30. Štev.
v Murski Soboti, dne 9. oktobra 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
ӀӀ. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	—	80	K
ZA POL LETA           —        —            —	—  — 40K
ZA ČETRT LETA        —	—	—	—	     20K
ZA 1 MESEC     —	—	—	—	—	7	K
Resnicolübnim.
To pišemo za one, šteri so naše novine od začétka, kak smo jih začnoli vödávati, s poštenjom čteli, brezi predsodka, šteri so se nej sčemerili z resnicov, liki sakšo stvár, sakšo reč z odprejtimi očmi glédajo in poslüšajo. Pišemo pa tüdi za one, šteri ešče volo májo, pravico in resnico spoznati.
Skoron ni edne „Novine“ od gosp. Kleklna so nej vödane, štere bi nej pisale od „Prekmurskoga Glásnika“, kak so te naše novine proti vöri, kak so proti krščanske. Na tisti način napádajo Jugoslovánsko Demokrátsko Stranko, v zádnjem cajti pa tüdi Samostojno Kmétsko Stranko. Od obej tej partájov pišejo „Novine“, kak so proti krščanske, proti vöri, proti lüdstvi.
Pitamo vse poštene Prekmurce, v šteri numeri naših novin smo pisali proti vöri, v šteri numeri smo se borili proti krščanstvi ?
Odgovor na to more samo te biti : ni ednok nej. Či je to ednok istina, té pa pride drüga istina, ka so Kleklnove „Novine“ proti vöri. Zakaj volo? Vöra nás vči, ka se ne smej lagati, lagati nej v nikšo formo, ni za nikši cil nej. „Novine“ pa lažejo, ka od nás pišejo, da smo proti vöri, za to volo so proti vöri.
Perse, proti ednomi momentu smo v našem životi, to je proti klerikálizmu. Klerikálizem pa je nej vöra, je nej krščanstvo, klerikálizem želej, ka lüdstvo v kmici ostáne,
samo ka se ga lejko bole materijálno vöponüca v peršonske cile onih gospodov, dühovnih ali posvetnih, šteri vajati nad lüdstvom ščéjo v rokaj meti. Či smo proti tomi, proti toj zlorabi nad lüdstvom, delamo v smislu krščanstva, šteri je proti suženjstvu nad lüdstvom. Borimo se za Čisto vero, za právo krščanstvo, zato smo bole krščanski, kak pa „Novine.
In „Jugoslov. Demokrátska Stranka“? Zakaj pa je tá protikrščanska ? Záto, ka se tüdi bori proti lüdski kmici in suženjstvu. Proti klerikálizmu ! Gda ste ešče čüli, ka bi JDS proti Bogi, proti vöri bila, gda se je borila proti krščanstvi? Nikdár nej, ali naši gospodje okoli „Novin“ morejo o tom delati, ár vidijo, ka se lüdstvo či dale bole od njih vrača, šteri so jih dozdaj v svojih škramblaj meli.
Jugoslovánska Demokrátska Stranka je v istini lüdska, za lüdske haske se bori brezi peršonskih cilov. Dosta je že včinila za nás Prekmurce, dosta več kak poslánec g. Klekl, šteri samo v „Novinaj“ sebé ponüja, a ne doségne nikaj. Ali naj ešče ednok naprej prinesémo ništerne velike dela, štera je tá partája za Prekmurce včinila? Ali ste že pozábili na takzváno „Kukovčevo melo“. To je bila mela za prekmurske siromáke, štero je poslao minister dr. Kukovec. In minister dr. Kukovec je kotriga Jugoslovánske Demokrátske Stranke, šteroga so „Novine“ dostakrát napádnole ne krivično. Ali ste že pozábili, kelko se je ránč JDS borila za to, ka nedo prekmurski Slavončari, oni, kak na delo hodijo, kvárni.
In za istino so letos delavci v rédi svoj zaslüžek spláčani dobili. Kelko pa so mogli váme za silje pláčati, to delo so pa že poslánci JDS vroke vzéli, ka jo dobijo delavci nazáj.
Invalidi ? Tej so nájvékši siromáki med nami, ár so nej po svoji krivdi prišli od svojega zdrávja. Sto se je za njé pobrigo ? Rávno JDS, štera je doségnola, ka do vsi invalidi ešče ednok prišli na pregledovanje, pa to pot nej v Varaždin, niti nej v Maribor, nego domá. Esi pridejo komisije, da preglédnejo invalide pa njim zaslüženo penzijo dájo.
Urádne dnéve mo meli. V G. Lendavi, Törnišči pa v Križovcih. Lüdstvi de dosta cajta pa drági penez prišparanih. To je tüdi doségnola JDS.
Zadosta od toga. Dosta dela v hasek lüdstva ešče lejko naprej prinesémo. Sakši, kak je pošteni pa pravico lübi, more spoznati, da je JDS vrlo dosta delala za lüdstvo.
In je hasnovitno delo za lüdstvo, za njegvo poláganje, proti vöri, proti krščanstvi? Nej, to je právo delo, kak tüdi Bougi dopádne, samo gospodom okoli „Novin“ nej, ár vidijo, ka se zdaj v istini lüdstvi pomága brezi peršonskih cilov pa brezi kšefta. G. Klekl pa lepo pláčo na dén má kak poslánci pláčo iz lüdskih žepov, pa nikak nemre istinskoga dela za lüdstvo skázati.
Zobstom je vse kričanje „Novin“. JDS stranki nemre škoditi, ár ednok že Sakši človek spreglédne in vidi istino. Šli mo nadale za lüdstvo na delo, pa nemo se
LISTEK.
Nekaj od Veronike.
Stari gospod z velkimi mustačmi so pred hišov godrnjali. Pred hišov je büo ščipkov grm, na grmu dosta trnjov, pa menda jih zbodo šteri, no zato godrnjajo . . . Le čüjte :
— Pokvarjene, čarne düše . . . comprnice . . . Celi božji den okoli hiše klantajo. Edna drügi da kuko . . . pfuj, pokvarjene . . . Kak se zna, od ščipkovoga grmiča je samo par stopajov do küjnje, v küjnji so pa gospa, tüdi stara, pa vendar močna, pridnojezična ženskica, torej stari gospod ga pobrišejo zraven do gospe pa ponovijo kakor prej vöni pred grmičem :
— Pokvarjene, čarne düše ste . . . comprnice.
- Palik pred oknov? — vzkliknejo radovedna gospa in nadalje ne dela kühanica, brezi njuve pazljivosti vre tečna jed v lončkih, naočalje se potisnejo pač do konca rdečkastega nosa in z oprtmi vüstmi gledajo gospa pred novorojene psovke.
Ker res, čemeren gospod psüjejo. Bridke in ostre so te psovke kak sama siva starost. Sreča, da tüdi nemajo naočalje na kratkem, potišnjenem nosku, ker inači bi zagvüšno na tisoč falatov razpočeno ležale po tleh. Sama goreča in kipeča jeza bi je vrgla na tla . . .
— Štera je palik tü, pitajo razburkano gospa.
— Tista čarna. Tista čarna hudičnoobrazna vrana . . .
—	Verona ?
V
— Čast in poštenje sta že mrla v toj vesi. Svetli den, pred mojim nosom blisne v dečkovo sobo. Vidnje . . .! čüla si že kaj takšega . . . ?!
Jezno in razburkano se gledata starca, dve stari sivi sovi. Okno na küjnji je našörko odprto, vidi se na v rumeno listje oblečen sadovnjak, Čez njega na male bregiče šteri pazljivo čuvajo na vsaki iz küjnje pridoči glas in se smejejo odkrito in iz globočine srca.
Med tem se pa odprejo dverice na mali sobici in izstopi mladič, svež in močen. Pozdravi staroga gospoda, gospej pa poljubi roko.
— Dobro jutro . . .
Pravo bi siromak dalje tüdi, ali opazi gospine trepetajoče ustnice, pa zato molči.
Veliki vzdihljaj, potem pa beži stari gospod, ker je nastopo hüdi in mrzeo sever. Tulilo in se treskalo bo vse okoli hiže, to je gospodova v tom hipu rojena misel, ter ga pobrišejo ravno s tako naglico iz küjnje kak so prišli pred nekaj časom. Cvetice, nežno rožičaste na grmiču se tüdi skrijejo, zaprejo svoje nežne vence . . . Bog ga zna, kaj bo... se pravi, če gospa od konca nosa pač pred oči sünejo naočalje.
Mladič junaško čaka. Ne boji se ; pa tüdi — vidi se dobro, ni je mu vseedno danes kaj mislijo gospa.			
Pa ni sem ga pogodo, gospa se mislijo, gospa sedijo pred pečjo, le jezik dela. Jezik, te osek, pa menda zato oster košček ženskinega telesa, reč, štera bi v puščavo slinela najmiroljubnejšo birkico. Te jezik zavrti, močne in ne popolnoma brez mostačne ustnice se vzdignejo, zaprejo pa spet oprejo in zaprejo s takšo naglico, da čüda božja.
— Gospa, — se začne sever, — jaz sem mati . . .
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
9. oktobra 1921
brigali za to, ali je to „Novinam“ povoli ali nej. Nemo zabavljali niti nej v naših novinaj, niti nej na shodaj, spraviščaj, mi mo delali. Klekl pa naj dela in kriči s svojimi „Novinami“, či misli, ka s tem lüdstvi naj bole pomága.
NOVICE
Osebna vest. Iz Murske Sobote je prestavljen v Maribor k policiji policijski oficijal g. Ivo Karara. Ž njim zgübimo ednoga korektnoga urádnika, ki je z energičnov rokov in pravično spunjávo svojo čést, záto je nam vsim žao, ka odide od nás. Na novom mesti njemi želimo vse najbogše.
Obtožba. Kak čüjemo, je držávno právdniitvo proti vsim onim, šteri so zavolo demonstrácij zaprejti v Maribori, dvignilo obtožbo. Toži jih zavolo veleizdaje.
Držávno posojilo. Na prošnjo lüdij je vláda odločila, ka se termin za podpisovanje držávnoga posojila podaljša do 15. t. m. S tem je dána prilika, ka Sakši ešče lejko svoje prišparane peneze držávi posodi na 7% intereša. Naj nede ni ednoga, šteri peneze má, pa ne bi podpiso. S tem pomágamo nájbole samim sebi, ár dosta intereša dobimo, na drügi stráni pa mo s tem pomágali graditi našo potrebno železnico Sobota —Ormož. S to železnicov pa de blágo, štero v Prekmurje vpelamo, dosta falejše.
Most pri Dokležovji de za pár kednov odprejti. Delo hitro naprej ide, tüdi cesta iz Dokležovja do Veržeja je že skoron skončana.
Rekord v defraudaciji. Neki bankir na Dunaju, rodom iz Holandije, je dunajske banke ogoljufao za skoron 2 milijard kron, nato je odbežo v Holandijo. Njegov oča je trnok bogáti, živé v Ameriki. Kak so ga banke prosile, ka naj kvár sinova poravna, je nej ščeo to spoznati.
Razpust občinskih agrarnih odborov in nove volitve. Glasom rešitve Ministrstva za agrarno reformo z dne 11. augusta 1921 štev. 23.002 so razpuščena vsa agrarna zastopstva v Sloveniji. Nove volitve se raspišejo takoj po izvršitvi predpriprav. Do konštituiranja novih občinskih agrarnih odborov delujejo stari odbori.
Osebne novice iz davčne službe. Rihtarič Ivan, davčni izvrševalec za okraj Murska Sobota je na lastno prošnjo premeščen k davčnemu uradu v Gornjo Radgono. Za davčnega izvrševalca za davčni okraj Murska Sobota je imenovan narednik Ivan Macarol iz Velikih Lašč.
Uradni dnevi. Okrajno glavarstvo javlja, da se vršijo uradni dnevi Okrajnega glavarstva v Murski Soboti, v Gornji Lendavi in Križevcih na orožniški postaji, v Turnišču v občinski hiši povsod s pričetkom ob 10. uri dopoldne in Sicer ob Sledečih dneh : Gor. Lendava, dne 13. oktobra, 10. novembra in 13. decembra. Turnišče, dne 18. oktobra, 15. novembra in 20. decembra. Križevci, dne 25. oktobra, 24. novembra in 29. decembra.
Ogrski fiškališi. Prejeli smo v priobčenje : Ogrski fiškališi v Prekmurju bodo, kakor smo zvedeli, izgubili pravico zastopati stranke pred sodiščem in drugimi oblastmi za toliko časa, dokler ne bodo položili izpitov. To pa radi tega, ker se je izkazalo, da ti fiškališi ne poznajo naših postav in niso sposobni zastopati strank z uspehom, kar se je pokazalo pri neštetih pravdah, katere so ti fiškališi zgubili le vsled svojega nepoznanja našega prava. Zato opozarjamo stranke, naj bodo pri izberi zastopnikov previdni, da ne bodo imeli prevelikega kvara.
Vabilo na izreden občni zbor »Jugoslov. Matice« v Murski Soboti, ki se vrši v soboto, dne 8. oktobra ob pol 9. uri zvečer v Čitalnici. Dnevni red : Izpopolnitev odbora.           Odbor.
Trgovina z živino. Ker se raznaša govorica, da bi imeli gotovi trgovci z živino monopol za nakupovanje v Prekmurju, ugotavljamo na podlagi uradnih poizvedb, da so take vesti popolnoma neosnovane in da je trgovina z živino popolnoma svobodna v okvirju obrtnega reda. Iz tega sledi, da ni nakupovanje živine pridržano le našim trgovcem, temveč da smejo na tukajšnji sejmih živino za izvoz tudi nakupovati inozemski trgovci.
Penezi. Po sporočilu predsedstva pokrajinska uprave bo glasom objave finančnega minist. delo glede povračila svoj čas pri zamenjavi bankovcev odtegnjenega 20 % nega odbitka tekom prihodnjega mesca končano in se bo izplačilo priznanic do 1000 K takoj izvršilo, za svote nad 1000 K se bodo pa izdale državne obveznice s 3 % nimi obrestmi in z amortizacijo do leta 1935. Ko bo objavljena zamenjava kron na osvobojenem delu Dalmacije, bo ministerstvo izdalo tudi odločitev glede tisočkronskih bankovcev s ponarejenimi znamkami.
Važno za prireditelje veselic in zabav. Vsakdo, kdor priredi kako predstavo ali zabavo, prijaviti mora isto najkasneje 24 ur prej pristojnemu davčnemu uradu, oz. oddelku finančne kontrole, predloživši dovoljenje za prireditev. Zato morajo stranke skrbeti, da dobe pravočasno potrebno pismeno in redno kolekovano dovoljenje od politične oblasti. Prijaviti se mora vsaka zabava ne glede na to ali je podvržena plačilu takse, ali pa je pogojno takse prosta. Finančna oblast presojao pravici na prostost takse odnosno o porabi čistega dobička takse prostih veselic. Kdor priredi zabavo ali predstavo, pa je, kakor je predpisano, ne prijavi pravočasno pristojnemu oblastvu, kaznuje se v denarju od 200 do 1000 dinarjev in kazen se iztirja od predstavnika podjetja ali lastnika likalov.
Národna pesem v Prekmurji. Da má slovenski národ mnogo lepih národnih pesmi, je splošno znána stvár. Da se ti národni zakládi ohránijo zapisani in da se tüdi drügim dá možnost, da se te in takše pesmi proizvajajo, začelo se je svoječasno z nabiranjem takših pesmi. Právi se lehko, da smo po slovenskem prišli zelo naprej, ár skoro ni pokrajine, da- ne-bi imele že svoje pesmi obelodanjenje. Ešče celo od beneških Slovencev t. j. onih, ki so bili že dávno prej pod Italijo in ki bivajo v provinci Videm (Udine), se nahájajo v tisku in izidejo v pár mesecih. Izdá jih Glasb. Matica v Ljubljani. Edino ešče neizčrpano polje v tom oziru je bilo Prekmurje. V drügi polovici meseca augusta t. l. je začno v Prekmurji z nabiranjem národnih pesmi g. Rihard Orel, glasbeni učitelj in šolski vodja iz Gorice in imeo je jako dober uspeh i. s. je nabrao v teku 10 dni 80 pesmi, eno, dvo ali tri glasno, kakor so že pevali, po sledečih vésah : 13 v Tešanovcih, 14 v Mlajtincih, 12 v Noršincih, 11 v Bogojini, 7 v Küzdoblani, 13 v Odrancih, 5 v Beltincih in 4 v Murski Soboti. Pesmi so jáko lepe, morda molokje so takše. Znáčaja so bolj živahnega, menje jih je otožnih. Čüti se v njih tüdi precej ogrski in hrvaški upliv. Predložile so se ravnateljstvi jugosl. konservatorija Glasb. Matice, ki jih sprejme v izdajo, gde bodo prirejene in ponovno je defegiralo više označenega glasbenika, da nadaljuje prihodnjo leto delo in ga izčrpa. Tak bomo imeli i Prekmurci svoje lepe pesmi nabráne in naštampane.
Državno posojilo je doséglo sijajen uspeh. Ljüdstvo je podpisalo dosta više kak 500 millijonov dinarjev, kelko je držáva prosila. Pa ešče nadale želejo ljüdjé vpisati, záto prosijo vlado, ka naj se terminuš za podpis posojila podalša. Čüjemo, ka de vláda to dozvolila. Té pa ne smej nišče zamüditi to priliko in naj dá svoje prišparane peneze držávi na 7%, intereša.
Automobilni promet. Naše čitatelje opozarjamo na inserat »Automobilnie prometne d. d.« v Ljubljani glede subskripcije delnic, ki ga prinasamo v današnji številki. »Automobilna prometna d. d.« ima že otvorjenih nekaj prog v Sloveniji in Prekmurju, nekatere pa otvori še tekom letošnje jeseni, in to zlasti :
Ljubljana—Celje.
Dol. Lendava—Murska Sobota—Petanci—
Radenci—Radgona—Maribor.
Škofjaloka—Železniki.
Novo mesto—Brežice.
Brežice—Bizeljsko—Podplat.
Ker je to podjetje za vse naše narodno gospodarstvo eminentne važnosti, in to zlasti v krajih, kjer primanjkuje železniških zvez, je pričakovati, da bodo zlasti naši trgovski in industrijski krogi pridno segali po teh delnicah in tako omogočili družbi, da svoj začrtani delokrog še mnogo izdatneje raširi.
— Res, prikima mladič, in vse postüvanja vredna mati moje verenice.
Ali gospa se ne dajo motiti.
— Ni sem mati vaše verenice, ker moja hči od tega hipa sploh ne verenica vaša. Verenico imajo lüdje, poštenja puni in poštüvanja vredni. Vi pa . . . no, vi nemate verenico. Vi Veroniko imate.
— Torej, milostiva, se oglasi mladič žalostno, nemam verenice, nemam poštenja in nej sem vreden poštüvanja. Dobro, če vam je tak povolji. Pa zadovoljen sem z Veroniko. Obrne se mladič in brez ugovora ide v svojo sobico misleč da je ta Veronika, modro očna, čarnolasna ešče tam, more biti jo pretresa ešče britek jok in menda napolnile so že sobo njene svetle skuze . . .
Pa Veronike ni. Veronika je odšla. Bila je, prišla je. Nenadoma je prišla tüdi danes kak sikdar, sramežijivo je odprla dveri, pozdravila tüdi kak vedno s svojim ljubkim zvonečim glasom. Danes pa itak nej prišla zato kak navadno. Po pozdravil in odzdravu je včasih začnola :
— Zato sem prišla, da te pitani nekaj. Ljubil me ? — to.
Mladič se je pa smejal.
— Ljubim te ? Bolje kak dozdaj. Pa jo je poljubio.
— Te me pa vzemeš za ženo.
— Kaj ? Na šörko odprte oči so jo gledale in zasmejao se mu je fant iz celoga grla. Zemen te za ženo? Veronika, pa ne boj nora.
Inače je šteo praviti, ali kesno je bilo. Kak oster trnj ga je vbodila düšna vest. Počakaj, je dejal, pa odišeo v küjnjo.
. . . Zdaj pa popolnoma strt se je vrnil. Verenice ni, povedala je gospa mati; pa dobro, pa bo Veronika. Dobra je, nepokorjena . . . sirota . . . Prvle kak bi odpro dveri si je mislo : Vzemem jo v naročje, poljubim jo in povem, kmetski cvet, vzemem te za ženo, za mojo družico, če samo ti tüdi privoliš. A zdaj je pa ni . . .
Mali papirček ga čaka na stoli, na njem pa nekaj kratko ali vendar v srce segajoč žalostno ;
— Zatajim, da sem mati tvojega sina in navčim ga naj zataji da si mu oča.
V dve prgišči je skril mladič svoj mladi zdrav obraz in jokal v tihi sobici, pa menda ešče i danes joče.	Peter Domačin.
9. oktobra 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
„Gosposvetski Zvon“ se zopet oglaša. Njegov tužen — srce pretresujoč glas naznanja obletnico nesrečnega plebišcita na Koroškem. Dne 10. oktobra 1920. je na zvijačen in nasilen način prešel narod v ptuji jarem. Pa velepomembni dan naj se slovesno obhaja po vsej širni Kraljevini SHS. Vsa kulturna in narodna čuteča društva naj prirejajo žalne manifestacije — dnevu primernimi — petjem — živimi slikami — z razobešenjem čarnih zastav in darovi za uboge koroške begunce. Trdno upamo in se zanesljivo zanašamo, da se tudi Vaše Blagorodje, odzove temu pozivu, da se tako ohrani iskra, ki bi pozneje vzplamtela v osvoboditev našega Korotana. Koroška je in mora biti naša.
Pregléd invalidov. V dneh od 10. decembra 1921 do 20. decembra 1921 bode poslovala v D. Lendavi in Sicer od 10. do 15. decembra in v M. Soboti pa od 16. do 20. decembra pregledna komisija za vojne invalide in sicer : 1. Dne 10. decembra 1921 pridejo v Dolnjo Lendavo k pregledovanju invalidi iz Sledečih občin : Dokležovje, Bratonci, Lipovci, Gančani, Beltinci, Hotiza, Kot, Kapca, Gaberje, Petišovci. 2. Dne 12. decembra 1921 pridejo v Dolnjo Lendavo k pregledovanju invalidi iz sledečih občin : Bukovnica, Bogojina, Filovci, Ivanci, Strehovci, Čentiba, Genterovci, Gor. Lakoš, Dolnji Lakoš, Pince. 3. Dne 13. decembra. 1921 pridejo v Dolnjo Lendavo k pregledovanju invalidi iz Sledečih občin : Renkovci, Dobrovnik, Jošec, Žitkovci, Kamovci, Banuta, Dolina pri L. Moste, Mala Polana, Velika Polana. 4. Dne 14. decembra 1921 pridejo v Dolnjo Lendavo k pregledovanju invalidi iz sledečih občin : Ižakovci, Melinci, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Črenšovci, Gomilica, Trnje, Žižki, Nedelica. 5. Dne 15. decembra 1921 pridejo v Dolnjo Lendavo k pregledovanju invalidi iz Sledečih občin : Odranci, Lipa, Motvarjavci, Radmožanci, Žitkovci, Kobilje, Turnišče, Doljna Lendava, Dolga vas.
6. Dne 16., decembra 1921 pridejo v Mursko Soboto k pregledovanju invalidi iz sledečih občin : Adrijanci, Gornji Petrovci, Markovci, Šulinci, Ženavlja, Lucova, Boreča, Čopinci, Stanjovci, Bakovci, Rakičan, Nemčavci, Noršinci, Lukačovci, Murska Sobota. 7. Dne 17. decembra 1921 pridejo v Mursko Soboto k pregledovanju invalidi iz Sledečih občin : Budinci, Veliki Dolenci, Mali Dolenci, Šalovci, Hodoš, Krplivnik, Somorovci, Središče, Domanjšovci, Križevci, Pečkovci, Markišavci, Pucinci, Martjanci, Moravci. 8. Dne 19. decembra 1921 pridejo v Mursko Soboto k pregledovanju invalidi iz sledečih občin : Matjašovci, Trdkova, Kostanovci, Mačkovci, Panovci, Dankovci, Košarovci, Moščanci, Kukeč, Kančovci, Ivanovci, Lončarovci, Vaneča, Bokrači, Dolina na G. 9. Dne 20. decembra 1921 pridejo v Mursko Soboto k pregledovavju invalidi iz Sledečih občin i Mlajtinci, Andrejci, Krnci, Tešanovci, Sebeborci, Berkovci, Čikečkavas, Fokovci, Ivanjšovi, Moranovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Vučjagomila.
Darovanje. Za »Jugoslovansko Mático« je nabralo dne 4. X. t. l. Fran Župančič-a Slaveče omizje pri gostilničarju g. Gomboc-u v Grlincih 400 K. — G. Stare je daroval ob priliki smrti g. Vahtarja nabrani prebitek za venec v znesku 298 K ; gdč. Milka Počkaj-eva 2 K, g. Cerkvenik 2 K, g. Rengjeo 2 K in g. Marič 20 K. Hvala ! Kdor Jugoslovan, ta član Jugoslovanske Matice
ŠOLSTVO.
Imenovanje. Ozmec Janko, bivši nadučitelj na Ščavnici za voditelja v Velikih Dolencih. — Kladvova Ema, za pom. učiteljico v Murski Soboti. Šoberl Andrej, za pom. učitelja v Murski Soboti. Vodopivčeva Marija, za učiteljico v Srednji Bistrici.
Kurjava za šole. Agr. urad v M. Soboti je nakazal za vse drž. šole drva. Drva in voznino plača višji šolski svet. Za voznino mora poskrbeti občina, če nočejo posestniki za predpisano takso voziti drva, se bodo od. okrajnega glavarstva vozovi rekvirirali. — Verske šole, ako še nimajo drv, naj se takoj obrnejo na agr. urad v Murski Soboti, da jim drva nakaže.
Dopolnili izpiti za prekmurske učitelje so v istem času kakor usposobljenosti izpiti za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Ljubljani in Mariboru. Pravilno opremljene prošnje (kolek za 7 din. in vsaka priloga 1 din., overovljen slovenski prevod učiteljske diplome, zadnji namestilni dekret, domovnica) se naj pošljejo do 15. oktobra na okr, šolski svet v Murski Soboti.
Prekmurski Glasnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju.
POLITIČNI PREGLÉD.
Jugoslávija. Časopisi poročajo, ka se naš král Aleksander I. vrne iz Pariza v Beograd okoli 15. t. m. Zdrávje je popolno. —Albánci, nahecani od Italijánov in oboroženi z italijanskim orožjem, zbirajo svoje vojake ob naši meji. Naša vláda je takoj ukrenila potrebno in poslála vojaštvo proti Albániji. Bilo je že nekaj prask med obemi, a so Albánci bili vsigdár nazáj vrženi, gda so ščeli iti j prek granice. Či nede od stráni Albánije mira, namejni naša držáva zasesti tao Albánije do morja. — Istotako je sklenjeno, ka se proti madžarski i granici pošlje zadosta vojaštva, da tüdi Madžarska skuša mobilizirati. Čüjejo se glási po naših novi nah, ka more naša držáva Baranjo nazáj zaposednoti, dokéč nede Madžarska sčista spolnila mirovno pogodbo. Gvüšno je, ka je naša držáva zadosta priprávljena proti vsem neprijátelam.
Madžarska je zapádno Vogrsko Austrijcem prekdala. Zlezla je podklop in ugodila ultimátum antante zavolo prekdajo zapádne Vogrske. Fridrich je preminočo nedelo guču okoli, ka ne ide iz zapádne Vogrske, on se ščé celomi svejti proti postaviti. A lejko je gučati in biti junak, dokéč nega neprijátelja, da pa pride do toga, ka trebej korážje pokázati, te pa idejo.
Austrija je drügi junák. Madžarska jim je prek dála zapádno Vogrsko, Austrijci pa ne vüpajo notri iti, dokéč je ešče kak Madžar s pükšov na rami v deželi. Záto zahteva Austrija od antante, ka ona more vse oborožene bande iz zapádne Vogrske vöstirati, te do notri šli junáki Austrijci z mužikov. — Za edno našo krono dobiš danes 13 austrijski kron.
Itálija. Odkar Italija Trst má, to mesto trnok propáda. Nega trgovine, industrija stoji. Zdaj so tüdi fabrike za ládje delo ustavile in je bilo od dela vöodpiiščenih prek 10.000 delavcov. Záto pa so tüdi drügi delavci po vseh drügi fabrikaj v Štrajk stopili tak, ka dnes celo delo v Trsti počiva. Nemajo nej cuga, nej tramvaja. Štrajkajo fijakarji, delavci v plinarni in elektrarni tak, da Trst nema nobene luči niti vodé. Za 1 liter vodé pláčajo Tržačanje 10 lir, Edno je gotovo : Dokéč nedo vse prilike z Itálijov in našo državo v red správlene v zadovolstvo obeh, bo Trst propadal.
Grška. Kak se vidi, ide vojna z Turško k konci. Grki so bili v zádnjem cajti v Mali Áziji trnok tepeni, pa prosijo antánto, ka náj posreduje za mir med Grško in Turško.
Bolgárija. V toj držávi té dnéve velikpolitičen proces imajo. Parlament je sklenil, ka se more pod tožbo staviti vse ministre, šteri so v 1. 1915 sklenoli, ka náj Bolgárija v bojno ide na stráni Austrije in Nemške. S tem korákom so bili Bolgari uničeni, kak so dnes. Zvün toga so se tej ministri svoje žepke punili. Ništerni ministri so že prvle odbežali v Nemčijo, drügi so domá, pa so v vozi že dve leti.
Pošta uredništva.
Upravi „Slov. Naroda“ v Ljubljani. Prosimo, da nam naznanite, li naj se objavi inserat »Automobilna prom.« še v prih. štev. ali ne. 1. okt. ga pa nismo megli priobčiti, ker je prepozno dospel.
PES
10 mescu star, sposoben za lov, se takoj odda.
Naslov v upravništvi.
Služkinja
za vsako delo išče službo.
Naslov pri upravništvi.
Odaja žrebet i konjov!
Več žrebet in dobrih konjov je na odaj na veleposestvu

 Tišini
ZVONOVI
cerkveni iz bronca
dobavlja
„DELATA“ D. D. Zagreb, Martičeva ul. 15. (produljena Jurišičeva).
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti.
Fal cena!   Dobro blágo!
Naročili ste si že naš domáči list
Naročnina na celo leto 80 K. na pol 40 K
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
9. oktobra 1921.
JUNI TERPETINSKÍ
krem za elegantni svet. Dobi se povsédi !
Izdeluje: „SLAVIA“ fabrika kemični izdelkov d. d., Zagreb, llica 213.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v B E LTIN CI, (Prekmurje).
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“!
SPECI ALNO IZ DELA N J E
OCELNI ROLET
(Stahlrollbalken)
„PRVA V JUGOSLAVIJI“
Prevzeme izdelanje vseh vrst ocelni rolet za nove zgradbe, baute, auzloge i okna. Vsaka naročba se izvršüje na lástni mašinaj v pár dnévaj. Popravila hitro i po ceni. Stavbeniki, trgovci i májstri dobijo znaten popüst. ::
Zahtevajte cene z označbov mere !
CERBERUS
Patent Iakat za ocelne rolete. Či máte cerberus Iakati na svojih roletaj, ste gvüšni proti vlomi i lehko mirno spite. ::
Mirko Benič, Zagreb,
Opatovina br. 11. — Telefon 9—98.
v
Šteinkol in drva
se dobijo pri Czipoth Viktori
trgovina z lesom, drvam in premogom,
Murska Sobota.
eterka Ivan
Železna trgovina v M. Soboti,
Šolska ulica (poleg Peterkove gostilne).
Priporočam vsefelé Železno blágo, kak šine, obroče, plüge, dobro škér za meštre, motike, lopate, rasoja, grable, lance, cveke, pumpe za stüdence, ménše i vékše šparhete i péči, železne križe, posodo, fárbo itd., nadale tüdi špecerijsko blágo po najnižjoj dnevni ceni.
Prekmurci, čitajte naš domači list: „Prekmurski Glasnik“.
TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci.
AUTOMOBILNA PROMETNA D. D. v LJUBLJANI.
POZIV K SUBSKRIPCIJI DELNIC.
Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920 št. 10.148/20 ustanovitev delničke družbe pod imenom „Automobilna prometna d. d.“ s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automobilni promet križem Slovenije.
Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000,000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo.
V	smislu tega odloka oddajemo v javno subskripcijo do 25.000 delnie po 500·— K nominale«
Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške -
zlasti za izdaje deinic — po 40 K za vsako delnico. Subskripcija se vrši od I. do 15. oktobra 1921.
Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januvarja 1922 dalje ter so opremljene s skuponi za leto 1922. — Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi deinic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno Potrdilo o številu jim dodeljenih deinic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah.
V	smislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po 1 glas.
H krau, sklicujemo             USTANOVNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v četrtek, dne 27. oktobra 1921, ob ӀӀ. uri dopoldne v prostorih Centrale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7, . nadstrp., s sledečim dnevnim redom:
1. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je leta od državne uprave odobrena ;
V Ljubljani, dne 30. septembra 1921.
2. volitev članov upravnega sveta ;
3. volitev članov nadzorstva.
Jadranska banka.
Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika“.