kaj nam povedo svetopisemska besedila o resnici: tretji dan je vstal od smrti... sLovensKA LETNIK XXXVIII. - VOLUME XXXVIII. 28. MAREC 1987 St.4 No. 4 Pismo iz Prlekije Jugoslavija v razkroju... Ko je hitlerjevska Nemčija kapitulirala so slovenski partizani osvobodili našo domovino. To je bila zmaga, ki je vzrok vseh kriz, katere danes slovenski narod mučijo. Misleči slovenski intelektualci že nekaj let spoznavajo kaj je bila resnica NOV in razkrivljajo neverjetne faktorje, kar vso javnost strašno preseneča in spravlja v boleče stanje prevaranega zakonca. Bolj huda je kriza zaupanja, kot gospodarsko-tehnološko zaostajanje s padcem osebne blaginje. Mi smo na cesti v nič. Mi se razkrajamo, mi izumiramo, mi se čutimo peklensko nalagani in prevarani. Težko je opisati naš položaj nekomu, ki živi daleč izven domovine. Naši zdomci in politični emigranti, bivši domobranci, vaški stražarji,, četniki in legionarji vseh sort, širom sveta naj vedo, da danes slovenski narod s komunisti vred (ti samo skrivaj) spoznava kaj in kje je bila resnica.Mi vemo kaj seje Skrivalo za dolomitsko izjavo, kdo je metal nedolžne ljudi v krimsko brezno ali kraške jame, zakaj so ubili Erliha in Natlačena, kje so povodi za strašno mučenje in mor-jenje lastnih članov v tkzv. dahaus-kem procesu. O, postaj je nešteto! Danes slaba vest mori in boli članom Zveze komunistov Slovenije. Naj omenim in preprosto popišem štiri dogodke iz Slovenije, ki so v teh dneh v pogovoru: !. Nova revija. 2. Poziv 150-tih slovenskih izobražencev k uporu zoper nesvobodi, 3. Slovenska mladina in Titova štafeta s civilno službo, 4. Plakat, izraz splošne zmede. Takoj ko je izšla zadnja številka Nove revije seje sestal najvišji forum ZKS in ZSDL ter borcev NOV. Ne bom citiral in analiziral te dosežke in ugotovitve, potreboval bi zato prostora za celo knjigo. Vsebina NR (Nova revija) je totalno razburkala vso jugo- birokracijo. Nekateri zahtevajo aretacijo autorjev in prepoved takih publikacij. Treba je priznati, da slovenski komunistični vrh vsaj verbalno ne terja administrativne ukrepe, nočejo pogroma, ker so se odločili za odprt dialog, tako Jože Smole, šef Socialistične zveze Slovenije. Kaj je pravzaprav sujet, sržen te nove revije? Za partizane hude resnice: NOV je bila de fakto naročena od SSSR, noben narodno-osvobodilni akt, marveč sredstvo partije za uzurpacijo oblasti. Komunisti so fizično obračunali, piši pobili, vsakogar, ki je - ali bi morda kdaj -drugače premišljeval kot KPS. Nadaljevanje na str. 2 (i/^J ' » % —........... „................................„ § KRISTUSOVO TRPLJENJE — ČLOVEŠKO TRPLJENJE Veličina Velike Noči je v trpljenju našega Gospoda. O tem dogajanju se lahko meditira ure in ure. Jezuitske duhovne vaje, ki trajajo en teden ali celo štirinajst dni, posvečajo več kot polovico časa ravno križevem potu. Istočasno, ko premišljujemo o pasijonu Kristusa, se moramo spomniti tudi trpljenja celega človeštva: v Abesiniji, Indokini, po Gulagig v Rusiji, i.t.d. Slovenci, se spominjamo tudi trpljenja slovenskega naroda, posebno med najbolj tragično dobo v slovenski zgodovini, od leta 1941 1946. Ce hočemo, da bo meditacija res iskrena in Bogu dopadljiva, mora biti naše srce čisto, to se pravi brez sovraštva in želje po maščevanju. Slovenska Golgota je doživela svoj višek v mesecu maju in juniju 1945, ko so zmage pijani komunisti, pobili kakih 10,000 domobrancev in ravno tako število drugih poštenih Slovencev na Gorenjskem in Štajerskem. Domobrance sem dobro poznal in sem jih tudi videl, kako so se pripravljali na smrt, ker sem bil z njimi vrnjen. Velika večina so bili to pošteni, krščanski fantje, ki so se borili proti stalinistični revoluciji, ker je bila protiverska in nečloveška, kar je dokazovala na vsakem koraku. Verjetno so nekateri domobranci imeli tudi osebne ambicije. Človek se sprašuje, koliko je bilo med njimi res pravih mučencev in so svetniški kandidati. Bil sem z njimi in sem videl kako so se pripravljali na smrt; mirno so sprejeli svojo usodo, molili so, vsako minuto pred smrtjo so molili, zase, za svoje družine, za slovenski narod in celo za svoje morilce. Dobro sem jih poznal, bil sem z njimi...... mirno lahko rečem v Kočevskem Rogu imamo več stotin krščanskih mučencev, več stotin svetniških kandidatov. Ti si zaslužijo svetništvo bolj kot katerekoli drugi Slovenec. Slovenski mučenci — prosite za nas! To prošnjo bi morali uvesti v slovensko bogoslužje, vsaj tu v svobodnem svetu. Z molitvijo in prošnjami k tem slovenskim mučencem, bomo izprosili boljšo bodočnost za slovenski narod in pa tudi, da bodo vsi slovenci in slovenske institucije spregledale, da se jim teh slovenskih mučencev ni treba sramovati. Nasprotno, naj spoštujejo ta največji duhovni zaklad, ki ga ima Slovenija. Krščanski mučenci iz rimskih časov in tudi iz kasnejših dob, so krščanski duhovni zaklad. Ravno tako so slovenski mučenci, naš slovenski duhovni zaklad. Mladi slovenski pisatelji v domovini podzavestno čutijo, da so slovenski mučenci duhovni zaklad, zato vsak dan več, bolj podrobno in odprto pišejo o tej slovenski Kalvariji. Študija ' "Slovenski narod in Slovenska kultura", Ljubljana, 1985, nam dovolj zgovorno popisuje to tendenco. Komunisti so tako| po vojni pričakovali in si delali utvare, da bo njih zmaga rodila razmah slovenskega epskega leposlovja o njihovi revoluciji. Nasprotno, slovenski pisatelji hočejo pisati o zamolčanih in prepovedanih tragedijah o trplenju in krivicah, ki so zadele domobrance. Že leta 1945 je slovenski pisatelj Oton Zupančič zapisal: "Naše zlato jabolko se je zakotalilo v blato." Upajmo, da bodo osvetlili tudi svetniške like, ki jih je rodila ta naša največja tragedija. Samo plitvi ljudje so nam večkrat nasvetovali, naj pozabimo na naše mučence. Ko ponovno premišljujemo in živo meditiramo o pasjonu našega Gospoda, o trpljenju slovenskega človeka skozi vso zgodovino in o slovenskih mučencih, postanejo naši osebni in družinski problemi brezpomembni. Te meditacije nam narekajo da mirno, vsak od nas, sprejme svoj križ. Tudi mi v Kanadi imamo veliko težav, toda vse to ni nič, v orimeru z trpljenjem ostalega človeštva. Zahvalimo Boga za usodo, ki nam je dal, sprejmimo nevšečnosti in bodimo pozitivni pri gradnji boljšega sveta; v naših družinah, v Kanadi in po celem svetu. Vesele Velikonočne praznike vsem Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu želita uredništvo in uprava Slovenske Države! Peter Klopčič % % § % slo\)enskA »o*A.#ainioviMiA Subscription rales $12.00 per year $1 00 single issue Advertising 1 column x 1"$4.20 1987 - 1988 - Member of Multilingual Press Member of Canadian Association of Ontario Multilingual Press Federation Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Avenue. Toronto. Ont M6G 2T5 SLOVENSKA DRŽAVA IZHAJA ENKRAT MESEČNO GLAVNI UREDNIK: VLADIMIR MAUKO P. O. BOX 393, STATION "A", VVILLOVVDALE ONTARIO, CANADA M2N 5T1 UREDNIK ZA ARGENTINO: MARTIH DUH CALLE 105, No. 4311 V1LLA BALLESTER, ARGENTINA Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado S12. za Argentino in Braziliio po dogovoru.. Anglija. Avstrija Avstralija. Francka. Italija in druge države $12 US. Po letalski pošti po dogovoru N Za podpisane članke odgovarja ptsec Ni nuino. da bi se avtorieva nazirania morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdaiatelia TORONTO UD B- a DOBILA LEKCIJU U TORONTU Ovaj osvrt pruža sliku uspješnih de most racija u Torontu, na koji-ma su Hrvati iskazali svoju jasnu potporu 26-godišnjem mladiču i bolesnom hrvatskom borcu — Dobroslavu Paragi, koji čeka na ponovno sudenje u Zagrebu. No, s jednostavno napisanim novinskim člankom o ovom dogada-ju, bila bi učinjena nepravda spram hrabrog Parage, stoga su javni prosvjedi Hrvata najdostojniji odgovor ovakvom postupku vlasti u Jugoslaviji. Posebno za hrvatsku mladež diljem svijeta, mladi Para-ga ima daleko veče značenje nego tek suhoparna, prolazna vijest — — ON je postao simbol te iste mladeži. Paragino stajalište, naime, zastupa sve ono u što mi, hrvatska mladež, vjeiujemo; sve ono za što se borimo. Za vrijeme svog tamnovanja, Dobroslav Paraga je bio mučen nepre-kidnim batinjanjem; izdržao je 271 dan u samici, štrajkao je gladu i bio prisilno hranjen. Obolio je od upale pluča, upale želučane sluznice, upale kožnog tkiva, a i živci su mu u meduvremenu osje-tno oštečeni. Mi, hrvatska mladež, hočemo upoznati svijet o nehumanim postup-rima i mučenjima nad Paragom od strane okrutnog jugoslavenskog režima i, što je još važnije, mi želimo pokazati svijetu da podižava-mo Paragu, i da stojimo s njime rame uz rame. Stoga se u subotu, 7. ožujka 1987. godine, okupilo preko 500 hrvatskih demonstranata u Queen's Park-u, ispred zgrade Parlamenta pokrajine Ontario, da iskažu svoju javnu podršku Dobroslavu Paragi, mladiču, koji čeka na ponovno sudenje u Zagrebu, zbog toga što je u slovenskom tisku iznio istinu o svojim mukama i mu-čiteljima, dok se nalazio na izdržavanju kazne radi svojevremenog prikupljanja potpisa (43) za Peticiju u korist puštanja na slobodu hrvatskih političkih zatočenika. Demonstranti su ponajviše pros-vjedovali protiv pripremanja novog sudenja Paragi, te zbog muka koje je podnio u zatvoru. Paraga, bivši študent prava, bio je u svo-11 o/vdini života <19X0. Ipsuden na 4 godine stroeog zatvora. Pred zgradom Ontario Parlament, u Torontu, nazočni Hrvati daju podršku Dobroslavu Paragi u Zagrebu. Photo by Sonja Tomič. Demonstracije je započeo Yuri Shymko, konzervativni član onta-rijskog Parlamenta s veoma energičnim riječima. On je, izmedu o-stalog, rekao i ovo: "Jugoslavija je policijska država; ona bi treba-la biti na sudenju, a ne ovaj hrabar, mlad čovjek, Dobroslav Paraga, koji se je usudio otvoreno govoriti!" Shymko je tak oder rekao, ako bi Jugoslavija pustila Paragu na slobodu, ona bi na taj način oslobodila Hrvatsku. — "Hrabrost Parage više ugrožava totalitaris-tičko-marksistički režim, nego ijedna vojna sila. Jugoslavija se u tome ne razlikuje mnogo od Sovjetskog Saveza." - rekao je Yuri Shymko. Svojim žarkim i argumentiranim govorom, Shymko je podigao krvni tlak hrvatskih demonstranata, koji su za čitavo vrijeme njegovog nastupa oduševljeno aplaudirali, posebno pak, kad je upro prstom na UDB-ine agente u puku, povikavši: "Ja vam ka-žem, UDB-ini agenti: nijedan od nas ovdje se ne boji vaših snima-nja, niti vaših prljavih trikova!" U isto vrijeme, Shymko je podsje-tio sve Hrvate na njihove dužnosti, osobito da budu uporni u tra-ženju svojih prava. Svoj je dinamičan govor završio s poznatom francuskom izrekom: "Sije m'excuse, je maccuse!" (Ako seja ispričavam, ja sebe optužujem!), te je upozorio na poznatu hrvatsku ignoranciju i indolentnost kad se radi o njihovom nacionalnom opstanku. Del udeležencev na hrvaškem protestnem zborovanju Predsednica Slovenske Narodne govori na hrvatskem protestnem Zveze, gospa Marta Jamnik-Sousa zborovanju v Torontu. Drugi govornici na ovim demonstracijama su bili: Imam Said Za-far, predstavnik Islamske zajednice, zatim g-da Marta Jamnik-Sou-za, predstavnica Slovenske nacionalne federacije; prof. Hector Ma-ssey, profesor političkih znanosti na York University u Torontu; Jure Vrbanič, u ime Hrvatske Mladeži; John Gregorovich, predstavnik Kanadana u Odboru za pravdu; dr. Valentyn Moroz, Ukraji-nac, koji je nedavno pusten iz sovjetskog zatvora; dr. Josip Gamu-lin, voditelj Hrvatskog odbora za ljudska prava. Poraku člana Sa-veznog parlamenta Kanade u Ottawi, g-de Sheile Copps, pročitala je mlada Hrvatica, Ivaska Zelič, dok je pomku drugog člana parlamenta g. Don Blenkarn-a, čitao mladi Hrvat, Nikola Gamulin. Voditelj programa bio je predsjednik Saveza MO HNV za Ontario, g. Domagoj Šola. Dr. Josip Gamulin, glavni organizator ovih uspjelih demonstracija, zabilježen je u kanadskom tisku, gdje je, izmedu ostalog, naglasio: "Vrijeme je da Zapad upotrijebi svu svoju moč da se oslobodi Paragu. On je postao simbol našeg otpora protiv nehumanosti i brutalnosti!" - Dr. Gamulin vjeruje, da bi drugo sudenje ubilo Paragu, pa stoga misli da bi ga pritisak medunarodne javnosti mogao oslob oditi. Dnevni tisak: The Toronto Star i The Toronto Sun, zatim televizija (City TV i CFTO TV) dali su takoder dobar publicitet. U isto vrijeme smo čuli da su slične demonstracije održane i u Australiji i Švedskoi. c . _ 1 Sonja Tomic u ime Izvršnog odbora za pripremu II. Kongresa Hrvatske Mladeži/ Posneto po listu Hrvatski Put, marec 1987 Jugoslavija v razkroju... Nadaljevanje s str. 1 Izobraženci zahtevajo politično svobodo in dokazujejo neuporabnost vseh ukrepov oblasti, bodisi na ekonomskem ali političnem polju. Dejansko se nedvomno dokazuje, da je vsa marksistična teorija o znanstveno dokazanem razvoju družbe strašen polom. Partija, ki sloni na tej predpostavki, je brez verodostojnega programa. Ona visi v zraku a noče tega priznati. Hudo je, danes biti komunist. Kljub vsem pa partija ni pripravljena - tako tenor izjav - dovoliti načeti pridobitve NOV: Tu ni tolerance! In zato bo moral iti ta kelih bridki mimo vseh komunistov do hudega konca. Mi se doma bojimo te trme, a kaj čemo, ko imajo vojsko in UDBO v rokah. V sili bi tovariši streljali v množice delavskega razreda, marjim je "samoupravljanje" in ves guč o socializmu, postali so automati - birokrati brez srca. Franček Ljutomerski Marc 1987 Sopotniki ven! Marsikak vpliven Slovenec, še posebej naši zamejci so pristopili k OF v dobri veri, daje v tem najboljša možnost priti do zedinjene Slovenije. Pri tem sodelovanju so celo sprejeli možnost in verjetnost komunističnega režima. Po takšni logiki režimi gredo, narod ostane. Po zmagi revolucije so sopotnike na hitro odpravili. Lojze Ude, velik Slovenec, je bil v OF in veroval v zmago socializma. Bilje strokov-jak za Koroško. Kot tak je dobil važno mesto v Inštitutu za narodnostna vprašanja. Koje prišel čas zanj so si izmislili, daje neki elaborat (o Koroški) predal brez avtori-zacije tudi dr. F. Tischlerju. V obupnem pismu (Zaliv 86/198) je prosil za preiskavo, ker to ni bilo res in se pri tem silno ponižal, kaj je vse doprinesel k revoluciji. Do-bil ni niti odgovora. Zletel je ven! Drugi primer, sličen temu je še bolj grozen. Govorimo o zdravnici v partizanski bolnici Franja. Dr. Franja Bovc Bidovec. Bila je silna Idealistka in kot taka samo požrtvovalna zdravnica ki v svoji knjigi Ni neskončnih poti piše o strahotni obtožnici proti njej in o dvomesečnem psihološkem mučenju. Zdravnica se je potegovala za enako skrb navadnemu partizanu. Soočena je bila s strašnimi privilegiji do veljakov partijcev! Kako strašno in vendar kako logično, premnogim poznano že leta 1941 in brez članstva v OF! Protestno hrvatsko zborovanje V soboto 7. marca je bilo ob 2 uri popoldne pred vladno palačo - Queens Park - provincialne onta-rijske vlade protestno zborovanje, ki so ga organizirali Hrvatje iz Toronta in okolice. Protestno zborovanje, katerega smo se udeležili tudi Slovenci, je bilo v obrambo mladega hrvatskega intelektualca, advokata g. Dobroslava Parage in drugih hrvatskih disidentov, ki že leta sede v zaporih. Več in bolj obširno bo bralcem Slovenske države pojasnil članek, ki gaje v Hrvatski Put napisala gdč. Sonja Tomič, katerega v celoti po-natiskujemo. Pismo iz Slovenije - Prlekije.. Pošiljam Vam - Slovenski Državi - dva izrezka, enega iz ljubljanskega Teleksa, in drugega iz beograjske Duge, da bodo Slovenci v tujini objektivno informirani. V sestavku novinarja Andrej Novaka "Na Balkanu nič novega" prerokuje takorekoč avtor, da na-Balkanu zares ni nič novega: svobodnega poročanja še vedno ni: Vrh srbske socialistične zveze je namreč prisilil glavnega urednika Duge, Grujice Spasoviča, da zapusti delovno mesto, zato, kjer je dopustil v 14-dnevniku (Duga) odtis pročetniškega teksta. Tako je naravnost brutalno dokazano, da Jugoslavija ne spoštuje sklepe tkzv. helsinških sklepov o svobodnem tiskanju, obveščanju, čeprav je Jugoslavija te principe navdušeno podpisala. Toliko je vreden podpis jugoslovanskih funkcionarjev! En piškav oreh! In ta režim je tako drzen, da se po svetu baha, kot samoupraven socializem!! Odstranitev glavnega urednika Spasoviča je akt terorja, in škodi strahovito celokupnemu socialističnemu gibanju sveta. Tu se vidi, koliko je resnice pri tem "samoupravljanju" delavskega razreda. Ali je oblast vprašala kolektiv Duge, to so ja pristojni sa-moupravljači, če je potrebno šefa vrči na cesto? Še v kapitalizmu ni mogoče urednika za tak prestopek vrči ven. To je spet en korak dalje v totalen propad tega suženjskega sistema. Franček Ljutomerski Februar 1987 Poljski zgled: Kot napovedano, je SFRJ radikalno intervenirala v gospodarstvu s tem, daje 27. feb. 1987 ne samo zamrznila dviganje osebnih dohodkov (svoječasno plače, op. ur.) nego jih je zmanjšala na raven zadnjega četrletja v 1986. Delavcem seje posvetilo. Pri višajočih se cenah in znižanih plačah, realni dohodki padejo za vsaj 20%. Končno je bilo konec jugoslovanskega čudeža, delavci so spontano šli masovno v stavke. Samo na Hrvaškem je preko 60% bila uspešna. Posledica je bila, da je izvršni svet preklical zamrz-nenje plač in celo obljubil ostro kontrolo nad cenami. Razvoj je enak poljskemu. Delavci so se zavedli, da jim ne preostane drugega kot masovne akcije. Dogodki se bodo sedaj drugače razvijali, na eni strani delavci, ki enostavno ne morejo sprejeti nadaljnjih znižanj plač, na drugi strani državna partija, ki ne zna in ne more spraviti ekonomije v red. Tu je sedaj konfrontacije i ne več "bele" nego rdeče garde (delavci) proti nesposobnemu vladajočemu razredu partijcev. Še o Kocbeku... Kocbekov dnevnik iz let 1951/52 je izšel v Zagrebu. Kocbeka zadnje čase omenjajo tudi močno v domovinskem slovenskem in zamejskem slovenskem tisku. Kot "prevarani" prvotni član OF je njegova osebnost kot nalašč. Poslužujejo se ga slovenski-quasi- oporečniki, ki iz strahu ne upajo udariti po bistvu, monopolu oblasti KPS. Nekaka evolucija naj bi bila nova OF. Na ta način naj bi se to pot znebili. TELEKSOVA TRIBUNA Najnovejši bojni krik dela jugoslovanske partije, ki zdaj poziva k spopadu z meščansko desnico, me spominja na zgodnja petdeseta leta. Zgrajena profesorica zemljepisa nas je, kratko-hlačnike, poučila o notranjem in zunanjem sovražniku z enim samim stavkom: Kdor hodi v cerkev, ta je z Rusi. Koliko smo se naučili zemljepisa, ne vem, vem pa, da smo razumeli smisel sporočila: učili smo se misliti politično — začeli smo razlikovati med zasebni mnenjem in izjavami v javnosti; začeli smo razumevati, kaj je strah božji - v cerkvi in družbi. Veselo to ni bilo. Zasebno smo slutili, da bi morala biti pravica do enakosti med ljudmi in do življenja brez strahu os/lovna pravica vsakega človeka. Nismo še vedeli, da je vse to sad francoske revolucije, ki bo v osemdesetih letih našega stoletja spočela meščansko desnico v ZKJ. Nismo vedeli, da smo mi otroci oktobrske revolucije in dediči sovjetske demokratične tradicije. Današnjemu času udarno geslo iz tistih dni po vsebini ne ustreza, ustreza pa po tonu in po namenu: zastrašiti z aroganco oblasti vse, ki ne mislijo tako kot dežurna ekipa na oblasti. Toda takrat, prva leta po vojni, je bilo kaj takega še mogoče razumeti. In ne le tč - takrat je imela Jugoslavija poleg strahu pred notranjim in zunanjim sovražnikom tudi upanje in idejo: upanje v lepšo prihodnost in idejo socializma in samoupravljanja. Danes je ostala predvsem parola. Drugače pa je vsaka podobnost med današnjimi in takratnim geslom zgolj naključna. Vernikom je vsaj v Sloveniji zdaj priznan status dobrih občanov, ki ohranjajo in gojijo narodne običaje. Rusov pa že zelo dolgo />ne mečemo v isti koš« z Američani in danes morda še malo manj kot včeraj. Dolgo se nam je zdelo, da smo znali vgraditi v svoj sistem najboljše od obeh svetov, vzhodnega in zahodnega — imeli smo tržno gospodarstvo, kar dober standard, sorazmerno svobodo in socializem v človeku sorazmerno najbližji obliki. Zdaj se nam lahko zdi, da nam je ostalo samo najslabše od obeh svetov - brezposejnost in visoka inflacija nerazvitega kapitalističnega sveta in brezperspektivnost, do kraja socializirano gospodarstvo in do kraja zideologizirano politiko in sodstvo vzhodnega tabora. 0 V In vendar — na Zahodu si izposojamo denar, tam kupujemo tehnologijo, zasebno uvažamo od tam vse, razen ideologije; toda kot država trgujemo čedalje več z Vzhodom in zdi se, da se z neopaznimi koraki tudi doma približujemo tamkajšnjim stanjem; vrtimo se v krogih, naglo zaostajamo v tehnološkem razvoju, izvažamo za vsako ceno najboljše blago, slabšega pa po poljubno visokih cenah prodajamo doma, razmišljamo o vseh mogočih načinih, da bi izvabili devize domačinom in tujcem ih ne nazadnje razmišljamo tudi o tem, da bi se priključili vzhodnemu tehnološkemu razvojnemu programu. Slednje je simptomatično — nihče ni dementiral javnega pisanja o teh načrtih in zunaj Slovenije jih je povzel en sam list, niti eden pa ni o tej temi napisal kaj samostojnega. Najsi gre za pre-strašeuost, oportunizem ali slabovidnost, dejstvo je, da skoraj vsa Jugoslavija molče spremlja korake, ki utegnejo pripeljati do strateškega premika v mednarodnem težišču naše države. Že od nekdaj so nam bolj nevarni domači stalinisti in dogmatiki kakor pa Rusi. To se vidi. ne nazadnje, tudi po najnovejši kampanji proti notranjemu sovražniku. Ce partija, ki ima štirideset let absolutno oblast, še zmeraj vidi povsod sovražnike, potem mora biti nekaj narobe z njo, s tistimi, ki določajo njeno politiko, danes takšno, jutri drugačno, a vedno enako pravilno. Celo Gorbačov šiba okostene-lost, korupcijo in klečeplazništvo v partijskih in državnih vrhovih, ker mu je jasno, da ni mogoče govoriti o večji učinkovitosti sistema, če v Sovjetski zvezi ne bodo vsaj deloma izkoreninili teh pojavov. Mi med tem govorimo o meščanski desnici. Skrb vzbuja predvsem to, da resnične probleme mirne duše puščamo ob strani. Nekako smo se že navadili na permanentno krizo, zdi se, da niti ni več resnih prizadevanj, da bi se izkopali iz težav - ali pa je prevladal občutek nemoči, nesposobnosti, da bi tekmovali z razvitim svetom. Bolj kot vpliv ideologije je to verjetno razlog za počasno drsenje proti Vzhodu, ki se kaj lahko prime v humusu prakomunistič-nih simpatij. Človek, ki količkaj spremlja dnevno časopisje, zlahka opazi, da se kolesje državnega in partijskega aparata vrti ma-lodane v prazno. Uajsi se govori o tehnološkem razvoju države ali o novinarstvu, povsod se ponavljajo stavki, ki smo jih slišali že pred dvajsetimi in več leti, v slogu: Tovariši, zunaj je mraz in zavedati se moramo, da je delav-, ski razred to op.izil. Ljudi zebe in če ne bomo korenito spremenili metod in vsebine našega dela, bodo delavci začelbizgubljati zaupanje y našo družbo. Treba se je odločno postaviti po robu poskusom tehnokratov, libera-lov . . . in meščanske desnice, da bi izkoristili naše trenutne težave in poskušali omejiti vpliv delavcev na odločanje o uporabi goriva, ki ga trenutno sicer ni, vendar je treba poskrbeti, da bo čimprej spet na trgu. To se dogaja v času,, ko se je gospodarski položaj po letih izvajanja stabilizacijskega programa spet obrnil na slabše, kot ugotavlja tudi nadvse diplomatsko in na uradnih podatkih zasnovano redno letno poročilo zahodne gospodarske organizacije OECD, v kateri sodeluje Jugoslavija kot opazovalka. Nismo obrzdali inflacije, nismo izboljšali strukture gospodarstva. OECD ugotavlja, da je novi devizni zakon sredstvo za prelivanje deviz od dobrih izvoznikov k slabim uvoznikom, in ocenjuje, da bi bile potrebne korenite spremembe v jugoslovanskem finančnem sistemu češ, banke■ nadzorujejo tisti, ki si pri njih izposojajo denar, zelo veliko kreditov pa odobravajo z obrestmi, ki so še nižje od že tako prenizkih običajnih obrestnih mer. Sicer pa je tudi brez pomoč/ OECD opaziti, da vlada sprejema v glavnem paliativne ukrepe ali korigira že sprejete. Veliko se govori o liberalizaciji gospodarstva, vendar imamo čedalje bolj administrativno in socialno, ne pa gospodarsko politiko. ZIS išče sponzorje za svojo politiko socialnega miru in ker jih zunaj ne najde, jih določi doma, po pravi-lii: enemu vzemi, drugemu daj, v povprečju bosta oba še kar zadovoljna. Podobno pa je tudi na političnem oziroma duhovnem področju. če nič drugega, se je doslej vsaj ponekod v Jugoslaviji uveljavila kultura političnega dialoga v partiji in zunaj nje. Toda ta verbalni pluralizem bo imel predvsem psihološko vlogo oziroma bo celo prispeval h konzerviranju in utrjevanju obstoječega stanja, dokler se ne bo dialog prenesel v politične institucije in dokler ne bo postal ne samo osnova političnega odločanja, tem- Andrej Novak, publicist^ več tudi neločljivi sestavni del resničnega, ne samo deklariranega političnega in pravnega sistema. Ža zdaj imamo samo prq-svetljeni absolutizem - vladarje dober in pusti malo več svobode, dokler ljudstvo ne zlorablja njegove dobrote. Tedaj lahko čez nočpostane strog in maščevalen. Toda namesto da bi se partija tvorno vključila v dialog in pospešila proces nastajanja programskega pluralizma, zdaj na partijskih sestankih po vsej Jugoslaviji komunisti poslušajo strogo zaupne puhlice o notrapjem sovražniku in letajo kot Charlie Brown z mrežo za metulje za predstavniki meščanske desnice. Namesto da bi se govorilo o inflaciji, brezposelnosti in idejni praznini, se govori o varnostnem položaju. Ali to pomeni, da v partiji dobivajo večji vpliv konservativni in dogmatski elementi? Prej: bi rekli, da prevladujejo rutinerji in pragmatiki, ki ponavljajo konservativna stališča, bodisi zato, ker nimajo novih idej, bodisi zato, ker te ne more nihče napasti, če ponavljaš tisto, kar si Že rekel sam ali kdo drug. Toda vse to meče tudi na liberalne elemente v partiji senco suma', da pritrka-vajo iz strahu pred notranjim spopadom aH iz oportunizma, ker jim gre predvsem za oblast in za lasten položaj. To pa je naj* boljša pot, da se politika do kraja diskreditira. ■ - "' i ■ 5" * ' 'i f m¥m>9 >tm »mi § f i »i sam m C«ADA JtfMU MMM partije. Poslužujejo se ga še neki silno redki zamejski OF-arji. z OF si namreč upajo otresti odgovornosti in ublažiti vest, da so bili pov-lečeni v sodelovanje z revolucijo. Pri vsem tem je velik nesmisel iz Kocbeka delati kako posebno žrtev. Ni bil on tarča partije zaradi svojih spisov, saj je v njih skušal opravičevati politične uboje in silo partije. On ni bil drugega kot važen sopotnik, - koristno budalo! Koje napravil usluge partiji in ga slednja ni rabila več, ga je pač odvrgla kot recimo tudi Izidorja Cankarja. Ta je tudi izdal dnevnik 1944/45. Svoj pristop k režimski politiki opravičuje: "Tito mi je v avdienci zagotovil, da Jugoslavija ne bo komunistična". To je bil Cankarjev politični testament in izgovor svojim prijateljem, ki so pravilno predvidevali revolucijo in nje rezultate. Ti ljudje, in ne Cankar in ne Kocbek so tvegali vse, ker so pravilno razumeli svojo vest in dolžnost. In te ljudi dr. Ah-čina, dr. Kreka, dr. Kralja si upa tržaški pisec imenovati z emenom desni kolaboracionist! (Zaliv 86/ 148) UMMMMMMMMM MMh Predsedništvo RK SSRN Srbijm OSTAVKA GLAVNOG UREDNIKA PredsedniStvo RK SSRN Srbije, na sednici održanoj u petak, 30. januara, razmatralo.je i informadju o problemima ostvarivanja uredi-vačke politike i kadrovskoj situaciji u reviji DUGA. Prihvačeni su informacija Sekcije za informisanje RK SSRN, stavovi Izdavačkog saveta lista i ostavka Grujice Spasoviča. glavnog i odgovornog urednika DUGE. Dr Vojislav Mičovič. član Predsedništva, rekao je da su tokom prožle godine na sadržaj niza tekstova upučene brojne primedbe sa tribina društvenih organizacija i tela. n BU>B'iV"1rrla i promašajima u ostvariva-nju koncepta uredivačke politike u preteklih nekoliko meseci vodena je široka i dosta strpljiva rasprava sa rukovodiocima i redakcijom DUGE, na osnovu tega se doilo do zaključka da je u njoj do&lo do odstupanja u nizu tačaka od usvojene koncepcije uredivačke politike. Medu njima se nalazi i veči broj za naše društvo politički neprihvatliivih tekstova. • Obaveštavajuči Predsedništvo o sednici Izdavačkog saveta buuE, ' održanom dan ranije, Miodrag Vujičič. predsednik Saveta, saopštio je ocene i precizirao neke stavove Saveta. Redakciji su posebno zamereni feljtoni o mas-poku, polemika oko stavova dr Dimitrija Rupel« ,,Koja je dopnnosila podsticanju medurepu-Eličkih i medunacionalnih nesuglasica", zatim tekst koji je, „gotovo blagonaklono" govorio o četničkom lideru Dragiši Vasiču. kao i tekst o Vice Vukovu. Najviše kritika upučeno je na račun objavljivanja intervjua sa Mijalkom Todorovičem, teksta o Koči Popoviču. „bez njegove saglasnosti", a posebno zbog objavljivanja više feljtona „o dogadajima i ličnoa tirna iz istorije KPJ i perioda Kominteme, gde je bilo politički nedozvoljivih konstrukcija i zaključaka, kojima se nastajalo da se KPJ prikaže kao partija koja je u kontinuiteta jod uvek zarobljenik kominter-novskih pogleda." Ozbiljnim promašajem Savet je ocenio i objavljivanje feljtona Ljubodraga Duriča. Do okon&anja konkursa za novog glavnog i odgovornog urednika. ovu dužnoat obavljače i dalje Grujica Spasovič. Duga 333 7 2. 1987. RAZSTAVA Razstava svobodne slovenske besede, svobodnega slovenskega narodnega ustvarjanja V soboto 28. marca, ob 11. uri, je bila v Slovenskem domu na 864 Pape Ave., v Torontu, ob navzočnosti zastopnikov kanadskih oblasti, federalne in provincialne vlade, Torontskega odbora za vzgojo in Etnične tiskovne zveze, svečana otvoritev dvodnevne razstave svobodne slovenske besede in umetnosti^ Pozdravu in uvodnim besedam predsednice Slovensko-kanads-kega sveta, dr. Branke Lapanje, so sledili pozdravi in kratki nagovori povabljenih gostov: g. And-rew Winter, MP, je zastopal g. Davida Crombie, federalnega ministra za mnogokulturnost; Gospa Christie Hart, MPP, je zastopala in prebrala pismo premiera ontarijske vlade g Davida Petersona; G. Len Gullins je zastopal in prebral pismo provinci alnega ministra ontarijske vlade za mnogokulturnost g. Tony Ruprechta; Gospa Nola Creve, odbor niča Torontskega šolskega odbora za vzgojo, je v kratkih, jedernatih besedah osvetlila vrednote kulturnega dela. Njen govor navajamo v celoti. Dr. Jože Kirschbaum, naš stari znanec, velik prijatelj Slovencev, je zastopal Etnično tiskovno zvezo in Slovak World Congress. Poudaril je, sorodnost, bolje rečeno, podobnost motivov, ki jih najdemo tako v slovenskem kot v slovaškem umetniškem ustvarjanju. Omenil je tudi, kako se je nekaj let pred drugo svetovno vojno, kot zastopnik Slovaške dijaške zveze, udeležil kongresa Pax Romanae v Rogaški Slatini. Ob tej priliki je bil v Ljubljani in obhodil tudi druge slovenske kraje... Dvorana je bila lepo okrašena. Otvoritev razstave pa je poživila plesna skupina "Planika" v slovenskih narodnih nošah, katero uspešno vodi gdč. Nevenka Stajan. Da pa smo mogli organizirati razstavo v takem obsegu, je veliko pripomogla denarna podpora, ki jo je prav za to priliko podelilo Slovensko-kanadskemu svetu mi-nisterstvo provincialne ontarijske vlade za kulturo in državljanstvo. Ker je bila aprilska številka SD v teku razstave že v tisku, bomo o razstavi sami obširneje poročali v naslednji številki Slovenske Države. Notes for Slovenian Council of Canada s opening of the "Exhibi-tion of Printed Words and Artby the Slovenians in Canada: their New Homeland", 28. 3. 87 by trustee Nole Crevve, Chair, Toronto Board of Education. I vvant to thank the Slovenian Council of Canada for putting on a show of their commitment to those things vvhich are so important to the children of Canada. The love of books is one of the most important things that paren ts can pass on to their children. The heritage of Slovenians since the printed word was invented has been that love. A community in vvhich mothers and fathers and grandparents give children an appreciation for the povver of words the magic of books and then surrounds them The Honourable Tony Ruprecht M.P.P. Minister With Special Responsibilities for Multiculturalism ^Minister Responsible for Disabied Persons 700 Bay Street, 3rd Floor, Toronto, Ontario M5G 1Z6 965-1122 March 20, 1987 The Premier of Ontario leflislative Buikjing Queen's Parit Toronto. Ontario M7A 1A1 March 1987 Dr. Branka Lapajne, President Officers and Members Slovenian Council of Canada 108 Hollywood Avenue Willowdale, Ontario H2N 3K3 ✓ Dear Dr. Lapajne and Friends: As Minister with Special Responsibilities for Multi -culturalism, I wish to extend heartiest congratulations on the opening of your exciting two-day Exhibition with the active participation of Slovenian writers, artists and craftsmen from Canada, the United States of America, Australia and Argentina. I wish to commend ali the hard-working people who helped to organize this great event. The exhibit of Literature and Printed Words and various forms of Art and Crafts, including paintings, photography and woodwork, viill certainly enhance your Council's justified pride in, and offer encouragement to, the talented members of the Slovenian community. Your Exhibit will also be an important contribution to Multiculturalism in our province through your willingnesstto share your rich heritage with Canadians of different ethnocultural origins. Dear Dr. Lapajne: On behalf of the Government of Ontario, I am pleased to extend warm greetings to those in attendance at this delightful exhibition of art and printed works by members of the Slovenian community in Canada. I also take this opportunity to commend the Slovenian Council of Canada for its initiative in providing this special opportunity for those of Slovenian origin to celebrate their rich cultural heritage. Please accept my sincere best wishes for a most successful exhibition marked by the pleasure of fine art and good fellovship. David Peterson reko 90 let Kanadska gozdarska pomoč vodi naše gozdarstvo. To gozdarstvo je vredno $33 bilijonov za kanadsko gospodarstvo. Zanesemo se lahko, da kanadska gozdarska pomoč povspešuje kanadsko gozdarstvo za pravilen družbeni ambient in gospodarske potrebe vseh Kanadčanov. Za nadaljnje informacije o Kanadski gozdarski pomoči pišite na: Canadian Forestry Service Canadien Service des forets It is, therefore, a great pleasure on behalf of the Government of Ontario to welcome your visitors from around the world to our province and to extend our warmest Best Wishes for a most successful Exhibition. Sincerely yours, TR/JK/cd cc: Vladimir Mauko Publicity Chairman tLr^Af Tony Ri^recht, M.P.P. Minister with Special Responsibilities for Multiculturalism Dr. Branka Lapajne, President, Slovenian Council of Canada, 108 Hollywood Avenue, Willowdale, Ontario. M2N 3K3 THE CANADIAN FORESTRY SERVICE ZAVAROVANJE NAŠEGA NADVSE DRAGOCENEGA NARAVNEGA BOGASTVA Canada THE CANADIAN FORESTRY SERVICE 351 St. Joseph Boulevard Hull, Quebec K1A 1G5 \ Nadaljevanje s str. If vvith the beauty of their art and culture is a rich one indeed. Research repeatedly demonstra-tes that children vvho come ready to learn and excited by the possi-bilities of education are the ones that go on to excell - both in the puhlic system and in the post-se-condary institutions, You make our job at the School Boards so much easier. You bring your children to kindergarden already in-fused vvith the tools that they vvill need to continue your proud tra-dition. Everything in this exhibi-tion bears vvitness to your com-mittment and dedication to the vvritten vvord: to truth, its povver and to history. 1 congratulate the Slovenians of Canada on your past accomplish-ments; I thank you for your part-nership in education and I wish you continuing success in the vears ahead. Tajnik in predsednica Slovensko-ka-nadskega sveta g. Ing. Ciril Pleško in gdč. Dr. B. Lapajne • A pu.rn'K i«v eirmi * s mi : h. i i sk«S S- Baraga »i njt-gove knjigi 'H A Predstavniki kanadskih oblasti na Razstavi - od leve na desno: Dr. J. M. Kirschbaum, ga. Nola Creve, g. Andrew VVitter, g. Len Gullins, ga. Christine Hart, gdč. B. Lapaj ne, plesna skupina Planika. Ga. NežkaPetek-Škulj Fotoreportaža: I. Valent in V. Mauko Begunci - malo resnice. Drago Jančar v Novi Reviji 57/87 (zaenkrat javnosti še "nedostopna" (pr. ur.) v članku O narodni eroziji poda zanimive teze. Pravilno ugotavlja vzroke slovenske ekonomske in politične emigracije. Število emigrantov postavi že na številko 600 000 zadnjih 100 let; slabo pravi, da razen potice in polke in har-monikarskega slovenstva, ki se zbira na Škofjeloškem pikniku ni veliko ostalo. Po Rebuli, tako tudi po Jančarju^pa zgleda, da obstaja v USA še neko drugo režimu najbrž neprijazno zdomstvo. Za Argentino omeni dve politični emigraciji, prvo za časa fašizma iz Primorja in drugo po revoluciji. Ta je po Jančarju, ohranila slovenstvo v najvišji meri, jezik, kulturo in tradicije. V svoje izgnanstvo so ponesli vero, narodno zavest, politično prepričanje in vse to TUDI OBDRŽALI. Izgubili so državo, a še z večjo močjo so se oprijeli domovine. Geslo jim je: Mati - Domovina -Bog. Napačno označi Jančar naše v Argentini, da se izživljejo v sovraštvu, ker jih k temu zavezuje spomin na trpljenje in smrt domobrancev. Vsem izseljencem je po Jančarju skupna ena stvar "odšli so ali so morali oditi iz države in družbe, ker tam ni bilo mogoče svobodno živeti, delati in ustvarjati..." Zopet je Jančar šibak, ko trdi, da je diaspora terorizirana, vodena od dveh strani: od konzulata in misijonarjev obeh barv (rdeči in duhovniki). To ljudi straši, vznemirja in so sadovi tega ponemčen-je, amerikanizacija in t. d. Resnica je vsem poznana: konzulat izsiljuje, pritiska pri vizumih, povezavi z domačimi in zasliševanji. Duhovniki vabijo toda ne silijo. Klasičen primer kako režim odtujuje slovenski živelj je slovenski klub LIPA v Parizu (Mladika 1986/10/ 149). Poleg živahne delavnosti katoliške slovenske misije je obstojal laični klub Lipa. Konzulat in še posebno SIM so ga skušali pridobiti za režim. Rezultat je bil, da so na lanskoletni občni zbor od 150 članov prišlo samo 3. To pomeni konec organizacije. Jančar zaključuje presentljivo: dokler v Sloveniji ne bo omogočeno svobodno izživljanje na nazorskem, duhovnem, kulturnem, političnem in gospodarskem polju, toliko čaša se bomo srečavali z množičnim izseljevanjem. DOKLER SE VSI SKUPAJ NE ZNAJDEMO V EMIGRACIJI. Hvala Vam g. Jančar. Le kje ste bili leta 1945? Dr. Peter Urbane IZ UPRAVE S. D.: V zadnjih mesecih so plačali naročnino in darovali v tiskovni sklad: (cena naročnine je $12 na leto (navedeno koliko let), kar je več, je prispevek za tiskovni sklad). I. G., USA, $10; L. K. (za T. S.) $50; W. K: (za 2 leti); F. K. (za 2 leti); J. B. (za 2 leti); A. P., USA; F. Tomšič (za 5 let) in v tisk. sklad $40); L. J.,USA $8; M.B., Chicago $8; D. (za 2 leti) $1; I. F.; J. B.; A. B. (za 2 leti), J. B.; Rev. D. S. (za 2 leti); N. N. $100; P. Kveder $83; J. Kosorok $10; F. S. $10; G. B. Nemčija; M. K.; I. Kuno-: var.USA $13; B. K., C. M., USA $8; S. Tompa, A. Kuroms $8; D. N., Nemčija; A. B., Kitchener $8; K. V., Švica; A. J. $8; M. S., L. B. $8, M rs. A. J.; Mrs. Č. F. V.; F. O. (Kanada-USA) $14; J. Medved $3; J. R. $50; A. P., A. S. $50; L. G. $8; Mrs. M. Fischinger (2 leti); L. K., USA $100; J. R. $3; Z- Mi-can $8; T. Frank $8; K. Janez $13, A. Tila $13; Z. V. $10; J. P., Co-lombia $3; P. Franc. $3; H. Z. $3; Z. *. $40; B. P. $20; A. Papež $20; Ga. Nežka Petek-Skulj Djilas-Saharov-Gorbačev. 29. dec. 1986 je Djilas v razgovoru v italjanskem časopisu o razvoju v SZ povedal: "Ni razloga za aufo-rijo (silno navdušenje). Menjave v SZ so pomembne! Prepričan sem, da bodo izpustili po Saharovu še druge oprečnike (tu je imel Djilas prav. Op. ur.) Iz hude diktature prehaja SZ v prosvetljeni absolutizem. Odprtost je najvažnejši razvoj pod Gorbačevom. Vendar -Gorbačev ostaja dogmatičen in tako mora biti. Enostrankarski sistem pač ostane tak, kot je v svojem bistvu modernizirala ekonomijo, uvedla nove tehnike in to bo zavi-selo mnogo od zapada. Po tem izboljšanju pa bodo odkrili globo-kost pomanjklivosti sistema. Glavna ovira bo nepremakljivost silne birokracije. Nevarnost je tudi v konservativnem anti-komu-nizmu. Tega bo partijska birokracija izrabila, da prepreči reforme. Anti-komunizem je toliko bolj nesmiseln, ker komunizem kot ideologija, - mednarodna,ne obstoji več. Vse partije so v silnem premikanju. Odprtost privatni iniciativi v SZ je premajhna. Saha-rov in jaz imava idejo, da enostrankarska ideologija ne more rešiti globokih, bistvenih problemov. Svoboda mišljenja mora nujno vključiti politične svoboščine. Ne odrekam se jugoslovanski F. S. $40; S. L. $40;N. N. $100; in Z. Varš $50. Vsem se prisrčno zahvaljujemo vključno oglaševalcem, ki so poravnali svoje obveznosti! Bog plačaj! (S. D.) * revoluciji in smatram, da je bila dobra in potrebna." Tako pravi Djilas, ki veruje v evolucije komunističnih partij in povsem zanika večinski nekomunistični element družbe, ki bo ob dani priliki prevladal nad birokracijo. O potrebi jugoslovanske revolucije pa je komentar odveč. Djilas pač ni Saharov in še manj Solženicin. Manifestacija na Dunaju. 31. januarja 1.1. seje odpeljalo s posebnim vlakom iz Celovca na Dunaj 1500 koroških Slovencev. Na južnem kolodvoru jim je dunajska občina pripravila tri podzemske vlake, da so se odpeljali v center mesta. Tu so se zbrali še mnogi avstrijski prijatelji. Veličastna manifestacija je dosegla število več sto napisov in čez 5000 oseb. Protestirali so proti namenu ločiti na koroških šolah slovenske učence od samo nemško govorečih. Nekaki apartheid sredi Evrope. Slovenski zastopniki so bili istočastno sprejeti od avstrijskih politikov. Dunaj nikakor ni bil sovražen do naših rojakov. Tu bi veljalo opomniti, ob tem krasnem uspehu naših rojakov, da bi bil že skrajni čas, da se Korošci otresejo politične kura-tele KPS, ki jim je napravila še neprimerno več škode, kot avstrijsko nerazumevanje in občasni teror. V Ljubljano da, toda samo vezano na pomoč slovenščini, gospodarski povezavi ne pa na kongres KPS!. ❖Podatki o avtomobilskih nesrečah v Kanadi za 1. 1985 kalejo naslednjo sliko: ❖Smrtnih nesreS je bilo nad 4.000, ranjenih pa nad 200.000 oseb. ❖Prometna nesreEa je najpogostejši vzrok smrti za Kanadčane do 34 leta starosti. ❖15-24letni vozniki predstavljajo nad 2S% voznikov, ki umro na cestah v Kanadi. ❖S5% vseh prometnih nesreč? so krivi ljudje, v največ primerih nepazljivost voznika. ❖Alkohol igra vlogo pri približno polovici vseh smrtnih prometnih nesreč?. ❖Polovica prometnih nesreč se primeri manj kot 40 km od bivališča žfrtve in pri hitrosti 60 km/h ali celo manj. ❖Letno Škodo, ki jo povzročijo prometne nesreče v Kanadi, cenijo na dve in pol milijarde dolarjev. (Can. Scene, 1224) G. B. Kramolc Jugoslavija na križopotju Članki o naši domovini v tujem tisku nas vedno zanimajo, razve-seljijo pa nas zlasti novice in pohvalno prikazovanje slovenskega naroda kot enega najnaprednejših in ustvarjalnih evropskih narodov. S. D. je ponatisnila nekaj vrstic iz N. Z. Z:, kije hvalevredno pisala o slovenskem mozaiku v Evropi. Nam ne gre za osebni ali strankarski prestiž, kot zdomci se ob branju tudi ne predajamo samo čustvom, marveč kritično in z največjo stvarnostjo zasledujemo socialni, politični in gospodarski razvoj v Sloveniji in v drugih juž-noslovanskih republikah. Več ali manj smo poučeni iz domovinskega tiska ali pa po že ne tako redkih zdomskih obiskovalcih naše domovine. Tokrat nekaj misli o "južnoslo-vanskem proletarskem mozaiku". Seleciones Readers Digest" so vja-nuarski španski izdaji posvetile južnoslovanskemu vprašanju šest strani. Nam niso odkrile nič novega, svetu pa po tolikih letih napačnega prikazovanja Titovega raja na račun zapadnih posojil in njegove dedščine vsaj nekaj resnice. Dopisnik Fergus Bordevvich po-jasnuje svetu politične in gospodarske razmere in trenja med posameznimi republikami in narodi. V 7.rdečetiskanih vrsticah že uvodoma odkriva jugoslovansko politično stvarnost, ko zatrjuje: "Dežela južnih Slovanov je glo-boka(razbita družba s propadajočim gospodarstvom in se vsak dan bolj součuje s težko sedanjostjo. Uspeh (svobodnejša družba ali še krutejša diktatura) je silne važnosti za zapad". Dopisnik navaja kopico nam že znanih političnih in gospodarskih dejstev, ki izpolnjujejo sliko "mozaika jugoslovanskega marksizma". Da so vjugoslaviji podedovali sovjetski gospodarski sistem, je Slovenec Aleksander Bajt potrdil dopisniku. Danes Bajt že zahteva gospodarske spremembe z resničnim samoupravnim trgom in večjo demokracijo- Za Bordevvicha je Jugoslavija bila 30 let amortuigador med Varšavskim paktom in NATO. V prepričanju, da bi notranji spori predru-gačili to evropsko ravnotežje, Zapad opozarja na možno rešitev. Jugoslavija ima danes 20 tisoč mil-jonov dolarjev dolga, brezposelnost presega že 17% prebivalstva, to je največja brezposelnost v evropski državi. Inflacija je dosegla 85% in življenski nivoje padel za tretjino. Četrti del 6,5 miljonov javnih uslužbencev je po zapadnih računih odveč. 700 tisoč delavcev se poslužuje "bolezenskega dopusta", 600 tisoč počitnic, ostali pa delajo z izjemo v Sloveniji le 3 in pol ure na dan. Uroš Makovec, urednik Mladine, tako F. Bordewich, je zatrdil, da so "naši najvažnejši načrti, da čimprej uveljavimo naše gospodarstvo in politično strategijo s tem, da izločimo trdo strankarsko linijo, ki želi Jugoslavijo znova v vshodnem bloku. Makovec mu je zatrdil, da Slovenci podpirajo pluralizem in zahtevajo več svobode. Socialne razlike med republikami so zelo velike. Letni dohodek v Sloveniji dosega 4 tisoč dolarjev, v južnih republikah od 500 do 800 dolarjev letno. Mnogi Jugoslovani so po pisče- vem mnenju prepričani, da bi resna gospodarska reforma spremenila tudi politični položaj, če bi zvezna vlada zmanjšala nadzorstvo in nudila državljanom več pobude in svobode. Če bi zvezne oblasti dopustile več demokracije in svobodna podjetja, bi zapad pomagal s pogojno gospodarsko podporo. Belgrajski sociolog Stojanovič, tako dopisnik, je dejal: "4 leta že govorimo o spremembnih načrtih, čas pa beži v korist konzerva-tivcev ali celo reakcionarjev. Demokratična država bi lahko postala model za vshodnoevropske države. Če zapad ostane popustljiv, ne vemo, kako se bo to končalo". V vseh južnoslovanskih republikah nastopajo mladi rodovi, ki si vse drugače zamišljajo ureditev zvezne države. Zvezino vodstvo (CKKPJ) se zaveda nevarnosti razpada, zato je dalo republikanskim vladam nekaj več pravic, noče pa uvideti, da lahko le prava demok- racija reši federacijo. Večina Titovih sodelavcev je že pomrla, redki, tako Djilas, nekdaj najožji Titov sodelavec, Dedijer in drugi so že desetletja opozicionalni klicarji proti režimu ZKJ. Neredki Stalinovi oboževalci so prišli do spoznanja, da moskovski način vladanja ni spremeljiv za jugo-slo-vanske narode in enostrankarski režim odklanjajo. Celo kralj Aleksander I. je to sprevidel, ko je njegova JNS v nekaj letih propadla in državo že takrat privedla . pred skorajšnje razsulo. S: D. je že pisala o miselnosti kroga slovenskih kulturnikov okrog Revije in Mladine, prav tako o protestnih izjavah srbske opozicije. Pred kratkim je prišla v svobodni svet spomenica Odbora za obrambo svobode misli in izražanja, ki jo je ta Odbor poslal SFRJ in jugoslovanski javnosti. Spomenico je podpisalo 18 uglednih predstavnikov, med njimi 12 članov Srbske akademije znanosti in umetnosti. Spomenica zahteva ukinitev ene same politične stranke ali katerekoli izključne skupine, kakor tudi vsake oblike partijske države in sicer s svobodnimi in neposrednimi volitvami. Spomenka zahteva uveljavljenje učinkovitega demokratičnega nadzorstva nad oblastjo in njenimi nosilci s svobodo javnosti, ukinitev možnosti preventivnih aretacij in konftniranja, vzpostavitev enake pravice do javnega zborovanja in združevanja ter pravice do stavke. To je: zahteva po pluralizmu in demokraciji v zahodnem smislu. V zveznih jetnišnicah je še vedno čez tisoč političnih oporečnikov, kar svobodni svet zelo moti v odločitvah gospodarske pomoči. Med tem ko čorbačov spušča na svobodo politične disidente, CK KPJ vzbuja z nasiljem proti kritikom belgrajskega režima in znova in znova preganja svobodnol-jubne oporečnike. Jugoslavija se približuje časom 1. 1945-46, ko je CK KPJ prelomil Titov-Subašičev dogovor, da se bodo izvedle demokratične volitve. Kako je Tito prelomil besedo, o tem se lahko poučite v razpravi dr. Sirca v Slovenskem zborniku. Taka je jugoslovanska stvarnost. Slovenci v svetu znova in znova povdarjamo: Slovenci zahtevamo zase politično, kulturno, versko in gospodarsko svobodo, državno samostojnost, Združeno Slovenijo. Zadevamo se, daje v tem boju potrebna previdnost in politična modrost. Politični razvoj v jugoslovanski federaciji gre svojo razumljivo pot. Slovenci v domovini in po svetu želimo, da južnoslo-vanski narodi rešijo svojo potopl-jajočo barko v razburkanem viharju s treznostjo in narodnim ponosom. Svetovne politične razmere in razvoj v federaciji zahtevajo od vodilne Partije, da vendar že prizna, da je federalna rešitev mogoča le v demokratičnih, samostojnih in svobodnih južnoslovanskih državah. Čas hiti, politični razvoj se jasni, potrebne so le modre politične poteze, ki naj bi rešile ta važni geografski prostor pred katastrofo. Komunistov ne bo rešila dogma, marveč le stvarna demokratična notranja in zunanja politika ter modra ter umirjena odločitev za popolno svobodo vseh južnoslovanskih narodov. Pristavski V Ce imate pritožbe proti Metro polici-ji, mi bi radi slišali. Mi smo urad za ljudske pritožbe. Če imate pritožbo o kakem policaju, kije uslužben pri Metropolitan Toronto Police Force to pritožbo lahko vložite pri nas. Mi smo privatna civilna agencija. Zagotavljamo vas, da bo vaša pritožba preiskana in bo zaključena pošteno in pravično. / Pritožbe proti članom Metropolitan Toronto policajem lahko napravite na: Vsaki policijski postaji, na The Public Comlaints Investi-gation Bureau, na oddelku policije, 3080 Yonge Str. (na križišču Lavvrence Ave.). Na The Office of the Public Com-missioner, 157 Bloor Street West (na križišču Avenue Rd.), ali če kličete 963-1141 in izveste, kdaj bo predstavnik od urada Office of the Public Complaints Commis-sioner v vašem okrožju. COK,fi 11; Clare E. Lewis, Commissioner © Ontario Attorney General, lan Scott <4» Vesele velikonočne praznike Vam želi želi vsem Slovencem Tone Ambrožič 861 College St. Toronto, Ont.. M6H 1A1 Tel.: 531-1223 VESELO VELIKO NOČ želi vsem delavcem in znanccm GRADBENO PODJETJE ^Vesele velikonočne praznike želi ANSAMBEL KARAVAN KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-45GS 80-13th STREET, TORONTO, ONTARIO M8V 3H6 rftESTAIMAHT Steak & Sea Food FuHv Ucanaad PaiKiog atHui 1574 The Queen»way & Atomic Ave. Jože Kasfefic Ltd. 10 KEYWELL COUKT, Toronto, Oni. M8Y 1S6 255-2085 Lastnika: Franc flkčii- Tomšič I I! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI St. Joseph Press Tel.: 255-14M Postani plačujoči naročnik našega listal Poravnajte naročnino /in darujte v tiskovni sklad Slovenske Države! iF II II II II I 340 Browns Line Tel.: 251-1337 N. T. O M P A S E X P R E S S Slovenska Potniška Agencija ^ ANTON'S AND sON^eseievenfeonocneprazmfeezeZi % MEAT MARKET m l /7/. 1 » % . ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveie meso, okusno prekajeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogalko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah, če pripravljate gostije, bankete ali slično, te priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnim« hladilnike. G33 VAUGHAN ROAD (na vogala Oakvvooda) Toronto Tel: 654-9123 - 654-9112 Si H VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE Peter Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8891 KOMPAS EXPRESS 741 Bloor St. W. Torgnto Ont - M6G 1K8 VESELO ALELUJO Vam želi - « Vsem Slovencem doma in po svetu želi polnost velikonočnega veselja in živega upanja v prepričanju, da za Velikim petkom tudi našemu narodu kmalu zašije jutro Velike noči! Društvo TABOR v Torontu STAVBENO PODJETJE F - F Construction Co. Ltd. Lastnik A. FERKUL 1$3 BETA STREET, TORONTO M8W 4H5 Tel.: 259-7334 SLOVENSKA DRŽAVA: eden najbolj zanimivih slovenskih listov A B CFire Door Testing & Manufacturing Ltd. VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi DRUŽINA LUDVIK STAJAN 879ISLINGTON AVE. • Toronto, Ont., M8Z 4N9 . Tel.: 251-3391 ^^ m. Vesele velikonočne praznike želi DRUŽINA PEPEVNAK 87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario Vesele velikonočne praznike želi DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, M19 2H4 Veselo alelujo II ZELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V STAREM KRAJ IT ZAMEJSTVU IN SIROM VSEH KONTINENTOV . SLOVENSKA NARODNA ZVEZA I V KANADI VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM PLATNAR BROS. PLUMBING & H E AT I N G LTD. Metro Licence No. 176 43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9 Tel : Bus. 2 5 5- 6 1 44 Res. 2 5 5 -60 19 406 Poziv in prošnja vsem bivšim članom in članicam Slovenske dijaške zveze Usoda je raznesla bivše člane in članice SDZ po vsem svetu. V borbi za prostor na svetu so se v mnogih primerih potrgale ali vsaj oslabile medsebojne povezave. Na pobudo mnogih bom skušal pomagati k obnovitvi teh vezi, za kar pa potrebujem Vaše sodelovanje. Prosim, da izpolnite to tiskovino in mi jo pošljete. Prejem vsake prijavnice bom potrdil. Ime in priimek. Naslov. (kraj, država, provinca, poštna številka) Telefon Bil sem član (ica) SDZ. v srednji šoli v v akademskem klubu ■ Bil(a) sem odbornik (ca) kot. Bil sem poglavar (ica) na šoli. Bil sem veliki poglavar (velika poglavarica) za. Vladimir Mauko pred vojno poglavar SDZ na učiteljišču v Mariboru med vojno zadnji poglavar na ljubljanskem učiteljišču BOG, NAROD, DRŽAVA 5 Velika noč praznik zmagoslavja, zmaga življenja nad smrtjo, prazen grob potrditev žive vere in neomajnega zaupanja. mjji ■ središče človeške zgodovine je Jezuso va smrt in vstajenje — vse drugo je le dogajanje pred tem ali za tem Vse dopise, članke, naročnino in prispevke v tiskovni sklad sprejemamo na naslov Slovenska Država, P. O. Box 393, Sta-tlon "A", Willowdale, Ontario { M2N 5T1. 1 V Argentini pa pošiljajte vse omenjeno na naslov argentinskega urednika In upravnika g. M. Duh, Calle 105, No. 4311 Vlila Baltester. Argentina Veselo alelujo želi vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK Vesele velikonočne praznike želi DRUŽINA PETER PAVLIN 22 lslay Crt., Toronto M9M 1V3 Hajka na Novo Revijo Posredoval: V. Slemensky 57. številka Nove Revije za zdaj ni bila zaplenjena Predsednik slovenske Socialistične zveze Jože Smole je takoj po izidu 57. številke Nove revije dal uradno izjavo, ki so jo objavila sredstva obveščanja v celoti. Smole se v svoji izjavi najprej opre na ustanovna določila Nove revije, ki med drugim določajo, da uredništvo revije ne bo zastopalo drugačnih stališč kot jih zastopa Socialistična zveza. Nato pove, daje s članki in drugimi besedili v 57. številki Nove revije, njeno uredništvo, ta določila prekršilo; saj gre, po izjavi Jožeta Smoleta sodeč, v tej številki za besedila, ki so sovražna našemu družbeno političnemu sistemu, ki na nesprejemljiv način izničujejo pomen narodno osvobodilne borbe in na negativen način prikazujejo slovenski problem v skupnosti jugoslovanskih narodov. Zato Smole predlaga, da predsedstvo Socialistične zveze na svoji seji, ki bo 27. februarja resno prouči položaj, ki je nastal z izidom omenjene številke Nove revije, obenem pa bo od predsedstva, kot predsednik, zahteval, da skliče Svet Nove revije, kjer bi preučili nastali položaj. Isti dan kot je 57. številka Nove revije izšla, je predsednik Smole čutil dolžnost, da preko najširših mogočih medijev posvari javnost pred vsebino najnovejše številke omenjene revije. Že mogoče, da se boji odmevov iz drugih republik, boji pa se tudi, kakor seje to bal javni tožilec, Novo revijo zapleniti - prepovedati njeno razpeča-vanje, kar je v vsakem primeru zanimiv zasuk v reagiranju oblastvenih organov ob dogodkih, ki jim ne gredo v račun. Karkoli že bo sledilo Smoletovi izjavi za tisk in RTV in karkoli že bo sklenilo Predsedstvo Socialistične zveze, pa bodo besedila iz inkriminirane najnovejše številke Nove revije le šla v javnost. Da uredništvo Nove revije vseskozi poskuša uresničevati tisto vlogo, ki naj bi jo uresničevala tudi Socialistična zveza; to je vlogo dialoga in pluralističnih pogledov na našo klavrno resničnost in vlogo narodno osvobodilne borbe, je že dolgo časa znana zadeva. Prav tako je znana zadeva, da o pluralizmu mnenj in o dialogu govori Socialistična zveza. Kljub vsej tej "harmoniji" med Socialistično zvezo in Novo revijo, vendarle lahko pride do takih dogodkov, da prva drugi očita sovražno delovanje in spodkopavanje temeljev naše družbene ureditve. Kakšna in s kakšnimi hipotekami je torej obremenjena naša družbena ureditev, da lahko odkrita beseda v Novi reviji spodkopava temelje te ureditve?! Ali pa so morda besede in gesla Socialistične zveze o pluralizmu le pesek v oči? In nazadnje; kako je mogoče neko ureditev sploh spodkopavati? Mar ni legitimna? Mar ni od ljudstva izvoljena? Le kaj ima na vesti? In če kaj ima na vesti, je Nova revija resnično njena slaba vest! Dokler najnovejše številke Nove revije ne bomo imeli v rokah je težko kaj več reči. Takoj pa je treba ponovno dodati: za zdaj revija ni bila zaplenjena in to je kljub izredno hudi Smoletovi hajki nanjo, pomembno dejstvo, ki kaže da se sestavine političnega ozračja v jugoslovanski Sloveniji pomembno spreminjajo. Lahko da bo zapihal bolj strupen veter, utegne pa biti 57. številka Nove revije tudi zgodovinski mejnik slovenske in jugoslovanske resničnosti. Kakor koli se bodo odvijale stvari - o 57. številki bomo še pisali! Napisano: februarja 1987 Osnovna izvežbanost za boljšo bodočnost. TEORETIČNO IZBOLJŠENJE: Tečaji so na razpolago do 12 razreda v pogledu čitanja, pisanja, računstva, znanosti v računalnikih. ISKANJE DELA: Pokažejo vam, kako opisati vaše življenske sposobnosti (resume), kako izpolniti potrebne vprašalne listine, kako dobro prestati intervievv in kako nadaljujete s pravilnim iskanjem dela. Vežbance poučujejo, kako tekmujejo, da dosežejo boljša mesta na tržišču. Če se vi, ali koga poznate, ki se zanima za Ontario Basic Skills Program, vstopite v stik najbližji urad Ontario Basic Skills Office, v krajevnem Community College, ali pa kličite brezplačno posebno številko ki jo tukj spodaj navajamo. Za te, ki jih rabijo, so tudi na razpolago uslužnosti, ki pomagajo za stroške za dnevno oskrbo otrok, prevoz in prebivanje. Vsak ontarijski prebivalec, ki je star preko 25 let in ima pravico za delo v tej provinci, se te uslužnosti lahko posluži. Vežbanje. Vsi imamo dobiček zaradi tega. Posebna številka: 1-800-387-5656. (Vse informacije so vam na razpolago v angleščini ali francoš čini). Ontario Minister, Hon. Gregory Sorbara Premier, Hon. David Peterson ♦Žko-f Elden f. Curfis škofije Helena v ZDA O o Q < >cn cc Lli < Tisti, ki potrebujejo vežbanje največkrat čutijo, da so pritrgani zaradi pomanjkanja osnovnega izvežbanja, ki ga potrebujejo v začetku. The Ontario Basic Skills načrtovanje pripravlja odrasle za boljšo bodočnost v ontarijskem delavnem prostoru. Brezplačno šolanje v treh najvažnejših panogah je na razpolago v večini Community Colleges in včasih tudi v zvezi z delodajalci in delavskimi unijami. VEŽBANJE BITI PRIPRAVLJEN: Svetovalci pomagajo vežbancem s pravilnim nasvetom, kakšno delo hočejo in začetne točke tega dela; da se začnejo pravilno vežbati za to stvar, za katero so se odločili. KANADA — dežela bodočnosti TORONTO, OnL — Kanada je sorazmerno še mlada država. Kot nekdanja angleška kolonija in pozneje kot »Dominion« v angleškem imperiju, je le postopoma in na popolnoma demokratičen način prišla do svoje suverenosti in državnosti. Leta 1982 so bile odstranjene še zadnje zapreke do resnično samostojne in neodvisne kanadske države, ko je angleški parlament izglasoval, da se kanadska ustava, ki je bila dotlej v Londonu, vrne v Kanado. Kot dopolnilo k tej ustavi, je kanadski parlament istega leta izglasoval zakon o človečanskih pravicah in dolžnostih državljanov. Druga svetovna vojna, v kateri so se Kanadčani izkazali s svojim doprinosom v ljudeh in materialu, je vzbudila v ljudeh kanadski ponos. Ta nenadno vzbujena zavest je kanadske parlamentarce vodila, da so izglasovali zakon o kanadskem državljanstvu, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1947. Dotlej so bili namreč Kanadčani smatrani zgolj kot »angleški podaniki«. V nekem smislu smo še vedno, ker Kanada pripada »zvezi britanskih narodov« (British Commonvvealth) in imamo »Generalnega guvernerja«, ki v imenu angleške kraljice podpisuje državne listine. To pa je sedaj postalo le še tradicija in ceremonija brez kakšne politične teže. Tudi vsaka provinca ima svojega »pomožnega guvernerja«, ki opravlja iste posle kot generalni guverner v kanadski prestolnici Ottavvi. Prebivalci Kanade so torej postali »kanadski državljani« šele I. 1947, leto dni preje, predno so se na vzhodni obali nove domovine Kanade izkrcali prvi slovenski povojni begunci. Za brezdomce, po triletnem begunskem in taboriščnem življenju, je bil prvi korak na kanadski zemlji, korak v novo življenje in v lepšo, upa polno bodočnost. Po petletnem bivanju v deželi pa so postali tudi kanadski državljani. Štirideset let ni tako strašno dolga doba, če jo merimo po zgodovinskih merilih. Prihod prvih slovenskih povojnih beguncev pa je bil za Kanado in za nas zgodovinski dogodek. Ne samo slovenskih beguncev, tudi drugih, ki so zaradi marksističnega nasilja zapustili svoje domove in iskali svobodo na zahodu. Kanada je bila med deželami, ki so odprle vrata in sprejele medse številne »DP-jevce«. Slednji so se v kratkih letih izkazali s svojim trdim delom in spoštovanjem kanadskih zakonov, da so vredni zaupanja tukajšnjih ljudi in oblasti, in so si s svojim obnašanjem prislužili kanadsko državljanstvo. S tem smo zadobili vse pravice, ki državljanom pritekajo, sprejeli pa smo tudi vse obveznosti, ki jih državljanstvo nalaga. S ponosom lahko zapišem, da so Slovenci postali vzgledni kanadski državljani in da so kljub majhnemu številu veliko doprinesli k pluralistični in multi-kulturalni kanadski družbi, pri tem tudi katoliški Cerkvi v Kanadi s svojimi slovenskimi cerkvami ter z vzglednim verskim življenjem. Štiridesetletnico »kanadskega državljanstva« se bo praznovalo s »tednom državljanstva«, ki ga je notranje ministrstvo proglasilo za 13. do 17. aprila letos. Umestno se mi zdi, da tudi mi Slovenci v Kanadi posvetimo nekaj misli temu praznovanju. Kaj nam pomeni biti državljan, biti Kanadčan slovenskega porekla, živeti v deželi, ki je prostrana, ki je bogata na naravnih zakladih in lepoti, predvsem pa živeti v svobodi, ki nam jo Kanada — naša nova domovina in rojstna domovina naših otrok— v tako obilni meri nudi. Pozivam našo mladino, da se loti pisanja in da o tem napiše krajše dopise. Najboljše dopise bom objavil v Kanadski Domovini. Če se bo kdo skorajžil, naj svoj spis pošlje na naslov: Otmar Mauser, 338 VVoburn Ave.( Toronto, Ont. M5M 1L2. Za trud se vsakemu že v naprej zahvaljujem. Otmar Mauser Strinjemo se s predlogom g. O. Mauserja. Vse tiste dopise, ki ne-bodo objavljeni v AD, bomo ob- javili v Slovensko Državo s primerno knjižno nagrado. Uredništvo SD. San Andres, 9. tirca 1987 Spofitovini in drugi gospod Mauko žel m Vam vesele velikonočne praznike in cnogo zdravja, d boste lahko nadaljevali svoje važno in koristno delo v Kanadi. Prilagam članek " Slovenska samoodločba" za morebitno uporabo v Slovenski državi. Iskreno Vas pozdravlja Slovenska samoodločba Samoodločba je ena najvažnejših pravic vsakega naroda. To pravico pa ohranja neokrnjeno tudi narodnostna skupina, ki živi strnjeno na svoji zemlji. Zahteva po samoodločbi, to je odločanju glede svoje državne organizacije, je bila podlaga že deklaraciji o neodvisnosti Združenih držav Amerike leta 1776. Kasneje pa je bila pravica do samoodločbe narodov vključena v Wilsonovem mirovnem programu leta 1918 in je prešla v ustanovno listino Društva narodov (sedaj Zveze narodov). Zahtevo slovenskega naroda po samoodločbi je poudaril Slovenski narodni odbor v svoji izjavi "Namen naše narodne politike" iz leta 1960, kije dobila v slovenski javnosti ime "Slovenska formula". To svojo zahtevo je SNO ponovil v svoji "Izjavi" oktobra 1985 in v "Pozivu narodom Jugoslavije" junija 1986. Tudi je zahtevo po samoodločbi poudarila "Deklaracija Slovenske ljudske stranke ob 90-letnici" V decembru 1982. Samoodločba - to je svobodno in tajno glasovanje narodne skupnosti - je torej tisto načelo in tisti demokratični način odločanja, ki sta osnova in rešitev vprašanja državne ureditve. slovenskega naroda in tudi ostalih narodov Jugoslavije. Vsak drug način reševanja tega vprašanja je nasilen in nenaraven. Kajti pravica do samoodločbe je naravna pravica, ki je ni mogoče odrekati nobenemu narodu, in je tudi ni mogoče omejevati ali priznati samo pogojno ali pri tem v naprej vsiljevati določeno rešitev. Ljudstvo ima pravico in dolžnost svobodno odločati o svoji usodi in to ne glede na te-nutno vladajoče meje. Slovenski narodni odbor je v svojem pozivu, ki gaje v juniju 1986 razposlal zastopnikom narodov Jugoslavije, zapisal in poudaril, da je tudi prihodnost narodov Jugoslavije mogoče urediti edinole s sprejetjem načela, da imajo vsi narodi Jugoslavije - in s tem tudi slovenski narod - pravico do samoodločbe. Tega načela o samoodločbi narodov komunistični svet ne prizna. Komunisti so Jugoslaviji vsilili - ne da bi moglo ljudstvo svobodno in demokratično odločati - državo, kjer so pravice federalnih edinic samo na papirju, ker vse politično, gospodarsko in kulturno življenje ureja državno središče z vsemogočno komunistično partijo. Če torej hočemo urejevati svoje odnose po demokratičnih načelih, ki veljajo v zahodnem svetu in dati narodom pravico do samoodločbe, potem je nujno, da se prizadeti narodi upro komunističnemu totalitarizmu in skupno delajo na tem, da se zrušijo komunistični režimi. Kajti šele po zlomu totalitarizmov bo mogoče rešiti vprašanje ureditve narodov Jugoslavije po načelu samoodločbe. Seveda je nespametno in naivno misliti, da bodo komunisti prostovoljno pristali na resnično svobodno odločanje narodov o svoji usodi. Tega niso še nikjer na svetu storili. Lahko pa računamo, da bodo nevzdržne razmere v komunističnih državah prisilile narode, da Vaš bodo pričeli iskati izhoda iz sedanjega položaja. Bistvo komunistične politike je imperializem, centralistično urejena država in poizkus zlitja narodov v breznarodno množico. To pa je v živem nasprotju z vsem, kar Slovenci hočemo in tudi s tem, kar so komunisti med revolucijo v Sloveniji obljubljali. Mnogi med nekdanjimi partizani so v teku let to prevaro spoznali in so danes tihe žrtve sistema, ki so ga nehote pripomogli ustvariti v domovini. Slovenski narodni odbor se dobro zaveda, da bo šele po zlomu komunističnega režima mogoče reševati naše probleme na osnovi priznanja načela o samoodločbi in to s sodelovanjem vseh rojakov, ki so, ne glede na svojo preteklost, spoznali, da je mogoče iskati pot iz slovenske sedanjosti in graditi skupno bodočnost le na osnovi resnične demokracije. Je pa SNO mnenja, a naj bi se zastopniki posameznih narodov Jugoslavije že sedaj pogovorili in zedinili glede postopka, kako izpeljati samoodločbo po zrušenju komunističnega režima. Ne gre za to, da bi se že sedaj zastopniki dogovorijo, kako v danem trenutku preprečiti kaos in morebitno medsebojno obračunavanje. SNO je v svojem Pozivu, meseca junija 1986, svetoval zastopnikom emigrantskih organizacij, da naj se predvideva časovno omejena prehodna doba (provizorij), v kateri naj bi se izvršilo po vseh deželah Jugoslavije ljudsko glasovanje glede bodoče lastne državne ureditve. V tej prehodni dobi naj bi se začasno ohranila sedanja razdelitev Jugoslavije na republike. Da pa bo v kali zatrta vsaka možnost centralizma celo v tej prehodni dobi, bi bilo treba takoj prenesti na republike vse politične, gospodarske, administrativne in varnostne odgovornosti. Potem pa, ko bodo narodi po sa-moodločitvenem postopku jasno izrazili svojo voljo, naj se na miren način izvrši prehod v novo državno ureditev. Tako bomo tudi Slovenci dosegli tisti svoj politični cilj - svobodo in samostojnost - ki so si ga zastavili naši predniki v majski deklaraciji leta 1917, v dr. Koroščevi Slovenski deklara-ciji/punktacijah) leta 1932 in poznejših političnih programih, izjavah in spomenicah vse do Izjave Slovenskega narodnega odbora leta 1985. Tedaj bo nastopil čas, da na isti demokratični način pričnemo odločati o svoji družbeni ureditvi, v zavesti lastne suve- Dobili smo s prošnjo za objavo.. Slovenci, dvignite glave! renosti. Rudolf Smersu O SPREMEMBAH V SOVJETIJI razpravlja svobodni svetovni tisk na različne načine. Ni dneva, da ne bi tajnik sovjetskih boljševiških strank Gorbačov ne napovedal energičnih političnih, socialnih in gospodarskih odločitev. Kot je Hruščov po svojemu nastopu obračunal s Stalinovo dobo in razgalil tirana Stalina, tako sedaj Gorbačov hoče z novimi idejami zaključiti Brežnevo dobo. Njegove napovedi o volitvah tovarniških vodstev tudi izven strankinih članov kažejo, daje posegel v boljše-viški sistem, ki ga želi modernizirati in nuditi priliko sodelovanja tudi sposobnim državljanom izven stranke. Njegove odločitve se približujejo t. i. samoupravljanju v Jugoslaviji.. Sovjetolog G. R. Treviranus je že pred 40. leti v svoji 400 strani obsegajoči knjigi zgodovinsko obdelal sovjetske revolucije in razgalil svobodnemu svetu različne dobe in taktiko sovjetske boljševiške stranke od začetka oktobrske revolucije do srede druge svetovne vojne. Sovjetija je bila prva desetletja izolirana od svobodnega sveta in vladali soji diktatorji, ki so s krutostjo izvajali načrte boljševizma ter vzgajali množice v strankarski disciplini. Nomenklatura že desetletja vlada ruskim narodom in di-sident Woslewsky zatrjuje, da se do danes način vladanja še ni spremenil. Gorbačov je sicer izpustil na svobodo fizika Saharova in okrog 140 disidentov, obljubil izselitev deset tisočem sovjetskih Židov, ni pa govora o amnestiji in o svobodi stotisočev na prisilnem delu v Siberiji in na Kavkazu. Obljub, da se bodo sovjetske divizije umaknile iz Afganistana, so do sedaj prazne, prav tako stvarno ni-čevne o sporazumu umika sovjetskih divizij iz okupiranih vshodnih dežel. Zapadni svet je nepopustljiv in za obrambo Evrope v dogled-nem času ni pričakovati na umik zapadnih sil iz Evrope. Razvoj sovjetskih revolucij je podoben "pristnemu" vinu v novih steklenicah in novo vino v starih steklenicah. G. R. Treviranus je že v drugi svetovni vojni napovedal, da bo Rusija po zmagi pripravljena na sodelovanje z zapadom. Ni dvoma, daje ruski človek danes pripravljen znova zgrabiti možnosti statusa družbene enakosti v boju za večjo svobodo. N. Z: Z. poroča o moskovskih prizadevanjih pri podjetjih v svobodnem svetu, ki se pogajajo za sodelovanje v mešanih družbah. UdSSR dovoljuje tujemu kapitalu 49% CK je dovolil 20 ministerst-vom in 68 podjetjem, da lahko trgujejo samostojno s tujimi družbami. Na novo ustanovljena institucija "Joint ventures" lahko trguje ne samo z vzhodnimi državami, marveč tudi z ostalim svetom. Vlada zagotavlja mešanim družbam v UdSSR davčne olajšave in jamstvo nepodržavljenja. Novim mešanim podjetjem je zagotovljeno med drugim tudi zaposlitev in soodločanje i. tujih tehnikov in administratorjev. Cilj teh združenih podjetij je, da produkcija teh nadomesti potrebne uvoze v Sovjetijo. Zanimivo je, da COMECON države sprejemajo Gorbačova prizadevanja za gospodarske spremembe v Sovjetiji skeptično, medtem ko Zapad vse to spremlja s prevelikim optimizmom. Satelis-tične države pričakujejo vse bolj, da Moška popusti s političnim nadzovstvom okupiranih dežel. Dejstvo je, da je že Lenin v prvih letih po revoluciji dopuščal tuji kapital v Sovjetiji, njegovi načrti pa so propadli po Stalinovi odločitvi. V Moskvi Še vedno vlade nomenklatura. Ali bo Gorbačov : uspel, bo pokazala bližnja bodočnost. Slovenski narodni odbor z veseljem zaznamuje pozitivne drže, ki se vedno pogosteje javljajo tako med ljudstvom v domovini, kot v izseljenstvu in zamejstvu v zvezi z obrambo slovenskih narodnih vrednot. Tudi z vso simpatijo spremlja odpor proti vdiranju slovenstvu tujih elementov iz drugih republik, kakor tudi pogumen nastop mnogih, zlasti mladih izobražencev,, v obrambo slovenske narodne zavesti in narodnih posebnosti ter za realnejše gledanje na polpreteklo zgodovino v naši domovini. Prav tako nas navdajajo z veseljem vedno pogostejši pojavi prebujanja slovenske narodne zavesti med rojaki v zamejstvu - na Koroškem in Primorskem - kakor tudi njihova vedno močnejša teženja po resnično demokratičnem skupnem slovenskem kulturnem prostoru, ki naj v polni svobodi obsega ves slovenski narod. Tudi v izseljenstvu ugotavljamo, da po več kot 40 letih slovenska politična emigracija živi in si žilavo prizadeva izpolnjevati' svoje poslanstvo ter ostati zelena veja na slovenskem narodnem telesu. Eden izmed pozitivnih znakov tega prizadevanja je vedno večje uveljavljanje naših rojakov v velikem svetu, ki pri tem ne pozabljajo na svoj slovenski izvor in vsak na svojem mestu krepko pomagajo slovenski stvari. Številne publikacije, osebni stiki in množični podvigi, kot npr. "Zveza slovenske akcije", spočeta po avstralskih Slovencih, so dokaz, da narod naš umreti noče. Narod, ki hrani v sebi toliko življenjske sile, sme upati na boljšo bodočnost. Kritično obdobje naše zgodovine zahteva od vseh svobodoljubnih rojakov, da povežejo svoje sile v spoštovanju medsebojne različnosti. Ne smemo dopustiti, da bi dogmatizem komunistične parti- je, kije pred več kot 45 leti razdelil naš narod v bratomorni revoluciji, ponovno onemogočil sodelovanje vseh slovenskih demokratičnih živih sil. Preteklost nas uči, da je bolestna ambicioznost totalitarizma take ali drugačne vrste, slovenstvu nevarna, zato moremo iskati rešitve v velikodušnem pluralizmu ki bo znal spoštovati zgodovinsko resnico, družbeno pravičnost in človekovo svobodo. Naš narod ne uživa demokratičnih svoboščin v matični domovini, v zamejstvu pa so naši rojaki večkrat žrtve narodnostne nestrpnosti. Slovenski narodni odbor se sicer dobro zaveda, daje prva in glavna moč v nas samih, kar pa ne izključuje, da iščemo pri doseganju svo-Ajih narodnih ciljev tudi pomoč mednarodnih organizacij in svetovnega javnega mnenja. Zato moramo po vzgledu drugih narodnostnih skupin tudi mi opozarjati svetovno javnost na naše slovenske človeške pravice, ki so zaščitene v ustanovni listini Zveze narodov in s Helsinškimi dogovori. Oboje so podpisale vse države, med katere je razdeljen slovenski narod in jih v večji ali menjši meri nenehno kršijo. Bodi naša velika skrb opozarjati svetovno javnost na kršitev naših pravic ter buditi vest njih kršilcem. Prepričani smo, da je v svobodnem svetu mnogo zavednih rojakov, ki bodo našli možnost in način, kako to delo uspešno spraviti v tek in ga nadaljevati. Pričakujemo pobud in konkretnih predlogov, ki jih bomo z vesejjem upoštevati. Ob novem velikonočnem prazniku vere in upanja ponovno kličemo vsem Slovencem: Dvignite glave, ker približuje se tudi naše rešenje! Za Slovenski narodni odbor: Dr. Ludvik Puš, tajnik Rudolf Smersu, predsednik Dr. Peter Urbane, tajnik ♦Svetovna zveza kreditnih zadrug Ulorld Council o-f Credit Unions