visoki starosti jo ob priložnostih rad obleče z velikim spoštovanjem. Z njo se je vedno udeleževal proslav in parad, vse dokler mu je zdravje to dopuščalo. Tudi danes jo obleče zelo rad, vendar večjih naporov z njo mu organizem ne dopušča. In še nekaj: zelo rad je pomagal tam, kjer je bilo treba in kjer je lahko. To smo nekateri osebno občutili in smo mu zato izredno hvaležni. Martin Knep je prejel vsa društvena priznanja, vsa priznanja Gasilske zveze Grosuplje, vsa tri odlikovanja Gasilske zveze Slovenije ter plaketo gasilskega veterana.
Z Martinom Knepom o vsem tem nismo kramljali. Spominjali pa smo se številnih krajanov in članov, še živečih in pokojnih, s katerimi smo prebili številne ure v gasilskih prostorih in pri drugih srečanjih.
Martin ne kaže, da bi ga starost utrujala. Nekaj težav ima le s sluhom, vendar smo se ob uporabi slušnega aparata zelo lepo razumeli. Odlikuje ga pa pri teh letih še izreden spomin. Zato je bilo naše kramljanje in poslušanje njegovih življenjskih zgodb in prigod izreden doživljaj. Pozorno smo spremljali njegovo pripoved, kako je ob upoštevanju napotkov svojega očeta srečno in uspešno prebrodil turjaško kalvarijo med vojno in mobilizacijo v nemško vojsko. Pozorno smo ga poslušali, kako je natančno opisoval z datumi doživljanje vojnih dni na Dunaju ter pobeg in preko Bratislave in Donave peš prihod v domače kraje ter nato 3 leta služenja v J NA.
To je bilo ponovno enkratno srečanje z jubilantom, 90-letnikom Martinom Knepom. Klepet se je od predvidene pol ure zavlekel krepko čez 2 uri. Pa se je izplačalo.
Martin Knep je globoko veren človek. V družini s štirimi otroki je edini sin duhovnik. Zaupa v poštenje ljudi, v krščanske vrednote kot temeljne človeške vrednote, tudi nas Slovencev.
Ob slovesu smo se razšli z željo po zdravju, še na lepa leta jeseni življenja in še na prijetna snidenja.
PGD Polica, Franc Skubic
Kapela v Domu starejših občanov
Prva ideja za kapelo v domu se je pojavila proti koncu leta 2009, ko so prenavljali spodnje prostore v Domu starejših občanov, kjer so bile garderobe za delavce, in ugotovili, da bi bili to primerni prostori za kapelo. Začeli so iskati sogovornike, podprl jih je najprej grosupeljski župnik gospod Janez Šket in vsak v svojem mandatu oba predsednika Krajevne skupnosti Grosuplje, gospoda Alojz Kastelic in Anton Žitnik. Direktorica magistra Marta Gašpa-rovič je povedala, da je osnovni prostor uredil arhitekt Uroš Jereb, potem pa je zmanjkalo denarja. Na pomoč je priskočila župnija Grosuplje in dela so stekla. V četrtek, 17. 11. 2011, ob 10. uri, so se v novi kapeli zbrali k blagoslovu varovanci doma, gostje ter metropolit in nadškof dr. Anton Stres s svojim tajnikom, nekdanjim grosupeljskim kaplanom Boštjanom Prevcem, duhovni pomočnik Zvonko Vo-zelj in kaplan Gregor Gorenc. Vse je pred oltarjem pozdravil domači župnik Janez Šket.
Mladi domači akademski slikar Klemen Benedik je prazni prostor spremenil v sakralni objekt. Predstavila ga je njegova žena Sabina: »Klemen Benedik je bil rojen 21. 4. 1974. Po končani srednji šoli je nadaljeval študij uporabnih umetnosti v Ljubljani. Že od otroštva je predan lepi umetnosti, ki ga je vodila skozi vse faze osebnega in umetniškega zorenja ter iskanja svojega osebnega stila, ki ga oblikuje sporočilnost in žametnost njegovih del. Imel je nekaj samostojnih ter skupinskih razstav po Sloveniji in Benetkah, veliko je soustvarjal z arhitekti in dal umetniško podobo številnim posvetnim objektom v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Ustvaril je nekaj sakralnih podob na kapelah in drugih objektih, predvsem na Štajerskem in
Dolenjskem, veliko je ustvarjal za privatne prostore, število slik in kipov, ki pa jih je ustvaril v svojem življenju, pa je že zdavnaj nehal šteti.«
Tukajšnja kapela Jezusa Kristusa Odreše-nika predstavlja njegovo samouresničitev. Kot otrok je z zanimanjem in občudovanjem ogledoval strop domače šentpetrske cerkve v Ljubljani in razmišljal, kako lahko umetnik napravi nekaj tako lepega. Župnik Šket, pastoralni svet in delavci doma so mu omogočili, da je uresničil svoj projekt v tej kapeli, zato se je vsem zahvalil. O sami kapeli pa je povedal: »Ozek in dolg prostor je bilo potrebno spremeniti v sakralni prostor, kar ni bilo preprosto. Osnovna alineja je bil križ in na podlagi te ideje sem si zamislil celotno podobo kapele. Najprej sem se lotil oltarja v obliki križa z Jezusom Kristusom. Kristus odpira roke, predstavlja življenje, ljubezen in upanje. V središču je taber-nakelj - njegova evharistična navzočnost - okoli pa simboli štirih evangelistov in v vogalih štiri slike Jezusovih čudežev - Jezusa, ki rešuje, ozdravlja, oživlja od mrtvih in odpušča grehe ter spreminja vodo v vino. Izza oltarja luči ustvarjajo svetlobo, kar predstavlja božjo luč. Prav tako barve v kombinaciji s kiparskim materialom prinašajo sporočilo miru in svetlobe, ki nam jo daje vera. Osnovna ideja križa se pojavlja na oltarni mizi in ambonu, ki sem jima dodal detajl križa v obliki mozaika. Naredil sem povezavo med Kristusom v oltarju in kipom nadangela Gabrijela na drugi strani prostora, kot glasnika Boga in oznanilca Kristusovega rojstva. Kip sem izdelal tako, da drži v naročju vrč z blagoslovljeno vodo.
Na levi strani kapele se začne poslikava rožnega venca na steklu, v kombinaciji z mozaikom, ki je lepljen na steklo. Predstavlja veseli in svetli del rožnega venca. Istočasno sem s to idejo rešil problem oken in ustvaril prostor intimnejši in du-
hoven. Stekla se premikajo kot zavese in s tem je omogočeno zračenje prostora. Na desnem delu kapele se nadaljuje žalostni in častitljivi del rožnega venca. Slike imajo obliko stiliziranih rok, ki objemajo krog z mozaikom križa, kar predstavlja Kristusovo telo.
Sij okoli Kristusa na oltarju se v isti višini in premeru povezuje s krili nasproti stoječega nadangela Gabrijela in s tem tvori neviden valj duhovne energije, ki poteka skozi celoten prostor in objema vernike.« Vse je podrejeno številu štiri: 4 evangelisti, 4 čudeži, 4 deli rožnega venca. V taki nadzemeljski lepoti smo se vsi počutili prijetno in poduhovljeno. Bogoslužje je vodil nadškof dr. Anton Stres. Najprej je blagoslovil vodo, s katero je potem postopoma skozi obred pokropil kapelo, ambon, tabernakelj in oltar. V pridigi je povedal, da je zanimivo naključje, da ta dan goduje svetnica Elizabeta Ogrska, sočutna pomočnica in zavetnica krščanskih Karitas, ustanov za pomoč bolnikom in vsem, ki so v stiski. Po smrti moža je razdelila vse premoženje ubogim in postavila bolnišnico, v kateri je delala kot medicinska pomočnica. Izčrpana od težkega dela je umrla stara komaj 24 let. Kapela v domu bo mnogim pomagala, da bodo v njej našli svoj mir in čas za duhovno plat življenja, za katerega v svojem aktivnem obdobju niso imeli časa. Vsi, ki so želeli prisostvovati maši, niso mogli v kapelo, zato so preko kamere prenašali dogajanje na zaslon v sosednji sobi.
Direktorica doma mag. Marta Gašparovič je poudarila, da so tako dobili v domu novega Stanovalca, ki bo vedno v kapeli čakal na tolažbe potrebne in pomagal v stiski, in nas vse povabila v domsko jedilnico, kjer smo s prijetnim klepetom zaključili slovesnost.
Marija Samec
Srečanje uporabnikov storitve pomoč družini na domu
Meseca oktobra je v Domu starejših občanov Grosuplje potekalo srečanje uporabnikov pomoči na domu občin Grosuplje in Ivančna Gorica.
Dan za dnem vsi, ki ste naši uporabniki, odpirate vrata svojih domov in sprejemate medse socialne oskrbovalke, ki vam pomagajo pri tistih opravilih, ki jih sami ne zmorete.
Na sončen jesenski dan pa smo vrata za vas odprli v Domu starejših. Na naše veliko veselje se je srečanja udeležilo okrog 50 uporabnikov skupaj z najbližjimi. Namen srečanja je bilo medsebojno druženje, izmenjava izkušenj, mnogi pa ste srečanje izkoristili tudi za obisk v domu živečih znancev, sorodnikov, prijateljev. Najlepša pa so bila snidenja vseh tistih, ki ste se na podobnem srečanju spoznali, lani ali predlani, letos pa ste si imeli veliko povedati o vsem, kar se vam je bolečega in lepega zgodilo v letu, ki se počasi izteka. Poznanstva, spletena zaupanja so v živahnem klepetu ponovno zaživela.
Srečanje je z živo glasbo popestril mladi
harmonikaš Janez, za pogostitev pa so se potrudile delavke v kuhinji doma. Delno je bilo srečanje namenjeno dodatnim pojasnitvam o spremembah v zvezi z izvajanjem storitve, ki bodo veljale po novem letu. O spremembah vas bomo še naprej obveščali, tako da se boste lahko pravočasno odločili, kakšne oblike pomoči želite. V prijetnem spominu na srečanje in vse vas,
prijazne in vedre ljudi z veseljem do življenja, vas vse članice tima, ki delamo na področju pomoči na domu, lepo pozdravljamo. Ker pa se bližamo izteku leta, vam želimo zdravja, miru in topline v prihajajočem letu 2012!
Majda, Mimi, Marija, Lucija, Vesna, Bernarda, Mojca, Gordana in Darja
Festival za tretje življenjsko obdobje
V Ljubljani je potekal festival za tretje življenjsko obdobje, letos že enajstič. Ustvarja prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi in akademskimi ter političnimi področji in tako prispeva k trajnostnim medge-neracijskim povezavam. Tema letošnjega srečanja je bilo strpno in socialno sožitje vseh generacij. Festival se je navezoval na dva datuma: 1. oktober je dan starejših, 3. oktober pa mednarodni dan otroka, rdeča nit festivala pa je bila posvečena evropskemu letu
prostovoljstva. Predstavili so projekt Simbioza - mladi prostovoljci bodo učili starejše, ki še ne obvladajo dela z računalniki, prvih veščin. Potekala so predavanja na temo prostovoljstva in sožitja generacij, v preddverju Cankarjevega doma pa so na stojnicah ponujali in prodajali vse in še več, kar starostniki potrebujejo za kvalitetnejše preživljanje svojega tretjega življenjskega obdobja. Iz naše občine so sodelovali Ljudski pevci s Police in Ženski pevski zbor Lastovke. Za nastopajoče je bilo lepo poskrbljeno. Nastopali so pred številno
publiko iz vse Slovenije, na dveh odrih v Cankarjevem domu, kjer nimajo pogosto priložnosti za brezplačen nastop. Poskrbljeno je bilo tudi za pogostitev in druženje po nastopih. Zaradi komercializacije prireditve se nekatere univerze za tretje življenjsko obdobje niso hotele udeležiti tega festivala. Množica obiskovalcev pa je potrdila, da starejši potrebujejo priložnost, da pokažejo, kaj zmorejo in znajo, da se srečujejo in izmenjavajo izkušnje.
Marija Samec
8. kongres DeSUS-a na Bledu
Bled nas s svojimi naravnimi lepotami vedno prijazno vabi na kratek sprehod okoli jezera, v teh sončnih dneh pa je bil sploh nekaj posebnega, za oči in dušo. Preoblečen v tople jesenske barve je v nastajajočem sončnem dnevu kar žarel. Človek dobi novih moči, lažje razmišlja in porodi se mu novo upanje _
V takem prijetnem okolju in vzdušju, polnem optimizma, se je odvijal 8. kongres De-SUS-a, 21. oktobra. To je dobro. Saj so tako razpoloženi poslanci uspešneje oblikovali celovit volilni program, dopolnili statut in bo tako stranka DeSUS pravočasno pripravljena na volitve. Na kongresu so bili namreč predstavljeni tudi kandidati in kandidatke za poslance in poslanke. Statut in sprememba nekaterih členov statuta ter s tem zbistritev političnega delovanja stranke na tem področju se je začela že na začetku leta. Široka javna razprava po občinskih odborih je končno pripravila spremembo pravil delovanja ljudi v naši stranki. Dopolnjeni so bili členi o članstvu in prene-
hanju članstva v stranki. Poenostavili smo delo v svetu stranke in v izvršnem odboru. Opredelili smo delovanje predsednika, podpredsednikov, generalnega sekretarja in tudi drugega vodstva stranke. Poizkušali smo s spremembami poenostaviti delo na terenu in v OO. Ta poenostavitev in razjasnitev dosedanjih dilem pa se bo pokazala skozi čas in skozi delo na terenu. Seveda pa tudi nismo mogli mimo pravil o obnašanju ministrov te stranke, ko bomo spet v vladi. Pomembna sprememba pa je tudi člen o soglasju lokalnih odborov pri kandidaturi za poslance, tako da bomo imeli na terenu vpliv pri imenovanju kandidatov, saj poznamo lokalne razmere.
Po končani razpravi in glasovanju smo prešli na predloge na državnozborske volitve. Vodilni in zadolženi za različna področja, predvsem za gospodarstvo, so podali svoje predloge in videnja, kako ukrepati v sedanji krizi. Osnovni moto je bil, da moramo še bolj aktivno poseči v vsa področja dogajanja in to predvsem v krepitvi socialne države in
gospodarskega razvoja. Ker je v Sloveniji osnovni problem neučinkovitost države in zastarelo ter neučinkovito gospodarstvo, je potrebno na tem področju spremeniti tako zakone kot miselnost za izboljšavo delovanja obeh segmentov družbe. Potrebne so davčne olajšave za podjetnike in v začetnih letih oprostitev davščin za zagon novih podjetij in tudi programov. V državnih podjetjih in bankah je potrebno obvezno uvesti osebno odgovornost za izvrševanje del in nalog ter ukinitev nagrad v podjetjih z izgubami in zmanjšanje tam, kjer so nagrade previsoke. Mnogo govornikov je poudarjalo in pozvalo k odpravljanju administrativnih ovir in birokratskih blokad. Ugotavljali smo, da je potrebno reorganizirati državno upravo od vrha navzdol. Ponovno smo utrdili naše zavzemanje za poštene pokojnine ter za najdaljšo delovno dobo 40 let in starost za upokojitev 65 let. Smo tudi proti privatizaciji zdravstva in javnih služb. Smo za to, da se javno zdravstvo razvija ter se določi točno, do kod je dopustna meja za delovanje privatne sfere v zdravstvu. Potrebno je torej določiti, do katere meje lahko privatniki posegajo v zdravstveno blagajno, kako in tudi zakaj. Po analizi konkretnih razprav in navodilih za bodoče delo je bil kongres zaključen.
Človek in življenjsko okolje sta naši največji vrednoti! Ni bilo potrebno utemeljevati. Večerni Bled v lučkah, ki so se pestovale v rahlo vzvalovljenem jezeru in množica odhajajočih udeležencev, z bogatimi življenjskimi izkušnjami in znanjem _ Vredno se je potruditi, da vse to ohranimo!
Milena Vrenčur
Naročnik in plačnik
dodatnega PR oglasa je OO DeSUS.
Prometne znake (in še kaj) menjajo in uničujejo!
Vaščani ZA-gradca pri Grosupljem bi »radi videli l(orenjal(a«, l(i je začel l(ot Peter Klepec kar gore premikati!
Za nekoliko lažje razumevanje moje ogorčenosti naj najprej povem, da se v preteklem več kot pol stoletja dolgem obdobju niti z občine, niti s komunale, niti cestarjev (razen davkarije) nihče ni kaj prida zanimal za
našo vas, ki je res nekoliko ZA-daj in je bila v preteklosti precej ODRINJENA od krajevnih, občinskih in državnih jasli. Zato smo ZA svoj napredek tudi zaradi ZA-postavlje-nosti gradili več ali manj s svojimi lastnimi rokami in pametjo, kolikor je premoremo. Malo pa jih je bilo, ki so nam prišli pomagat! Veliko več je bilo tistih, ki so nam prišli pamet solit! Tako je bilo tudi s postavljanjem prometnih znakov.
V križišču Grahovec (pod boštanjskim gradom) in na Lobčku (proti Lunci) smo pred približno četrt stoletja postavili dva znaka - za omejitev hitrosti na 40 ter dve rumeni označevalni pravokotni tabli z napisom Zagradec pri Grosupljem, ki smo jih sami izrisali, izdelali in postavili. Potem so začeli prihajati (v glavnem ponoči) »korenjaki«: Najprej so odtrgali kar nekajkrat rumeno tablo pri spomeniku v
Grahovcu in popackali znak »40« na »140«. Rumeno tablo so pred nekaj leti dokončno razlomili, okrogli znak za omejitev hitrosti pa smo lani pred gasilsko veselico obnovili in postavili nazaj. Letos sredi poletja je ponovno "padel" kot žrtev vandalov. V soboto zjutraj, 12. 11., dan po martinovem, ko je v naši soseski že dišalo po žegnanju, je bil smerni znak Zagradec pri Grosupljem, katerega pa so pred nekaj leti postavili cestarji, izginil neznano kam, na enem od zapuščenih drogov pa se je pojavila skoraj nova označevalna pravokotna tabla Peščenik. Tabla je na tem drogu »zdržala« skoraj do večera. Potem jo je nekdo že pred mrakom spet zamenjal s smernim znakom. Hvala tistemu, ki je opravil zadnje dejanje! Oni predhodniki pa naj se naše vasi raje ogibajo v velikem loku! Nepridiprave prepoznavamo ...
Jože Miklič
Odstranjevanje ovir na cestah pred pluženjem
Občina Grosuplje, upravljavec občinskih cest, podaja naslednje obvestilo:
Bliža se zimsko obdobje, ko lahko pričakujemo večje količine snega. S snegom pa se vsako leto pojavljajo težave, ko občani sneg s svojih dvorišč in dovoznih poti odlagajo na rob cestišča, nekateri pa neposredno na cesto. S tovrstnim ravnanjem ogrožajo prometno varnost in povzročajo težave izvajalcem zimske službe, ki tako nimajo prostora, na katerega bi lahko odplužili sneg s ceste. V primeru ko sneg zamrzne, pride do težav pri ponovnem pluženju ali možnih okvar na mehanizaciji. Velik problem predstavljajo tudi parkirana vozila in zabojniki za odpadke, katerih število se je s prehodom na ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih povečalo. Občani jih v tem času in tudi sicer puščajo na cesti. Zaradi nave-
denega vas pozivamo, da si podrobno preberete spodnje vrstice:
Odlok o občinskih cestah (Ur. list RS, št. 14/00), v prvem odstavku 44. člena prepoveduje začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila ovirati ali ogrožati promet na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja ali odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Na podlagi 12. točke drugega odstavka 44. člena je prepovedano predvsem puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg.
Obveznosti sosedov ob občinski cesti so določene v 46. členu odloka, in sicer morajo sosedje dopustiti odla-
ganje snega na njihovo zemljišče. Na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo biti pritrjeni snegolovi tako, da sneg s streh objektov ne pada na občinsko cesto. Ravno tako se morajo z objektov odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
Za nespoštovanje navedenih določb občinskega odloka je v 53. in 54. členu predpisana globa v enkratnem znesku, in sicer za posameznika ter za odgovorno osebo pravne osebe v višini 208,65 evrov, za pravno osebo pa v višini 2.086,46 evrov.
Vljudno vas prosimo, da navedene določbe iz predpisov dosledno upoštevate!
Občina Grosuplje, komunalni inšpektor
Odprtje ceste v Št. Juriju
V St. Juriju so v nedeljo, 6. novembra 2011, po "10. sveti maši" slovesno odprli obnovljeno cesto. Dogodka so se poleg krajanov in predstavnikov sveta krajevne skupnosti s predsednikom Milanom Kumšetom na čelu udeležili tudi župan dr. Peter Verlič, podžupan Dušan Hočevar in Stane Stopar - vodja urada za komunalno infrastrukturo.
Svojemu namenu so predali odsek ceste v dolžini 400 m, ki poteka v strnjenem delu naselja Št. Jurij. Prav posebej so med izvedbo poskrbeli za primerne prometne oznake zaradi večje varnosti otrok, saj stoji tik ob cesti tudi šola. Uvodoma sta vse prisotne pozdravila in nagovorila Niko Mihičinac - član sveta Kra-
jevne skupnosti Št. Jurij, in Milan Kumše -predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij. Župan dr. Peter Verlič pa je ob tej priložnosti izrazil veselje, da lahko lepo obnovljeno cesto tudi uradno izroči v uporabo. Upa pa tudi, da bodo vsi prometni udeleženci spoštovali nove prometne znake in talne označbe. Zahvalil se je vsem za sodelovanje pri izvedbi, še posebej izvajalcu, ki je hitro in dokaj cenovno ugodno opravil vsa dela. Vsem je zaželel srečno in varno vožnjo po obnovljeni cesti, pri tem pa nam zaupal, da prav na tem odseku ceste vsako nedeljo kolesari tudi sam.
Obnovljeno cesto je za tem blagoslovil šentjurski župnik Tone Hostnik, s pesmijo pa je slovesen trenutek
polepšal Šentjurski mladinski pevski zbor. Po kratki slovesnosti so prerezali trak in nazdravili s kozarčkom dobre kapljice, pa tudi za prigrizek so Šentjurci in Šentjurke poskrbeli.
Jože Miklič
Odprtje vrtca Jurček
V Mali vasi pri Grosupljem so v četrtek, 27. 10., odprli in blagoslovili zasebni vrtec Jurček, ki so ga preuredili v nekdanji gostilni Lovor. Odprtja so se poleg krajanov ter zainteresiranih staršev in otrok udeležili župan dr. Peter Verlič, podžupana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec ter nekaj občinskih svetnikov.
Za začetek je vse pozdravila "hišna prijateljica" (sicer pa tudi vodja vrtca na Škofljici) Vera Šparovec, ki je povedala, da se bo vrtec poimenoval po šentjurskem svetniku Juriju. Župan dr. Peter Verlič pa je dejal, da ga odprtje novega vrtca v naši občini zelo veseli, ker se tudi na ta način zmanjšujejo čakalne vrste (katere so nekateri še ne tako daleč nazaj tako močno razpihovali, saj je v vrtcu bilo ob odprtju še vedno nekaj prostih mest -o.p.). Malčkom je zaželel, da se bodo v novem vrtcu prijetno počutili, staršem pa, da bodo z novim vrtcem kar se da zadovoljni. Vodstvu vrtca je čestital k odločitvi in vsem zaposlenim zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Blagoslov vrtca Jurček je opravil ljubljanski stolni župnik dr. Franci Šuštar (še ne tako dolgo nazaj župnik v Grosupljem), ki je napravil zanimivo primerjavo s svetnikom v Št. Juriju in ljubljanskim zavetnikom. Za tiste, ki tega ne vedo, naj povemo, da je v grajski kapeli na ljubljanskem gradu zavetnik sveti Jurij. Jurij pa je bil srednjeveški borec za dobro, ki je premagal hudobnega zmaja. "A v Ljubljani je, tako kaže, ostal samo še zmaj... (v grbu)!" Šentjurski župnik Tone Hostnik je nato prebral nekaj misli iz "veselega oznanila". Za tem so župan dr. Peter Verlič ter Andrej (direktor vrtca) in njegova žena Katarina Mohar slavnostno prerezali trak, Andrej pa se je vsem še poimensko zahvalil za sodelovanje v tem za družino kar zahtevnem projektu. V kulturnem programu je nastopil otroški orkesterček Serafinček pod vodstvom Eme Furlan, kratek nastop v prostorih vrtca pa so pripravili otroci in strokovne delavke. Sledila sta ogled prostorov in pogostitev vseh. Jože Miklič
Marjan Skubic zmagal na "Zlati harmoniki Ljubečne
II
Harmonikarju Marjanu Skubicu, ki je tudi že marsikateremu mlademu harmonikarju pokazal, kako je treba iskati gumbe na dia-tonični harmoniki (Aleks Vlašič - ansambla Bobri in Kolovrat, Miha Debevc - večkratni
svetovni prvak na diatonični harmoniki, Jaka Kastelic - ansambel Šrangarji in drugi) se je letos po predhodnem polfinal-nem izboru na Babni Gori uspelo prebiti na prestižno tekmovanje na državni ravni - za Zlato harmoniko Ljubečne (pri Celju), ki je letos potekalo že 31-tič. Tam je tekmoval v kategoriji veterani (starost nad 60 let) in med 16 finalisti osvojil s Slakovo V dolini tihi in Avsenikovo Golico prvo mesto. Naj k temu dodamo, da so na tem tekmovanju začeli svojo uspešno harmonikarsko pot Miro Klinc, Brane Klavžar, Viki Ašič ml., Jože Bohorč, Toni Sotošek, Zoran Zorko, Tine Lesjak in še mnogi drugi, na tekmovanjih pa se od četrtfinalnih naprej v posameznem letu poteguje tudi prek 500 harmonikarjev iz vse Slovenije ter celo iz zamejstva in izseljenstva. Jože Miklič
Teden otroka v PŠ Žalna
»Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši več, kot gre v njegova ušesa, in ima daljši korak, kot zmorejo njegove noge. Zato je pomembno imeti dobre knjige. Zato je pomembno brati dobre knjige. Zato je pomembno imeti svoj jezik, ki najlepše zariše svet. Zato je pomembno vse to deliti s prijatelji, starši, otroki in mentorji. Pojdiva torej s knjigo v svet. Na najini poti bova vedno med prijatelji.«
Prepričljive besede pisatelja Slavka Preglja, ki jih je zapisal v poslanici, so nas spodbudile, da smo se zadnjo šolsko uro v tednu otroka s svojo najljubšo knjigo podali v naravo. Med prijatelji je zavladala tišina, kot v učilnici le redko, saj so nas krila domišljije ponesla v različne svetove.
V	čudovitem naravnem ambientu je ob kakovostni knjigi čas prehitro tekel.
To je bila le ena izmed dejavnosti v tednu otroka, ki smo ga v PŠ Žalna začeli z dobrodelno akcijo. Predstavniki oddelčnih skupnosti so svoje sošolce povabili, naj se odpovejo razkošnim potrebam in prihranjeni denar namenijo družini v stiski. Odzvali so se povabilu in v dober namen darovali 183, 59 €.
V	želji, da bi knjiga postala sopotnica skozi življenje tudi našim otrokom, smo ravno v tem tednu začeli z maratonskim branjem, ki bo potekalo preko celega šolskega leta. Začutili smo namreč resnico, ki jo izraža pisatelj, ko nas v poslanici nagovarja: »V vseh knjigah so zbrani vsi zakladi človeštva, neskončno lepote in neskončno znanja. Iz tega bogastva si vsakdo lahko jemlje brez vseh omejitev; pred našimi pohlepnimi očmi ne sme biti varna nobena dobra knjiga, ne na papirju ne na ekranu. Za tako bogato pot bo en teden premalo, bo en mesec premalo, bo eno leto premalo. S pravimi knjigami se potuje vse življenje.«
Zavedamo se namreč pomena knjig za otrokov razvoj, zato želimo in se trudimo, da bi čim več otrok vzljubilo knjigo. Branje kvalitetne literature je v dobi odraščanja zelo pomembno za mladega bralca in ima dolgoročne učinke na njegov vsestranski razvoj. Dobra knjiga mu pomaga pri izgradnji vrednot, pri reševanju konfliktnih situacij in ga pripravlja na svet odraslih.
V	tednu otroka nas je pot preko knjig vodila tudi v Kulturni dom Grosuplje, kjer smo si ogledali gledališki predstavi Pojte, pojte, drobne ptice in Balon Velikon ter preživeli prijetno urico ob prepletanju pesmic, proze in igre.
Anica Kastelec
"Ali ste vse storili za varen dom?"
Kot vsako leto gasilci v oktobru, pred kurilno sezono, še posebej namenijo več časa preventivnim dejavnostim v društvih in med ljudmi. Letos se jih je ves oktober zvrstilo veliko - od vaj, izobraževanj, tekmovanj, sej, srečanj, strokovnega izleta in še vrsto drugih dogodkov. Še posebej pa so bile zanimive društvene prikazne vaje in meddruštvene vaje. Z uredništva Grosupeljskih odmevov smo se jih udeležili le 4 vaj iz 8 društev, čeprav moramo poudariti, da so prav vsa društva v zvezi (skupaj jih je 18) sodelovala vsaj na eni vaji, kar nekaj društev pa je pripravilo in sodelovalo na več vajah. Predno pa na kratko opišemo pravkar omenjene vaje, moramo posebej poudariti, da je Gasilska zveza Slovenije letos dala poseben poudarek varnosti domov, saj se po številu tu še vedno zgodi največ požarov in drugih nesreč. Zato ste v oktobru lahko opazili plakate s pozivom: "Ali ste vse storili za varen dom?"
Grosupeljski gasilci "gasili" v Hrastju, pri gasilskem centru in na Perovem
22. 10. smo se udeležili vaje PGD Grosuplje v vasi Hrastje. Tudi to pot so jo pripravili starejši grosupeljski gasilci, v njej pa sodelujejo še "udarna ekipa" gasilcev in sami krajani. Vaja se je začela s klicem "na pomoč", hkrati pa so sami krajani začeli z gašenjem iz hidrantnega omrežja. Po prihodu gasilcev so le-ti napravili več napadov z visokim tlakom in ugotovili, da je treba iz gorečih prostorov reševati ponesrečenca. Zato so vstopili z dihalnimi aparati. Pri tem je še posebej pomembno, da nikoli v goreč prostor ne vstopa en sam gasilec, ampak ima drugi za njim prvega privezanega s
primerno vrvjo, če bi se prvemu karkoli zgodilo, da ga lahko reši. Po prvem delu vaje je starosta in med ljudmi zelo poznan ter vsestranski Avgust Burger prikazal prisotnim krajanom Hrastja gašenje z gasilniki (na prah, CO2 in gasilniki na vodo, pa tudi na zračno peno), s katerimi pa so se preizkusili tudi sami krajani in celo otroci, saj tudi ti z malo znanja lahko marsikdaj rešijo veliko nesrečo. Zelo zanimivi "za domačo uporabo" pa so tudi novejši zeleni gasilniki BIOVERSAL, ki se jih uporablja za gašenje in dekontaminacijo. Prav za slednje menimo, da bi jih moralo imeti VSAKO GOSPODINJSTVO.
Vajo je vodil najvišji gasilec po činih Božo Knez, prisotne pa je na koncu pozdravil tudi predsednik Iztok Vrhovec.
V	soboto, 19. 11., so podobno vajo kot v Hrastju grosupeljski gasilci izvedli tudi skupaj s krajani Perovega.
V	nedeljo popoldne, 23. 10., so grosupeljski gasilci organizirali prikaz njihovih prostorov, orodja in opreme ter s priložnostno razstavo in s kratkimi filmi v dvorani prikazali intervencije in ostale dejavnosti v zadnjih nekaj letih. Še posebno pozornost so pod vodstvom Martina Jakliča namenili prikazu orodja v novem vozilu GVC 16/25 ter demonstrirali intervencijo z razrezom osebnega vozila in reševanju ponesrečenega živega človeka.
Naj pa še zapišem, da se po takih vajah gasilci nato ustavijo med krajani in ob kozarčku in prigrizku rečejo kakšno bolj sproščeno, pa tudi čisto resne gasilske in gospodarske teme, še posebej pa radi pogovorijo o skupnih javnih zadevah.
Za vse (za pripravo vaj, kot za postrežbo in dobro voljo) pa so mi gasilci naročili, da se vsem tem ljudem še posebej zahvaljujejo.
Skocjanci, Ponovci in Sentjur-ci v Rožniku "gasili" hišo
28.	10. so gasilci imeli vajo v Rožniku, v kateri so kot "tradicionalna medsoseska skupina" vajo izvedli PGD Škocjan kot organizator, udeležili pa sta se ga še PGD Ponova vas in Št. Jurij. Tudi ta vaja je bila namenjena gašenju goreče stanovanjske hiše, iz katere je bilo treba reševati ponesrečenega človeka. Hribovska vas in premajhne količine vode so gasilce prisilile, da so iskali dodatne vire vode za gašenje. Pri tem so še kako prav prišli tudi stari vodnjaki, čeprav tudi v tej vasi že imajo vodovod. Vajo je v PGD Škocjan pripravil poveljnik Janez Sever skupaj z Martinom Tomažinom ter z ostalimi člani in članicami. Spremljal jo je predstavnik GZ Grosuplje (poveljnik PGD Račna) Mirko Gačnik, ki je na koncu vaje pred zborom podal tudi svojo oceno vaje.
Čušperčani, Radenčani ter oboji Ilovci "gasili" pri Stržaju
29.	10. so omenjeni gasilci z vodjem intervencije Božom Perkom "gasili" gospodarsko poslopje pri Jožetu Stržaju v Čušper-ku. Kdor pozna to lokacijo, bo prepoznal, da gre v pogledu gasilske intervencije
za zahteven in razgiban teren, objekti so močno skupaj, zraven pa je še prometna cesta in železniški prehod, kar vse otežuje delo gasilcem. A z znanjem, s pravilnimi pristopi in z "vojaško" disciplino so vse težave premostljive. Tudi v tej vaji so reševali iz gorečega objekta ponesrečenca. Vajo je spremljal in na koncu dal zelo dobro oceno predstavnik GZ Grosuplje Jožko Kocjan (predsednik PGD Ponova vas).
Jože Miklič
Mi znamo veliko!
Gasilska zveza Grosuplje zdaj že vrsto let organizira tudi gasilski kviz za mladino, ki ga razpiše Gasilska zveza Slovenije. Tekmuje se v treh kategorijah: mlajši pionirji, od 7 do 11 let; starejši pionirji, od 12 do 16 let ter mladinci od 16 do 17 let. Ekipo sestavljajo trije člani, ter mentor. Kviz je sestavljen iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. Teoretičen del je sestavljen iz 4. krogov. Ekipe najprej pisno odgovarjajo na tri teste (Drži - ne drži, Zgodovina gasilstva ter Požarna preventiva). Vsak test ima 10 vprašanj, na voljo pa imajo od 3 do 5 minut za reševanje. Četrti krog je po sistemu Malih sivih celic, od 5 proti 0. Pri tem delu tekmovalci ugibajo po pet gesel iz treh sklopov, katerih skupna tema je gasilstvo.
Tekmovalci se morajo pomeriti tudi v vezanju vozlov. Poleg tega morajo tekmovalci pokazati še druge spretnosti poznavanja orodja. Mlajši pionirji morajo poiskati pare. Na primer, hlače in bluza, ročnik in cev ter podobno. Starejši pionirji morajo zapeti tri cevi na trojak, izbrati pravilen gasilnik za določen požar, ki ga prikazuje slika ter poiskati predmet, ki ga je izžrebal. Mladinci morajo izvesti spajanje cevi na trojak, ki je v bistvu poenostavljen izsek vaje za člane. Kviz poteka na treh ravneh, na občinski, regijski ter državni. Na regijski kviz se udeležijo prve tri ekipe iz občinskega tekmovanja, prvi dve ekipi iz regijskega pa se udeležita državnega tekmovanja.
Občinski gasilski kviz v Ponovi vasi
Na občinskem tekmovanju (slika spodaj) je sodelovalo 35 ekip iz gasilskih društev Čušperk, Grosuplje, Polica, Ponova vas, Račna, Šmarje - Sap, Št. Jurij, Velika Loka in Zagradec. Pri mlajših pionirjih so med 16 ekipami prva tri mesta zasedle ekipe PGD Čušperk in dve ekipi PGD Grosuplje. Pri starejših pionirjih so med 15 ekipami prva tri mesta zasedle ekipe PGD Račna, PGD Grosuplje in PGD Čušperk. Pri mladincih pa so nastopile samo 4 ekipe, ki so se na koncu takole razporedile: Ekipa PGD Račna (lanskoletni zmagovalci na državnem kvizu), PGD Št. Jurij, PGD Šmarje - Sap in PGD Zagradec.
Regijski gasilski kviz v Šmarju - Sapu
GZ Grosuplje je letošnje leto, 5. 11. 2011 gostila tudi Kviz gasilske mladine Regije Ljubljana II. Kviz je potekal v podružnični Osnovni šoli Louisa Adamiča, Šmarje -Sap. V konkurenci mlajših in starejših pionirjev je nastopilo po 17 ekip, v kategoriji mladincev pa 10. Pri mlajših pionirjih so prva tri mesta zasedle ekipe PGD Kompolje (GZ Do-brepolje), PGD Retje (GZ Loški Potok) in Grosuplje (GZ Grosuplje). Pri starejših pionirjih ekipa PGD Čušperk (GZ Grosuplje), PGD Vas Fara (GZ Kočevje) ter PGD Račna (GZ Grosuplje). Pri mladincih pa ekipa PGD Račna (GZ Grosuplje), PGD Šmarje - Sap (GZ Grosuplje) ter PGD Zagorica (GZ Dobrepolje). Skupaj je na regijskem kvizu nastopalo 44 ekip, kar pomeni, da je bilo prisotnih 180 tekmovalcev ter še 15 sodnikov, da gostov in spremljevalcev ne preštevamo. Ta številka pove, koliko mladih se poleg vsakodnevnih obveznosti, ki jih imajo v šoli, potrudi, da se nauči kar zajeten del literature, ki je predpisan za kviz. Vprašanja niso lahka, marsikateri odrasli gasilec ne ve toliko o zgodovini gasilstva na Slovenskem, kot vedo ti mladi gasilci.
Državni gasilski kviz v Vodicah pri Ljubljani 19. 11. 2011
Na državnem tekmovanju, ki je potekalo 19. 11. 2011 v OŠ Vodice, pa sta ekipi mladincev PGD Račna ter PGD Šmarje - Sap dosegli 8. in 9. mesto, čestitamo pa tudi ekipi starejših pionirjev PGD Ču-šperk, ki je dosegla 33. mesto.
Ponosni smo na vso vnemo, energijo in prosti čas, ki ga mladi in mentorji namenjajo gasilstvu in mladini. Vsa tekmovanja, ki potekajo od občinskega do državnega nivoja, organiziramo prostovoljci. Za svoje delo ne dobimo plačila, pa vendar tekmovanja izpeljemo na najboljši možni način, saj vemo, da bodo mladi zadovoljni in se bodo radi spominjali takšnih tekmovanj.
Monika Kastelic, predsednica komisije za delo z mladimi v GZ Grosuplje
Srečanje gasilk GZ Grosuplje v Šmarju - Sapu
Vsako leto se gasilke naše zveze srečamo pri gasilkah enega izmed društev. Letos smo bile organizatorke srečanja gasilke PGD Šmarje-Sap. Letošnje srečanje je bilo že petnajsto po vrsti. Obrnile smo že drugi krog, saj smo me organizirale srečanje že leta 1999. Organizacija srečanja potegne za sabo kar nekaj težav, saj društva nimamo velikih prostorov, na srečanjih pa se nas vsako leto zbere več kot osemdeset gasilk, nekaj nastopajočih in gostov.
Tako je bilo tudi v Šmarju v soboto, 19. novembra. Gasilke smo se kar nekajkrat zbrale, da smo lahko pripravile vse za srečanje. Za nastop v kulturnem programu smo povabile otroke OŠ Šmarje-Sap in fante, ki prepevajo pri ansamblu Bitenc. Pripravile smo skromna darilca, poprosile za pomoč našega poveljnika Ceneta Habiča, da sta nam skupaj z znancem kuharjem skuhala odličen golaž, za pijačo in pecivo pa smo poskrbele same.
Sama sem na kratko preletela dogajanja med gasilkami, naštela uspehe naših gasilk na tekmovanjih v zadnjih letih. Vse zbrane so pozdravili še predsednik PGD Šmarje-Sap
Janez Pezdirc, predsednik GZ Andrej Bahovec in predsednica komisije za članice Majda Kastelic. Po pogostitvi je Borut (eden od pevcev) vzel v roke harmoniko in povabil vse prisotne, da smo se mu pridružile pri prepevanju starih slovenskih pesmi. Druženje je z igranjem na harmoniko nadaljeval Andrej (drugi pevec), najbolj zagnane gasilke pa so ob zvokih harmonike še zaplesale. Razšle smo se zadovoljne in vesele, saj smo med seboj poklepetale, prepevale in preživele lep večer.
Marjeta Zoran
Mavrična kultura za vse
Slike z regijske razstave privabile številne obiskovalce
V Cankarjevem domu na Vrhniki je bila v začetku novembra odprta regijska razstava z naslovom Tekst v podobi. Črka, beseda, tekst kot element likovnega izraza. Razstavljenih je petdeset slik 45 likovnih ustvarjalcev Osrednje Slovenije, ki jih je na šestih območnih razstavah izbral akademski slikar Todorče Atanasov. Odprtja razstave s prijetnim glasbenim nastopom, ki sta ga izvedla Jure Tori na harmoniki in Ewald Oberleitner iz Gradca na kontrabasu, sta se udeležili tudi dve naši likovnici, Zora Trilar iz Grosupljega in Judita Rajnar iz Ivančne Gorice. Poleg njunih slik razstavljata svoja dela tudi Renata Bedene in Meta Mehle iz ivanške izpostave. Razstavo, ki bo odprta do 4. decembra, si bo ogledal državni strokovni spremljevalec, Janez Za-laznik. Izbrana dela iz cele Slovenije bodo predstavljena na državni razstavi oktobra 2012 v Slovenj Gradcu v okviru Evropske prestolnice kulture.
Regijsko srečanje pevcev in godcev na Bogenšperku
Tretjo nedeljo v oktobru je na gradu Bogenšperk potekalo regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev
ljudskih viž Osrednje Slovenije. Našo izpostavo so zastopale kar tri uspešne skupine, ki vrsto let gojijo ljudsko petje. Iz Grosupljega sta se srečanja udeležili skupina Zarja in Mlada zarja, obe KD France Prešeren Račna, pod vodstvom Jožice Podržaj ter Olge Gruden in Sabine Benedik. Poleg njiju se je predstavila tudi družina Erčulj iz Dobrepolja, ki je bila skupaj z mladimi pevci iz Račne izbrana za državno srečanje pevcev in godcev, ki je potekalo 19. novembra v Šentjerneju. Čestitamo vsem!
Bližina misli združila ustvarjalnost mladih literatov
V sredini oktobra je v ivanški knjižnici potekalo drugo srečanje mladih literatov iz dobrepolj-ske in ivanške občine. Na srečanju z naslovom Bližina misli, ki sta ga organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica in Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Ivančna Gorica, je nastopilo šest mladih avtorjev. Uvodoma sta vse sodelujoče prijazno nagovorili vodja ivanške knjižnice, Ksenija Medved, in direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Roža Kek. Mladi pesniki so nato interpretirali priredbe slovenskih pesmi (Prešeren, Gregorčič) ter avtorsko poezijo na tematiko gozda. Vsa dela je strokovno prebrala in pokomentirala mag. Ana Porenta, ki je vsakemu posamezniku svetovala predloge za izboljšanje pisanja, vsem skupaj pa položila na srce, da je dober pisatelj najprej dober bralec. Le z branjem slovenske in tuje literature pisci pridobivajo bogat besedni zaklad in s tem tudi širino svojega ustvarjanja. Posvarila jih je pred uporabo stereotipnih besed in besednih zvez ter jim zaupala, da se je podobno kot oni sama na pot ustvarjanja podala v mladosti z napotki »učitelja« Lojzeta Kova-čiča. Za vsako umetniško delo je potreben določen čas in vztrajnost pri delu, da prvi literarni poskusi postanejo prava kvalitetna literatura. Želja je, da bi se na tretjem območnem srečanju drugo leto predstavilo še več mladih iz treh občin, ki bi pogumno stopili na pot literature.
JSKD OI Ivančna Gorica
Več na: www.kultura-ustvarjanje.si
Hrast
Poglej na hribu ga junaka!
Življenja njivo je oral, kuštravem vetru se smejal, starost je skrival, solz ni znal; vabila deklica ga vsaka, bila le ena mu enaka.
Ponosen hrast razširi veje ...
Odejo z listjem je postlal, dobrote strune ji igral, čas ga je gubal, moč mu dal; ljubezen Njena zdaj ga greje, pomladni žar se v listih smeje.
Ljubezen večna, sladke sanje!
Hrib Oltar je v vetru jezen, gube skrivajo ljubezen, smeh pozdravi vso bolezen; jesenski čas zakuha žganje, življenja srp - cvetove žanje.
Modrosti hosta se zamaje ...
On v duši vriskal bi vsak dan, a pride čas, ko hrast zaspan odvrže listje zadnji dan; zletijo ptički v tople kraje, vihar hudobnik križ mu daje.
Takrat jo zdrami blisk, grmenje!
Zbudi nevihte nočne stok, zasliši v vetru šum in pok, orjaški smeh jo pahne v jok. Potihne v krošnji šelestenje, zavija s hriba le šumenje.
Spominja hrib na stare veje ...
Cvetoča krošnja polna las, raznaša s hriba listje v vas, povrne plod njegov spet čas; v veter stari hrast se smeje, dišečih rožic dar zaseje.
Nikita Xever
Delavnica suhih rož
Pri nas v Društvu delovnih invalidov v Grosupljem se vedno nekaj dogaja. Ob pričetku jeseni, ko so se dnevi skrajšali, smo začeli z delavnico izdelovanja suhega cvetja. Prve ure smo posvetili izdelovanju vrtnic iz krep papirja. V društvenih prostorih se nas je zbralo več kot deset, predvsem ženske, prišel pa je tudi naš član Mirko in dokazal, da je tako delo primerno tudi za možakarje. Delavnico vodi naša članica gospa Majda Kaiba, sicer učiteljica na osnovni
šoli v Šmarju - Sapu. Kljub napornemu delovniku v službi in doma si je vzela čas in nam prijazno pokazala ročno delo, ki nam je zaposlilo naše roke in možgane. Za njen trud smo ji zelo hvaležni. Prve ure delavnice so kar prehitro minile in komaj čakamo, da se naslednji teden spet sestanemo in nadaljujemo z izdelovanjem cvetja. Priložena fotografija pa je dokaz, kako smo bili delovni.
Nejka Miklič, članica društva
napovedujemo ...
Čet., 1. 12., ob 16.00, Dom starejših občanov; plesno baletne skupine TeGIBlo KD Teater
PLESNE MINIATURE
s plesnimi skupinami TeGIBlo; članice I., III. in V. skupine z mentorico in koreogra-finjo miniatur Špelo Repar, zaključeno.
»TA VESELI DAN KULTURE«, DAN ODPRTIH VRAT: LIKOVNI, POGOVORNI, ETNO DOGODKI; ZKD Grosuplje, Občina Grosuplje,
četrtek, 1. 12., ob 19.00, avla Kulturnega doma Grosuplje; v sodelovanju z likovno skupino Paleta in literarno skupino KD Teater
ČIPKE V BARVAH,
otvoritev razstave.
Čipke predstavljajo nostalgijo, eleganco, vedno nekaj zakrivajo, poudarjajo lepoto in se igrajo s svetlobo. Pri ustvarjanju likovnih del na temo: čipke v barvah so se člani likovne skupine poigrali s čipkami in jih oblekli v barve. Razstava je na ogled v preddverju Kulturnega doma, Adamičeva 16, Grosuplje. Ogledate si jo lahko od 1. 12. 2011 do 10. 1. 2012, vsak delavnik od 10. do 13. ure s predhodno najavo na tel. 786 40 28 . Razstavo si je mogoče ogledati tudi ob ostalih prireditvah v Kulturnem domu Grosuplje. Lepo povabljeni! Zora Trilar, članica likovne skupine Paleta KD Teater in predsednica NO ZKD Grosuplje
»TA VESELI DAN KULTURE 2011«, DAN ODPRTIH VRAT - DELAVNICE ustvarjalnega druženja članov društev - vse brezplačno,
petek, 2. 12., ustvarjalne delavnice za člane; 8.30 - 12.30, oder Kulturnega doma; gledališče:
GLEDALIŠKI TRIKI
s cirkuškim artistom Ravilom Sultano-vom za Gledališče Hiška.
Sobota, 3. 12., ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje; 9.00 - 12.00 oder Kulturnega doma; gledališče:
IGRALEC: VLOGA
z igralko Drago Potočnjak za Gledališče GGNeNi.
Sobota, 3. 12., ob 18.00, Kulturni dom Račna, v sodelovanju s KD »France Prešeren« Račna
JAZ PA U GORCO GREM,
prireditev ob 30-letnici delovanja folklorne dejavnosti
Kadar govorimo o folklorni dejavnosti v okviru društev ZKD Grosuplje, moramo vsekakor najprej omeniti KD »France Prešeren« Račna. Starejša folklorna skupina Račna deluje v letu 2011 že jubilejnih trideset let in se lahko pohvali z izrednimi uspehi. Na ljubiteljskem področju so dosegli tako rekoč vse. Redno so izbrani na območna in medobmočna srečanja odraslih folklornih skupin, petkrat so se uvrstili na državno srečanje selekcije JSKD R Slovenije. Nastopajo doma, po vsej Sloveniji in v tujini in tako promovira-jo Občino Grosuplje. Kot soorganizator so vključeni tudi v Festival Slofolk. Nastopajo s plesnim repertoarjem s področja cele Slovenije. Posebej se posvečajo folklornemu izročilu domače pokrajine, to je Dolenjske. Njihova mentorica je na novo postavila plese in običaje iz Račne z okolico, Šmarja-Sapa, Ribnice, skrbno posnete po ljudskem izročilu. Plesne in pevske posebnosti te pokrajine, ki so jih posebej izpostavili, so ljudski običaj »afiranje go-dovniku«, »stara kmečka ohcet« in še kaj. Tudi najmlajše generacije folklornih plesalcev gojijo in obujajo običaje pradedov, dedov in očetov. Mentorica in predsednica društva Olga Gruden je v to dejavnost sistematično vključila vse generacije in vzgojila mlajše mentorje, med njimi tudi Urško Berdajs, ki uspešno nadaljuje zastavljeno
pot starejše skupine z mladinsko FS Štorklje (ker so že čez mladinska leta, so si ime Štorklja odvzeli v letu 2010). Otroška skupina Rege s svojimi sproščenimi in prisrčnimi nastopi tudi vse bolj osvaja poznavalce in publiko ne le doma, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Vse tiste, ki imate radi tradicijo, izjemno ubrano slovensko petje, ples in igro, povezano v zgodbo od prvega reza trte do vina, vabimo na osrednji dogodek »Ta veseli dan kulture 2011«. Prepričali se boste tudi o gostiteljskih spretnostih in prijaznosti aktivnih Račencev. Posebna poslastica bodo čisto novi kostumi, oblikovani po starih fotografijah iz obdobja med obema vojnama.
Ponedeljek, 5. 12., ob 18.00, Kulturni dom Grosuplje; v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica
PREDSTAVITEV PROJEKTA -ZBORNIK OB 40-LETNICI DELOVANJA ZDK GROSUPLJE,
multimedijski dogodek.
ZKD Grosuplje bo imelo obletnico v letu 2013 - polnih 40 let. Projekt - knjižna izdaja, prva edicija v Občini Grosuplje, ki bo zajela kulturno dogajanje v celoti - zaenkrat še pod delovnim naslovom »Zbornik ZKD Grosuplje - 40 let«, ima popolnoma jasno vizijo: promovirati prostovoljno ljubiteljsko dejavnost, aktivirati čim več ljudi k sodelovanju, z delavnicami in dogodki poudariti prepoznavanje projekta in kulture kot živega in svojega za članstvo ZKD Grosuplje pa tudi za prebivalce občine; projekt bo priložnost za poglobitev partnerstev: med skupinami društev, z Občino Grosuplje, z JSKD OI Ivančna Gorica, z JSKD R Slovenije in lokalnimi podjetji, ki bodo podprla izdajo. Vse našteto narekuje izdajo na nacionalnem nivoju (kot vzorčni primer zbornika ZKD), z jasno namero prodora v mednarodni prostor - v sklopu 3-letnega mednarodnega projekta LOAC (v njem sodelujejo Danska, Nizozemska, Belgija in Slovenija); predvidena je tudi promocija zbornika in sodelovanje z vsaj dvema državama, kjer bo edicija predsta-
vljena kot primer dobre prakse. Seveda bodo v vsebino projekta poleg domačih vključeni tudi mednarodni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pomembnostjo bazične -ljubiteljske kulture v lokalnih okoljih. Avtorji člankov bodo aktivni mentorji in člani društev ter strokovni delavci ZKD Grosuplje ter JSKD OI Ivančna Gorica. Bistvena poglavja bodo delno prevedena v angleški jezik, kot promocijsko gradivo društev, ki že gostujejo v tujini ali pa še bodo. V dveh rubrikah boste povabljeni k sodelovanju. Izid zbornika je predviden za 8. februarja 2013. Gradiva vseh, ki so še aktivni - ali so prenehali z aktivnostjo - bomo zbirali do 31. junija 2012. Ce ste med njimi, naj vam povem, da so aktualne fotografije, plakati, scenariji prireditev, programski listi, ocene nastopov, izrezki iz časopisnih objav, časopisni članki, zapisniki,^ Vse gradivo bomo poskenirali in ga vrnili lastnikom. Da boste tudi vi bolj »dihali z nami oz. z zbornikom«, bomo v letu 2012 organizirali vsaj 8 dogodkov po vsej občini, katerih dokument (fotografijo, pesem, sliko bomo vključili tudi v vsebino zbornika. Program najavljenega pogovora v sklopu dogodkov »Ta veseli dan kulture«, prvega uradnega dogodka za javnost, ki bo multimedij-sko predstavil vsebino zbornika, bosta oblikovala moderatorja Larisa Daugul in Jan Pirnat s pomembnimi gosti. Vsem, ki želite prispevati v omenjeno edicijo, s kulturnimi doživetji, spomini tega časa ali gradivom, velja iskreno povabilo!
Petek, 9. 12., ob 18.00, Kulturni dom Grosuplje; OŠ LA Grosuplje & KD Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje - Veseli december 2011
Astrid Lindgren v prir. Irene Žerdin:
PIKA NOGAVIČKA,
predpremiera.
Piko Nogavičko vsi poznate, zato nam o njej skoraj ni potrebno govoriti. Najbolj znano literarno junakinjo je pisateljica ustvarila za svojo hčer Karin. Pika živi v majhni vasici v vili »Villa Villekulla«, s svojo opico g. Nilssonom in pikastim konjem, ki ima več imen: »mali prijatelj«, »stari« ali pa Alfonzo. Vendar brez od-
raslih ali sorodnikov. Brez kakršnih koli zavor sledi svojim impulzom. Preprosto hodi po poti uresničevanja svojih lastnih želja, zato je vsak, ki ga sreča, zanjo nova domišljijska zgodba. V polnem vzdušju Pikine otroške pristnosti in neposrednosti, impulzivnosti, uporništva, poguma in v oblaku prave žive domišljije bomo otrokom in njihovim staršem zaželeli naše voščilo za leto 2011 s citatom avtorice: »Ni lahko biti majhen, ubog in sam. Svet je poln neznanega in poln stvari, ki te strašijo. In vse, na kar se otrok lahko zanese, so odrasli. Oni bi morali poskrbeti, da bi bil svet varen, topel in prijazen za otroka. Toda ali to storijo?«
Astrid Anna Emilia Lindgren se je podpisala pod vrsto knjig, ki so prevedene v 85 jezikov in objavljene v več kot 100 državah po vsem svetu. Švedska avtorica se je tako zapisala med najpomembnejše mladinske pisateljice 20. stoletja. Ceprav morda najbolj znana, pa ni le Pika Nogavička tista, s katerimi je švedska pisateljica navduševala mlade bralce. Njene knjige, ki temeljijo prav na pisateljičinih spominih na otroštvo in družino, so bile prodane v približno 145 milijonov izvodov. Tudi zato ansambel Gledališča Hiška zelo motivirano vstopa v produkcijo projekta Veseli December.
Gledališče Hiška, OŠ LA Grosuplje&KD Teater: Uspehi gledališč KD Teater leta 2011 so izjemni v prav vseh generacijah in prav vse so svojo pot začele s projektom Veseli december. Gledališče GGNeNi je letos otvorilo jubilejno 50. Linhartovo srečanje. Clani Gledališče Hiša so se kot prvi Slovenci udeležili 14. mednarodnega gledališkega tabora EDERED 2011, kljub mladosti je izjemno sezono doživela tudi nova generacija Gledališča Hiška. Predstava PETER PAN je doživela 21 ponovitev, ogledalo si jo je 4000 gledalcev iz cele Slovenije. Uspehi in nagrade: uvrstitev na državno srečanje otroških skupin in nagrada JSKD - povabilo na Festival Lent 2011, 9. festival otroških gledaliških sanj 2011, Pionirski dom Ljubljana - ocena žirije: »otroški gledališki presežek«, nagrada: uvrstitev v redni matinejski gledališki programa Pionirskega doma v maju 2011; 22. Pikin festival Velenje, september 2011, dobitniki »zlate Pike« po mnenju pikčaste otroške žirije. Ustvarjalna ekipa: režija: Irena Žerdin, scenografija, kostumografija: Tina Dobrajc, luči: Mario Curkovic in Jan Pirnat ter petindvajsetčlanski otroški ansambel Gledališča Hiška z dedkom Mrazom. P.S.: Tudi naša Pika, njeno polno ime je hčerka Piko Pippilotta Delicatessa Win-dowshade Mackrelmint Ephraim, si svoje ognjeno rdeče lase češe v kitke, ki so tako tesno spletene, da ji štrlijo stran od njene glave. Okoli noska ima simpatične pikice, pa tudi korajžno zna kakšno za-
peti, seveda najraje svojo, Pikino pesem. Po stari dobri decembrski tradiciji se ji bo ob koncu predstave pridružil še dedek Mraz, ki bo skupaj s Piko in drugimi igralci razdelil darila med vaše otroke. Na predpremiero so vabljeni predvsem starši in sorodniki igralcev. Vsi drugi pa povabljeni na predstave, ki naredijo pravo decembrsko vzdušje v mestu. Še posebej povabljeni najmlajši abonmajčki ZKD Grosuplje s starši.
VESELI DECEMBER 2011, Kulturni dom Grosuplje; produkcija ZKD Grosuplje in KD Teater Grosuplje Otroško gledališče HIŠKA: Astrid Lindgren v prir. Irene Žerdin: PIKA NOGAVIČKA, predstava za otroke z obiski dedka Mraza:
1.	sob, 10. 12., ob 10.00, tudi za izven
2.	pon, 12. 12., ob 17.00, tudi za izven
3.	tor, 13. 12., ob 17.00, (zaključeno)
4.	sre, 14. 12., ob 18.00, za male člane ŠD Grosuplje in NK Brinje
5.	čet, 15. 12., ob 18.00, (zaključeno)
6.	pet, 16. 12., ob 17.00, tudi za izven
Petek, 9. 12., ob 19.00, avla OŠ LA Grosuplje; Glasbena šola Grosuplje
BOŽIČNO
NOVOLETNI KONCERT
Izvajajo člani in učenci godalnega oddelka GŠ: veliki godalni orkester pod mentorstvom Polone Udovič, komorni orkester pod mentorstvom Viktorije Šušteršič ter komorna skupina Gross upi pod mentorstvom Polone Udovič, za izven.
Sobota, 10. 12., ob 15.00, Kulturni dom spodnja Slivnica; KD Spodnja Slivnica
KULTURNI PROGRAM OB PRIHODU DEDKA MRAZA
Program oblikuje Nedeljka Ulaga, KD Spodnja Slivnica, v sodelovanju z otroki, za izven.
Sobota, 10. 12., ob 19.00, Kulturni dom Grosuplje; Bachology Quartet in ZKD Grosuplje
>
IMATE RADI BACHA,
ko se združita baročna glasba in jazz.
Ustvarjalna ekipa: Boštjan Gombač -klarinet, Blaž Pucihar - klavir, Žiga Golob - bas, Krunoslav Levačic- bobni; priredbe: Blaž Pucihar To bo poseben dogodek za člane ZKD Grosuplje. Nanj vabimo tudi učence Glasbene šole Grosuplje, saj bo program z vsem humorjem in aktivnim kontaktom med glasbeniki med igro zagotovo zanimiv tudi zanje. Lepo povabljeni!
Petek, 16. 12., ob 19.00, avla OŠ LA Grosuplje; Glasbena šola Grosuplje
BOŽIČNO
NOVOLETNI KONCERT
pihalnih orkestrov GŠ Grosuplje
Izvajajo člani in učenci GŠ, pod mentorstvom Mitje Dragoliča in Andreja Tomažina, za izven.
Nedelja, 18. 12., ob 15.00, Kulturni dom Spodnja Slivnica; KD Spodnja Slivnica
BOŽIČNO
NOVOLETNI KONCERT,
vokalni koncert, ŽePZ Lastovke KD Teater, pod vodstvom Mojce Intihar,
recitacije in instrumentalni glasbeni program otroci in mladinci člani KD Spodnja Slivnica, za izven.
Torek, 20. 12., ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; SNG Drama Ljubljana, ZKD Grosuplje
Vinko Moderndorfer:
NEŽKA SE MOŽI,
ljubezenska travestija.
Ustvarjalna ekipa: režija: Jaka Andrej Vojevec, dramaturgija: Eva Kraševec, lektor Arko, scenografija: Nataša Čer-noša, kostumografija: Tina Kolenik, skladateljica: Nataša Vester Trseglav, oblikovalec luči: Milan Podlogar; igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec. Za tiste, ki ne poznate izraza travesti-
ja - ta na šaljiv, posmehljiv, komičen način preoblikuje vsebino znanega literarnega dela. Ohranja vsebino ter spreminja stil in obliko. Leto 2011 ZKD Grosuplje s profesionalnimi gledališkimi gostovanji zaključuje z velikimi mojstri igre. Lepo povabljeni!
Sreda, 21. 12., ob 16.30, dvorana Družbeni dom; ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje
OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI,
slavnostna seja ob državnem prazniku; oktet KD Polica pod vodstvom Emila Kovačca, tudi za izven.
Sreda, 21. 12., ob 17.00 in 19.00, Plesni klub SPOT
BOŽIČNA PRODUKCIJA,
plesna predstava s stili hip hopa, bre-akdanca, street showa, popa
Izvajajo: člani PK SPOT z mentorji Živo, Vidom, Žanom, Nino Marijo in Kristino, tudi za izven.
Četrtek, 22. 12., 18.00, Kulturni dom Grosuplje;
Plesni studio Tina in Športni klub Tial
PREDNOVOLETNI PLESNI NASTOP,
koreografije hip-hopa, cheerdanca, showdanca, popa, baleta, plesnega in baletnega vrtca
Plesalci in mentorji: Špela Kosmač, Eva Repše, Neža Zalar, Maša Marčetič, Barbara Zorc, Eva Valič, Darja Koščak in Tonja Mertelj, zaključeno.
Petek, 31. 12., od 16.00 do 19.00, Kolodvorska cesta, ZKD Grosuplje, Občina Grosuplje
Z METULJI IN DINOZAVRI KLIČEMO SNEŽINKE
z gledališčem Labirint,
Družinsko silvestrovo popoldne:
ob 16.00
METULJČICA IN METULJČEK,
lutkovna predstava,
ob 16.40 delavnica izdelave dinozavrov,
ob 17.15 animacija dinozavra
velikana
Velociraptorja,
ob 17.30 poslikava obrazov,
ob 18.00 plesna animacija, ob 18.30
prihod dedka Mraza
v spremstvu Velociraptorja.
O predstavi: Glavna junaka naše zgodbe sta Metuljček in Metuljčica. Prvega uresničevanje osebne svobode in raziskovanje lepot narave in življenja precej bolj zanima od 'normalnih' poti otrok, Metuljčica pa je krhka in nežna, vestna in vedno najbolj prizadevna učenka. Metuljčka strast do lepot življenja pripelje v težave, iz katerih mu Metuljčica nesebično pomaga. Srečen konec, končna pomiritev in globoko prijateljstvo, ki premaga ozko začrtane okvire, dela pravljico sončno, nežno in vedro.
Gledališko-lutkovna predstava za otroke Metuljček in Metuljčica gledališča Labirint je mogoče nenavadna izbira za silvestrsko družinsko popoldne. Če dodamo zraven še velikana dinozavra Velociraptorja, delavnico izdelovanja dinozavrov, poslikavo obraza pa plesno animacijo, potem boste zagotovo razumeli, da vam želimo še eno nepozabno popoldne v letu 2011. Pa srečno 2012!
Petek. 31. 12., od 22.00 - 1.00 SILVESTROVANJE z JAN KVINTETOM
ŠENTJURSKI FANTJE SE ODPRAVLJAJO NA DUNAJ
Šentjurski fantje so se letos junija udeležili mednarodne revije pevskih zborov v kraju Vranov nad Topl'ou na Slovaškem. Predstavili so se s sakralnimi in posvetnimi pesmimi. Bogato koncertno leto, ko prepevajo že tretjo leto pod vodstvom Tomaža Tozona, bodo zaključili z nastopom na Dunaju. Slovencem, živečim na Dunaju, se bodo predstavili 18. decembra 2011. V cerkvi Srca Jezusovega bodo odpeli mašo, po maši pa bo sledil božični koncert.
Andrej Sekirnik
Info redakcija ZKD Grosuplje
Širjenja zornega kota
V znamenju prižiganja duha ognja, širjenja zornega kota in sproščenega razpoloženja je potekal 17. novembra literarni večer v Mestni knjižnici Grosuplje. Ta dogodek je bil zaključek in praktični prikaz pridobljenih znaj s področja predstavljanja literature. Založba Goga iz Novega mesta je bila pobudnik in financer usposabljanja 14 udeležencev, ki je potekalo preko Mestne knjižnice Grosuplje in tudi v njenih prostorih. Praktični del sta vodili uveljavljeni mentorici Ana Rokvic Pinterič in Stanka Hrastelj, teoretični del o založništvu in o kritičnem branju leposlovja pa predavatelja dr. Andrej Blatnik in dr. Andreja Vezovnik. Založba Goga je izbrala za praktični zaključni preizkus predstavitev del Petra Rezmana Nujni deleži ozimnice in Uroša Sadka Druge zgodbe. Naloga udeležencev usposabljanja je bila, da s skupinskim in delno individualnim delom izvedejo celostno pripravo literarnega večera: od vabil, kritične presoje gradiva, priprave prostora in razgovora z njim še nepoznanimi avtorji o še nepoznani literaturi na čim bolj izviren in primeren način.
Večer je potekal v prijetnem vzdušju ob kavarniških mizicah pred nekaj več kot 35 ljubitelji leposlovja. Avtorja sta bila zanimiva sogovornika in sta se kooperativno vključila v dinamično dogajanje, ki so ga celostno pripravili vsi udeleženci usposabljanja. Svoje je prispeval tudi sam prostor - galerija, opremljen s pohvale vrednimi slikami in dopolnjen s prefinjenim aranžmajem udeleženke usposabljanja ge. Majde Senčar. Založbi Goga se zahvaljujemo za podarjeno »dogodenje literature v postprodukciji«, za vse mentorje in oba avtorja, ki so nam jih naredili slišne in vidne. Resnično je potreben kar precejšen napor, da spoznavaš bisere med pisci, saj reklama in zastopanost v medijih motita proces spoznavanja. Med skoraj 2000 leposlovnimi naslovi letno v Sloveniji se pa sploh težko znajdeš. A ko najdeš biser, opozoriš še druge nanj.
Kristina Šircelj-Oblak
Literarni večer pesnikov Iva
v
Frbežarja in Željka Kozinca
Mestna knjižnica Grosuplje, Koščakova soba, torek, 8. november 2011, ob 19. uri
Na predstavitvi dveh pesniških zbirk smo se zbrali v Koščakovi sobi, ki daje pesniškim srečanjem poseben čar. Gostili smo dva nam znana pesnika, saj je gospod IVO FRBEŽAR naš občan, gospod ŽELJKO KOZINC pa je nekaj let preživel v Grosupljem in se v tistem času ustvarjalno vključil v življenje in delo v kraju.
Direktorica Mestne knjižnice ga. Roža Kek je upeljala kulturni večer z uvodno besedo o pomenu in vlogi umetnosti. Predstavili smo dve pesniški zbirki, ki sta izšli pri založbi Franc Franc v zbirki Križpo-tja poezije: Anti/soneti Iva Frbežarja in Sledi na slani Željka Kozinca. Obe knjigi sta že na knjižnih policah naše knjižnice. Izbor pesmi iz obeh zbirk je predstavila stalna sodelavka založbe Simona Cizar. Anti/sonete Iva Frbežarja je komentiral pisatelj, pesnik, dramatik, pisec filmskih scenarijev in soustanovitelj založbe Franc Franc gospod Feri Lainšček. Povedal je, da to ni pesniška zbirka, ki bi bila zanimiva veliko ljudem, je pa dragocena zato, ker prinaša nov pogled na pesniško obliko sonet. Pesnik je povedal, da se poigrava z obliko, da razmišlja, kako izraziti tisto, kar čuti. Sama vsebina ga ne zanima tako zelo, da bi ji podredil obliko, kajti stroga oblika lahko pesnika samo omejuje. Sledi na slani pa je ocenil publicist, urednik, literarni zgodovinar in soustanovitelj založbe Franc Franc gospod Franci Just. Poezijo Željka Kozinca že ves čas spremljajo tri teme: odnos do ljubezni, kulture in umetnosti. Pesniško zbirko je z njegovimi ilustracijami oblikovala hči Tereza Kozinc. Pesnik je poudaril, da je zanj pomembno,
kaj piše, torej vsebina. Predvsem je romanopisec in ko se mu v romanu dogajanje zaplete in ustavi, ko se mu v življenju kaj neprijetnega zgodi, napiše pesem. Na probleme pogleda z druge dimenzije in jih lažje razreši.
Oba pesnika sta tudi slikarja in fotografa. Gospod Frbežar, ki se je iz hrupnega Grosupljega umaknil v mir in tišino Ilove Gore, z ilustracijami opremlja slikanice in čeprav je to slikanje »po naročilu«, mu predstavlja poseben izziv. Gospod Kozinc, ki ima na Ko-ščakovo sobo lepe spomine, saj se je v njej poročil, pa se je za potopisne knjige posvetil fotografiranju.
Glasbeni okvir je na začetku pletel trio saksofonov z Glasbene šole Grosuplje, ki ga sestavljajo: Tilen Miklavčič, 5. r., Jure Piškur, 6. r., Mihael Zoretič, 6. r., s skladbo Hansa P. Keuninga A song for a young lady, mentor mladim glasbenikom je Andrej Tomažin. Prireditev pa je zaključil s skladbo Lojzeta Slaka Na večer z diatonično harmoniko Matjaž Gorenc, 6. r., katerega mentor je Andrej Svetlin.
Marija Samec
Trio Uhde gostoval v Glasbeni šoli Grosuplje
9. oktobra 2011 je v dvorani Glasbene šole Grosuplje koncertiral trio UHDE iz mesta Karlsruhe v Nemčiji. Trio v sestavi: Sanja Uhde - violončelo, Michael Uhde - klavir in Aleksandra Manič - violina, so nam zaigrali dela Ludwiga van Beethovna Sonato v A-duru, opus za klavir in violončelo, in Romanco v F-duru, za violino in klavir, delo skladatelja Manuela de Falla - Siete Canciones Populares Espanolas, delo skladatelja Pabla de Sarasate - Introduction e Tarantella in delo Josepha Haydna- Klaviertrio G-dur. Gostje so prišli v Grosuplje iz Salzbur-ga, kjer so prav tako izvedli koncert, pot pa jih vodi na Dunaj. Na Polici pri Grosupljem so se ustavili pri prof. Edvardu Adamiču.
V svojem pozdravnem nagovoru je gospa Sanja Uhde povedala, da koncert v Grosupljem posveča srečanju s svojim prvim učiteljem violončela in da je to istočasno njeno darilo prof. Edvardu Adamiču za rojstni dan, ki ga praznuje v oktobru. Koncert je bil po programu izredno kvaliteten, tako da smo poslušalci, tudi najmlajši, uživali v izvedbi programa, za kar gre zahvala tudi ravnatelju Dejanu Zavašniku. Koncert je povezovala Kristina Arnič. Iz Grosupljega umetnike vodi pot na Dunaj, kjer so se ob 100. obletnici rojstva profesorja violončela, pokojnega Andrea Nevarre, zbrali vsi njegovi učenci in v njegov spomin priredili koncert.
Ivo Puhar
Šola ne obstaja - šola se dogaja
Grosuplje, 22. oktobra 2011 - Ob 40-letnici svojega delovanja je Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje konec septembra in v oktobru pripravila niz prazničnih dogodkov. Uvod v obeleževanje jubileja je predstavljal literarni večer, sledil mu je filmski večer, pa okrogla miza o šoli nekoč, danes in jutri ter za konec še osrednja prireditev. Vse te dogodke je spremljala razstava o zgodovini šole, popestrili pa sta jih izdaji šolskega glasila in zbornika, ki sta v besedi in sliki zajela dogodke in ljudi, povezane s šolo.
Osrednja prireditev ob 40-letnici oS Louisa Adamiča Grosuplje
Uvodoma je prisotne, med katerimi so bili sedanji in bivši učenci, zaposleni ter vodstveni delavci šole, župan dr. Peter Verlič, podžupana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec, številni občinski svetniki, ravnateljice oz. direktorji javnih zavodov v občini Grosuplje, predstavniki krajevnih skupnosti ..., pozdravila ravnateljica OŠ Louisa Adamiča Grosuplje Janja Zupančič. V nagovoru je orisala življenje in delo rojaka, po katerem šola že štiri desetletja nosi ime, ter izrazila
prepričanje, da je šola že s samim poimenovanjem dobila bogato doto za razumevanje preteklosti in ustvarjanje prihodnosti. Spomnila je, da je Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje v 40 letih dala osnovno izobrazbo na tisoče učencem, med katerimi so mnogi dosegli zavidljive rezultate na področju znanosti, športa, kulture, ekologije ..., ter izrazila željo, da bi bila šola vedno veder odsev časa, v katerem živimo. Optimističen pozdrav je vsem prisotnim namenil tudi župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič. Na podlagi izkušenj je izrazil prepričanje, da dobro šolo ustvarja naveza učenci-učitelji-starši, ki mora imeti trdno podporo tudi v ustanovitelju. Občina Grosuplje kot ustanoviteljica osnovnih šol na območju občine tako trenutno pelje investicijo v obnovo in rekonstrukcijo podružnične šole na Kopanju, za podružnično šolo na Polici poteka umeščanje v prostor oz. prostorska poizvedba, za podružnično šolo Šmarje - Sap pa je v izdelavi projektna dokumentacija za prizidek. Matična šola na Tovarniški bo obnovljeno ostrešje s sončno elektrarno dobila v letu 2012, potrebna pa je tudi njena širitev in temeljita obnova, na kar je s povesom stropa opozorila kar šola sama. Klub obilici potrebnih investicij na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini pa je župan izrazil
optimizem ter zavedanje vodstva občine o pomenu šol na podeželju strnil v eno samo poved: »Kjer je šola, je življenje!« V pestrem kulturnem programu, ki so ga v slogu »TV-poročil« na domiseln in duhovit način povezovali učenci Pia Žmuc, Andraž Zupančič in Petra Skubic, so nastopili: Mladinski pevski zbor Orfej pod vodstvom Marte Steklasa, Elizabeta Košir, Otroški pevski zbor Adamčki pod vodstvom Andreje Boljkovič in ob klavirski spremljavi Sabine Benedik, Šolski pevski zbor Orfej pod vodstvom Marte Steklasa in ob klavirski spremljavi Marjetke Valentinčič, Folklorna skupina Kopanj pod vodstvom Olge Gruden, učenci s podružničnih šol Žalna in Št. Jurij ter humorist Sašo Hribar. Za konec osrednje prireditve ob 40-letnici OŠ Louisa Adamiča Grosuplje pa se je s priredbo pesmi Chiquitita skupine ABBA in s satirično priredbo Kekčeve pesmi predstavil še pevski zbor učiteljic, ki ga je na klavirju spremljala Marjetka Valentinčič, vodila pa ga je Sabina Benedik. Učiteljice so tako še simbolično pokazale, kaj pooseblja dušo šole - učenci in zaposleni. Obojim pa morajo seveda ob boku stati starši učencev in ustanovitelj, ki tej duši zagotavlja telo.
Janez Pintar
Literarni večer nekdanjih učencev OŠ Louisa Adamiča v Mestni knjižnici Grosuplje
V okviru prireditev ob 40. obletnici delovanja Osnovne šole Louisa Adamiča na Tovarniški cesti v Grosupljem so se na literarnem večeru v četrtek, 29. septembra, v dvorani knjižnice zbrali nekdanji učenci te šole, ki so še danes uspešni na kulturnem področju. Pozdravila nas je direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek, ki je bila učenka te šole in nekaj časa je na njej tudi poučevala.
Gospodična Brigita Berčon, tedaj učenka 8. b razreda Osnovne šole Louisa Grosuplje, je bila leta 2004 nagrajenka 4. mlade Vile-nice v skupini 11 do 14 let. S ponosom se je spomnila te nagrade in vsega dogajanja v šoli in doma, ko je pokazala Kristalno pero, kot se je nagrada imenovala. To jo je spodbudilo k še intenzivnejšemu ustvarjanju. Študij medicine ji jemlje veliko časa, a še vedno ustvarja, v predalu se nabirajo pesmi, ki bodo morda nekoč zagledale luč sveta v knjigi.
Gospodična Anja Okorn je bila prva v Sloveniji na tekmovanju za Cankarjevo priznanje leta 2004. To je zahtevno tekmovanje, ki zahteva veliko znanja o predpisani temi in
spretnosti v izražanju. Na tekmovanje so se pripravljali v šoli, sama pa je veliko delala tudi doma. Na prejeto priznanje je ponosna. Študij in prva nova služba jo preveč zaposlu-jeta, a verjame, da bo prišel čas, ko bo zopet vzela pero v roke in pisala. Grosupeljska šola je obema mladima damama dala dovolj dobro osnovo, da sta bili v nadaljevanju šolanja uspešni, razvili sta se v odločni in samozavestni osebi, ki vesta, kaj hočeta v življenju doseči in sta za dosego teh ciljev pripravljeni tudi trdo delati. Na oder smo povabili dva malo starejša, a še vedno mlada, nekdanja učenca te šole: profesorico Majo Zajc Kalar in igralca Gregorja Zorca. Oba sta duhovito obnovila svoje spomine na pot v šolo, ki je bila v tistih časih polna doživetij in izzivov. Predstavila pa sta tudi svoje poklicno in ljubiteljsko delo danes. Profesorica Kalarjeva poučuje angleščino na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, igralec Gregor Zorc pa igra v različnih gledališčih, eksperimentalnih in stalnih, pa tudi v filmih. Piše dramska besedila za predstave, v katerih tudi sam igra. Profesorica Kalarjeva piše kratko
prozo, roman še ni dokončan, vse pa nas je povabila na predstavo Do roba in naprej, ki jo je sama napisala, v njej igrajo pa dijaki in profesorji Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice.
V literarno-glasbenem sporedu večera so nastopili s svojo pravljico Hrček Puhec učenci 2. a razreda Iva Režek, Grega Hribar, Mina Kranjc z mentorico Matejo Sečko, Miha Šircelj s pesmijo Naša šola, njegova mentorica je Vida Struna, in glasbeni gostje Jan Grčar s trobento, sestri Sabina Benedik na klavirju in Klara Gruden na violini, Ana Koželj s citrami, solopevka Elizabeta Košir, ki je nastopila ob citrah, na klavirju pa jo je spremljala mentorica Marta Steklasa, ki pripravila tudi vse ostale glasbene točke. Ravnateljica šole Janja Zupančič povedala, da je bila tudi učenka Osnovne šole Louisa Adamiča in da je bila direktorica knjižnice Roža Kek njena razredničarka. V spomin na ta praznik je vsem odgovornim podarila jabolko, ki je simbol radovednosti, ki naj bi odlikovala ljudi v vseh starostnih obdobjih.
Marija Samec
Dekleta zanima administracija, fante kratkotrajna dela
Na območju Grosupljega dijakinje in študentke najraje poprimejo po administrativnih delih, se ukvarjajo s promocijami, prodajo, delom hostese ter tudi lažjimi deli, na primer pakiranjem, deklariranjem in lepljenjem. Dijaki in študenti pa največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih (selitvah), po delu na računalniku in delu v proizvodnji. To nam je povedala Katarina Bremec Slanič iz e-študentskega servisa, ki v Grosupljem deluje že več kot 30 let.
Zabavno jesenovanje
Taborniki rodu Louisa Adamiča in rodu Jezerske ščuke smo se v času krompirjevih počitnic podali na jesenovanje v megleni Kovk (naselje ob Ajdovščini). Glede na to, da se med seboj še nismo dobro poznali, smo začeli s spoznavnimi igrami, nadaljevali pa v mehiškem vzdušju. Tema je bila namreč Mehika. Jedli smo mehiško hrano, spoznali kakšno mehiško besedo, njihove kraje... Prvi dan so najmlajši delali pinjate (balon se obloži s papirjem, pobarva, notri se da sladkarije, katere s pomočjo palice sklatimo ven) ter cofke za na rutice in sombrera, starejši pa so delali mehiška domorodna glasbila (rainstick), ki ponazarjajo zvok dežja. Popoldan smo se podali na razgledno točko Sinji vrh. Pozno popoldne so se MČ-ki (medvedki in čebelice) izkazali v postavljanju in kurjenju ognjev, medtem so se GG-ji (gozdovniki in gozdovnice) in PP-ji (popotniki in popotnice) seznanili s taborniškim tekmovanjem ZNOT (zimsko nočno orientacijsko tekmovanje) in se nanj pripravljali. Zvečer smo »odšli na potovanje po Mehiki«.
Naslednji dan so najmlajši s pomočjo vodnikov in pomočnikov postavili 2 odlična bivaka iz naravnih materialov, ta čas pa so se starejši posvetili umetnosti vrisovanja. Po kosilu so se MČ-ji odpravili na vznemirljiv lov na lisico, pri katerem so morali uporabiti svoje znanje o potnih znakih. Istočasno so GG-ji odšli na pravo orientacijo z zemljevidom in kompasom v rokah. Po poti so jih čakale kontrolne točke z različnimi nalogami. Rešili so tematski test na temo Mehika, »oskrbovali« tri ranjence in pokazali, koliko so se naučili pri dopoldanskem učenju Morsejeve abecede. Zvečer je po slastno zapečenih tortiljah sledila štafetna igra vseh udeležencev, nato pa so se vsi od zelene rutice dalje udeležili težko pričakovane taborniško-mehiške zabave.
Zadnji dan smo s sklonjenimi glavami začeli pospravljati našo kočo, saj smo se tu, v Kovku imeli resnično lepo. Še pridemo.
Taborniški rod Louisa Adamiča
V Grosupljem več ponudb v obrtno-storitveni dejavnosti
Ob vstopu v novo šolsko in študijsko leto smo povprašali po delih, za katera vlada največ zanimanja. Kot nam je povedala sogovornica, je na našem območju opaziti rast povpraševanja po delih predvsem med junijem in septembrom, in sicer kar za 60 odstotkov. Ker se prosta dela takrat oddajo bistveno hitreje kot med letom, dijaki in študenti »poprimejo« tudi za manj priljubljena dela, kjer so plačani po učinku. »Vsekakor imajo dijaki in študenti raje dela, kjer je plačilo zagotovljeno na uro in ni odvisno od učinka, torej si lahko zaslužek načrtujejo glede na število opravljenih ur,« pravi Bremec Staničeva in dodaja: »Ponudba v Grosuplju se ne razlikuje od ostalih krajev, edina morebitna razlika je nekaj več ponudbe za del v obrtno-storitveni dejavnosti in manj ponudb za delo v strežbi. Dnevno je v ponudbi med 15 in 20 prostih del za delo v proizvodnji, fizična dela, promocijo, anketiranje, storitvene dejavnosti.«
Preverite,
kdo ne plačuje redno
Že nekaj časa je mladim dostopen tudi seznam neplačnikov na spletu (www.ne-placniki.info). Med njimi so tudi nekatera podjetja iz Grosupljega. »Število neplačnikov študentskega dela je pred časom raslo,
sedaj pa se je številka umirila na približno 400. Za področje Grosupljega se podatki giblje med 5 in 10 neplačniki. Na seznamu so objavljena tako podjetja, ki so dlje časa neplačniki kakor podjetja, ki so objavljena samo občasno.«
Bremec Staničeva mladim svetuje, naj si zato pred pričetkom dela pridobijo informacije o podjetju (na spletnem portalu www.neplacniki.info, z njihove strani lahko izvedo podatek o zalaganju, poleg tega pa jih obvestijo tudi o morebitnih pritožbah s strani študentov, ki so pri tem podjetju že opravljali občasna in začasna dela). »Z delodajalcem naj se zelo natančno dogovori o vseh pogojih dela, o urni postavki, trajanju, zahtevah, dodatnih pogojih in tudi o roku, v katerem lahko pričakuje plačilo. Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov. Če pride do težav pri plačilu študentom in dijakom svetujemo, naj se čim prej obrnejo na svoj študentski servis, katera naloga je posredovanje med študentom in delodajalcem,« še pravi sogovornica z e-Študentskega servisa, kjer sicer dnevno spremljajo podatke o plačilni disciplini poslovnih partnerjev, blokadah transakcijskih računov podjetij, stečajih in likvidacijah, te podatke pa nato uporabljajo tudi pri posredovanja prostih del.
Tamara Barič
Upokojenci, pozor!
Vsi upokojenci, ki se želijo odpovedati varstvenemu dodatku, morajo to najkasneje do 31. decembra sporočiti ministrstvu za delo. Januarja namreč v veljavo stopa nova zakonodaja, ki prinaša kar nekaj novosti. Prejemniki varstvenega dodatka bodo morali zaradi posodobljene socialne zakonodaje dopustiti zaznambo v zemljiški knjigi na svoji nepremičnini. To pomeni, da te nepremičnine v času prejemanja dodatka ne bodo smeli prodati, podariti ali obremeniti. In to še ni vse: če bodo svojci po smrti prejemnika želeli prejeti celotno dediščino, bodo morali varstveni dodatek po smrti prejemnika državi vrniti. Na ministrstvu tistim, ki bi se dodatku želeli odpovedati, svetujejo, naj to zdaj storijo še enkrat, četudi so morda to v preteklosti že storili. Naknadne spremembe (po novem letu) ne bodo mogoče - ko jim bo center za socialno delo januarja po uradni dolžnosti izdal nove odločbe ter jim bo izplačan prvi znesek dodatka, bo tudi vnesena zaznamba na nepremičnino.
Za varstveni dodatek sicer lahko upokojenci zaprosijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Višina dodatka je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe (če gre za starostno pokojnino) oziroma od števila družinskih članov (če gre za vdovsko in družinsko pokojnino).
Tamara Barič
Center za socialno delo Grosuplje v luči nove zakonodaje in v novih prostorih
Za vse občane, ki svoje pravice uveljavljate na Centru za socialno delo Grosuplje, morda najprej tole: od 1. decembra dalje bo Center deloval na novi lokaciji: na Adamičevi cesti 51 v Grosupljem (za prepoznavnejšo informacijo: včasih Instalacije Grosuplje). Poleg decembrske lokacijske spremembe pa se s 1. januarjem 2012 na področju socialnega varstva obeta tudi vrsta zakonskih sprememb. Katere bistvene spremembe prinaša nova zakonodaja, kako ravnati po novem, sem se pogovarjala z direktorjem Centra za socialno delo Grosuplje, g. Nenadom Stojanovicem, ki je prijazno nanizal tiste spremembe, ki uporabnike storitev CSD najbolj zadevajo.
Naštejte, prosim, zakonske osnove in glavne spremembe, ki se na področju socialnega varstva in dela CSD obetajo s 1. 1. 2012.
Direktor CSD Grosuplje: „S 1. januarjem 2012 stopa v veljavo nov zakon, in sicer Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denarno socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencije malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje."
V čem vidite izboljšave za uporabnike, oziroma zakaj je zakonodajalec uvedel te spremembe?
Direktor SCD Grosuplje: „Novosti in prednosti so predvsem v tem, da se uveljavlja enotna vstopna točka, kar pomeni, da bodo s 1. 1. 2012 občanke in občani vse pravice uveljavljali na Centru za socialno delo, medtem ko jih sedaj na različnih zavodih oz. institucijah. Določen je tudi vrstni red uveljavljanja pravic, predvsem gre pa za večjo pravičnost in preprečevanje zlorab. Po novem se bo pri odločanju o pravicah bistveno bolj kot do sedaj upoštevalo tudi premoženje."
Cemu boste morali dati prednost v prihodnjem letu, oziroma kaj bo še naprej vaša prvenstvena naloga?
Direktor SCD Grosuplje: „V prihodnjem letu, predvsem v prvih mesecih, bo naša prvenstvena naloga izvajanje nove zakonodaje. Gre za precejšnjo novost in kljub temu, da nam zagotavljajo, da bo vse teklo brez težav, le-te pričakujemo. Vedno se pri uvajanju določenih novosti pričakuje težave, ki pa niso povezane s samim Centrom za socialno delo, temveč bolj z računalniškimi programi, ki podpirajo omenjeno izvajanje ZUPJS. Zato upamo, da bodo občanke in občani razumevajoči, če bi prišlo do kakšnih zapletov. Trudili se bomo in delali tako, da bomo tudi te čim prej odpravili, vsekakor tako v naše kot v zadovoljstvo naših uporabnikov. Vsekakor pa je naša prvenstvena naloga tudi v prihodnjem letu skrb za socialno ogrožene ter za ljudi v stiski, ki imajo različne težave. Vsem tem je namreč namenjeno naše delo in tega se vsi dobro zavedamo."
Na kaj naj bodo v bodoče vaši uporabniki (občani) najbolj pozorni?
Direktor CSD: „Vzorec vloge je že objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, po 20. novembru pa bo vlogo moč kupiti tudi v knjigarnah. V decembru morajo vloge oddati tisti občani oz. starši, ki želijo s 1. januarjem 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca, in sicer po novem na Center za socialno delo. Vlogo morajo v decembru oddati tudi vsi, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 - če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012. S 1. januarjem 2012 se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek.
Pomembno je tudi to, da se s 1. januarjem 2012 ukinja državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe."
Ob vseh teh spremembah vas torej čaka veliko dela. Boste vse delo lahko opravili z obstoječimi kapacitetami zaposlenih?
Direktor CSD Grosuplje: „Dvomim. Vendar na trenutno situacijo v javni upravi se zna zgoditi, da bomo to morali opraviti z obstoječimi kapacitetami zaposlenih. Še vedno potekajo pogovori med Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvom za finance, zato še ne vemo, ali bomo lahko zaposlili dodatne strokovne delavce. Vsekakor pa bodo novi pristopi terjali od vsakogar izmed nas maksimalno angažiranost."
Ob zadnjem pogovoru na CSD sem slišala o problemu utesnjenosti, da namreč Center prostorsko „poka po šivih". Vam bo selitev res olajšala delo tudi glede na širši spekter delovnih nalog? Direktor CSD Grosuplje: „S 1. decembrom 2011 bo CSD deloval na novi lokaciji, in sicer na Adamičevi cesti 51. Pridobili bomo več prostora, ker so ti na Taborski 13 za sedanje delo veliko premajhni. Prav tako bo omogočen dostop gibalno oviranim osebam, kar sedaj ni bilo mogoče. Na ministrstvu so nam odobrili najem prostorov, najemodajalec je v zadnji fazi preurejanja prostorov. V tednu selitve bomo omogočili sprejem vlog in nudili prvo socialno pomoč, zato občane in občanke prosimo za razumevanje, ker bo delo otežkočeno. Vsem bralkam in bralcem pa bi sporočil, da imamo svojo spletno stran, kjer lahko pridobijo osnovne informacije, in sicer: www.csd-grosuplje.si.« kjer lahko preberemo, da ima SCD Grosuplje dolgoročno zastavljene naslednje cilje:
—	izboljšati kakovost življenja upravičencev,
—	vzpodbujati uporabnike k aktivnejšemu sodelovanju pri zagotavljanju njihove lastne socialne varnosti,
—	zagotavljati strokovno podporo in pomoč pri preprečevanju in razreševanju socialnih stisk uporabnikov in
—	razvijati strokovne mreže socialnih pomoči.
Alenka Adamič
november / 11 - 2011
Grosupeljski odmevi
kinološki kotiček, šport
49
7. Openbox festival
Ljubitelji nemških bokserjev smo se 8. oktobra srečali že sedmič pod Boštanjem. Letos smo v svojo sredo povabili dve vzhajajoči zvezdi na bokseraškem nebu - svetovno priznana vzreditelja iz Beograda Zorana Čurčiča in Gorana Ljubinkovica. Bil je to res zadetek v polno. Najbolj pa se je srečanja z Zoranom razveselil podžupan Iztok Vrhovec, ki je ugotovil, da je med drugim vzredil tudi očeta njegovega ljubljenčka. Ob samem tekmovanju smo letos posvetili nekaj več pozornosti vzreji in izboru prave vzrejne kombinacije. Lepotni prvaki pri paritvah niso nujno najprimernejši izbor, čeprav titule vabijo. Pomembneje je poiskati samca ali samico, ki morfološko najbolj ustreza. Kot vedno smo veliko pozornosti posvetili šolanju in kulturi - ne psov, pač pa njihovim lastnikom. Seveda ni izostal tekmovalni del, imena zmagovalcev bralcem verjetno ne bodo pomenila prav veliko, ker pa Grosuplje počasi, a zanesljivo vse bolj postaja mesto, v katerem so si bokserji pridobili domovinsko pravico, je prav, da jih naštejemo: absolutna zmagovalka 7. OBF je postala psička EVA HANKA SUUM CUIQUE iz Novega mesta, najlepši samec je Art von Aisneren iz Grosupljega (Nina in Primož Sečnik). Grosupeljčani se lahko ponašamo tudi z najlepšo veteranko -TESTTAROSA JADA ANDY'S DREAM (Ksenija Lipušček) in najlepšim najmlajšim samčkom - DIVO DEL COLLE DEL INFINITO (družina Kušar). Najlepši beli nemški bokser, kar je nasploh posebnost OBF, ki je prvi na svetu pripravil razstavo belih nemških bokserjev, ki zdaj lahko tekmujejo tudi že uradno, je postala TITILAJO SUUM CUIQUE. Letos smo prvič pripravili tudi tekmovanje vzrejnih skupin. V enakovredni in izjemno kakovostni konkurenci je zmagala skupina ATHENA'S DREAM. Tako Slovenci vztrajno in zanesljivo rinemo proti evropskemu vrhu. Ivo Gajič
Zaključili smo lokostrelsko sezono na prostem
Tekmovalci Lokostrelskega kluba Turjak so tudi letos uspešno nastopali v vseh pokalnih tekmovanjih v državi in izven nje. Uvrstili so se v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v 3-D disciplini in dosegli dobre rezultate. Udeležili smo se preko 30 licen-ciranih tekmovanj v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Vsako pokalno tekmovanje deluje po ločenem pravilniku in predpisuje pogoje uvrstitve.
Slovenski pokal (za osvežitev: pet disciplin na desetih tekmah, za uvrstitev štejejo le uvrstitve do 10. mesta, zbir rezultatov najboljših petih uvrstitev določi zmagovalca pokala) sta letos osvojila le dva tekmovalca in to z dolgim lokom v članski kategoriji Karli Goršič in pri veteranih vedno boljši Stanislav Ahac (drugi člani so dosegli še po eno drugo, peto, šesto in sedmo mesto).
V	slovenskem pokalu se točkujejo tudi klubi, od 38 klubov smo zasedli 12. mesto.
V	3-D slovenskem pokalu pa bera ni bila najboljša. Niso se izpolnila naša pričakovanja pri članih in članicah v dolgem loku, kjer smo po dolgem času in večletnem primatu ostali praznih rok. Člani pravijo, da bodo »že vrnili«, članice pa so bile zadržane zaradi družinskih obveznosti. Vseeno pa imamo prvake v drugih vrstah lokov in to: lovski lok 1. mesto Edvard Goršič in instinktivni lok 1. mesto Marjan Kocman. Drugi člani so posegli še po enem drugem, dveh tretjih in treh nehvaležnih četrtih mestih.
V	Jadranskem pokalu (štiri tekme in obvezna udeležba na finalnem tekmovanju) smo sezono zaključili na Turjaku 8. oktobra letos. Na žalost je dan preje kar dobro sne-
žilo, tako da so se mnogi ustrašili slabega vremena. Tekmovalno traso smo speljali od bajerja pod Murnom do Bajdinca in preko Pungarta nazaj. Pohodnost trase smo dobro uredili s stopnicami in mostički, tako da smo bili deležni mnogih pohval. Samo tekmovanje je po štirih uvrstitvah na že izvedenih tekmah dalo finaliste v absolutnih kategorijah. Na voljo je bilo deset kategorij v ženski in moški konkurenci, vendar so bili pogoji predhodnih uvrstitev izpolnjeni le v sedmih kategorijah. Dvobojevanje se je odvijalo na travniku nad bajerjem z obilico navijačev in s presenečenji. Eno večjih je bil poraz favoriziranega Marjana Kocmana s klubskim kolegom Miranom Selišnikom, tako da je Miran na kraju zasedel po finalnem porazu drugo, Marjan Kocman pa tretje mesto. Klubski uspeh so z zmagami v finalnih bojih potrdili: sestavljeni lok 1. mesto Jože Obrstar, lovski lok 1. mesto Edvard Goršič, dolgi lok 1. mesto Karli Goršič, ob tem pa smo dosegli še dva druga in eno tretje mesto.
V sezoni 2011 smo zaključili obnovo lokostrelske steze okoli gradu v celoti (obnovili smo preko 20 kozolčkov in vsa ozadja) in zgradili do kraja vadišče na prostem pri bajerju pod Murnom. Ponovno smo kandidirali za najem šolske telovadnice v enem terminu (ponedeljek od 17. do 19. ure). Letos nas še čaka božična tekma (nepreklicno 26. decembra 2011) s streljanjem na »tura« in drugimi zanimivostmi. Odprli smo novo spletno klubsko stran www.lk-turjak.si.
Marko Mihalič
Za skakalci ena najboljših poletnih sezon
Za Smučarsko-skakalnim klubom (SSK) Račna je ena bolj uspešnih poletnih sezon. Trenutno so s skoki na plastiki zaključili in se posvečajo še zadnjim kondicijskim pripravam za zimsko sezono, trenirajo pa trikrat do petkrat tedensko. »Upamo, da bomo prve skoke lahko opravili doma na snegu ali vsaj na
skakalnicah v Sloveniji, v skrajnem primeru pa bomo odšli tudi v tujino,« nam je pred začetkom zimske sezone povedal predsednik kluba Lojze Verbajs in ob tem nanizal poletne uspehe. Kot pravi, so še posebej odlične rezultate dosegli v kategorijah dečkov do 15 let, kjer je Urban Šeme končal na skupnem 6. mestu, Anej Klinc pa na 17. V kategoriji mlajših mladincev je Tomaž Verbajs končal na skupnem 5. mestu, prav tako 5. mesto pa je zasedel v skupnem seštevku slovenskega pokala v nordijski kombinaciji. Pri cicibanih sta brata Tomi in Jakob osvojila skupno 7. oziroma 10. mesto, v kategoriji dečkov do 11 let pa je Andraž Tomažič osvojil 3. mesto.
Imajo dva kandidata za olimpijado mladih
Trenutno se s polno paro pripravljajo na zimsko sezono, v kateri bodo njihovi cilji izboljšati rezultate poletne sezone, uvrstiti se na čim več mednarodnih tekem za mlajše in vključiti več mladih v ta šport - vsi zainteresirani mladi lahko več informacij o treningih dobite na lojze.ver-bajs0gmail.com. V klubu je 10 skakalcev, od tega jih sedem tekmuje v slovenskem pokalu. Največji potencial kažejo Urban
in Tomaž Šeme ter Tomaž Verbajs. Slednji in Tomaž Šeme sta v nordijski kombinaciji kandidata za olimpijado mladih (EYOF) v letošnji zimi. Ob tem dodaja, da bi si od Smučarske zveze Slovenije in občine želel malce več pomoči. »Mi se že vrsto let trudimo, da bi ta šport in ta naš skakalni center, ki je edini na tem koncu Slovenije, res zaživela. Vso infrastrukturo smo zgradili sami brez vsake pomoči občine ali SZS in tako postavili osnovne pogoje za razvoj tega športa. Zavedamo se in opozarjamo odgovorne na občini in SZS, da na takšen način, kot smo pričeli pred 30 leti, zadeva dolgoročno ne more več funkcionirati. Zato se bodo morali v prihodnje možje iz SZS in občine odločiti, kako in kaj s tem športom v teh krajih. Mi menimo, da si ta športna panoga s 50-letno tradicijo v naših krajih, ki je tudi edina na tem koncu Slovenije, zasluži večjo podporo. Če pogledamo tudi vrhunske rezultate, ki jih je osvajala ta panoga za našo občino, niso tako slabi. Imamo kar nekaj naslovov državnih prvakov, tri medalje z univerzijad, medaljo z mladinskega svetovnega prvenstva, nastop na članskem svetovnem prvenstvu - manjka nam samo še nastop na olimpijskih igrah.«
Tamara Barič
Rokometni klub Grosuplje v septembru in oktobru 2011
Članska ekipa je odigrala 5 tekem 1. B lige in dosegla dve zmagi. Za začetek so doma klonili proti Sevnici (27:32), ki je trenutno prva v ligi, nato pa tesno z 29:28 slavili na tekmi v Cerkljah na Gorenjskem. Že v naslednjem krogu jim je sreča obrnila hrbet. V zadnji sekundi tekme so prejeli zadetek in izgubili proti igralcem iz Velike Nedelje (32:33). V 4. krogu so slavili na gostovanju v Dobovi. Bilo je 30:26. Doma pa je nato sledil visok poraz proti lanskoletnemu prvoligašu Slovanu s 26:34. Trenutno je članska ekipa z dvema zmagama na 9. mestu, za Slovanom in pred Cerkljami.
S tekmami so začele tudi ostale selekcije v klubu.
Mladinci so trenutno še brez zmage, a je bila ekipa, katere povprečna starost je komaj 17 let in pol, blizu zmagi proti Koprčanom (25:28) in Ribničanom (32:33).
Kadeti so slavili enkrat, proti igralcem Kočevja, vendar so bili na tekmi proti Ribnici skoraj do konca povsem izenačeni, nato pa je nasprotnik predvsem zaradi daljše klopi in fizično močnejših igralcev slavil. Prav tako so v zadnjih minutah zapravili zmago proti rokome-tašem iz Ivančne Gorice. Blizu točkam so bili tudi v Črnomlju, visok poraz pa so doživeli v Trebnjem.
Starejši dečki A so bili neuspešni na tekmah proti ekipam iz Trebnjega, Metlike, Črnomlja, Ivančne Gorice in Ribnice, zmagali pa so na tekmah proti Kočevju in Škofljici.
Najmlajši dve selekciji sta trenutno še brez točk, a so igralci na vseh tekmah pokazali zelo borbeno igro. Manjka samo še malo, da bosta ekipi začeli tudi zmagovati.
Miha Majetič,
podpredsednik RK Grosuplje
2. Martinov pohod s PUPO
7. 11. 2011 je Pupa pub organiziral 2. Martinov pohod. Pohoda so se udeležili tudi člani Društva invalidov Grosuplje. Okoli sedemdeset pohodnikov je krenilo na pot iz Grosupljega ob 9. uri po jutranjem okrepčilu. Mahnili so jo čez Koščakov hrib proti Magdalenski gori. Nekateri z lahkoto, drugi pa bolj počasi, so prisopihali do prve postaje, kjer jih je že čakal čaj in nekaj sladkarij. Nato so nadaljevali pot do Repč in Podgori-ce. Tu so bili nekateri že kar veseli, da je bil spet krajši okrepčilni postanek. Potem je sledila samo še pot čez Paradišče in Hrastje in že so bili spet v Grosupljem.
Pot je bila dolga 13 km, vendar je vsem čas hitro minil. Na cilju v Pupi jih je že čakal okusen pasulj, ki se je po prehojeni poti še kako prilegel. Nekateri so potem klepetali še celo popoldne. Na koncu so bili vsi enotni, da drugo leto gotovo ne bomo manjkali na 3. Martinovem pohodu s Pupo.
Jože Miklič
Razpis priznanj Zveze športnih organizacij Grosuplje za leto 2011
Zveza športnih organizacij Grosuplje (ZŠO) razpisuje za leto 2011 naslednja priznanja:
1.	jubilejna priznanja
•	zlati znak Zveze športnih organizacij Grosuplje,
•	srebrni znak Zveze športnih organizacij Grosuplje,
•	bronasti znak Zveze športnih organizacij Grosuplje.
2.	priznanja za športne dosežke
•	zlata plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje,
•	srebrna plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje,
•	bronasta plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje,
•	priznanje Zveze športnih organizacij Grosuplje.
3.	priznanje za pomemben prispevek pri razvoju športa v Občini Grosuplje
•	zlata plaketa Zveze športnih organizacij Grosuplje.
V skladu s Pravilnikom o priznanjih in nagradah Zveze športnih organizacij Grosuplje lahko kandidate za posamezna priznanja predlagajo športna društva, organi Zveze športnih organizacij Grosuplje, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, organi Občine Grosuplje, druge organizacije in posamezniki.
Predlogi za priznanja morajo biti poslani na naslov Zveze športnih organizacij Grosuplje (Ljubljanska cesta 40a, 1290 Grosuplje, tel.: 01 7864 745, e-pošta: zso-grosuplje0t-2.net) na posebnem obrazcu, ki ga dobite na sedežu Zveze športnih organizacij Grosuplje, do petka, 16. decembra 2011. Kasneje prispelih predlogov se ne bo upoštevalo. Na sedežu Zveze športnih organizacij Grosuplje lahko dobite tudi Pravilnik, ki natančno opredeljuje kriterije za podelitev priznanj. Če je kandidat posameznik ali športna ekipa, je potrebno posredovati tudi fotografijo kandidata. Fotografija mora biti v elektronski obliki (datoteki) v formatu JPG. Posredujete jo lahko na CD-ju, USB ključu ali po elektronski pošti. Priznanja bodo podeljena v drugi polovici januarja 2012 na prireditvi "Športni dosežki v letu 2011".
Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, Andrej Cevc
Klavdija že dvakrat na najvišji stopnički
Strelsko društvo (SD) Grosuplje je zakorakalo v novo sezono z uspešno izpeljavo vsakoletne šole streljanja, ki so ji izpeljali v sodelovanju z Osnovno šolo Brinje. Tam so najmlajšim predstavili strelski šport, upajo pa, da se jim bo za podoben dogodek uspelo dogovoriti tudi z OŠ Louis Adamič.
Za njimi je že 1. kolo državnih lig. V 1. A državni ligi so tokrat nastopili brez njihovega najmočnejšega aduta Željka Moičeviča, ki se od septembra dalje mudi na pripravah v Beogradu. Tam bo ostal približno do februarja, ko bo nastopil na Evropskem prvenstvu (EP) z zračnim orožjem na Finskem. »Tako bomo v letošnji sezoni v ligi sodelovali z malo manj močno ekipo, toda še vedno upamo na najboljše uvrstitve,« nam je povedal Alain Vidmar iz SD Grosuplje. Med vidnejšimi uspehi jesenskega dela sezone velja izpostaviti 3. mesto članske ekipe, izjemen dosežek pa je pokazala tudi mlada Klavdija Jerovšek, ki je letos iz pionirske kategorije prestopila med kadetinje in na prvi tekmi zmagala z 380 krogi. Ekipno so kadeti zasedli 7. mesto, prav tako 7. mesto pa je osvojila ekipa pionirjev, ki za bronasto kolajno ni zaostala veliko. V drugem kolu je Klavdija znova stala na najvišji stopnički, tokrat z rezultatom 383 krogov.
Ekipa v 1. A državni ligi je s 1176 krogi zasedla 2. mesto, takoj za ekipo Olimpije.
Vsi trije člani so prišli v finale, Renata Oražem Vršič pa je tam osvojila srebrno kolajno. Ekipa z zračno pištolo je (z rezervnim tekmovalcem) zasedla 6. mesto, Rok Ivanc med posamezniki pa peto mesto v finalu.
V klubu ob začetku nove sezone vabijo vse mlade, da se preizkusijo na treningih vsak torek in četrtek po 16. uri na strelišču Ob Grosupeljščici 19.
Tamara Barič
"V VELEUPLJAH do nadaljnjega ne bo več TEKA SREČE, ampak samo še KUP NESREČE," nam je s Hajmanskih otokov po FEJST BUKOVEM kanalu sporočil J€žek Zagraški.
S tvojo pomočjo smo spoznali, kako čudovito je lahko življenje, kako so v življenju v resnici najpomembnejše preproste stvari
in da je bistvenega pomena to, kako ravnaš z drugimi ljudmi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Fani Kralj
roj. Lampelj 6.8.1933-10. 10.2011 Levstikova cesta 1, Grosuplje,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in darovali za cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Šketu za besede tolažbe in lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Samorastnik za izbrano petje, hvala ge. Alenki Adamič in ge. Mariji Kavšek za poslovilni govor. Hvala g. Antonu Adamiču in vsemu osebju pogrebne službe Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, hvala tudi ge. Mojci za prelepe cvetne aranžmaje. Hvala vsem, ki ste jo tako radi obiskovali in v času njenega življenja stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Hčerki Sonja in Fani z družinama
Odšel si tja, kjer solze ne bolijo. Odšel si tja, kjer sreča je doma. Odšel si tja, kjer sanje oživijo. Odšel si tja in tam si zdaj doma.
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oči, stric in brat
Franc Mlakar
(27. 3. 1958 - 16. 10. 2011) iz Malega Konca pri Polici.
Ob prerani izgubi dragaga Frenka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, mladini iz Troščin in Police, bivšim in sedanjim sodelavcem iz Belimeda in Petrola, Društvu Sončnica, Rdečemu križu, Pevskemu zboru Stezice ter Emilu Kovačcu za zaigrano Tišino.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Slavku Judežu za molitev ob pokojniku in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi g. Mrvarju za besede tolažbe in molitev ob krsti.
Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega v poslovilni vežici in na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, sveče, cvetje in tudi nam.
Zahvala velja tudi vsem vam, ki ste pomagali v mrliški vežici.
Žalujoča: žena Jožica, sin Nejc s Tadejo, hči Lidija z Markom
Hladen je bil dan, še bolj hladen večer, ko odšel si ti,
ko Bog poklical te je k sebi.
Zdaj vlada v našem domu praznina,
v srcu pa neizmerna bolečina.
Močna žalost nas obdaja, saj naše oko ne najde tvojega smehljaja,
a lep spomin in delo tvojih zlatih rok ostaja.
Toliko neizrečenih besed, ko le slišati bi nas mogel spet, Oči naš dragi, kako smo te imeli radi!
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi, ljubljeni mož, oči, brat, svak
Jože Mustar
(24. 8. 1951 - 17. 11. 2011) iz Velikih Lipljen
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nudili pomoč. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župnikoma dr. Škulju in dr. Oražmu za lep poslovilni cerkveni obred. Hvala sosedu Tonetu za zelo lep, iskren, čuteč in ganljiv poslednji govor. Hvala tudi gasilcem ter hvala osebju pogrebnega zavoda Zakrajšek za pomoč pri izpeljavi pogrebne slovesnosti.
Za vedno bo ostal še globoko v naših srcih in v lepem spominu.
Vsi njegovi.
Kraji spominov
Zadnjo soboto v oktobru zvečer je bila na Spodnji Slivnici ob spomeniku na križišču spominska slovesnost. Kot vsako leto smo se tudi letos s programom pesmi, recitacij in govora poklonili padlim in umrlim za svobodo. Svetila je že luč cestne svetilke, ko so Lastovke zapele nekaj pesmi, Cene in Klemen pa sta lepo podala nežne, čustvene pesmi. Ga. Nedeljka je ob zaključku poudarila nekaj resnic, pa tudi željo, da bi se morali v tej majhni in čudoviti domovini vsi malo bolj in tudi bolj iskreno imeti radi.
Drugi dan, v nedeljo popoldan, se nas je veliko zbralo na partizanskem pokopališču v Grosupljem. Na tej svečani komemoraciji so sodelovali pevci MPZ Grosuplje, vojaška častna straža, praporščaki, Andrej s harmoniko in Miha
z lepo in odlično recitacijo. ZB so položili venec pod spomenik, na katerem je vklesano: »Junaškim borcem^ rod, ki danes tu prebiva, to svobodo čuval bo, znal ceniti bo, ljubiti, kar plačali ste s krvjo!«.
Potem pa je o prazniku govoril tudi slavnostni govornik, naš župan dr. Peter Verlič. Opozoril je med drugim tudi na pomen ohranjanja spomina na padle partizanske borce in vse domoljube, ki so svoja življenja žrtvovali za svobodo domovine. Nagovoril pa nas je tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Franc Štibernik, ki je zaključil svečanost z verzom: »Naj iz vojnih žrtev krvi, cvet odpuščanja in prijateljstva zacveti!«
Spominska slovesnost s programom se je odvijala tudi v Šmarju - Sapu.
Marjan Trobec
Več kot pet mesecev je že poteklo, od kar ga ni več med nami
Branka Jovanoviča Vunjaka -Brendija.
Usoda se je kruto poigrala z njim, ko mu je po glasbenem nastopu 19. junija v Lipici zastalo srce.Bil je zelo plodovit avtor, saj nam je zapustil zakladnico s približno 500 avtorskimi skladbami (avtor glasbe, besedil in večino tudi aranžmajev).
Skladba z naslovom POHORSKA ROŽA pa je njegov zadnji studijski posnetek (ki ga je dokončno zmasteriziral dne 16. 6. 2011 t. j. tri dni pred njegovim usodnim dnem) in nam ga pripravil, da ga pošljemo po radijskih postajah in da le-te po svoji presoji in po možnostih ponesejo to skladbo med njegove zveste poslušalce. Ta skladba je v mesecu novembru izšla tudi na CD plošči Z naslovom BRENDIJU v SLOVO.
Na CD plošči so tudi skladbe, ki nam ohranjajo spomin nanj in jih prepevajo pevci, pevke in ansambli, za katere jih je Brendi spisal in uglasbil. To so skladbe in njih izvajalci, s katerimi se je letošnje leto na pomlad BRENDI še veselil in hkrati obujal spomine ob svoji obletnici - 25 let glasbenega ustvarjanja in z njimi zabeležil in ovekovečil kar nekaj nepozabnih koncertov po Sloveniji z legendarnimi DON JUAN-i, Natalijo Kolšek (ex Ptujskih 5), Kora-dom, Hajdi, Borisom Kopitarjem, Majdo Arh _
Skupščina
Javnega komunalnega podjetja Grosuplje
je na seji 18. 11. 2011 sprejela sklep, da uprava JKP Grosuplje takoj prične aktivnosti za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za II, III in IV fazo odlagališča v Centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini. Sprejela je dokument o stroških obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov in tudi vrednost potrebnih investicij, ki predstavljajo pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Več si lahko preberete na internetni strani Javnega komunalnega podjetja Grosuplje www.ikpg.si - uvodna stran!
Jože Miklič
Sporočilo o selitvi Centra za socialno delo Grosuplje
Sporočamo, da se bo Center za socialno delo Grosuplje preselil na novo lokacijo in sicer na Adamičevo c. 51, Grosuplje. V tednu 28. 11. 201 1 do 2. 12.2011 bomo izvedli selitev. Gre za zahteven projekt, zato vse stranke prosimo za razumevanje, če bi prišlo do motenj v delovanju.
Zagotovljen bo sprejem vlog in prva socialna pomoč. Telefonske številke bodo ostale iste, ravno tako spletna stran www.csd-grosuplje.si
S 1. 12. 2011 bo torej CSD deloval na lokaciji Adamičeva cesta 51, Grosuplje.
Direktor Nenad Stojanovic
54
smeh za pol zdravja - Leopold Sever pripravlja
Grosupeljski odmevi
november / 11 - 2011
Kako si je Filačev Lojz slastne štruklje privoščil
Med prvo svetovno vojno je bila tudi na kmetih huda za hrano. Nekaj zaradi slabih letin, še bolj pa zaradi pomanjkanja moške delovne sile, ki se je morala vojskovati na frontah, pa še obvezen odkup hrane za vojsko je pestil. Vse to so skusili tudi Filačevi: slaba letina, velika družina, majhni otroci, gospodar na fronti - torej nič čudnega, če so bili večkrat lačni kot siti. Poleg gospodinje in petih otrok sta živela v hiši še stara teta Jera in gospodarjev starejši brat Lojz. Lojz je bil v telo bolj pavlihast kot možakast, zato ni bil »tauglich«, to se pravi sposoben za vojaka, pa tudi doma si niso dosti pomagali z njim. V glavnem je pasel živino in podil kokoši iz zrelega žita.
Nekega dne je prišlo pismo, v katerem gospodar sporoča, da je ranjen, in da leži v bolnišnici. Pa še to, da je lačen kot pes in da bi mu prav prišel kak paket z jestvinami. Kljub pomanjkanju je gospodinja takoj začela pripravljati pošiljko. Med drugim je spekla tudi štruklje, ki jih je imel njen Anton najrajši. Štruklje je iz previdnosti nekoliko bolj zapekla, da se ne bi tako hitro pokvarili. Lojz, ki je sredi dopoldneva prišel s paše in ni vedel za snahine priprave, je odšel naravnost v shrambo, od koder je neznansko lepo dišalo. »Joj, štruklji! Ravno osem jih je, torej za vsakega eden,« je pomislil in segel po največjemu. Štru-
kelj se mu je kar stopil v ustih in sam ni vedel, kdaj je bila roka prazna. Seveda je še naprej poželjivo strmel v preostalo sedmerico in razmišljal: »Teta Jera ga ne bo mogla pojesti, ko nima zob,« pa je se je spravil še na »njen« primerek. Na koncu je z nožem ustrezno zmanjšal še otroške deleže. Seveda ne kar tako, ampak z utemeljitvijo, da otroci ne rabijo toliko kot odrasli.
Opoldne je kajpak v hiši nastal vik in krik, da je bilo strah. Lojz se je temu odtegnil tako, da je popoldne prej odgnal na pašo kot navadno. Teta Jera pa se je naslednji dan oglasila na pošti z jako majhnim paketom.
Na naslednjo pošiljko se je Filačevka pripravljala bolj konspirativno. Pa še ključ od shrambe je za vsak primer skrbno nosila za pasom.
Stari časi -stari špasi
HUMOR PRED STO LETI
Diplomatski pristop
Boštjanček: »Gospod učitelj, ali more biti človek kaznovan za nekaj, kar ni naredil?«
Učitelj: »To bi bila velika krivica, če bi se to zgodilo. Zakaj vprašaš?« Boštjanček: »Veste, jaz nisem naredil domače naloge.«
Na uradu
»Kaj je vaš oče?« vpraša uradnik stranko.
»Moj oče je mrtev,« pojasni vprašani. »Kaj pa je bil, preden je umrl?« »Ja, prej je bil pa živ!«
Varnostni ukrep
Gospa vpraša služkinjo: »Zakaj niste očistili šip?«
Služkinja odgovori: »Zato, da ljudje od zunaj ne bi videli, kako imamo v hiši vse v neredu!«
Ljudska primerljivka
Sedi na denarju ko koklja na jajcih
Razmišljanje:
Če so kovanci, najbrž nekoliko žuli.
Dve burkaški
Med »prijateljicama«
Prva: »Ne maram očalarjev. Ko je moj fant začel nositi očala, sem ga takoj odslovila!«
Druga: »Saj ni res! Pustil te je on, ko te je dobro videl!«
Iskrena žalost
Nace stopi v gostilno in opazi Ceneta, sedečega pri poliču črnega vina in
ga nagovori: »Servus, Nace, kako, da lokaš črno vino, ko si zmeraj pil belega?«
»Žalovanje, dragi moj, žalovanje -umrla mi je tašča, pa moram zaradi žene pokazati nekaj sočutja!«
Na ekološki kmetiji
V začetku oktobra smo tretješolci iz Žalne, Grosupljega, Šmarja, Kopanja in Št. Jurija obiskali ekološko kmetijo v Žalni. Gospa Ivica Pucihar nas je tudi letos prisrčno sprejela in pogostila z izvrstnim eko zajtrkom. Mmmm! Seveda nas je seznanila z načinom dela na njihovi ekološki, kmetiji. Po obilnem zajtrku smo si ogledali živali na pašniku in se preizkusili v ličkanju koruze. Gospod Pucihar nam je pokazal, kako se preša čisto naravni jabolčni sok. Dovolil nam je, da smo se stiskanja jabolk lotili tudi otroci. Ugotovili smo, da je mnogo lažje piti sok kot pa vrteti prešo.
V imenu vseh tretješolcev in njihovih učiteljic se družini Pucihar prisrčno zahvaljujemo za izkazano prijaznost in gostoljubje.
Učenci 3. razreda PS Žalna
Cikava 383, 1290 Grosuplje :051 797 797, t; 01 7865 424 e: info@center-ustne-higiene.sl
FIZIOTERAPÜA
•	Poškodbe: zvini, izpahi, poškodbe mi^ic...
•	Ortopedsio obolenja; bolečine vvratu, križu, kolenu...
•	Športne poškodbe in preobrenneritven] sindromi; teniški komolec, ahilova tetiva, trn petnice.
- Urinska inkontinenca: Neocontrol magnetna stimulacija, trenir^g mišic medeničnega dna
■ M8ST- terapija pri obrabi sklepnega hrustanca
Športne poškodbe
nZIOTCnAPDA
a R o s U !■ L J E
f-u]oterdpijd Grosuplje d.o.o, Breije pri Grosupljem 70,1290 Grosuplje tel.: 01 7863 1.35 [rfo^trzíoteraprja-gra^upije.sl www.fizfocerapija^rasuplje.sl