St. 10
FORMAT i
M E S E Č N ČMG LAS I LO RAVENSKIH ŽELEZARJEV
Leto XI
Ravne na Koroškem, oktober 1974
Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. 'ust SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
IZ VSEBINE
Program dela za obdobje 1975—1978 — Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu — Sindikalne vesti — Z zasedanja delavskega sveta — S sej kolektivnih izvršilnih organov — Iz naših TOZD
— 10 let Informativnega fužinarja — Sirjenje toplovodnega omrežja v mesto
— Dopustniški drobnogled — Delovna skupina danes in jutri — Kulturna kronika — S knjižne police — Športne
vesti — Priloga: Mladi fužinar
Pozno poletje
samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Samoupravni sporazum, ki ureja medsebojna razmerja in s katerim se določajo osnove in merila za delitev dohodka in osebnega dohodka, podpišejo in sodelujejo osnovne organizacije sindikata. To je bistvena novost, ki se postavlja pred sindikate, to pa zahteva dobro družbenoekonomsko usposobljenost članov za reševanje tako zahtevnih nalog.
V vsaki temeljni organizaciji združenega dela je najmanj ena osnovna organizacija. V osnovnih organizacijah, kjer je večje število članov in kjer delo teče po izmenah, se ustanovijo sindikalne skupine. Skupine sestavljajo delavci, ki delajo skupaj oziroma v neposredni bližini. Delavci izvolijo iz svoje sredine poverjenika, ki je
OSMI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV
SLOVENIJE
Zveza sindikatov je najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda. V tej organizaciji delavci organizirano Uresničujejo svoje interese. Vloga sindikatov v novih ustavnih razmerah je še neprimerno odgovornejša. Zapišimo že ugotovljeno znano misel: »Nič, kar je po-Membnega za delavski razred in za delavci se ne sme zgoditi brez sindikata.« To has zavezuje, da se primerno pripravimo, Sv°je delo tako zasnujemo, da bo delavec resničen samoupravljavec v vsakdanjem ^ivljenju. Delavčeva oblast se mora še močneje uveljaviti v temeljni organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti in posameznih interesnih skupnostih. Sindikati delujemo po določilih nove ustave, poskušamo obravnavati vse stvari, ker smatra-Mo, da ni ničesar v naši družbi, kar za de-iavca ni pomembno. Koliko bomo pa učinkoviti, je odvisno od čim večje pripravljenosti nas vseh, da rešuiemo skupne probleme in zastavljene naloge.
Osmi kongres Zveze sindikatov Slovenilo bo 7. in 8. novembra v Celju. Na kongresu bomo dokončno potrdili statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji ter sprejeli skle-Pe kongresa. Vsi ti osnovni dokumenti so nam za nadaljnje delo nujno potrebni. Statutarni dogovor potrdijo vse osnovne °rganizacije sindikata in kongres ugotovi Potrditev dogovora. V železarni smo lahko s sedanjo predkongresno razpravo zado-v°ljni. Pripombe na predlog statutarnega dogovora smo posredovali komisiji, prav tako poteka razprava o drugih kongresnih Materialih.
V statutarnem dogovoru o organizirano-sti in delovanju sindikatov smo lahko zakadili, da ta ni sam sebi namen; vse je podojeno čim boljši učinkovitosti in uresni-
čevanju nalog, ki stojijo pred sindikati. Statutarni dogovor nadalje govori o temeljnih načelih organiziranosti in delovanju sindikatov. Popolnoma novo poglavje je delegatski sistem in delegatska razmerja. Vsi sindikalni izvršilni organi in zveze sindikatov so sestavljeni po delegatskem sistemu. Osnovne organizacije pa opredelijo s svojimi pravili funkcijo in delovanje delegacije.
Na vseh ravneh samoupravne in družbene organiziranosti sodelujejo sindikati v
tudi delegat v izvršnem odboru ali drugih organih osnovne organizacije. Osnovne organizacije se na podlagi pismenega sporazuma lahko povezujejo v združenje v posameznih organizacijah združenega dela. Seveda s tem sporazumom opredelijo vlogo in delo konference. Bistvena novost je tudi aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo delegati konference, mlajši od 27 let. Aktiv obravnava vprašanja, ki so pomembna za mlade delavce.
Tu je še povezovanje osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, kjer člani sindikata lahko ustanovijo aktiv, ki deluje v okviru krajevne organizacije SZDL.
V Sloveniji bo delovalo 19 sindikatov različnih panog. Osnovna organizacija sindikata se na sestanku odloči, s katerim sindikatom se bo povezala. Osnovno merilo pri tej odločitvi je vrsta dela, ki ga opravlja večina članov.
Z razglasitvijo statutarnega dogovora se bomo morali tudi v železarni primerno organizirati. Prav tako je sedaj v javni razpravi osnutek sklepov osmega kongresa.
Franc Fale, glavni direktor
Na kongresu bo podano poročilo o delu sindikatov med kongresoma. Po plenarni seji bo delo kongresa potekalo v petih komisijah.
V železarni smo ocenili javno razpravo o statutarnem dogovoru in drugih kongresnih dokumentih ter sprejeli program aktivnosti do kongresa. Vzporedno z ustanavljanjem novih TOZD tečejo tudi vse priprave za reorganizacijo sindikalnih organizacij. Prav tako bodo v letošnjem letu tudi ustanovljene sindikalne skupine. Z eno besedo — pred kongresom in po njem nas čakajo odgovorne naloge, ki jih bomo vsi skupaj prav gotovo rešili.
Osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije je kongres akcij. In kam naj bo usmerjena akcija ravenskih jeklarjev? V izgradnjo čim več stanovanj, izgradnjo objektov za oddih in rekreacijo in objektov družbene prehrane. Če želimo vse to doseči, se moramo zavzemati za čim večjo produktivnost in nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v TOZD.
P. A.
Program dela za obdobje 1975 - 1978
Uvod
Po težavah, ki jih je preživljalo slovensko železarstvo v obdobju od leta 1966 do 1970 in po integraciji treh slovenskih železarn, so se po letu 1970 začeli boljši časi. Postopoma se je pričela dvigati rentabilnost poslovanja, črni metalurgiji pa se je priznala njena pomembnost v okviru splošnega gospodarskega razvoja naše dežele. Obdobje od 1970 vključno z letom 1974 bi lahko v Železarni Ravne imenovali čas predaha na področju večjih investicijskih vlaganj v nove proizvodne kapacitete. Med večje investicijske naložbe lahko štejemo obrat za proizvodnjo industrijskih nožev. Mnogo smo investirali v objekte, ki ne dajejo direktnih poslovnih učinkov, so pa za nadaljnji razvoj Železarne Ravne nujno potrebni, kot: ureditev cestnega prometa, posodobljanje energetskih naprav z gradnjo rezervoarjev, regulacija Meže, odpra-ševalne naprave, centralno ogrevanje, gradnja računskega centra, do konca leta pa bo zgrajena tudi nova poslovna zgradba.
V tem obdobju se je Železarna Ravne tudi finančno konsolidirala in med vsemi tremi slovenskimi železarnami postala prva likvidna že v letu 1972. Uvedba nove organizacije, ki jo je pomagala izdelati norveška firma IKO, je pokazala svoje dobre rezultate, zlasti pa je direktni obračun stroškov dal svoj pomemben prispevek k boljšim poslovnim rezultatom in poslovni miselnosti nasploh. Na področju samouprave smo naredili prve korake k uveljavljanju novih ustavnih dopolnil, ki pa jih bomo morali v naslednjem obdobju na-dalievati.
Zaradi boljše akumulativnosti v časovnem obdobju od leta 1970 do 1974 smo pristopili k hitrejši izgradnji stanovanj in uvedli več pomembnih ukrepov, da bi na področju izgradnje stanovanj nadoknadili zamuieno in hitreje nadaljevali stanovanjsko izgradnjo v bodoče.
V preteklem letu smo se integrirali s TRO Prevalje, sedaj pa tečejo razgovori glede integracije s STROJEM Radlje.
Predlog nadaljnjega razvoja Železarne Ravne
Ko smo ugotovili, od kod do kod smo prišli in kje smo, si moramo hkrati trasi-rati pot nadaljnjega razvoja. Pripravljen je predlog programa razvoja in modernizacije proizvodnje Železarne Ravne za obdobje 1975 do 1980. Ta program optimalno zajema proizvodnjo in predelavo jekla.
V ta namen bodo potrebne izdatne investicije, ki jih Železarna Ravne sama ne bo zmogla, zato računamo na zunanjo pomoč domačih in inozemskih bank. Naš glavni namen pa je dopolniti obstoječo proizvodnjo v Železarni Ravne in jo tako zaokrožiti, da bomo optimalno izkoriščali vse kapacitete in dali na trg več takšnih proizvodov, ki jih tržišče zahteva.
Predvidena povečana proizvodnja surovega jekla za 55.000 ton bo omogočila večjo proizvodnjo in prodajo valjanega, kovanega in vlečenega jekla, vzmeti in strojno obdelanih izdelkov. Novi in povečani obrati za predelavo jekla pa bodo poleg večjih količin omogočili tudi izboljšanje asortimenta izdelkov v smeri povečanih količin specialnih jekel in višjo stopnjo predelave.
Predlog razvojnega programa Železarne Ravne je sestavni del razvojnega programa Slovenskih železarn in usklajen s celotnim jugoslovanskim načrtom razvoja železarstva od leta 1975 do 1985. Samoupravnim organom Železarne Ravne bomo predlagali hitrejši razvoj za obdobje od 1975 do 1980. Kot je bilo že omenjeno, poleg lastnih sredstev računamo na sredstva domačih in tujih bank. Predlog razvojnega projekta pa je takšen:
Jeklarna in livarna. Proizvodnja jekla naj bi se dvignila od 189.000 ton na 250.000
ton po izvršeni investiciji. Za to povečanje ne bodo postavljeni novi tehnološki agregati, temveč le agregati za izboljšanje kvalitete surovega jekla, povečanje proizvodnje v mehaniziranju dela, da bi bil° lažje in bolj učinkovito.
Valjarna. Proizvodnja paličastega jekla bo narasla od 85.600 ton na 130.000 ton-Predvideno je tudi izboljšanje kvalitetnega asortimenta valjanega jekla k plemenitejšim in višje legiranim kvalitetam. Odpraviti je treba nekatera ozka grla in uvesti mehanizirano, boljše delo.
Kovačnica. Proizvodnja kovanega blaga se bo povečala od 20.700 ton na 32.000 ton-V kovačnici je treba zaradi lažjega dela. večjega izplena, doseganja ožjih toleranc in večje produktivnosti uvesti proizvodnjo z avtomatičnim kovaškim strojem in z ustrezno dodatno opremo.
Jeklovlek. Glede na to, da je predvideno povečanje oplemenitenja valjanega je' kla, je predvidena postavitev novega obrata za hladno predelavo z vlečenjem, luščenjem in brušenjem z letno kapaciteto
20.000 ton. V načrtu je bistvena sprememba asortimenta v korist višje legiranih je' kel.
Vzmetarna. Proizvodnja listnatih vzmeti naj bi se povečala od 5600 ton n3
12.000 ton.
Obrati mehanske obdelave. Predlaga se take investicijske naložbe, ki bodo zagotovile predvsem modernejšo strojno oprem0 in večjo produktivnost. Prizadevanja b°d° v tako smer, da bomo sedanje obrate čim' bolj opremili s sodobnimi stroji, hkrati Pa zagotovili tudi moderno tehnologijo.
Poslovna politika na področju mehanske obdelave bo morala težiti k večji finaliz3' ciji in veliko serijski proizvodnji. Delite'' dela med TOZD II in III še ni prav zaži' vela, na drugi strani pa zelo širok asortj' man proizvodnje povzroča manjše seri]e in razumljivo tudi večje stroške. Zožite'' asortimenta proizvodnje naj bi bila ena iz' med pomembnih nalog našega nadaljnjeg3 dela na področju finalizacije proizvodnje-
Mehanska obdelava bo v naslednjem °h' dobju šla svojo razvojno pot tudi v delo''' nih organizacijah izven podjetja Železarne Ravne oziroma TOZD Železarne Ravne-Potrebna bo večja strokovna pomoč naštf1 sodelavcev v mlajši in razvijajoči se ind3' striji na območju vse koroške regije.
Energetika — vzdrževanje, transpo^’ skladišča itn. Z naložbami v to dejavn°sl je treba zagotoviti maksimalno učinko''1' tost delovanja in zadovoljevanja potreb proizvodnih obratov.
S planiranimi naložbami bi dosegli n3' slednje rezultate (glej tabelo na str. 3):
Z realizacijo projekta optimizacije &0 Železarna Ravne povečala donosnost in ^ lastno poslovno aktivnostjo odplačeV3|3 dinarske in devizne anuitete ter v 10 leti** po končani investiciji v celoti amortizir^3 nove naložbe.
Iz predloga nadaljnjega razvoja 2e' lezarne Ravne je razvidno 10-odst. P0''® čano poprečno povišanje novo zaposlen'3 oziroma 440 ljudi skupaj. Tu ie uooštev3 na počasnejša nataliteta v koroški regiji dejstvo, da Železarna Ravne zanosluie glavnem moško delovno silo. Nove inveS*1 cijske naložbe morajo temeljiti predvse'1’
Pred investiranjem Po investiranju Indeks
blagovna proizvodnja (t) Eksterna realizac. (000 din) število zaposlenih Blagov. proizv./zaposlenega Eksterna realiz./zaposlenega Bruto akumulacija/zaposlenega
134.500	172.980	129,0
1,280.000	2,365.000	185
4.360	4.800	110
30,86	36,04	116,8
293.578	492.708	167,8
41.041	104.003	253,4
fia intenzivnem izkoriščanju vseh osnovah sredstev in na uvajanju moderne sodobne tehnologije in organizacije dela. Zaposlovanje ženske delovne sile v kraju, °bčini in regiji pa mora v večji meri postati tudi skrb Železarne Ravne.
Nesorazmerno visoka letna inflacija zmanjšuje realno vrednost denarja in pogosto zamegljuje stvarne ocene poslovnih Uspehov. Čuvanje stvarne realne vrednosti osnovnih sredstev in njihovega nadomeščanja mora biti zasnovano na pravilni Politiki do amortizacije. Ta pa mora upoštevati vsakoletno inflacijsko razvrednotenje denarja.
In končno, naj še enkrat poudarim, da je predlog nadaljnjega razvoja Železarne Eavne lahko izvedljiv le ob podpori vseh delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Svojo pomembno vlogo pa bodo morali prispevati tudi delavci Slovenskih železarn in banke.
Če bo predlog takega nadaljnjega razsoja osvojen, potem lahko utemeljeno pričakujemo hitrejši razvoj in lepši jutrišnji dan. V slovenskem in jugoslovanskem prostoru pa se bo Železarna Ravne kot moderna tovarna plemenitih jekel še bolj harmonično vključila v naše narodno gospodarstvo.
Naloge na področju proizvodnje
Ena izmed primarnih nalog na področju Proizvodnje je maksimalno izkoriščanje osnovnih sredstev. To je hkrati temeljni pogoj rentabilnega poslovanja. Pou-dariti moramo, da je le delo tisto, ki Ustvarja večjo vrednost, toda žal se tega Pogosto premalo zavedamo.
Najenostavnejše je dvigati cene, težje Pu je delati na področju večje proizvodnje, bi bi temeljila na intenzivnejšem izkoriščanju delovnega časa. In tu imamo še ntnogo napraviti. To bo velika in najbolj konkretna naloga novih TOZD. Večje pra-vice so hkrati pogojene z večjimi obveznostmi in odgovornostjo. Temu bi lahko rokli po domače: več, boljše in cenejše bo-*ho morali delati.
Boj proti inflaciji je sočasno boj za večin produktivnost — za boljše izkoriščanje Osnovnih sredstev in delovnega časa. S pa-PVnatno in besedno vojno proti inflaciji ne more biti uspeha. Delovna skupnost Ze-iezarne Ravne je v vseh akcijah z dobronamernimi cilji bila med prvimi, zato mo-rarno tudi sedaj in v bodoče ost boljšega dela hitreje naperiti proti- inflaciji. Poleg Okoriščanja osnovnih sredstev in delovnemu časa je za rentabilno proizvodnjo pomembno tudi varčevanje z reprodukcijskimi materiali, energijo in delovno silo. Tu-'h na tem področju lahko napravimo več, kar bo zelo hitro pomagalo k boljšemu poslovnemu rezultatu naše delovne organizacije.
Uvajanje najsodobnejše tehnologije se bo moralo hitreje odvijati, boljša organizacija dela pa dosledno izvajati. Poseben problem so inovacije. Tu moramo doseči večjo zainteresiranost in spodbudo, da bi bilo več razmišljevanja, več racionalizacij in patentnih prijav.
Končno pa bo v naslednjih letih ob večjem številu TOZD zelo pomembna pravočasna medsebojna oskrba — oskrba znotraj delovne organizacije. Če hočemo to doseči, bo potrebna boljša organizacija notranjega blagovnega prometa in bolj kontinuiran tehnološki proces.
Poslovna politika nabave, prodaje, izvoza in likvidnost
Nabava, prodaja in izvoz skupaj z likvidnostjo zelo pomembno in odločilno vplivajo na poslovno politiko gospodarske organizacije kot celote. Zato si moramo tudi tu postaviti jasne cilje, da ne bo sprenevedanja.
Nabava
Poslovna politika nabave v Železarni Ravne mora v bodoče še bolj temeljiti na tem, da hitro in po ustrezni ceni nabavi vse, kar je treba, za redno poslovno dejavnost gospodarske organizacije. Nabava mora biti v prvi vrsti vezana najprej na domače blago iz domačega trga. Marsikatere želje po uvozu nečesa, kar se lahko dobi doma, je treba zavreči.
V Železarni Ravne se mora bolj uveljaviti način nakupa velikih količin v okviru
Slovenskih železarn, kar nudi večje možnosti za cenejšo irt solidne j šo oskrbo.
Prodaja
Prodajna politika mora bolj temeljiti na načelu »dober odnos do dobrega kupca«. Na odgovornost se bo klicalo vsakogar, ki bo prodal več, kakor smo sposobni napraviti, ali pa prodajal kupcem, ki so splošno znani kot slabi plačniki. Tisti, ki prodajajo naše proizvode, so neposredno odgovorni za pravočasno plačilo.
Ob enakih plačilnih in drugih pogojih pri prodaji naših proizvodov bodo JLA in gospodarske organizacije, ki delajo za potrebe »zelenega plana« deležne posebne pozornosti.
Izvoz
Politika na področju izvoza se mora v naslednjih letih preorientirati v večji meri na izvoz dela, ne pa materiala. Ob velikem pomanjkanju jekla na jugoslovanskem trgu postaja vedno bolj nesmiselno, da ga izvažamo še naprej v takih količinah kot doslej. Strukturalni premiki so se že začeli. V Železarni Ravne bo postopoma moral izvoz s področja 114. panoge v večji meri zamenjati izvoz s področja 117. panoge.
Likvidnost
Velika inflacija kronično pogojuje pomanjkanje finančnih sredstev v gospodarskih organizacijah. Likvidnost pa pomeni finančno sposobnost svobodnega tržnega obnašanja. Zato je nelikvidnost za vsako delovno organizacijo hudo breme in velika neprijetnost.
Čuvanje likvidnosti v bodoče mora biti naša vsakdanja in hkrati trajna naloga. To pa še posebej velja za tiste, ki delajo v nabavi, prodaji ter v izvozu in uvozu. Za izvajanje politike čuvanja likvidnosti so zadolženi vsi odgovorni delavci v Železarni Ravne z glavnim direktorjem.
iDnuitno
POOJCTJE
novfnjMt
ztltlflftflf
utrnimo«
Naši izdelki na sejmu v Budimpešti
VZGOJA KADROV
Ob koncu avgusta 1974 je bilo v Železarni Ravne skupaj s TRO Prevalje zaposlenih 4384 delavcev. Dosedanje oblike in metode na področju vzgoje kadrov so vsem več ali manj znane. V zadnjem času je iz težkih obratov opaziti preveliko fluktuacijo, zato bomo morali v bodoče razvijati učinkovitejši sistem oblik in metod na področju zaposlovanja, z namenom, da bi zmanjšali fluktuacijo in lahko doslednejše uresničevali planske naloge in dosegali cilje, sprejete na samoupravni podlagi.
Večjo skrb bomo morali posvečati izobraževanju in strokovni usposobljenosti. To zahteva od nas tehnologija dela ter motiviranost članov vse delovne skupnosti. Hkrati pa nova ustava določa pravice in obveznosti delavcev do izobraževanja in strokovnega usposabljanja.
Načrtovanje mlajših strokovnih sodelavcev na odgovorna delovna mesta postaja vedno bolj zahtevna naloga naše kadrovske službe in kadrovske politike nasploh. V Železarni Ravne moramo najti učinkovitejše oblike in metode družbenoekonomskega izobraževanja delavcev za samoupravljavske funkcije in krepitev sa-moupravlj avske zavesti. To zahteva tudi uspešno vodenje delovnih procesov ter zbližanje medosebnih odnosov, skratka tovarištva in solidarnosti.
V nadaljnjem izobraževanju kadrov na poklicni šoli moramo ob sodelovanju zunanjih dejavnikov pospešiti proces pravilnega vrednotenja poklicev metalurške dejavnosti. Sočasno pa moramo s pomočjo družbenopolitičnih organizacij voditi tako politiko izobraževanja in poklicnega usmerjanja, ki naj bi zagotovila večje zanimanje mladine za vpis na poklicno šolo za metalurške delavce.
Z višjimi in visokošolskimi zavodi — zlasti na metalurški fakulteti — bo treba več sodelovanja in podpore pri oblikovanju in uresničevanju učnih programov z namenom, da bi hitreje vključevali mlade potrebne strokovnjake v proizvodnjo. In končno, delovno skupnost Železarne Ravne čaka tudi obveznost, da bo podpirala razvoj srednjih šol v občini in koroški regiji za potrebe gospodarstva.
Osebni dohodki
Nadaljnja rast osebnih dohodkov mora biti pogojena s produktivnostjo in v skladu z družbeno sprejetimi merili. S skupnim prizadevanjem vse delovne skupnosti bomo postopoma poviševali osebne dohodke in tako zagotovili stalno rast osebnega standarda.
Na najtežjih delovnih mestih pa morajo biti osebni dohodki v realnejšem sorazmerju s težo opravljenega dela. Taka mora biti naša bodoča politika na področju delitve osebnih dohodkov. In končno, osebni dohodki morajo biti merilo prizadevnosti in ustvarjalnosti za posameznika, za TOZD in za delovno organizacijo.
ŽELEZARNA RAVNE IN SLOVENSKE ŽELEZARNE
Naša delovna organizacija se je dne
15.	9. 1969 integrirala z Železarnama Jesenice in Store. Kasneje so se nam priključili še: Plamen Kropa, Veriga Lesce,
Tovil Ljubljana, Žična Celje in Metalurški inštitut Ljubljana. Naša velika družina danes šteje preko 15.300 zaposlenih.
Koristnost povezovanja je bila že neštetokrat izpričana. To velja tudi za Slovenske železarne. Po integraciji so bile ozdravljene poslovnih izgub in nelikvidnosti ter prešle v poslovno krepitev. Na področju planiranja, delitve dela in enotnega nastopanja so bili narejeni znatni premiki. V naših bodočih medsebojnih odnosih s Slovenskimi železarnami, ko so pri nas predvidene večje investicijske naložbe, pa je tesnejše sodelovanje še toliko bolj potrebno.
Naša delovna skupnost računa na pomoč Slovenskih železarn. Ta pa bo potrebna zlasti pri razreševanju skupnih problemov, ki se tičejo vseh treh Slovenskih železarn in predelovalcev jekla, ki so vključeni v Slovenske železarne. Medsebojno poslovno sodelovanje pa mora temeljiti na skupnih interesih, pa naj gre za skupno investicijsko vlaganje, skupno nastopanje na tujih trgih in nasploh za vsa skupna prizadevanja.
Še posebej pa bo morala postati funkcija planiranja ena izmed osrednjih dejavnosti Slovenskih železarn. Odnos nas, delovne organizacije Železarne Ravne, do Slovenskih železarn pa bomo morali še bolj okrepiti in razvijati.
Integracija
Železarna Ravne se je dne 1. 1. 1974 integrirala s TRO Prevalje, v teku pa so priprave za naslednjo s STROJ Radlje. Ob vsaki integraciji moramo imeti na vidiku obojestranske skupne interese, ki naj pogojujejo združevanje. Že dolgo je znano, da imajo večje gospodarske tvorbe mnogo prednosti v nasprotju z manjšimi. Za vse zaposlene pomenijo mnogo večjo socialno varnost, pa tudi bolj urejene razmere na vseh drugih področjih. Pri vsaki integraciji veliko pomeni medsebojno zaupanje. To je igra z odkritimi kartami in tega nam pogosto manjka. Izmed vsega najbolj pomembno pa je dosledno spoštovanje samoupravnih sporazumov, ki določajo medsebojne pravice in obveznosti.
Ker je Železarna Ravne v koroški regiji največja delovna organizacija, ki ima hkrati veliko intelektualnega potenciala, mora na področju združevanja kovinsko predelovalne industrije v bodoče več napraviti. Zato moramo pogumno naprej, tako da bomo dejansko postali žarišče glavne gospodarske dejavnosti za območje vseh štirih koroških občin.
NADALJNJI RAZVOJ
SAMOUPRAVLJANJA
Naša nova ustava nam nalaga obveznost, da v naši delovni organizaciji ustanovimo več gospodarskih enot — TOZD. Že ko smo v Železarni Ravne sprejeli samoupravno odločitev o ustanovitvi dveh TOZD, je bilo poudarjeno, da bo šel proces razvoja naprej in da bomo morali ustanoviti večje število TOZD.
Zasnove nove samoupravne organizacije so postavljene tako, da bo praktično skoraj vsak obrat TOZD. Z nadaljnjo organizacijsko obliko samouprave želimo poglobiti in razširiti neposredne pravice in obveznosti pri soodločanju vseh zapo-
slenih. Hkrati pa želimo še bolj motivirati delavce za doseganje čim boljših gospo* darskih učinkov. To sta dva glavna smotra, ki od nas zahtevata pospešeno delo na področju nadaljnjega organizacijskega urejanja samoupravljanja v naši delovni organizaciji.
V Železarni Ravne bomo morali razvijati sistem in oblike za konkretizacijo že sprejetih načel v temeljnih samoupravnih dokumentih delovne skupnosti. To je zlasti pomembno zaradi okrepitve družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Potrebna bo večja koordinacija in nadzor nad poslovnimi razmerji med TOZD ob upoštevanju interesov vse delovne skupnosti. S TOZD TRO Prevalje moramo doseči učinkovitejše družbeno ekonomsko in samoupravno sodelovanje ob doslednem spoštovanju načel, ki so bila sporazumno dogovorjena ob združitvi'
Za nadaljnji razvoj samoupravljanja v Železarni Ravne je potrebna učinkovitejša koordinacija in nadzor nad pripravo gradiv za samoupravno odločanje. Posebne pozornosti bo moralo biti deležno pravočasno in objektivno obveščanje vseh članov delovne skupnosti. Vsi najbolj odgovorni delavci v Železarni Ravne, na Čelu z direktorjem, so posebej zadolženi, da sodelujejo in podpirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v delovni organizaciji Železarni Ravne in v sestavljeni organizaciji Slovenske železarne. Še posebej so odgovorni, da nudijo vso pomoč pri ustanavljanju novih TOZD skladno z ustavnimi določili in stališči družbenopolitičnih organizacij. Pri nadaljnjem združevanj0 gospodarstva v koroški regiji se bomo na samoupravnem področju ravnali skladno Z interesi delovne skupnosti ter delali na podlagi ustavnih določil in stališč pristojnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Pri nadaljnjem razvoju samouprave v Železarni Ravne, zlasti v zvezi z ustanovitvijo več TOZD, bo komisiji, ki jo je imenoval delavski svet, potrebna pomoč, v' prvi vrsti direktorja, poleg tega pa tud1 družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata in ZK.
IZGRADNJA DRUŽBENEGA STANDARDA
Delovna skupnost Železarne Ravne zadnja leta pospešeno gradi stanovanja Z3 svoje delavce. Načelna politika na področju stanovanjske izgradnje, ki je bila potrjena na delavskem svetu, daje prednost družbeni gradnji. Cilj: 100 stanovanj n3 leto je realen, če bo akumulativnost delovne organizacije taka, kot je bila zadnj3 leta. Boljše bomo delali, več bomo lahk° gradili in hitreje reševali stanovanjske probleme naših delavcev.
Stanovanjska izgradnja družbenih stanovanj se bo nadaljevala na soseski Ja-vornik, kjer je prostora za okrog 1000 stanovanj.
Poleg družbene izgradnje, za katero bomo v bodoče porabili 75—80 odst. razp°' ložliivih sredstev za gradnjo stanovanj, Pa je 20—25 odst. namenjenih za individualno stanovanjsko izgradnio. Tudi individualna stanovanjska izgradnia je pomembna, ker s sredstvi zasebnikov in krediti, k1 jih daie delovna skunnost, pomaga pri hitrejši stanovanjski izgradnji.
Zasebna gradnja naj bi se na primeren »ačin nadaljevala v Kotljah in v Reki. Natočiti pa bo treba načrte urbanistične rešitve za zazidavo severnega dela Javornika, tkim. »Pigla«.
Finančna politika glede zbiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo bo tudi v bodoče, kot že doslej, z vročanji skrbela, da se vsota razpoložljivih sredstev poveča, kolikor se da. Tudi v naslednjih letih bo-v Železarni Ravne za vsako ceno poskusili obdržati 10-odst. stanovanjski prispevek od bruto osebnih dohodkov. Samo tako bo lažje uresničiti naloge na področju stanovanjske politike, ki so zelo zahtevne.
Z novim letom naj bi Železarna Ravne neposredno sama bila naročnik gradnje stanovanj. To sedaj za nas dela stano-Vanjsko podjetje. Sočasno pa bomo močno postrili nadzor nad izvajalci in v ta namen sklenili pogodbo z ustrezno strokovno delovno organizacijo.
Rekreacija
Delovnemu človeku je potrebna fizična m duhovna rekreacija. Kot doslej, tako bomo tudi v bodoče podpirali telesno-Vzgojno in kulturno prosvetno delo naših delavcev s posebnim poudarkom, da to opravljajo po rednem delovnem času.
Na Ravnah bo zgrajenih še nekaj objektov za telesnovzgojno in športno dejavnost. Končno se je pričela izgradnja telovadnice pri osnovni šoli na Ravnah. Gradnja drugih potrebnih objektov pa bo odvisna od naših finančnih sposobnosti in °d najbolj smotrnih odločitev samoupravnih organov.
Načrti za počitniški dom v Portorožu so gotovi. Povečali bi ga za 80 ležišč, t. j. od ^0 na 150 postelj ter ga posodobili. Odločitev za rekonstrukcijo je že stara, tako kot drugod, pa smo tudi pri rekonstrukci-J1 počitniškega doma odvisni od naših finančnih sposobnosti. Vsekakor pa bi bilo Prav, če bi z rekonstrukcijo počitniškega doma čimprej pričeli.
Varstvo okolja
V čistem in urejenem okolju se ljudje Prijetno počutijo. Ustava od nas zahteva stalno skrb za varstvo okolja. Odpraševal-»a naprava v novi jeklarni že obratuje, sredi letošnjega leta pa smo ustavili plinske generatorje in tako znatno prispevali h varstvu okolja.
Tudi v naslednjih letih bo potrebna še Večja skrb za varstvo okolja tovarne ter reda in čistoče v podjetju. To je pomembna obveznost nas vseh in še posebej naj-b°ij odgovornih delavcev naše delovne skupnosti.
Ker v zimskem času povzroča mnogo strupenega plina kajenje iz vseh dimnikov »a Ravnah in v okolici, pa tudi iz drugih Praktičnih razlogov, smo pristopili k izgradnji centralnega ogrevanja Raven in bližnje okolice. Obstaja realna možnost, da bi v naslednjih štirih letih lahko ogrebali vsa stanovanja na Ravnah in v bliž-»Ji okolici neposredno iz Železarne Rav-»e- Poleg stanovanjskih objektov se bodo Prek toplovodnega omrežja ogrevali še poslovni prostori trgovine in gostinstva, nadalje objekti s področja šolstva, zdraviva, telesne vzgoje, kulture, itd. Dela na
toplovodnem omrežju v letošnjem letu tečejo po načrtu.
Drugo
Železarna Ravne bo morala v bodoče s svojimi delavci še bolj aktivno sodelovati na področju splošnega razvoja kraja, občine in regije. Z nadaljnjim razvojem naše delovne organizacije se ustvarjajo boljši pogoji za kovinsko industrijo v koroški regiji. Ta pa se bo morala hitreje preorientirati na finalizacijo proizvodov iz plemenitih jekel. Le medsebojno usklajeni in povezani programi bodočega razvoja koroške regije so lahko porok hitrejšega gospodarskega napredka našega širšega območja.
Sodelovanje v novem delegatskem sistemu je naša posebna obveznost, zlasti v kraju in občini. Pa tudi na področju dela v raznih družbenopolitičnih organizacijah, telesno vzgojnih in kulturno-prosvetnih društvih moramo kot največja delovna organizacija v perspektivi dati svoj večji prispevek.
Prizadevanje Jugoslavije za mir, neuvrščenost, svobodo in neodvisnost hkrati zahteva od nas tudi stalno borbeno pripravljenost. Ker Železarna Ravne dela tudi za potrebe JNA, moramo njene želje pravilno razumeti za splošne borbene in udarne sposobnosti, ki jih naša armada mora imeti.
V okviru delovne organizacije, kraja in občine bo Železarna Ravne pomemben dejavnik pri organizaciji in opremljanju naših delavcev za splošni ljudski odpor. Hkrati pa bomo nadalje gojili tradicijo NOV ter ljubezen do domovine pri vseh zaposlenih.
Samoupravni organi Železarne Ravne so odločili, da se ob osnovni šoli na Ravnah zgradi še telovadnica. Dela so se že pričela in otroci naših delavcev bodo dobili svoj prostor za telesno vzgojo. Na Javorniku, kjer bo vsako leto zgrajenih
okrog 100 stanovanj, bo nujno potrebna tudi nova osnovna šola.
Velika večina slovenskih občin ima uveden samoprispevek. Občina Ravne ga nima. Če pa hočemo zlasti šolstvo in otroško varstvo pospešeno razvijati — in v to nas silijo razmere, potem moramo aktivneje prispevati svoj delež, da bi dejansko prodrlo spoznanje, da tudi v občini Ravne moramo uvesti občinski samoprispevek za hitrejše reševanje najbolj perečih problemov.
Še bi lahko naštevali naše bodoče naloge, ki jih ne bo malo, niti ne bodo lahke. Ker pa naša delovna organizacija zaposluje preko 4300 delavcev, ki predstavljajo velik delovni in intelektualni potencial, bomo naredili vse, kar je treba, da se uresničijo naši nadaljnji cilji.
ZAKLJUČEK
Program dela za naše bodoče nekajletno obdobje je bil dne 11. 9. 1974 obravnavan pred političnim aktivom Železarne Ravne, ki je bil sestavljen iz predstavnikov sindikata, ZK, ZB in ZMS. Predstavniki teh družbenopolitičnih organizacij so dali nekaj pripomb, ki so se dodatno upoštevale v programu. Predlagali so, da se z njim seznani delavski svet Železarne Ravne na svojem prvem rednem zasedanju.
Tovarišice in tovariši!
V polni meri se zavedam, da je sam program le kos papirja, ce ga ne bodo osvojili vsi delavci Železarne Ravne. V programu upoštevani cilji — morajo biti cilji nas vseh in vsakega posebej. Vsi sku-paj predstavljamo tisto silo in energijo, ki je potrebna, da se v nadaljnjem časovnem obdobju znova zazenemo k novim uspehom.
Program pa ni potreben le za podjetje kot celoto, temveč bo v okviru tega načelnega programa za vsako TOZD potreben konkretnejši in podrobnejši program dela
RTF S
mm
Kontrola
Milan Marolt
Proizvodnja slovenskih železarn v avgustu 1974
Proizvodnja surovega železa je bila v avgustu sicer slabša kot julija, vendar nad načrtovano količino. V proizvodnji jekla je rezultat tudi slabši kot pretekli mesec in v vseh treh jeklarnah izdatno zaostajajo v izpolnjevanju mesečnega načrta proizvodnje. V blagovni proizvodnji je rezultat bolj razveseljiv, saj je dosežena letos druga naj večja mesečna količina. Samo v mesecu marcu je znašala letos blagovna proizvodnja več, kot je mesečna poprečna načrtovana količina, ter smo jo z 58.438 ton tudi izdatno presegli. V avgustu znaša blagovna proizvodnja 55.269 ton in zaostaja 560 ton za mesečnim linearnim načrtom.
Proizvodnja surovega železa (v tonah)
n)
C
h
CS
O)
N
C
>o .,
ti 3 m
l_j CTJ
S c
CT3 >
c"
>o
CD >C/3 c/i
O) >
S.a
03
1-
i«
M a
St
3 S
£‘<2 3 >
Jesenice	12.667	13.332	105	101.336	104.105	103
Store	3.583	4.234	118	28.664	29.996	105
Skupno:	16.250	17.566	108	130.000	134.101	103
V obeh železarnah je proizvodnja surovega železa v osmih mesecih za 4 “/ovečja, kot je bila v istem obdobju lani.
Vroči dnevi, zastoji, slabša kvaliteta ognje-vzdržnega materiala in podaljšani remonti peči nad načrtovanim časom so vzroki, da nobena jeklarna ni izvršila mesečnega načrta proizvodnje. Pri SM-jeklu znaša izvršitev za Slovenske železarne 86 %>, v elektro-jeklarnah 97 %>, skupno pa je bila proizvodnja jekla v avgustu 92%.
Proizvodnja jekla (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev
Jesenice	41.250	38.766
Ravne	16.250	15.604
Štore	7.083	4.950
nj
3
W C
a > a> 3 £5
3 >
56.664 45.980 81
Skupno:	64.583	59.320	92	516.664	494.567	96
Letošnja proizvodnja jekla v osmih mesecih ie na Jesenicah za 3529 ton večja od lanskoletne v enakem obdobju, na Ravnah za 2325 ton manjša, edino v Štorah je zaradi nove elektro peči izdatno večja, in to več kot dvakrat večja, saj je bila lani le 22.551 ton. Zaostanek za kumulativnim načrtom znaša v vseh treh železarnah že 22.097 ton, kar je tretjina mesečnega linearnega načrta in v preostalih štirih mesecih letošnjega leta tega zaostanka praktično ni več mogoče ujeti.
in razvoja v bodoče. Težave in ovire, ki jih ne manjka, nas ne smejo zadržati. Ničesar nam ne more preprečiti našega vsestranskega nadaljnjega razvoja, ki nam zagotavlja lepšo perspektivo jutrišnjega dne.
Tako zastavljeni nadaljnji razvoj Železarne Ravne pa ne bo samo naš, temveč hkrati tudi razvoj kraja, občine ter regije. In končno, tudi prispevek k še hitrejšemu razvoju vse naše socialistične domovine.
Blagovna proizvodnja — železarne (v tonah)
co C C a
N
CD
'ČD
>N
CD X, cd z;
g c
OJ K'
C Q >o
0J >co
W Ut
(D >
S.H
3
|£ M c
St
3 .ti 3 >
Jesenice	31.240	31.794	102	249.920	250.937	100
Ravne	11.178	11.087	99	89.424	84.435	94
Store	13.411	12.388	92	107.288	96.289	90
Skupno:	55.829	55.269	99	446.632	431.661	97
V prvih osmih mesecih lani je znašala blagovna proizvodnja 434.570 ton in je bila za 2909 ton večja od letošnje v enakem obdobju. Samo v železarni Store je letošnja blagovna proizvodnja za pribl. 1 % večja od lanskoletne, na Jesenicah in na Ravnah pa je manjša. Pri predelovalcih je mesečna izvršitev blagovne proizvodnje v avgustu pribl, na istem nivoju, kot je bila meseca julija, oziroma je za 67 ton večja.
Blagovna proizvodnja (v tonah)
predelovalci
! Delovna j organizacij	: Mesečni | načrt	Mesečna 1 izvršitev	© O	Kumulat. načrt	Kumulat. izvršitev	e c'
Veriga	1.100	1.208	110	8.800	8.569	97
Plamen	750	602	80	6.000	5.334	89
Tovil	129	118	91	1.032	1.002	97
Žična	1.135	463	41	9.080	6.262	69
Skupno:	3.114	2.391	77	24.912	21.167	85
V primerjavi s proizvodnjo v osmih mesecih lani je letošnja proizvodnja za 153 ton večja od lanskoletne. Večji zaostanek za lansko proizvodnjo ima samo Žična Celje, t. j. 7 %, Plamen Kropa zaostaja manj kot za 1 %, v Verigi Lesce in Tovilu Ljubljana pa so letos proizvedli več kot lani.
Blagovna proizvodnja Slovenskih železarn (v tonah)
G
sit:
w »o OJ
en 03
< c
rt > C <» >u X
OJ >C/3 C/) (h
CD >
S.2
It:
5 »o
Ct 03
W c
st
3 .ti
S’2
3 >
W .H
Železarne	55.829	55.269	99	446.632	431.661	97
Predelovalci	3.114	2.391	77	24.912	21.167	85
Skupno:	58.943	57.660	97	471.544	452.828	96
Podatki o eksterni realizaciji v mesecu avgustu so za vse tri železarne ugodni in nad načrtovano vrednostjo. Pri predelovalcih je skupen uspeh sicer 102 %>, vendar medtem ko sta Veriga in Plamen precej presegla načrtovano vrednost in je Tovil na načrtu, Žična zaostaja za 16 % za načrtovano vrednostjo.
Količinski obseg načrtovanega izvoza izvršujemo v Slovenskih železarnah z 99 %>, vrednostni načrt pa 92 %>.
PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH
ŽELEZARNA JESENICE
Vzrok za to, da program proizvodnje ni bil dosežen, pripisujejo povečani odsotnosti z dela zaradi dopustov, veliki vročini, ki vpliva negativno na delo predvsem v vročih obratih,
razen tega je bilo več okvar, ki so neposredno vplivale na proizvodne uspehe.
TOZD — talilnice
Zaradi slabega ognjeodpornega materiala je obratovala SM-peč 06 enajst dni manj, kot je bilo predvideno. Namesto te peči je obratovala peč z manjšo kapaciteto in je tem« primerno tudi manjša proizvodnja. Velike težave so imeli zaradi neustrezne kvalitete sin-termagnezita pri vzdrževanju dna peči. P«' pravila dna so se časovno podaljšala, kar je tudi neposredno vplivalo na proizvodni uspeh. Dodatna težava je nastala še zaradi povečanih zastojev na vlagalnih strojih.
TOZD — valjarne
Težave v jeklarni so se odrazile v del« valjarn, ker so dobili v valjarni bluming za-radi izpadle proizvodnje jekla tudi manj vročega vložka. Nepredvideni remont globinske peči in večja okvara na generatorju v strojnici bluminga sta nadaljnja vzroka za nižjo proizvodnjo valjarn, predvsem bluminga.
TOZD — hladna predelava
V Žičami so malo zaostali za načrtovano proizvodnjo zaradi pomanjkanja delovne sile-Enak problem so imeli tudi v elektrodnem oddelku in žebljarni. V žebljarni jim je pri: manjkovala ustrezna žica za vložek, zaradi mehanskih okvar na strojih so imeli več zastojev kot običajno. V celoti je pa TOZD — hladna predelava presegla načrtovano blagovno proizvodnjo za 5,5 %>.
ŽELEZARNA STORE
Skupna proizvodnja je znašala 20.050 ton in blagovna 12.388 ton ter so operativni načrt skupne proizvodnje izvršili 100% in blagovne proizvodnje 102 %.
TOZD I
Presegli so operativni načrt skupne in blagovne proizvodnje. V jeklarni izvršitev operativnega načrta ni tako slaba, kot to prikazuje naša tabela o izvrševanju linearnega načrta. Izvršili so namreč načrtovano popravilo SM-pečb kar bistveno menja prikaz izvf" Sevanja načrta po linearnem programu, ph katerem je letna načrtovana proizvodnja razdeljena enakomerno na vseh 12 mesecev.
Proizvodnjo surovega železa so kljub redukcijam električne energije presegli.
V SM jeklarni niso dosegli mesečnega načrta proizvodnje zaradi manjše izrabe koledarskega časa, kot so predvidevali. Remon* je trajal od 4. do 26. avgusta.
V elektrojeklarni je bila večja okvara na nosilcu elektrod in dveh bakrenih tokovodni' kih. Zaradi te okvare je elektro peč stala 3 dni oziroma so izgubili okoli 600 ton proizvodnje. V stari valjarni mesečnega načrta proizvodnje niso dosegli zaradi pomanjkanja delovne sile in neugodnega asortimenta proizvodnje.
TOZD II
V livarni I so za teden dni podaljšali kolektivni dopust v livarni valjev, ker ni h« pravočasno končan remont 40-tonskega žerjava. Mesečnega načrta proizvodnje niso dosegli. Glavni problem livarne I je še vedn° pomanjkanje delovne sile. V livarni II n« novi liniji z avtomatom za brezokvirno izdelavo kalupov še niso dosegli predvidene količine in zato tudi niso dosegli operativnega načrta proizvodnje obrata.
V obdelovalnici mesečni načrt ni bil dosežen, ker so na delu proizvodov potrebna manjša popravila in dodelave. Zaostanek, k> je nastal v mesecu avgustu, bodo nadoknadili v septembru.
Po izbiri
»Odkod pa imaš to novo žensko kolo?« je vprašal Janez.
»No, ko sem jo objel, se je stisnila k meni in rekla, da si lahko vzamem, kar želim,« je odvrnil Miha, »pa sem vzel kolo-*
INFORMATIVNI FUŽINAH	7
SINDIKALNE VESTI
Razgibanost dogajanj je tako raznolika, da ji je težko slediti. Enakovrednosti pri Uravnavanju vse problematike našega delovnega človeka ni več mogoče zagotoviti. Zato smo se morali tudi v sindikalnih or-ganizacijah z nekaterimi problemi (reorganizacija, rekreacija, letni dopusti, družbena prehrana) spoprijeti odločneje. Ugotoviti moramo, da je sklepe in stališča, ki Imajo popolno podporo v kolektivu, zelo težko skrojiti tako, da bi imeli pravšnje ovratnike za vse. Ker pa je konfekcijska Proizvodnja namenjena za poprečne JUS državljane, to se pravi za večino, bi morali tudi v našem kolektivu prisluhniti ho-tenju, predvsem pa potrebam večine.
Vodstva sindikalnih organizacij potrebujejo širšo podporo članstva pri prizadevanjih za:
— ureditev družbene prehrane,
— pridobitev potrebnih rekreacijskih objektov,
— urejevanje in organizacijo letovanja v sodobnejših objektih.
Te naloge, o katerih je že govor tudi v Uvodniku, bomo lahko uresničili ne samo z moralno podporo, temveč tudi z odločnim za, ko bomo govorili (če bomo lahko) o razdeljevanju dohodka za leto 1974.
Letovanje v letu 1975
V prejšnji številki smo lahko prebrali izmišljanje tov. Dežmana o letovanju v Prihodnjem letu. Ideja ni nova, niti ni slaba za tiste, ki so že videli Slovensko Primorje, Istro in Kvarner. Sindikat je v letošnji sezoni uspel dobiti proste kapacitete na Rabu (železarna Store), v Crikve-nici in v Biogradu (železarna Jesenice). Kljub tem povečanim možnostim pa v splošnih službah še daleč niso mogli za letovanje v Portorožu vpisati vseh prosilcev. Gneča pri vpisovanju je iz leta v leto večja. Ob široki izgradnji in modernizaciji počitniških domov in naselij smo se ves čas, zadovoljni sami s seboj, samo Nasmihali, naredili ali uredili pa nič. Da-nes je počitniški dom železarne Ravne v Portorožu žalosten primerek otroka števil-ne družine, ki si je zaradi neskrbnega očeta moral prezgodaj iti služit kruh. Da pa °be le ne bi bil preveč ožigosan, je sinu v odsotnosti kupil nov gvant, ki ga je ka-2al ob obiskih patronažne službe.
Tako se je zgodilo tudi našemu domu v Rortorožu. Ker smo že pred časom sprejeli, da ima premajhno in že vso razcapano obleko, da ima pokrivalo le še vlo-So senčnika, smo mu v elegantni krojački naročili nov kroj. Ker pa je bil to le ^Znaten izdatek v primerjavi z nakupom
Lga in angažiranjem krojača, smo naen-
rat ostali zadovoljni z idejo. Ampak ne Vsi oziroma vsaj večina ne! Projekt za n°vi del počitniškega doma v Portorožu adaptacijo starega dela (sedanji del nad
Phinjo in jedilnicama) predvideva 143 s°dobnih ležišč, postavljenih v oDremljene sobe. v novo zgrajenem delu bodo sobe 'kle lastna stranišča in tuše. Celoten ob-}6kt s sodobno kuhinjo, jedilnico, recepci-in urejeno okolico s parkirnimi prosto-in igrišči bo imel videz in urejenost * kategorije, če bomo pričeli hitro podati in graditi, najbrž ne bomo dali zanj
več kot 12,000.000 din (staro milijardo in 200 milijonov). Slejkoprej pa bomo morali dali, kajti tak, kot je, tam ne more več biti, prodati ga pa bi bilo družbeno neodgovorno.
V imenu delavcev zahtevamo, da se z deli v Portorožu prične čimprej, najkasneje pa do 1. marca 1975. Ker pa to pomeni, da v letu 1975 v domu ne bomo mogli letovati, je treba že danes misliti na aranžmaje po vzorcu turističnih paketov v Istri in Kvarnerju pa tudi navzdol ob obali. V letni sezoni 1976 želimo in hočemo letovati v lepšem, predvsem pa udobnejšem ambientu.
To pa še ni vse. Z izgradnjo počitniškega doma ZP SZ na otoku Krku bomo z našo soudeležbo pridobili 80 ležišč v dvo-in štiriposteljnih sobah. Zaokroženo bi tako naše podjetje razpolagalo z okoli 230 ležišči, kar je, če upoštevamo le 3-mesečno letno sezono, okoli 20.700 nočitev ali drugače povedano, dobrih 600 sodelavcev s svojimi družinskimi člani bo lahko po 10 dni letovalo v lastnih kapacitetah. To pa je v primerjavi s sedanjimi zmogljivostmi kar trikrat več.
Družbena prehrana ali po domače topla in hladna malica je še vedno in tudi še nekaj časa bo predmet negodovanj in kamen spotike. Veliko zunanjih poznavalcev te vrste organizirane prehrane ne more verjeti, da nimamo lastne kuhinje oziroma lastnega obrata družbene prehrane. Tudi mi sami se znamo temu čuditi. Morali bomo resneje pristopiti k reševanju tega problema.
Ker smo že zgradili novo upravo oziroma zgradbo priprave proizvodnje, bi morali resno razmisliti o lokaciji nove sodobne kuhinje in restavracije na mestu sedanje uprave. Ge bo to objekt, ki bo lahko oskrboval z malicami tudi vso zgornjo Mežiško dolino, je njegova upravičenost še večja (obenem pa ob iskanju sofinancerjev manjša možnost realizacije). Preden pa bi se zares odločili za takšno nemajhno vlaganje, bi takoj pričeli iskati možnosti sodelovanja z bodočo ravensko Namo, ki bi nadomestila našega dosedanjega dobavitelja »Merx«. Izgradnja nove jedilnice na območju TOZD II pa je potreba, ki jo bomo morali uresničiti. Zagotovila, ki jih je sindikat dobil od odgovornih delavcev, odpirajo možnost izgradnje nove jedilnice že v letu 1975.
Iz naših
Z ZASEDANJA DS TOZD METALURŠKE PROIZVODNJE
V septembru — 16. 9. 1974 — je bilo 1/7-7 zasedanje DS TOZD metalurške proizvodnje. Pod prvo točko dnevnega reda je bila podana obrazložitev realizacije sklepov zadnjega zasedanja delavskega sveta in informacija službe za razvoj o izvajanju investicijskih del v posameznih obratih TOZD metalurške proizvodnje v letošnjem in prihodnjem letu.
Vsebina te informacije:
V pristanu
Ob vseh teh potrebah, ki pa niso majhne in bodo od nas zahtevale precejšnjo mero preudarnosti, pa ne smemo pozabiti na obljubljenih 2,4000.000 din za novo telovadnico pri OŠ »Prežihov Voranc« na Ravnah, ki smo jih s sklepom DSP že zagotovili. Dolgo smo morali čakati, da so na gradbišču telovadnice zagrmeli buldožerji. Sicer pa je pri nas že navada, da zemeljska dela najraje delamo jeseni ali pozimi. Uspemo pa skoraj vedno!
Ker se nam izgradnja sodobnega avtomatičnega kegljišča vse bolj odmika (lahko trdimo, da bi kljub vse večjemu poudarku rekreaciji v naravi bilo kegljišče najbolj obiskan rekreacijski objekt), smo prek uprave podjetja zahtevali ponovno usposobitev in modernizacijo kegljišča v Domu železarjev (morali bi spremeniti ime), ki jo je že leta 1972 Merx za trdno obljubil.
Poleg omenjenih akcij pa smo v sindikatih budno spremljali predkongresno aktivnost. Kongres bo pred vse člane sindikata postavil nove naloge, ki bodo morale najti prostor v že začrtanih in sprejetih programih.
Lojze Janežič
TOZD
Livarna
Pripravlja se projekt za jeklolivarno II, nadaljevalo se bo odpraševanje, lakirnica v čistilnici je v končni fazi izdelave in v septembru bo še položen tlak, za modelno mizarno se pripravlja dokumentacija za prestavitev lakirnice v zgornjo etažo.
Topilnica
V novi topilnici že obratuje odpraševal-na naprava. V obratovanju je že tudi 10 t novi mostni žerjav. Za obrate stare topilnice se pripravlja projekt za rekonstruk-
E ■
cijo — prestavitev 5 t elektro peči, postavitev bunkerjev za metalne in nemetalne dodatke, nabava šaržirnih naprav in od-praševanja. Za oddelek EPŽ se pripravlja dokumentacija za 600 mm kristalizator.
Valjarna
Še letos bo postavljena hala za prvo etapo predvidene rekonstrukcije adjusta-že, nadalje ravnalni stroj, boksi za skladiščenje polfabrikatov — gredic — in uredila se bo valjarska čistilnica. V oktobru — novembru sledi rekonstrukcija velikega ogrodja srednje proge. Dela pri rekonstrukciji adjustaže potekajo po projektu rekonstrukcije, kot ga je sprejel DS podjetja. Pripravlja se tudi projekt za prestavitev fine proge (v novo halo). Pripravlja se konkretna dokumentacija za prestavitev garderobnih prostorov. Zemeljska dela za nove garderobe se bodo pričela spomladi.
Kovačnica
Rekonstrukcija kovaške žarilnice se nadaljuje in bo po projektu končana spomladi prihodnjega leta. Naročena je velika krožna žaga ter se pripravlja dokumentacija za novo avtomatiko 1800 t stiskalnice, izvršena je bila klimatizacija žerjavnih kabin. V septembru — oktobru se bo postavil nov krčilni stroj.
Jeklovlek
Lužilnica bo predvidoma pričela poskusno obratovati decembra — januarja. Postavile so se dve peči za svetlo žarjenje — pričetek obratovanja se predvideva konec septembra. Proti koncu prihodnjega leta bo pričel obratovati veliki vlečni in brusilni stroj. Oktobra letos se prične načrtovati KARE za novi jeklovlek, ki bo v podaljšku lužilnice.
V jeseni se prične z zemeljskimi deli za nov kemijski laboratorij in bo gotov v letu 1976. I. del prizidka jeklolivarne bo dan v uporabo (vključno z garderobo) letos za 29. november. Za drugi del prizidka je gotova dokumentacija, vendar še ni zagotovljenih sredstev. Zamenjava, popravila, nabava osnovnih sredstev v manjšem obsegu se financira iz sredstev, namenjenih za tekoče investicijsko vzdrževanje.
V razpravi o investicijskih delih je bilo poudarjeno, da nam ob tako velikem obsegu in uspešnem izvajanju novih investicij manjka načrtna kadrovska politika. Izražena je bila bojazen, da ne bo moč uspešno izkoriščati novih agregatov, če ne bomo že sedaj vzgajali in pridobivali zato primernega strokovnega kadra. Že zdaj nam primanjkuje vseh profilov strokovnega kadra za obstoječo proizvodnjo. Poudarjeno je bilo, da je treba obstoječi kader obdržati ter načrtno vzgajati strokovni kader, predvsem delavce za kvalificirane metalurške poklice.
Pod drugo točko je delavski svet obravnaval rezultate poslovanja TOZD metalurške proizvodnje za prvo polletje 1974. Uvodno noročilo je podal direktor TOZD metalurške proizvodnje ing. Dobovišek.
Navajam povzetek iz njegovega poročila:
Topilnica je dosegla le 98,2 odst. planirane količinske proizvodnje. Tudi kvali*’ tetni asortiman ni bil dosežen predvsem zaradi povečanega izmečka in pomanjka-
nja ferolegur. Padla je tudi produktivnost. Poleg objektivnih vzrokov — pomanjkanje terolegur, električne energije, nastopa v topilnici občutno pomanjkanje delovne sile, in to ne po staležu, ampak po prisotnosti na delu. Pomanjkanje delovne sile premajhna delovna in tehnološka disciplina so glavni vzrok povišanja izmečka proti prvemu polletju 1973. Poslovni rezultat v prvem polletju ni zadovoljiv, čeprav je v prvih mesecih bil ugoden.
Pozneje so naraščali proizvodni stroški, izdelovalo se je manj jekla, kar je med drugim začelo kvariti poslovni uspeh topilnice. Tudi v juliju je bilo po planu izdelanega premalo jekla, zato se je poslovni rezultat še poslabšal. Topilnica mora delati z manj izmečka in nekurantne proizvodnje, povečati proizvodnjo, skrajšati zastoje, znižati proizvodne stroške in poostriti delovno ter tehnološko disciplino.
Livarna je dosegla le 89,2 odst. skupne planirane proizvodnje oz. 92,1 odst. direktne prodaje. Produktivnost na zaposlenega je enaka kot lani v prvem polletju. Livarna močno zaostaja za planirano proizvodnjo, kar ima posledice v neizvrševa-nju planiranih obveznosti do kupcev. Zato mora v akcijo za povišanje tonske proizvodnje. Z večanjem proizvodnih stroškov ni več garancije za akumulacijo v tem obratu, čeprav je poslovni rezultat za prvo polletje 1974 zadovoljiv. Že za mesec julij izkazuje negativo proti planiranemu rezultatu. Zato mora livarna takoj pričeti akcijo za večjo tonsko proizvodnjo pri obstoječem asortimanu, znižanje izmečka — saj se občasno izkazuje izredno visok procent zaradi nepazljivosti in akcijo za znižanje proizvodnih stroškov na celotnem področju proizvodnje.
Valjarna je dosegla skupno proizvodnjo le 95,5 odst. Plana proizvodnje ni dosegla zaradi preveč in predolgih zastojev. Produktivnost je padla za okoli 4—5 odst. na zaposlenega na mesec proti prvemu polletju 1973. Valjarna ni dosegla planirane akumulacije. Dosegla je le stopnjo 4,05 odst. dobička, namesto 6,13 odst. Tudi v juliju se je stopnja akumulacije še zmanjšala, kar je za valjarno zelo negativno. Takoj je treba začeti z akcijo za večjo proizvodnjo, zmanjšanje zastojev in zmanjšanje proizvodnih stroškov. Težave zaradi pomanjkanja delovne sile niso bistveni vzroki za nedoseganje planiranja akumulacije.
Kovačnica kljub objektivnim težavam v prvih treh mesecih letošnjega leta zelo dobro posluje. Proizvodni in finančni kazalci so pozitivni, zato je finančni rezultat temu ustrezen, saj je presegla planirano akumulacijo s 5,93 odst. Direktor inž. Dobovišek je zaželel obratu kovačnice, da še naprej dosega tako dober poslovni rezultat.
Jeklovlek je dosegel skupno proizvodnjo le s 73,2 odst. proti planirani. Produktivnost se je znižala za 1,99 odst. proti prvemu polletju 1973. Na padec produktivnosti verjetno vpliva sprememba proizvodnega asortimana. Jeklovlek ima občasno prevelike zaloge vloženega materiala, kar znižuje akumulacijo.
Kljub pomanjkanju delovne sile in nedoseganju plana tonske proizvodnje je je-klovlek s spremembo proizvodnega asorti-
mana že presegel planirano akumulacijo za prvo polletje 1974. Tudi za drugo p°l" letje se kažejo ugodni rezultati.
Skupno v prvem polletju TOZD meta-lurške proizvodnje ni dosegel planirane akumulacije oz. dobička in julijski rezul' tat slabšega poslovanja v topilnici, livarni ter valjarni zmanjšuje stopnjo akurrui' lacije za celoten TOZD. Izrecno je poudaril, da je poleg takojšnje akcije za višjo proizvodnjo in produktivnost treba voditi energično borbo za izboljšanje delovne in tehnološke discipline. Poudaril je, da se mora delovna in tehnološka disciplina zaostriti tako pri strokovnem kadru in naprej prek direktnih proizvajalcev.
V razpravi je bilo iznesenih nekaj kritičnih pripomb glede na politiko pridobi' vanja delovne sile, predvsem kvalificiranega kadra. Premalo odgovorno se rešujejo poleg politike osebnih dohodkov še socialne potrebe za mlade delavce in novo delovno silo. Poudarjeno je bilo, da je tudi pri obstoječem kadru veliko premalo delovne in tehnološke discipline.
Iz podanega uvodnega poročila in razprave je delavski svet sklenil, da se mora na enem od prihodnjih zasedanj delavskega sveta podjetja obravnavati obstoječa kadrovska problematika, izdelati načrt akcije, kako obdržati kader in izdelati kratkoročni in dolgoročni plan izobraževanj3 in zaposlovanja. Obratovodje in vodj3 služb morajo bolj učinkovito izvajati akcijo izboljšanja delovne in tehnološke discipline po akcijskem programu, ki so ž3 (vsak za svoj obrat po zadolžitvi direktorja TOZD) izdelali v juliju letos. Nadalje j3 delavski svet obravnaval vsebino predlog3 samoupravnega sporazuma o oblikovanj3 in izvajanju štipendijske politike v Slovenji oz. občini, ter da bi TOZD oz. železa1" na pristopila k temu sporazumu.
Po uvodni obrazložitvi in krajši kritični razpravi je bil sprejet sklep, da delavsk1 svet TOZD metalurške proizvodnje soglas3’ da železarna kot celota pristopi k sam°' upravnemu sporazumu o oblikovanju l3 izvajanju štipendiranja učencev in št3' dentov v Sloveniji oz. občini Ravne, vendar s pripombo, da se naj v en člen vneSe kot dopolnilni odstavek, da lahko TOZ" oz. OZD dodeljujejo višje štipendije za d3' ficitarne poklice (metalurgi).
Za predstavnika, ki bo v skupni komi5'' ji občine Ravne zastopal interese TOZ^ metalurške proizvodnje, je bil imenova3 inž. Macur Vlado. Namreč štipendijsk3 politiko po tem družbenem dogovoru b0 urejala skupna komisija na nivoju občin3' Delavski svet pooblašča delavski svet p°°' jetja, da v imenu TOZD sprejme sklep, železarna pristopi k samoupravnemu sp° razumu o štipendiranju učencev in št3' dentov, če bo dopolnjen s podanim predi0' gom za dopolnitev.
Delavski svet je tudi obravnaval preC| log družbenega dogovora skupščine obč1' ne Ravne, da se naj v bodoče (od 1. avg3 sta letos) področje financiranja potr3 splošnega ljudskega odbora ureja s sam0 upravnim sporazumom. V uvodni obrazi0 žitvi je bilo pojasnjeno, da TOZD oz. OZ^ po predlogu sporazuma prevzemajo obv°*. nost prispevka za potrebe SLO po stop3^ izračuna 0.21 odst. od bruto OD. Ta Prl' spevek se odvaja od dohodka kot družb3 na dajatev. Delavski svet je podal soglaS
Je> da železarna pristopi k samoupravnemu sporazumu o financiranju SLO na območju občine Ravne.
Delavski svet je sklenil, da se razpiše Prosto vodilno delovno mesto št. 10901 šef Prodajne službe TOZD metalurške proizvodnje. Zaradi smrti sodelavca Alojza Breznikarja, ki je opravljal delo vodje Prodajne službe, je to delovno mesto sedaj Nezasedeno oz. prosto. Zaradi pomembnosti Prodajne službe pa ne more ostati dalj časa nezasedeno. Ker je to vodilno delovno Niesto TOZD metalurške proizvodnje, je v Pristojnosti delavskega sveta, da imenuje delavca — kandidata za vodjo prodajne
službe.
Za opravo razpisa in pripravo predloga Za imenovanje kandidata na razpisano delovno mesto je bila imenovana tričlanska komisija v sestavi:
Kovačič Stanko, predsednik, Miklavčič Marica, član, Matitz Jože, član. Komisija Ntora do 10. 10. 1974 opraviti razpis in pripraviti poročilo ter predlog za imenovanje kandidata na razpisano delovno mesto.
Delavski svet je odobril bonifikacijo v Vrednosti DM 937,83 zahodnonemški firmi Idagesta Schwerte na podlagi reklamacije, ker smo temu naročniku dobavili valjane Palice izven tolerance. Dalje je bil odobren odpis v vrednosti 8903,32 Sch avstrij-ski firmi Rudolf Schmidt iz Beljaka zaradi treh reklamacij, ker smo imenovani l‘rmi odposlali in zaračunali višjo težo od-htkov, kot pa je bila stvarna. Tudi zahod-Nonemški firmi MAN iz Miinchna je bil odobren odpis v vrednosti DM 2830,42. Tej brini dobavljamo konzole, ležaje — odlitke v surovem stanju. Kupec je reklamiral ‘iste odlitke, ki dimenzijsko odstopajo oz. Je dimenzijska odstopanja kupec sam popravil in nam zaračunal popravilo.
Delavski svet je tudi sklepal o predlogu komisije za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov, da se naj delavcu Jožetu Voda, ki je bil zaposlen v Naratu topilnice, odvzame lastnost delav-Ca s 16. 9. 1974. Imenovani delavec je letos i6~krat neopravičeno izostal z dela. Kljub temu da mu je bil izrečen vzgojni ukrep °Pomin zaradi neopravičenega izostajanja z dela, ni vzgojno vplival na imenovanega delavca, ampak je še naprej neopravičeno ^Ostajal z dela. Komisija je utemeljila Predlog tudi s tem, da je imenovani delavec zelo neresno jemal prisotnost na delu.
, tem ko je neopravičeno izostajal z dela, J® obratu topilnice povzročal določeno ma-terialno škodo in težave v tehnološkem
Procesu.
Ka predlog iste komisije, je delavski ®Vet sklenil, da se ustavi postopek zoper d®lavca Ivana Šulerja II., zaposlenega v 'varski čistilnici, za povrnitev 10-odst. jhaterialne škode. Postopek se ustavi zato, kpr ni bil pravilno izveden. Izrečeni vznoj-d* Ukrep opomin pa ostane v veljavi. Pro-1 imenovanemu delavcu je bil uveden po-stopek, ker je brez dovoljenja in šoferskega izpita vozil viličar ter jz nepazljivosti Povzročil 1500 din materialne škode.
F. L.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA TOZD MEHANSKE OBDELAVE
Do skoraj dvomesečnem samoupravnem Mrtvilu se je DS TOZD MO ponovno se-stal na 6. redni seji, ki je bila 12. septem-
V jesenskih dnevih se grejemo tudi z električnimi pečicami. Ce pa jih po uporabi samo ugasnemo in ne v redu izklopimo, se lahko zgodi, k ar nam kaže slika iz obračuna mehanične. Neprevidnost na srečo ni imela prehudih posledic, a je resen opomin za naprej
bra 1974. V skladu s sklepi prejšnje seje je bila sedanja v popoldanskem času. Prisostvovali so ji — kar naj bi bila v bodoče stalna praksa — tudi delegati TOZD MO v delavskem svetu podjetja. Glede na to, da je med 5. in 6. sejo preteklo precej časa, se je nabralo mnogo gradiva, vsebovanega v sedmih točkah dnevnega reda. Pokazalo se je, da preobsežen dnevni red utruja. Uro, dve se še aktivno sodeluje, potem je konec. Tako se navadno zadnji dve ali tri točke kar mimogrede — slabo obdelane — spustijo skozi. To pa je seveda vse prej kot pravilno in v bodoče naj ne bi bilo več tako.
Kot prva in res dosledno obdelana točka dnevnega reda zadnje seje je bilo obravnavanje poslovanja TOZD MO v prvem polletju tega leta. Ugotovljeno je bilo, da je poslovni rezultat za TOZD kot celoto relativno ugoden, kljub temu da zelo zaostajamo v fizičnem obsegu proizvodnje. Pri tem je posebno problematičen obrat industrijskih nožev, za katerega so bili tudi predlagani posebni ukrepi in sprejeti ustrezni sklepi. DS TOZD MO je na predhodni, junijski seji sklenil da je treba storiti maksimalne napore, da bi mesečna proizvodnja v tem obratu dosegla 501. Kolikor se to ne zgodi, grozi izguba nekaterih tržišč, kar bi imelo za obrat nožev in TOZD kot celoto posledice. Za sedaj je bilo ugotovljeno, da se ta sklep ni realiziral. Vzroki so različni. Nezadostna oz. nepravočasna preskrba z materialom od TOZD metalurške proizvodnje, dimenzijsko neprimeren vložek, vložek, ki ne ustreza zahtevani kvaliteti, pomanjkanje določenih orodij, itd., nadalje večje število mladih delavcev, ki še ne dosegajo zadovoljivih rezultatov, žensk in invalidov, medsebojni odnosi in še mnogo tega. Torej, objektivni in subjektivni vzroki. Namen seje ni bil sekanje glav, temveč ugotovitev vzrokov
in iskanje za takšno stanje sprejemljivih rešitev. Sprejet je bil sklep, da se imenuje komisija v sestavi: Jože Geršak, dipl. inž., direktor TOZD MO (občasno), Vinko Zatler, delovodja v obratu ind. nožev, Maks Večko, dipl. inž., obratovodja kalilnice, Ivan Tratnik, vodja zborov delovnih ljudi ind. nožev, Tone Pratnekar, dipl. inž., šef proizvodnje, Alojz Knez, dipl inž., obratovodja ind. nožev.
Komisija je bila formirana za pomoč pri organiziranju proizvodnje v obratu industrijskih nožev. Ta komisija bo dnevno obravnavala proizvodno problematiko ter imela pooblastila za dajanje odredb brez omejitve v skladu z zakonskimi določili in drugimi normativnimi akti; s tem da bo na prihodnjih sejah delavskega sveta podajala delavskemu svetu poročila o rezultatih svojega dela.
Sklenjeno je bilo tudi, da se za dosego boljše organizacije in tehnološke priprave proizvodnje ter boljšega izkoriščanja delovnega časa in proizvodnih sredstev v vseh obratih vsakodnevno sklicujejo operativni sestanki, ki jih sklicuje in vodi obratovodja.
Poleg navedenih je DS sprejel tudi sklep, s katerim predlaga delavskemu svetu TOZD metalurške proizvodnje, da na prihodnji seji analizira izpolnjevanje obveznosti do TOZD mehanske obdelave, ki izvirajo iz določil samoupravnega sporazuma o združevanju. Sprejet je bil tudi sklep o apelu na nabavno službo železarne, da ažurneje realizira naročila za trdo kovino in druga orodja, ki jih naročamo iz uvoza.
Analiza stanja po posameznih obratih je ugotovila, da imamo zlasti v obratu strojev in delov močno iztrošeni strojni park. Ker se v preteklosti temu problemu ni posvečalo dovolj pozornosti, je stanje sedaj takole: imamo še čez 180 starih, že amor-
tiziranih strojev, ki visoko produktivnost izključujejo. Od teh je približno 70 takih, ki se jih sploh ne splača več vzdrževati. Kolikor ne bodo storjeni odločni ukrepi za nabavo novih strojev, se bomo v doglednem času znašli v zelo kritični situaciji. DS TOZD MO je zavzel sklep, da naj se v bodoče vsa razpoložljiva amortizacija (ali vsaj večji del) uporabi za nabavo novih strojev.
V nadaljevanju seje je DS odobril odpis določenih osnovnih sredstev ter bonifikacijo firmi MAN, v vrednosti 2.711,80 DM. Bonifikacija je pogojena z MAN reklamacijo 91 vzmeti in je bila upravičena.
Predmet obravnave zadnje seje sta bila tudi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Ravne na Koroškem in samoupravni sporazum o financiranju splošnega ljudskega odpora na območju občine Ravne. Sprejeta sta bila sklepa, s katerima se pooblašča delavski svet železarne, da sprejme sklep, s katerim bo naša železarna pristopila k obema sporazumoma. O pomenu teh sporazumov tu ne bomo govorili, ker je bilo o tem že zadosti rečenega.
Na koncu je bil soglasno razrešen dosedanji predsednik delavskega sveta tov. Edo Kričej, ki začasno odhaja iz železarne. Za novega predsednika je bil na predlog družbenopolitičnih organizacij izvoljen Ivan Gostenčnik IV. iz obrata pnevmatičnih strojev.
J. D.
S SEJ IZVRŠNEGA SVETA SO RAVNE
Poprečno ugodno gospodarjenje v I. polletju 1974
Po podatkih SDK so organizacije združenega dela v ravenski občini nasploh v prvi polovici letošnjega leta gospodarile dobro kljub inflaciji. V primerjavi z lanskim letom je svoj položaj bistveno izboljšal rudnik Mežica. To je v veliki meri zasluga višjih cen za svinec na domačem in svetovnem tržišču, pa tudi vse večje fina-lizacije izdelkov. Nasprotno pa je železarna v primerjavi z istim obdobjem lani nazadovala. Ker železarna svoje osnovne surovine uvaža, so jo močno povišane cene zelo prizadele.
Čeprav polletni rezultati še ne morejo pomeniti zanesljive napovedi za vse leto, pa v celoti z doseženim ne moremo biti zadovoljni, ker polagoma zaostajamo za razvojem SRS. Tokovi nelikvidnosti, ki se v delu države že pojavljajo, nas sicer še niso dosegli, moramo pa se pripraviti na obrambo pred njimi.
Predraga stanovanjska gradnja
Cene naših dveh gradbenih podjetij, ki se gibljejo za kvadratni meter stanovanjske površine med 4200 in 4600 din, kmalu pa naj bi narasle na 4500 do 5000, so se zdele članom izvršnega sveta ob podatku, da stane v Ljubljani 1 m2 4.0005 din, odločno previsoke. Na to mnenje ni vplivalo niti pojasnilo, da je v Ljubljani gradnja betonska, pri nas pa klasična, in še manj dejstvo, da je tam kot tu v ceno vključena komunalna ureditev, saj naša gradbena podjetja zaenkrat po tej plati bremenimo minimalno.
Prav tako bo treba poskrbeti, da se bo denar, ki ga podjetja vplačujejo v solidar-
nostni sklad za gradnjo stanovanj, čim hitreje obračal, da mu ne bo zaradi inflacije padala vrednost.
M. K.
SEMINAR V ČRNI
Komite občinske konference ZKS Ravne na Koroškem je pripravil 12., 13. in 14. septembra seminar za sekretarje in druge partijske delavce v hotelu Planinka v Črni na Koroškem. Seminar, ki spada v sklop idejnopolitičnega in akcijskega usposabljanja aktivistov ZKS v občini, je bil sestavljen iz naslednjih tem:
Marksistični pogled na religijo, cerkev in klerikalizem. Ta uvod v razpravo, ki je bila zelo konstruktivna, je podal tov. Franc Šali, član IK predsedstva CK ZKS.
Tov. Ivan Bošnik, sekretar MS ZKS za Koroško, je udeležence informiral o mednarodnih vprašanjih in o nekaterih vidikih sovražne dejavnosti v Jugoslaviji.
O konkretnih nalogah komunistov pri uresničevanju ustave v TOZD, KS in SIS
Potem ko je bil predlog za razdelitev dolgoročnih kreditov po opravljenem revizijskem postopku izobešen na oglasnih deskah in ko je potekel rok za vlaganje morebitnih pripomb in ugovorov, se je sestal skupni odbor za splošne zadeve in o predlogu dokončno odločil. Čeprav so se pri izdelavi predloga upoštevala merila in kriteriji, določeni s samoupravnim sporazumom, so nekateri prosilci, ki zaradi premajhnega števila zbranih točk do kredita po prednostni listi niso bili upravičeni, vložili ugovore. Ugovori se niso nanašali na sam izračun ali prednostno listo, ampak predvsem na dejstvo, da prizadeti pri delitvi letos niso mogli biti upoštevani.
Odbor je ob razdelitvi kreditov za individualno gradnjo stanovanj obravnaval predlog za odobritev kreditov za odkup še preostalih štirih stanovanjskih objektov v Kotljah, ki so po prvem razpisu ostali neoddani.
Letos je bilo prosilcev za kredite precej več, kot so znašala za te namene letos odobrena sredstva. Z namenom, da bi se lahko upoštevalo čim več prosilcev, je bil poleg prvotnega ukrepa, da se vsem upravičencem
v občini je govoril tov. Ivan Žagar, ki je zelo izčrpno in dosledno nakazal, katerih nalog bi se morali komunisti najprej lotiti v TOZD, da bi se samoupravljanje razvijalo v skladu z ustavo in resolucijami VIJ ter X. kongresa.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Ciril Vidrih je govoril na temo: politik3 ZKS o zmanjševanju neupravičenih socialnih razlik. Mlade je predvsem zanimal3 politika ZK o vlogi mlade generacije v naši družbi ter konkretne naloge mladih komunistov, o čemer je govoril tov. GinO Krauberger, predsednik občinske konfo' renče ZSMS. O podobni temi je govoril tudi tov. Franc Lesnik, sekretar OK ZKS Dravograd.
Informacijo o gospodarski in socialn1 razvojni usmeritvi občine v naslednjem srednjeročnem obdobju je podal tov. DU-ro Haramija. Ob koncu seminarja so člani političnega aktiva razpravljali o razmerah v občini, delovnih organizacij ah> KS, SIS ter o družbenoekonomskih U1 idejnopolitičnih problemih.	.Z	S.
po sporazumu izračunani znesek zmanjša za 20 odstotkov, s tistimi, ki naj bi kredit dobili v višini nad 60.000 din, dosežen sporazum; da so za potrebe ostalih delavcev odstopi*1 ugotovljeno razliko. Dogovor je bil dosežen s pogojem, da se vsem tem za naslednje le' to zagotovi, da bodo dobili kredit v višin1 letos prostovoljno odstopljenega zneska.
Za kreditiranje individualne gradnje stanovanj je bilo letos v železarni skupno s sredstvi, ki so bila prvotno namenjena za Kotlje in pozneje izdvojena, na razpolago 4,843.26’ din. Z ukrepi, ki so bili storjeni, pa je bn letos dolgoročni kredit odobren 134 prosilcem-Od tega jih je dobilo kredit:
— 26 po sklepu odbora, da lahko letos izjemoma dobijo razliko kredita do znesK3
50.000	oziroma 60.000 din; za te namene r bilo porabljeno 413.000 din kreditnih sredsteV'
— za adaptacije, dograditve ali odkup stanovanj je dobilo kredit 23 zaposlenih v skupnem znesku 513.000 din;
— za reševanje kadrovskih in socialn1*1 primerov je bil kredit dodeljen 11 zaposlenim, za kar je bilo porabljeno 482.264 din!
»Medved«
S sej kolektivnih izvršilnih organov
— za novogradnje pa je bil kredit odobren 74 zaposlenim v skupnem znesku 3,435.000 din.
Predlog za navedeno število in razdelitev sredstev je odbor potrdil z dopolnitvijo, da je upravičencem, ki so letos zaradi potreb drugih odstopili znesek nad 60.000 din, treba zagotoviti, da bodo za razliko od izračunene-ga zneska, ki jim je bil zmanjšan za 20 %>, upravičeni naslednje leto. Ker je znesek odstopljenih sredstev tako zagotovljen, se lahko naslednje leto tako kot vsi drugi kandidati Prijavijo za kredit oziroma za znesek, ki jim je bil zmanjšan za 20 °/o.
Kar zadeva prijave na ponovni razpis za prodajo še prostih stanovanjskih objektov v Kotljah, pa je odbor sklenil:
— upoštevajoč ponovni razpis za prodajo še prostih stanovanjskih objektov v Kotljah in predlog komisije, se kredit za odkup stanovanjskih vrstnih hiš v Kotljah odobri: Ivanu Bukovcu v višini 145.152 din, Jožici Ajt-nik v višini 124.416 din, Jožici Hercog v višini 145.152 din in Silvu Turku v višini 120.440 din;
■— z odobritvijo kredita so stanovanjski objekti v Kotljah, ki so bili do sedaj zgrajeni, v celoti prodani. Gradnja stanovanjskih objektov v Kotljah je na dosedanji način ukinjena in se bo o tem, če in kako se bo gradnja nadaljevala, potrebno v železarni, seveda v sodelovanju z občinsko skupščino, še dogovoriti in odločiti.
Skupni odbor za gospodarjenje je na sejah v glavnem razpravljali o materialih in pred-l°gih, ki so bili v dokončno odločitev posredovani delavskemu svetu. Odbor pa je obravnaval tudi nekatere druge predloge, ki so se nanašali na odpis razlik kontinuiranega po-Pisa materiala, način obračuna prispevka za pomoč Kozjanskemu, o novi ceni toplovodne-ga_ ogrevanja za potrebe široke potrošnje in
0 številnih predlogih za razna službena potovanja v inozemstvo. Iz zadev, ki so bile predmet obravnave, je odbor sklenil:
Zaradi težav pri obračunu prispevka za Kozjansko, ki nastopajo zaradi različnih prispevnih stopenj posameznih občin in z namenom, da bi bil problem v železarni urejen enotno, je:
— iz obračuna OD, namenjenega za pomoč Po potresu prizadetemu Kozjanskemu, izločiti zaposlene, ki so meseca julija 1974 delali v neprekinjenem tehnološkem procesu, in zaposlene, ki so bili 13. julija, ko smo v železarni delali v ta namen, v bolniškem staležu in na delo niso mogli priti. Vsi drugi se v obračunu upoštevajo enotno. Vsem, ki ta dan niso prišli na delo, se piše redni letni dopust, s tem da jim je treba omogočiti, da delo za ta dan nadoknadijo z delom neki drugi dan v tednu oziroma mesecu;
■— prispevek za Kozjansko se na podlagi tako enotnega obračuna skladno s predpisi SDK izloči iz skupne mase OD in se ne prišteje v osnovo za obdavčitev. Morebitne pozitivne in negativne razlike, ki nastanejo pri obračunu zaradi različnih prispevnih stopenj, določenih za posamezno občino, se v smislu Veljavnih predpisov obračunajo iz dohodka.
Odobri se rezultat kontinuiranega popisa materiala razreda 3, ki je bil opravljen v V drugem in tretjem turnusu letošnjega leta, ih dovoli:
— knjiženje ugotovljenih viškov v znesku 0-331,06 din v dobro drugim dohodkom in
— knjiženje ugotovljenih manjkov v znesku
3-196,58 din v breme izrednih stroškov.
Na obvestilo, da je bilo v mesecu avgustu opravljeno čiščenje mazutnega rezervoarja št.
1 in da je bilo ob tem ugotovljenih 112 t bsedline, ki ni več uporabna, je bilo odobreno, da se odobri odpis ugotovljene količine hsedline v znesku 140.000 din v breme izrednih stroškov.
Na obvestilo, da pri uvozu raznih materia-*°v nastajajo pozitivne ali negativne razlike, p so posledica spremenjenih cen ali količin, m da je razliko po predpisih potrebno izravnati, je odbor ob upoštevanju predlogov in druge dokumentacije odobril:
» — odpis negativne razlike v znesku 11.427,50 “Vic. frankov; razlika je nastala zaradi večin vrednosti dobavljenega blaga;
izravnavo pozitivne razlike v znesku 1320 avstr, šilingov, ki je nastala med uvoženo in plačano vrednostjo blaga;
— izravnavo pozitivne razlike v znesku 6.779,40 avstr, šilingov, ki je nastala med uvoženo in plačano vrednostjo blaga.
Na obvestilo energetskega gospodarstva železarne, da zdaj določena cena toplovodnega ogrevanja za odjemalce izven železarne zaradi povišanja nekaterih stroškov, predvsem pa cene mazuta, ne ustreza več in da jo je zato potrebno povišati, je odbor na podlagi predloga izračuna in drugih dokumentiranih podatkov sklenil:
— odobri se predlog za povišanje cene toplovodnega centralnega ogrevanja za vse odjemalce izven železarne. Nova cena se določi v višini, kot sledi:
din/mVmesec din/l 000 Kcal
1. za stanovanje	3,50	ali	0,31
2. za poslovne zgradbe	5,48	ali	0,49
3. za ustanove in zavode, ki se financirajo iz proračuna	4,10	ali	0,37
— za odjemalce izven železarne, kjer je centralno toplovodno ogrevanje že priključeno, velja novo določena cena od 1. oktobra 1974 dalje, za objekte in stanovanja, ki bodo priključena še letos oziroma pozneje, pa z dnem priključitve na centralno ogrevanje.
Na predlog posameznih TOZD in sektorjev so bila odobrena službena potovanja v inozemstvo, in to: inž. Avgustu Verčku in
inž. Francu Rusu 8-dnevno službeno potovanje v Vzhodno Nemčijo, Rihardu Poročniku
4-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, inž. Radu Jelerčiču, inž. Vladu Racu in Francu Gostenčniku 1-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, inž. Božu Cimermanu 4-dnevno službeno potovanje v Sovjetsko zvezo, Antonu Polancu in inž. Jožetu Zuncu vsakemu po 7-dnevno službeno potovanje v Sovjetsko zvezo, Francu Čegovniku 4-dnevna strokovna ekskurzija v Švico, inž. Ferdu Vizjaku in Antonu Godcu 8-dnevno službeno potovanje v Vzhodno Nemčijo, inž. Radu Radoviču, inž. Vladu Racu in Jožetu Horjaku vsakemu po 7-dnevno službeno potovanje v ČSSR, direktorju Francu Faletu in inž. Božu Cimermanu 3-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo, inž. Jožetu Borštnerju, Kolomanu Vrečiču in Jožetu Grzini 2-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, Marjanu Blažiču in Hermanu Lesjaku 3-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo, Karlu Berložniku 2-dnevno službeno potovanje v Bolgarijo, Marjanu Ažmanu 4-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo, inž. Janezu Kovaču 11-dnevno službeno potovanje na Madžarsko, direktorju Francu Faletu, inž. Jožetu Geršaku in šoferju osebnega avtomobila Mirku Kran-čanu 3-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo ter inž. Jožetu Rodiču 2-dnevno službeno potovanje v Avstrijo. Naloge, zaradi katerih so bila službena potovanja odobrena, so razvidne iz predlogov in sklepov o odobritvi potovanj.
Odbor je na sejah razpravljal in odločal še o nekaterih drugih zadevah in vlogah. O odločitvah, ki so bile sprejete, so bili posamezniki posebej pismeno obveščeni.
-et
Delovna skupina danes in jutri
Z željo, približati samoupravljanje delavcu, neposrednemu proizvajalcu, omogočiti vsakemu članu delovne skupnosti, da sodeluje pri sprejemu pomembnejših odločitev, da začne razpolagati z rezultati svojega dela, zlasti pa še zaradi boljšega informiranja o rezultatih dela nas vseh, so bile pred nekaj leti tudi v naši delovni organizaciji oblikovane delovne skupine.
S sprejetjem novih ustav v letošnjem letu so bili dani pogoji in obveznosti za inlenzifikacijo samoupravnega dela v vseh sredinah in oblikah. Ugotavljamo, da so se v tem času nekoliko razživele tudi delovne skupine. Škoda je le, da se v preteklosti to samoupravno področje ni siste-mat:čno in dosledno spremljalo ter analiziralo; šele potem, na taki osnovi, bi lahko ugotavljali in točno ugotovili, do kod smo pravzaprav prišli.
No, ne glede na to, kar je kar ni bilo na tem področju storjenega, mislim — in predlagam — da je sedaj ravno pravšnji čas, da začnemo vsi po vrsti razmišljati in ukrepati, da bodo samoupravne delovne skupine postale to, kar naj bi bile. Ko govorim o vseh, imam pred očmi predvsem tiste, ki ne mislijo, da je sestanek delovne skupine zgolj formalizem in nepotrebno zapravljanje časa. In zakaj naj bi bil ravno zdaj pravi čas za obdelavo te teme?
V prihodnjem letu — ki bo tu, kot bi trenil — bomo v železarni prešli na novo samoupravno organizacijo. To je dejstvo in to je tudi edino pravilno, dasiravno mnogi nočejo o tem niti slišati. Moj namen ni opravičevati in utemeljevati to akcijo. To naj stori kdo drug. Rad bi le opozoril na dejstvo, da je njen osnovni namen delovnim ljudem čim bolj približa-
Na Tolstem vrhu
ti samoupravljanje. To je v sedanji situaciji (v TOZD, nastalih iz nekdanjih enot) nemogoče. No, in če gremo po tej poti, pridemo na vir samoupravnega odločanja, na samoupravne delovne skupine. Pri nas jih sicer uradno še ne imenujemo samoupravne, vendar bomo ta naziv morali uvesti, glede na to, da je delovna skupina pravzaprav vsaka grupa delavcev, ki nekaj dela, ne pa tudi sodeluje pri upravljanju. Pri prebiranju statuta sicer ni dileme, kdo je s tem mišljenjem, so pa situacije, ko moramo ta pojem točneje definirati.
Vem, da bo marsikdo, ki je do tod prebral, rekel, zakaj toliko govorjenja okrog teh delovnih skupin, ko pa te pravzaprav niti ne odločajo? Točno je, da zaenkrat res ne odločajo! Toda pokazalo se je, da se zbori delovnih ljudi — ki za sedaj odločajo o zadevah, pomembnejših za delovno skupnost — niso najbolje obnesli. Poleg osnovnega vzroka, da so preštevilni, je še mnogo vzporednih težav, ki zboru otežkočajo učinkovito delo. Ko bomo v železarni oblikovali 15 (mogoče eno več ali manj) temeljnih organizacij, se bomo morali obenem tudi odločiti:
— ali odloča še naprej samo zbor delovnih ljudi,
— ali prenesemo del odločanja na delovne skupine (kar bo po mojem težko izvesti),
— ali pa najdemo kompromisno rešitev, s tem da zbore in delovne skupine združimo.
Ne vem, kaj drugi mislijo o tem. Vem pa nekaj: če bomo zaradi izpolnjevanja določil nove ustave ustanovili več temeljnih organizacij in s tem delavcem formalno približali odločanje, pri tem pa se ne poglobili tudi v vsebinska vprašanja neposrednega odločanja, bomo storili odločno premalo. Vrnimo se k delovnim skupinam in poskušajmo ugotoviti, kje so vzroki, da samoupravno delo tu ne teče vedno tako gladko, kot bi moralo. Teh vzrokov sicer ne mislim nanizati po neki teži ali prioriteti; verjetno bom tudi katerega izpustil.
Eden od vzrokov — ne najvažnejši — so prevelike skupine, ki jih je v železarni kar precej. V splošnem pa velja, da je v maloštevilni skupini boljša atmosfera in se posamezni delavci laže sprostijo in aktivneje sodelujejo.
Med glavnimi vzroki, da stanje ni popolnoma zadovoljivo, sta sigurno premajhna angažiranost ali pa nezadostna usposobljenost vodij skupin. Eno kot drugo je boleče in problematično. Za prvo nosijo odgovornost vodje delovnih skupin sami, pri drugem pa je soodgovorna celotna delovna skupnost, zlasti pa še vodilni delavci in družbenopolitične organizacije. Vsi ti bi morali poskrbeti za učinkovito in kontinuirano družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje tega kadra. Neusposobljeni vodje delovnih skupin ne morejo voditi. To je popolnoma jasno.
Prejšnja leta so sestanke delovnih skupin vodili mojstri, delovodja itd., torej delavci, ki tudi drugače vodijo delo nekega določenega, navadno ožjega, delovnega področja. Potem smo ugotovili, da precej teh ljudi ne ustreza (niso sposobni) tudi za delo na samoupravnem področju. Zato so v mnogih skupinah izvolili posebne vodje samo za vodenje sestankov. Ne vem, kdo
je dal pobudo za tako akcijo in kdo mu je dal prav, vem pa, da smo ga polomili. Čeprav vem, da se mnogi ne strinjajo s tem stališčem, menim, da mora biti delovodja, ki je sposoben voditi delovni proces, sposoben zadovoljivo izvesti tudi sestanek delovne skupine; če tega ne zmore, bo pač moral v doglednem času odstopiti mesto mlajšim sodelavcem, ki prihajajo iz tehničnih, delovodskih ter drugih šol, ki delovnega mesta nimajo, pa se bodo poleg strokovnega radi oprijeli tudi samoupravnega dela.
Vodja delovne skupine, ki obenem vodi tudi proizvodni proces, ima navadno večjo avtoriteto, bolj kompleksen vpogled v proizvodno in drugo problematiko in je zaradi tega tudi v mnogo lažji situaciji pri dajanju in posredovanju odgovorov na čisto določena življenjska vprašanja s področja proizvodnje, medsebojnih odnosov itd. Navsezadnje samoupravljanje ni neki proces izven proizvodnje, temveč ravno obratno.
Vsemu bi dodal še to, da bi morali biti vodje delovnih skupin tudi za delo na tem področju primerno stimulirani. Pomemben faktor, ki samoupravne delovne skupine spodbuja ali pa zavira je tudi pomoč, ki jo le-te dobijo od obratovodje ali vodje službe oz. oddelka. Vsi ti imajo v zvezi z delom delovne skupine v statutih določene obveznosti, ki jih eni izvršujejo bolj, drugi manj, nekateri pa nič. Ko sem že pri določilih statuta, bi rad opozoril še na tole. V 39. členu je rečeno: delovne skupine imajo redne mesečne sestanke praviloma vsak mesec... Da je to določilo sporno, mi bo pritrdil vsakdo, ne da bi se vanj posebno poglabljal. Obstajajo različna mnenja in argumenti o tem, ali naj bodo seje redne, na točno določen dan v mesecu ali v določenem tednu oz. ali naj se sestanki delovnih skupin sklicujejo predvsem takrat, ko je tem dostavljen
material za razpravo. Dogajalo se je, da so bili sestanki na vnaprej predviden dan v prvi polovici meseca, takoj zatem pa so pričeli deževati materiali za razpravo.
Zagovorniki avtomatizma sicer trdijo, da lahko oz. mora tako gradivo pač čisto enostavno počakati na drugi mesec. Pri tem negirajo možnost, da bi bilo včasih potrebno zbrati mnenja delovnih skupin takoj ali vsaj čim prej. Seveda je nesporno, da se lahko delovne skupine sestanejo tudi na lastno iniciativo, kadar čutijo za to potrebo. Avtomatizem pa samoiniciativo praktično izključuje. Pa še nekaj! Ko razmišljamo o tem, kdaj in kolikokrat naj se skupine sestajajo, moramo imeti pred očmi tudi dejstvo, da se lahko sestanejo tudi 2 ali 3-krat mesečno — če je potrebno — naslednji mesec pa mogoče sploh ne.
No, o tem vprašanju bi se dalo še in še razpravljati in seveda tudi ukrepati. Naravno šele po tem, ko bi prišli do nekih enotnih stališč. Mislim, da bi zlasti sindikat kot tudi druge družbeno politične organizacije v bodoče morale tej terni posvetiti precej več časa kot ga sedaj-Zavedati se moramo, da delavsko upravljanje raste navsezadnje od spodaj navzgor in da so samoupravne delovne skupine pravzaprav temelj, ki mora biti izredno trden, če nočemo, da bi se majalo tisto, kar na njem stoji.
Janko Dežman
REKLI SO
Znanost je rešila človeštvo kuge in mu dala atomsko bombo.
Crispin
Ce politik reče, da smo vsi na isti barki, to pomeni, da bi rad igral kapitana, mi pa naj bi veslali.
Avtor neznan ■
Po veselici
I
VI
RAVNE
priloga mladih delavcev Železarne Ravne
VPRAŠANJA - ODGOVORI
Naš sodelavec Rudi Mlinar se je pogovarjal s tov. Štefanom Dravinskim, predstavnikom koroške regije pri izvršnem odboru KMD pri RK ZSMS. Ta pogovor gotovo daje odgovore na vprašanja mladih delavcev, zato ga kar preberite.
— Bi mi hotel malo podrobneje povedali, kdaj si se začel ukvarjati z delom v Z M in katere funkcije v organih ZSMS opravljaš danes?
— Aktivno se z delom v ZM ukvarjam že več kakor tri leta. Najprej sem bil predsednik MA v tovarni pohištva na Prevaljah. Od nedavnega pa sem predsednik KMD. Sem tudi član družbenopolitičnega zbora občine ter predstavnik koroške regije pri izvršnem odboru KMD pri RK ZMS.
■— Mi lahko razložiš bistvene posebnosti ali razlike med delom mladine sedaj, po sprejetju nove ustave in pred njo?
— Razlik je preveč, da bi jih lahko tu našteval. Naj bistvenejša razlika je v tem, da imamo sedaj ustanovljene 'konference po specialnosti, tako se mladi v svoji konferenci bavijo s problemi, ki se nanašajo samo na okolje, v katerem delujejo. Prej tega ni bilo, aktivi so delovali več ali manj premalo povezani z občinsko konferenco, poleg tega pa so se ukvarjali tudi s stvarmi, ki niso bile specifične za njihovo delo. Seveda je razlika tudi v večji aktivnosti in boljši povezavi med mladinskimi aktivi.
— Kako napreduje delo pri ustanavljanju aktivov mladih delavcev in s kakšnimi težavami se srečujete na tej poti?
■— V prvi vrsti bi morale osnovne organizacije ZK, pa tudi sindikati posvetiti več Pozornosti načrtnemu organiziranju mladine v njihovih TOZD. V nekaterih podjetjih se stvari rešujejo zadovoljivo, ponekod pa je še vedno opaziti premajhno zainteresiranost za delo mladih. Predvsem Pa se mladi premalo zavedajo pravic in dolžnosti, ki jih imajo v naši družbi. Prav zaradi tega pa včasih kje mladina ne da Pobude za ustanavljanje takšnih aktivov. Za odpravo politične otopelosti pa se moramo boriti mladi komunisti povsod tam, kjer mladi še vedno niso organizirani.
-— Koliko aktivov mladih delavcev je bil v ravenski občini ustanovljenih do sedaj in kje bi bilo to še potrebno?
•— V ravenski občini je bilo do sedaj Ustanovljenih 15 aktivov, želimo pa ustanoviti AMD tudi v podjetjih, kot so Stavbenik, Inštalater, Ljudski magazin, Tovarna lesovine in lepenke Prevalje in še drugod, kjer se mladina samoiniciativno ni organizirala.
— Ustanavljanje aktivov MD je sedaj že v zaključni fazi, pred nami pa se že kažejo potrebe po ustanavljanju aktivov mladih komunistov. Kje bodo ti aktivi delovali?
— Komunisti se organizirajo znotraj družbenopolitičnih organizacij, znotraj aktiva mladih delavcev. Zdaj ne sme več biti primer kot nekoč, ko so mladi komunisti živeli in delali zunaj mladinske organizacije. Mladih komunistov, ki se ne bodo zavzemali za cilje ZSMS, ne rabimo. Potrebujemo le vsestransko aktivne komuniste, ker le takšni so lahko avantgarda. Ti aktivi bodo morali biti idejno politični usmerjevalci mladih delavcev.
— Koliko mladih komunistov bo lahko predstavljalo takšen aktiv?
— Povsod tam, kjer bodo le trije mladi komunisti, se bo takšen aktiv ustanovil.
— Za konec najinega razgovora: kaj predlagaš, da bi bilo delo po aktivih boljše?
— Mislim, da bi mladi med TOZD morali biti mnogo bolj povezani tako z AM delavcev, kakor tudi z osnovnimi organizacijami, ker vemo, da le v povezavi, v množičnosti je uspeh in le s skupnimi močmi bomo kos nalogam, ki niso majhne. In vsi posamezniki bi se morali mnogo bolj zavzeto vključiti v delo in tudi sami sodelovati, ne pa se pustiti voditi od vodstev.
Rudi Mlinar
Pogled nazaj
KMD si prizadeva, da bi svoj program kar najbolje realizirala. Seveda pa pri svojem delu naletimo na določene težave, ki jih moramo sproti reševati. KMD se je na novo ustanovila na ustanovni konferenci mladih delavcev, kjer smo si zadali nove naloge in kako smo jih do sedaj realizirali, nam povedo zapisniki.
Milan Visinski, Mesto, flomaster
a
m
Ustanovili smo aktive po TOZD. Prizadevno smo vztrajali na tem, da morajo biti mladi enako zastopani v vseh samoupravnih organih. Priredili smo seminar z namenom, da bi se mladi v čim večji meri seznanili s problemi v podjetju in z delom KMD. Naštudirali smo komedijo v počastitev naših delavk ob njihovem prazniku,
8.	marcu. Obiskali smo naše čuvaje socialistične domovine, ki čuvajo bratstvo in enotnost naših narodov in svobodo, ki so jo naši očetje izbojevali s smrtjo in krvjo. Pripravili smo kres v počastitev prihoda zvezne štafete mladosti in bili nositelji zvezne in lokalne štafete. Udeležili smo se majskega srečanja na Jesenicah. Poslali smo svoje udeležence v mladinsko delovno brigado na »Kozjansko 74«. Nismo pa pozabili na našo tovarno, v kateri preživimo vsak delovni dan po osem ur. Zbralo se nas je trideset mladincev in smo po tovarni pobirali odpadno železo ter smeti. Precej časa nam vzamejo mladinski sestanki, moram pa naglasiti, da jih imamo samo v popoldanskem času.
Vsi se moramo zavedati, da je mladinska organizacija družbeno politična organizacija, ki je enakopravna z vsemi družbeno političnimi organizacijami. Prenekateri pa še zmeraj mislijo, da je mladina nekakšno društvo. Mlade moramo spodbujati k delu v družbeno političnih organizacijah, saj je navsezadnje prihodnost odvisna tudi od dobre usposobljenosti mladih. Mnogokrat pa se slišijo očitki, ki so neupravičeni in niso v skladu s samoupravnimi akti. Zakaj mla-
Na ozkem platoju, na levi strani Sutjeske je postavljeno mladinsko naselje. Na vse stranii je prelep razgled, na priče velike bitke; na levi strani vrh Magliča, Vo-lujaka, Dragoš sedlo, na stene Vučeva, na drugi strani na Zelengoro in Treskavico.
Ideja zanj se je porodila že pred desetimi leti. Takrat so začeli s prvo mladinsko delovno akcijo na Tjentištu, vendar v precej težjih pogojih, kot so danes. Takrat je bil tod le gozd, nikjer naselja, športnih igrišč, stadiona, modernega bazena in asfaltirane ceste. Vse to so napravili v teh letih mladi s svojimi rokami in verjetno nikomur ni žal tega dela. Narejena je bila moderna šola dela in učilnica, v kateri ura zgodovine neprekinjeno traja. In prav zaradi tega se mladi od vsepovsod zbirajo ob delu in krepijo bratstvo in enotnost.
Mene je privedla tako daleč, namreč na Tjentište, želja, da spoznam Sutjesko, jo doživim, pustim tam del sebe, da del svoje mladosti vgradim v kubike kamenja in zemlje, v cesto, ki z Dragoš sedla teče v dolino Sutjeske, po katerem se je med vojno prva divizija v usodnem preboju junija 1943 leta spustila na Tjentište.
Sodelovala sem v brigadi »Praktična žena« iz Beograda. Poleg mene, ki sem bila edina Slovenka, je bilo v brigadi še osemintrideset mladink iz vseh republik oziroma triintrideset mest. Prvi dnevi so bili zame mučni, saj se nisem mogla takoj navaditi na njihov način življenja, motila me je njihova glasba, temperament nekaterih deklet.
di hodijo med delom na sestanke, zakaj nimajo sestankov v prostem času, mladi izkoriščajo dobrine delavcev, jih ne znajo porabiti in nimajo pravilno zastavljenega svojega programa. KMD ima svoj program usklajen z drugimi političnimi organizacijami v podjetju. Treba je vedeti, da mladina stopa na nova pota in gre s svojim delom po novejših metodah dela. Rečeno: tehnologija dela se menja, ne moremo delati tako, kot so delali naši očetje in matere. Svet je danes naprednejši, kot je bil pred dvajsetimi leti, tudi naše okolje se spreminja'in s tem se moramo sprijazniti: z naprednimi idejami mladih. Pri mladih se napake najprej opazijo in jih vsak vidi in vsak ima k temu tudi pripombo. Ce bi bili bolj pozorni še na vsa druga dogajanja, potem bi morda naše samoupravljanje bolj zaživelo.
Opaziti pa je, da še nismo dovolj zreli za delegatski sistem samoupravljanja. Nova ustava nam nalaga aktivno vključitev v dobro začrtano pot samoupravljanja. Če se bomo pravilno in dosledno zavzemali in delali po načelih nove ustave, bo s tem marsikateri problem rešen. Kritika je zmeraj dobrodošla, če je dobronamerna in koristna, če pa je kritika izzivanje in blatenje, res ni upravičena. KMD z izvajanjem svojega programa upraviči in realno potroši finančna sredstva, ki so ji glede na njen program skopo odmerjena. Imejmo vsi geslo: »V SLOGI JE MOČ«!
Anton Pisar
Verjetno se bo kdo vprašal: zakaj pa je šla sploh tako daleč? Odgovor je preprost. Zelja po prijateljstvu, tovarištvu, ki ga danes med nami mladimi skoraj ni. Da je v brigadah takšno tovarištvo, ne bi nikoli verjela, če ne bi bila sama v eni izmed njih. Nihče ne gleda na narodnost, versko prepričanje, vsi smo si enaki, pa naj bo to Slovenec, Makedonec, Kenijec, Palestinec. Na akciji so namreč sodelovali tudi študentje iz Jordanije, Palestine, Kenije in Irana.
V začetku so našo brigado sprejeli nekako rezervirano, z mišljenjem, da ne bomo zmogle težkega dela. Prav zaradi tega smo se morale boriti, dokazati... pa naj bo to na trasi, v naselju, povsod.
Delo na trasi, to je na Dragoš sedlu, je potekalo v dolžini 20 km. Izvajali smo rekonstrukcijo ceste in naša brigada, čeprav je bila ženska, je dobila enega najtežjih delov trase. Bilo je težko, ni me sram priznati, zelo težko boriti se s kamenjem, toda na Sutjeski se je beseda »težko« zelo redko uporabljala.
V mesecu dni, kolikor smo bile v brigadi, smo opravile štiri udarništva. Za udarni dan se vzame poprečen odstotek doseženega dela prejšnjega dne. To je bil za našo brigado velik napor, toda nekajkrat so nam priskočili na pomoč tovariši iz glavnega štaba, ki so si v kratkem času nabrali polne roke žuljev, in to krvavih. Tako so se prepričali, da naše delo ni lahko.
Res nismo bile najboljše, kar se tiče količine izkopane zemlje, toda kar smo na-
pravile me, je bilo daleč najkvalitetnejše in brezhibno. To so nam priznali brez laskanja drugi brigadirji, traserji in člani glavnega štaba.
Na Dragoš sedlu smo pustili del ceste, napravljene z našo močjo in voljo, z našimi rokami, rokami krhkih deklet. Poleg dela, ki je potekalo v dopoldanskem terminu, in sicer od štirih do dveh opoldne, smo imeli vsak večer kulturno-zabavno prireditev. Vsaka brigada, bilo nas je osem, je morala organizirati svoj program, sestavljen iz recitacij, petja, igranja, humorja in podobnega. Večeri so bili prijetni, kar prekratki, saj smo skoraj vsak večer ob koncu programa zaplesali kozaračko kolo s pesmijo okrog tabornega ognja.
Gost naše brigade je bila Branka Veselinovič, igralka iz Beograda, ki je preživela na Tjentištu teden dni, ki bo zame nepozaben. Tako preprosta, do vsakega dobra, vedno nasmejana, kar ne morem verjeti, da je to res ona. Toliko zanimivih stvari nam je povedala, da je ni mogoče pozabiti.
22. julij — dan vstaje slovenskega naroda, je bil v celoti posvečen nam, peščici Slovencev v naselju. Bilo nas je le šest od tristoštiridesetih. Ravno tisti dan je močno deževalo in nismo šli na traso. Iz zvočnikov so odmevali pozdravi in čestitke nam •— Slovencem. Bilo mi je prijetno, ko sem zaslišala slovensko pesem, ki sem jo zelo pogrešala tu, daleč od doma.
Popoldne je bila v hotelu »Mladost« posebna svečanost, kamor sem bila povabljena na skromen cocktail. Ne vem, od kod so se vzeli Sloveči, gostje iz Celja, Novega mesta in Ljubljane. V prijetnem kramljanju je popoldan kar prehitro minil.
Zvečer pa je bila prireditev, prav tako za nas, na kateri smo sodelovali tudi mi-Po krajšem programu je bil ples s samo slovensko narodno glasbo. Enkraten prizor je bil, ko sem videla fante in dekleta, ki so prvič plesali slovensko polko.
Nedelje so bile dnevi, ki smo jih težko čakali, saj nismo šli na traso, ampak smo organizirali tekmovanja v športnih igrah. Zadnjo nedeljo smo delali za Titov fond, ki je bil obenem tudi zadnji udarni dan.
Enkratno doživetje je bratenje brigad. Ne morem si kaj, da tega ne bi opisala.
Vseh osem brigad je bilo postavljenih pred veliko ploščadjo v ravni vrsti. Pred brigadama, ki se bosta bratili, plapolajo modre zastave in brigadirke v belo-modrih uniformah, kakor tudi bodoči bratje, zrejo na oder. Zvrstijo se pozdravi posameznih brigad. Na odru so gostje, boter, ki ga iz-berejo brigadirji sami, člani štaba, komandanti brigad in brigadirji z zastavami. Bratil nas je narodni heroj Vlado Šegrt. P° vezanju zastav je vzel hleb kruha, ga prelomil, osolil in ponudil komandantom in brigadirjem pobratenih brigad. S tem je bilo bratenje končano. V tem hipu pa je zagorel velik taborni ogenj in že se je zaslišala pesem s kozaračkim kolom.
Mesec skupnega ranega vstajanja, po-spravljanja postelj, jutranje telovadbe, dela na trasi, pa tudi zabave, je zame hitro, prehitro minil.
Vsak uspeh na Tjentištu spremlja pesem, vsako slovo solze, saj to je bil naš zadnjj skupni večer. Poslovilne pesmi smo začeli peti že na trasi in nadaljevali skozi ves dan do zadnjega »povečerja« ob Tišini.
ORA »Sutjeska 74"
Tako je bilo le nekaj ur lin že se je začela odpravljati prva brigada. Vsi smo bili na oogah. Ob svitanju poljubi, obljube, solze. Vsak je dobil nekaj novih prijateljev, naslovov. Neka žalost se je vselila v nas. Zmanjkalo je običajnega hrupa, glasnosti, smeha. Brigade so zapuščale Tjentište dru-za drugo in vsako slovo je bilo težko, pa čeprav smo si obljubili, da se kmalu snidejo, si izmenjamo pisma. Zadnje smo zapuščale naselje me iz »Praktične žene«. Prišel je trenutek ločitve tudi od glavnega štaba in drugih v mladinskem naselju.
Dekleta v belo-modrih uniformah smo še zadnjič zapele našo himno: »Sastale se de-
vojke, iz sela i grada, i od njih je nastala, udarna brigada« in v brezhibni koloni prišle pred štab. Potem se je še enkrat slišala pesem ob kolu.
Preden smo zapustile Sutjesko, dolino herojev, dolino naših junakov, smo na »Spomen-kosturnico« položili venec z besedami: »Hvala herojem, ki so nam podarili svobodo!«
Razšle smo se z obljubo, da se prihodnje leto dobimo na »Kozari 75«. V mojem srcu ostaja in bo ostala nepozabna ORA »Sutjeska 74«, nepozabna po tistem, kar sem napravila, doživela, se naučila.
Vida Gregor
Še o akciji »Kozjansko 74”
Za nami je zvezna delovna akcija, ki je bila po več kot desetih letih prva v Sloveniji. Na trasi treh glavnih delovišč (cesta Gročnica—Ledinščica, vodovod v krajevni skupnosti Prevoje in vodovod od Pilštajna do Kozjega) se je od začetka maja do konca avgusta menjalo več kot tisoč-sto brigadirjev iz Slovenije in drugih republik. Tako je akcija postala sestavni del družbene in politične vzgoje, delovne in interesne dejavnosti mladih v Sloveniji.
»Prišli smo pomagat domačim, da bi kmalu dobili tisto, kar imamo mi že od r°jstva in zato tega ne znamo ceniti tako, kot bodo to znali ti preprosti, zgarani, od sveta odmaknjeni ljudje,« tako je dejal brigadir v prvi ali v šesti izmeni. In še: »Brigada je šola za vse nas, tudi za tiste, ki so že bili na akcijah. Samoupravljanje brigadirjev je tako, da bi ga lahko dali za Vzgled ne le delovnim akcijam, ampak tudi nekaterim delovnim organizacijam.«
Ceste je letos kar dobre tri kilometre Več, vsega vodovoda pa je več kot sedem kilometrov.
»Cesta bo, mora biti!« pravi brigadir Jure Juričan. To pričakujejo domačini in javnost enako. Delamo udarniško, pa še ne Naredimo vsega, kar bi želeli. Premalo nas je- Pa ni bilo premalo brigadirjev le v zadnji izmeni, tudi v vseh prejšnjih jih je primanjkovalo, čeprav je zanimanje mladih Precejšnje.
Vtisi, polni najrazličnejših doživetij, izkušenj in spoznanj so porok, da bodo o tej akciji slišali tudi mladi, ki se je niso mogli Ndeležiti. V prihodnje nikogar več ne smemo odkloniti, češ da zanj ni prostora in dela v brigadi, saj smo dolžni in moramo biti vredni zaupanja tovariša Tita, ki je ob Začetku akcije dejal prvi izmeni: »Delajte, dokler ne boste končali!«
Koroško regijo je zastopalo iz štirih ob-J*n sedemindvajset brigadirjev in naša brigada »Prežihov Voranc« je bila ena Najboljših in ponosni smo z žulji na rokah.
Dani Golob
PISMO
To pišem tebi in vsem, ki me niso razumeli. To pišem vam, ki ste se smejali, ko Sem rekel, da grem na Kozjansko.
Sedaj sem tu. Se vedno se spominjam tvojega smeha in svoje nemoči, ker ti ni-Sem vedel odgovoriti. Brez skrbi — tu ni-Sern na dopustu. Lahko bi ti pokazal svoje
žulje, najbrž bi mi potem verjel, da se sem nismo prišli zabavat. Pa tudi tisti, ki je to hotel, je prišel na svoj račun, saj nam zabave ne manjka, čeprav je delo prvo. Res, tudi naj večji lenuh prime za delo v mrzlem jutru, ko se sončni žarki pustijo komaj slutiti.
Lepo je tukaj, kljub žuljem. Vem, da bi se mi spet smejal. Ali res ne moreš razumeti, da ni vsem mladim samo do posedanja v zakajenih lokalih, do brezplodnih razgovorov o motorjih in dekletih. Res ne?
Ob štirih vstajamo in odhajamo na delo, zgodaj popoldne se vračamo. Potem pa nas čakajo sestanki, predavanja, šport, priprava biltenov, kulturnih večerov, udarniško delo in še kaj. Tu si želimo, da bi bil dan vsaj še enkrat daljši. Dolgčasa ne poznamo! Ti pa poležavaš do poldneva v topli postelji, potlej se pariš na soncu ali hladiš v vodi in zvečer si vendarle slabe volje. Glej, mi tega ne poznamo.
Vzljubili smo to pokrajino, te gričke in doline, cerkvice na hribih, še kramp in lopato, če verjameš ali ne. Sedaj vemo, kaj je domovina, kaj se pravi delati zanjo. Poznamo tudi prijateljstvo in tovarištvo — to, kar je največ na svetu.
Ko vsako jutro pojemo himno, mislim na tvoj smeh. Ti me nisi razumel, toda jaz sem te danes spregledal. Povej, ali ni bil tvoj smeh morda le zavist?
Dani Golob
Iz naše dejavnosti
Koncem avgusta je bila v Vikrčah v Ljubljani mladinska poletna politična šola, na kateri je bilo deset udeležencev iz ravenske občine. Prvo plenarno zasedanje je bilo v nedeljo, 25. avgusta, s konstituiranjem samoupravnih roganov šole in aktiva ZK. Po konstituiranju organov šole smo udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno pismo. Referata o vsebinskih in organizacijskih pripravah na kongres in smernice za delo po kongresu sta podala predsednik in sekretar RK ZMS Ljubo Jasnič in Zdene Mali. Potek razprav o kongresnih dokumentih je ocenil Lojze Ratajc.
Zvečer je bila javna tribuna z uvodno besedo Mirana Potrča, člana IK predsedstva CK ZKS, na temo gospodarski razvoj SRS in SFRJ do leta 1985. V ponedeljek,
Milan Visinski, Sedmina, tuš
26.	avgusta, so se razprave o dokumentih za 9. kongres ZSMS v vseh skupinah končale.
Zvečer je na drugi tribuni v okviru MPPŠ predsednik CK ZKS tovariš France Popit v svojem izvajanju opozoril na elemente, ki zadevajo delo organizirane mladine.
Razprave so bile precej živahnejše kot pri prvi tribuni, kar je bilo glede na temo razumljivo. Naslednjega dopoldneva je bilo drugo plenarno zasedanje, kjer so vodje posameznih skupin podali poročila o poteku razprav prejšnjih dni, obenem je bil to tudi zaključek letošnje MPPŠ.
Z. S.
18. avgust-dan graničarjev
Ob prazniku graničarjev smo mladinci in mladinke obiskali graničarje na karavli Sonjak na Holmcu. Vojaki so nam priredili zelo lep sprejem. Posebno doživetje je takole srečanje civilistov in vojske. Morda je koga, ki ga služenje vojaškega roka še čaka, stisnilo pri srcu, toda za domovino pač nobena žrtev ni prehuda, vse to je bilo videti na obrazih vojakov, ki so bili kar nekam svečano resni kljub veselosti. Večino od njih je ločilo le še par dni do odsluže-nja vojaškega roka in od civilnega življenja, ki ga pričakujejo tako polni novih upov, da jim to sije že kar iz oči.
Ko se je po začetni zadržanosti razvnel živahen pogovor, so vprašanja z obeh strani kar deževala. Oni so spraševali predvsem o delu mladinske organizacije, pa o delu v železarni in seveda o našem brezskrbnem življenju, medtem ko oni budno čuvajo meje kakršnegakoli zla. Kadar nam je prijetno, čas zmeraj kar zbeži in tokrat se je zgodilo enako.
Mi bi ne bili mladinci in oni ne vojaki, če bi ob slovesu ne sklenili, da bomo za-
Milan Višinski, Portret prijatelja, tuš
upanje in tovariške odnose še poglobili, kadarkoli in kjerkoli bo potrebno.
Pri odhodu smo si vsi rekli samo: »Zdravo!«
P. M.
Košček spomina
Ko se je tako neznansko trudil prebrati teh nekaj vrstic, se je alkoholna omamljenost počasi umikala treznosti. Naenkrat je mimo papirja zagledal prazne steklenice, ki so križem ležale po sobi in ni si verjel, da je ves ta alkohol spravil vase in spomnil se je, da je pismo datirano pred štirinajstimi dnevi. Kdove koliko dni je ležalo na polici in ga on v svoji pijanosti ni mogel opaziti. Tanja, ljuba Tanja, je venomer šepetal, saj je vedel, da ne more preglasiti sto in sto kilometrov, ki ju loči. Misli so znova začele begati in moral jih je ustaviti na edini način: s prijatelji v kozarcih omamne pijače.
Vedel je, da ima prijatelje samo takrat, ko ima denar, da jim lahko plača za pijačo, pa se ni vznemirjal. Bolje je bilo piti v družbi, kot da bi se sam nalival. Če je teklo po grlu, je bilo zmeraj hrupno, pripovedovali so si kosmate vice in se krohotali, da je kakšnemu spodobnemu obiskovalcu pošlo potrpljenje, še preden se je utegnil odžejati.
Stal je med podboji in s pogledom iskal koga znanega; ko se je že napol obrnil, ga je nekdo poklical. Ni se takoj obrnil. Obraz je imel napet, oči so se nekoliko zbistrile, tedaj ga je za laket prijela neka roka.
»Tanja!« Nasmehnil se je in jo hotel objeti. Samo svoje roke si je prižel na prsi. »Prekleta mora,« je zakričal in potem se je nenadoma zrušil na tla.
A. R.
Njihove besede
Vladavina kapitala nad delavcem je zgolj vladavina stvari nad človekom, mrtvega dela nad živim delom.
(Marx Kapital I)
Politična oblast v pravem pomenu je organizirana oblast enega razreda za zatiranje drugega razreda. Kadar pa bodo v razvoju izginile razredne razlike in bo celotna proizvodnja osredotočena v rokah združenih individuov, bo javna oblast izgubila politično naravo.
(Marx-Engels: Manifest komunistične
stranke)
Komunisti zavračajo, da bi skrivali svoje nazore in namere. Odkrito razglašajo, da je njihove cilje moč doseči samo z nasilnim prevratom vsega dosedanjega družbenega reda. Vladajoči razredi naj le trepetajo pred komunistično revolucijo. Proletarci v njej nimajo nič izgubiti razen svojih verig. Imajo pa pridobiti svet.
(Marx-Engels: Manifest komunistične
stranke)
Šele sedaj je zazoril dan, šele sedaj se je začelo carstvo razuma, odslej naj praznoverje, krivico, privilegije in zatiranje izrinejo večna resnica, večna pravičnost, v naravi utemeljena enakost in neodtujljive človeške pravice.
(Engels: Razvoj socializma od utopije
do znanosti)
Kogar skušaš pregovoriti, tega priznavaš za gospodarja položaja.
(Marx: Osemnajsti brumaire Ludvika
Bonaparta)
Obvestilo
Vsem mladincem bodo v enem izmed naslednjih mesecev za tekoče leto 1974 odtegnili od osebnih dohodkov 24,00 din za članarino ZSMS.
Če se kdo ne strinja s politiko in načeli ZSMS in noče biti član te organizacije, mora dati pismeno pritožbo s pojasnilom na KMD ŽR, Ravne na Koroškem.
Dne 2. 3. in 4. oktobra je bil IX. kongres ZSMS v Moravcih pri Murski Soboti-Iz naše občine se je kongresa udeležilo p** delegatov. Ker je bila redakcija te števili zaključena pred kongresom, bomo o kongresnih materialih in vseh izoblikovanih nalogah poročali kasneje.
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna prilog3 »Informativnega fužinarja«.
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Mlinar, Nada Ortan, Robert Robnik in Zlatka Strgar, ki odgovarja tudi za vsebino.
Če smo si izvolili stan, v katerem bomo lahko najbolj delovali za človeštvo, tedaj nas ne morejo upogniti bremena, ker je to veselje, temveč nripada naša sreča milijonom, naša dela žive tiho, a večno učinkujoč, in naš pepel oškrope žareče solze plemenitih ljudi.
(Marx: Razmišljanje ob izbiri poklica)
Zlata pravila življenja
Ta knjiga izrekov, napotkov in modrosti je bila z vsakim ponatisom razprodana-NOVA izdaja je izšla septembra 1974. Zahtevajte prospekte v knjigarnah. Suh' skripcijska cena je 100 din. Direktna naročila sprejema KAS, p. p. 179, Ljubljana. ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA!
Naročilnica
Podpisani ........................................................................
Natančen naslov ...........................-......................................
Zaposlen pri ......................_...........................................
Naročam obvezno ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA
Naročnino bom poravnal po povzetju.
Datum: .....................„............ Podpis:	................................
Milan Visinski, Vojna, tuš
S seje delavskega sveta podjetja
Delavski svet je bil na seji najprej seznanjen s poročilom o poslovanju v osmih niesecih letošnjega leta in delno z doseženimi finančnimi in poslovnimi rezultati po Polletnem periodičnem obračunu. V nadaljevanju seje pa je obravnaval predlog smernic za sestavo gospodarskega načrta zn naslednje leto, način financiranja izgradnje toplovodnega omrežja za lastnike individualnih stanovanjskih hiš, bil seznanjen s predlogom razpisne komisije za imenovanje delavca na delovno mesto glavnega direktorja železarne, nazadnje pa je Verificiral v TOZD potrjena samoupravna sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ravne na Koroškem in načinu financiranja splošnega ljudskega °dpora v naši občini.
Za poslovanje v osmih mesecih letošnjega leta je bilo rečeno, da je v glavnem potekalo normalno, seveda če ob tem upoštevamo, da smo že navajeni na težave, ki nam jih povzročajo pomanjkanje električne energije, neredna oskrba z reproduk-nijskim materialom in rastoča inflacija. Ud načrtovane z letnim načrtom smo skupne proizvodnje dosegli s 95,8 odst., blagovne pa s 94,1 odst. Delni vzrok za odstopanje je pomanjkanje električne energije v prvem četrtletju letošnjega leta. Ugotoviti pa bi morali tudi druge vzroke in temu ustrezno ukrepati. Čeprav skupne in blagovne proizvodnje nismo dosegli v načrtovanem obsegu, pa smo delno presegli naše obveznosti do izvoza. Tudi realizacija se je v tem obdobju povečala za nekaj več kot 37 odstotkov. Ce primerjamo realizacijo na zaposlenega, je višja za 33 odst., kar pomeni, da je to tudi posledica višjih cen naših proizvodov v letošnjem letu. V primerjavi z načrtovanim smo dohodek dosegli le v višini 82,18 odst. Osnovni vzrok za nižje doseženi dohodek 5e v povečanih materialnih stroških, ki so nastali kot posledica višjih cen surovin vseh vrst energetskih medijev in drugega reprodukcijskega materiala. Delno pa na doseženi dohodek vplivata povišana amor-Uzacija in dogovorjena višina stanovanjskega prispevka. Smo se pa že ob sprejemanju finančnega načrta tako za povišano amortizacijo kakor tudi za višino prispevne stopnje za stanovanjsko izgradnjo za-vestno odločili. Razen boljšega izplena in manjšega izmečka bi lahko več pridobili s Mednjo na vseh področjih.
Pred nami so še trije meseci poslovanja. *e ne bo ponovnega pomanikania električne energije, bi z našimi skurmimi pri-Zadevanii zaostanek, ki je ugotovljen, lahko nadoknadili in tako dosegli rezultate, k* smo si jih zastavili z načrtom za letošnje leto.
^mernice za sestavo rmsno^arskega načrta za naslednje leto
S samoupravnim sporazumom o združenju smo se dogovorili, da sprejema delavski svet podjetja osnovne smernice za Sestavo gospodarskega načrta za naslednje leto in da gospodarski načrt, sestavljen na podlagi spreletih smernic, potrdijo klavski sveti v TOZD. V smernicah so določeni cilii in naloge, ki jih želimo dosegi v določenem poslovnem obdobju.
Osnovne smernice in cilji pri sestavi letnih gospodarskih načrtov in naše poslovne politike bi morali biti: v optimiranju učinkov in učinkovitosti dela (produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost) in zadovoljevanju naših potreb, v zagotovitvi trajnega obstoja podjetja in njegovih delov ter stabilnosti v doseganju učinkov, v zanesljivosti v doseganju načrtovanih učinkov, pri čemer je treba upoštevati likvidnost in rentabilnost; v stalnem izboljševanju delovnih pogojev in življenjske ravni zaposlenih ter v zagotovitvi sredstev za širjenje materialne osnove podjetja in skupnih družbenih potreb po družbeno dogovorjenih meritvah.
Če na večino smernic predlogov in ciljev, navedenih v smernicah za sestavo gospodarskega načrta, ni bilo posebnih pripomb, pa je bila nekoliko daljša razprava o tistem delu, ki se nanaša na izvoz. V razpravi je prevladalo mnenje, da moramo v železarni težiti za tem, da bomo izvažali čim več gotovo izdelanih in obdelanih izdelkov, manj pa polproizvodov. Skratka, da je treba izvažati tiste izdelke, ki nam prinašajo dohodek.
Centralno toplovodno ogrevanje
Po zagotovitvi sredstev se letos na Ravnah intenzivno nadaljuje z deli za centralno ogrevanje. Ker so na področjih, kjer zdaj potekajo dela, tudi zaselki individualnih stanovanjskih hiš, je bil delavskemu svetu posredovan predlog, da bi se tudi za te lastnike stanovanjskih hiš enotno rešil način financiranja in priključitve na celotno omrežje. Po predlogu naj bi železarna za lastnike stanovanjskih hiš, ki so zaposleni v železarni, prispevala del finančnih sredstev, medtem ko bi morali druge stroške napeljave v celoti kriti sami. Stroški napeljave toplovodnega omrežja bi po izračunu za stanovanjsko hišo znašali 25.600 din. Od tega naj bi lastniki hiš, zaposleni v železarni, sami prispevali 7680 din, razliko pa bi krila železarna.
Mnenja o predlogu so se v razpravi nekoliko razhajala. Potem ko je bil problem osvetlen z različnih vidikov, je bil predlog z manjšo dopolnitvijo, ki se v glavnem nanaša na odtujitev ali prodajo stanovanjske hiše, sprejet.
Imenovanje na delovno mesto glavnega direktorja železarne
Delavski svet je bil najprej seznanjen s poročilom komisije, ki je bila določena, da opravi razpis, zbere prijave in pripravi predlog delavca, ki naj bi se ga imenovalo na to delovno mesto. Komisija je po opravljenem postopku in ob upoštevanju mnenja kadrovske komisije pri svetu Zveze komunistov in stališča političnega aktiva železarne, ki je obravnaval in potrdil predloženi program dela kandidata za naslednjo mandatno dobo, soglasno sklenila, da na delovno mesto individualnega poslovodnega organa glavnega direktorja železarne ponovno predlaga delavskemu svetu, da imenuje sedanjega glavnega direktorja tovariša Franca Faleta. V nadaljevanju razprave in po izvolitvi volivne komisije, ki je opravila postopek tajnih volitev, je predlagani kandidat tovariš Franc Fale seznanil delavski svet z nalogami in programom dela za naslednjo mandatno dobo.
Verifikacija samoupravnih sporazumov
V železarni sta bila v razpravi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov občine Ravne na Koroškem in samoupravni sporazum o načinu financiranja SLO v občini Ravne na Koroškem. Oba sporazuma sta bila predmet obravnave in sklepanja na delavskih svetih TOZD, kjer so na nekatere določbe bile tudi posamezne pripombe. V pojasnilu je bilo povedano, da se predvsem samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov nanaša na celotno republiko Slovenijo oziroma naj bi se to področje s sporazumom enotno uredilo. Zaradi tega o konkretni spremembi posameznih določil v delovnih organizacijah ne moremo odločati, lahko pa naše dodatne predloge posredujemo za to pristojnim re-
Na samem
IpR/stež. nvj w. VSa-TT** "C.* v. *
publiškim organom z zahtevo, da naj jih v končni redakciji besedila upoštevajo.
Na koncu je bil delavski svet seznanjen še s predlogom, da bi železarna z zavarovalnico v Mariboru sklenila pogodbo o zavarovanju pošiljk naših izdelkov na poti, ki jih izvažamo. Do sedaj izdelkov za ta rizik nismo zavarovali. Ker pa so se že pojavile nekatere nevšečnosti in z namenom, da bi v bodoče odpadle, je bilo predlagano, da delavski svet predlog potrdi.
Po obravnavi zadev, ki so bile predmet razprave, je bilo sklenjeno:
1. Delavski svet je vzel na znanje poročilo o poslovanju v osmih mesecih letošnjega leta in ugotovljeni finančni rezultat po periodičnem obračunu za prvo polletje letošnjega leta.
2. Potrdijo se smernice za sestavo gospodarskega načrta za leto 1975 z dopolnitvijo, da morajo strokovne službe ob upoštevanju razprave na zasedanju ponovno določneje obdelati področje izvoza. Do predloga, ki bo izoblikovan, se mora opredeliti tudi strokovni svet, nakar ga je v potrditev posredovati skupnemu odboru za gospodarjenje.
3. Potrdi se sklep o načinu financiranja in izgradnje toplovodnega omrežja lastnikom individualnih stanovanjskih hiš, ki živijo v stanovanjskih soseskah, kjer je po projektih predvidena izgradnja toplovodnega omrežja z dopolnitvijo, da je s sklepom sprejete pogoje in kriterije treba dopolniti še z dodatnim določilom, ki bo uredilo vprašanje plačila celotnih stroškov v primeru odtujitve ali prodaje stanovanjske hiše.
4. Na predlog razpisne komisije je bil soglasno za naslednjo mandatno dobo na delovno mesto individualnega poslovodnega organa glavnega direktorja Železarne
Letos se nadaljuje gradnja toplovodnega omrežja v mestu tako, kot je bilo predvideno. Omrežje se širi v tri smeri:
1. od zdravstvenega doma na Javornik,
2. od severnega roba Cečovja proti jugu, zahodu in vzhodu,
3. od kotlarne v železarni proti gimnaziji.
Na Javorniku bodo montažna dela zunanjega omrežja vključno z izolacijo končana do konca oktobra. Priključna postaja bo prav tako dokončana v oktobru. Dela potekajo počasi zaradi dolgih dobavnih rokov protitočni-kov, nekaterih delov armature in izolacije. Ko bo priključna postaja zgrajena, bodo vsi stanovanjski bloki na Javorniku zadostno ogrevani. Priključna postaja bo zadostovala še za naslednja dva bloka, ki bosta dograjena v prihodnjem letu. Montirati bo treba samo sekundarne vode iz priključne postaje do internih omrežij teh blokov.
Na Čečovju so že položeni cevovodi od severnega roba te planote do treh objektov, kjer bodo priključne postaje, in sicer:
— do občine, od koder bodo ogrevane zgradba občine, samski dom in zgradba, kjer so posebna šola, stanovanjsko podjetje, obč. zveza za tel. kulturo in samske sobe ŽR;
— do tretje polstolpnice v vrsti šestih, od koder se bodo le-te ogrevale;
— do stolpnice pri trafiki.
Cevovodi bodo predvidoma izolirani in zasuti do konca novembra. Ce bi bil izolacijski material — uvoz — prispel prej, bi bilo lahko vse izolirano in jarki zasuti do konca oktobra. Nadalje se polagajo cevovodi še do polstolpnice na jugu Čečovja, od koder se bodo ogrevale tri polstolpnice in celotno naselje »Navrški vrh«. Tudi za to naselje bo pri-
Ravne ponovno imenovan sedanji glavni direktor tovariš Franc Fale.
5. Na podlagi sprejetih odločitev samoupravnih organov (delavskih svetov TOZD) se odobri:
— da železarna pristopi k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov v občini Ravne na Koroškem in s pristopom ter podpisom sporazuma sprejme obveznosti, ki bodo izvirale iz tega naslova, z dopolnitvijo, da je treba republiškim podpisnikom samoupravnega sporazuma posredovati našo zahtevo, da je v sporazum vnesti dodatno določilo, da smejo delovne organizacije študentom za podjetju deficitarne poklice izplačevati štipendijo v višjem znesku, kot je omejen s sporazumom;
— da železarna pristopi k samoupravnemu sporazumu o financiranju splošnega ljudskega odpora v občini Ravne na Koroškem in da s pristopom ter podpisom sporazuma sprejme obveznosti, ki izvirajo iz tega naslova;
— s podpisom sporazuma prenehajo naše obveznosti, sprejete z dogovorom za letošnje leto, s tem da se znesek, ki smo ga izdvojili za te namene, poračuna pri obveznostih, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma.
6. Delavski svet je prav tako potrdil predlagane predstavnike TOZD in železarne za podpis obeh potrjenih sporazumov.
7. Odobri se, da Železarna Ravne z zavarovalnico Maribor v Mariboru sklene pogodbo o zavarovanju, s katero zavarujemo vse pošiljke naših izdelkov ali polizdelkov, ki jih direktno ali prek posrednikov izvažamo. Vsi izdelki se zavarujejo s pogoji in po tarifi, navedeni v prilogi, ki je sestavni del pogodbe.
-et
ključna postaja v omenjeni polstolpnici, iz nje pa bodo speljani sekundarni vodi po naselju do posameznih hiš.
Izvajalec montažnih del IM P Maribor je obljubil, da bodo vse priključne postaje v blokih končane do 25. oktobra. To pomeni, da bomo ob koncu tega meseca začeli z ogrevanjem vseh priključenih objektov na Javorniku in Čečovju, razen individualnih hiš oziroma privatnih stanovanj.
Koliko hiš bo letos že priključenih, je težko reči, zelo verjetno pa je, da bo srednji del v ravnini, ki je bil najprej zgrajen, tudi najprej ogrevan. Od primarnega voda proti trem stolpnicam se odcepi še en krak med vrstne hiše na vzhodu Čečovja, kjer bosta tudi zgrajeni dve priključni postaji, iz njih pa sekundarni razvodi do posameznih stanovanj v teh petih vrstnih hišah (tu še nimajo vse stranke internega omrežja).
Tako imenovana južna veja, ki poteka od kotlarne mimo gradu do gimnazije, je tudi že položena in jo izolirajo. Letos se bodo ogrevali muzej, študijska knjižnica, likovni salon, gimnazija in Dom telesne kulture. Prihodnje leto bo ta veja podaljšana do osnovne šole »Prežihov Voranc«. V končni fazi pa bo spojena z omrežjem na Čečovju. To bo potrebno takrat, ko bodo še drugi bloki opremljeni z internim omrežjem centralnega ogrevanja. Montaža internega omrežja bo trajala nekaj let.
Gimnazija in DTK sta že priključena, grad bo verjetno novembra. Na Javorniku izvaja gradbena dela Gradis Ravne, strojna dela pa Ind. montažno podjetje Maribor (IMP). Na Čečovju strojna dela prav tako IMP, gradbena pa Gradbeno podjetje Dravograd. Južno
vejo pa urejata Stavbenik in Inštalater h Prevalj.
Velikosti porabnikov po instaliranih kapacitetah internih omrežij, ki jih bomo letos priključili, so naslednje:
Javornik	965.200	kcal/h
Cečovje	3,060.000	kcal/h
park	1,738.616	kcal/h
Skupno	5,763.816	kcal/h
V lanskem letu smo priključili še PreC* koncem leta vse po planu predvidene porabnike v skupni kapaciteti 4,912.520 kcalfh.
V začetku so bile tu in tam kritike, da slabo greje, ko pa smo omrežje vregulirali, s° bile stranke zelo zadovoljne. Seveda pa bomo mogli nikoli vsem ugoditi v večernih urah. Nekateri želijo, da ogrevamo samo do 20. ure, nekateri dalj — različno, vse tja do ranega jutra. V drugi polovici sezone smo ustalili čas ogrevanja od 4.30 do 21.30.
Lansko leto smo formirali cene za tri kategorije porabnikov toplote, in sicer:
— za stanovanja 2,70 din/m2 stanov, površine (ogrevane),
— za poslovne prostore 4,00 din/m2,
— za ustanove in zavode 3,00 din/m2,
Letos smo predlagali višje cene zaradi podražitve goriva in drugih stroškov. Tako )e dan predlog občinski skupščini v potrditev:
— za stanovanja 3,50 din/m2,
— za poslovne prostore 5,48 din/m2,
— za ustanove in zavode 4,10 din/m2.
Železarna kljub povišanim cenam ne bo imela dobička, temveč pokriva le sorazmernf del variabilnih stroškov. Ako bi zaračunavali vse stroške, bi bila cena višja za okrog e° dinar na m2.
Kot je že navedeno, se bodo letos tudi ze priključevali individualni lastniki hiš oziroma stanovanj. Ti bodo morali prispevati še soudeležbo pri financiranju omrežja. Za naselje na južnem delu Čečovja znašajo stroški v P°' prečju na eno stanovanje 25.600 din. Vodstvo železarne je že predlagalo svojim samoupraV' nim organom, da krije za svoje sodelavce (za* poslene in upokojence) železarna 70 °/o teh stroškov, to je 17.920 din. Tako bi sodelavc železarne morali plačati 7680 din, in to v dvanajstih mesečnih obrokih. Prvi obrok znaš® 1000 din in ga je treba vplačati ob izdaji soglasja za priključitev na toplovodno omrežje
Lastniki, ki so zaposleni, ali upokojenci Pr drugih podjetjih bodo morali plačati poin^ ceno, tj. 25.600 din oziroma železarna priporoča njihovim firmam, da jim nudijo enak® olajšave s svojimi sredstvi.	..
Drugo vprašanje, ki ga je bilo treba rešil* pri individualnih hišah, je razkopavanje i" polaganje po privatnem zemljišču. Vsak boji za svoje rože, grmičke, pevčnike itd. Ne' kateri želijo, da se izognemo nasadom ali zelenicam, drugi želijo odškodnino za povzročeno škodo. Komunalni sklad občine in železarna Ravne sta se postavila odločno na stališče da ne pride v poštev spreminjanje tras, Pr® ' videnih po glavnih projektih, niti odškodnin za povzročeno škodo. Ako bi upoštevale taksne želje lastnikov, bi gradnja omrežja topl°' voda bila nesprejemljivo draga. Zato se na°' ra vsaka soseska odločiti, ali želi central^ kurjavo s pogoji, ki jih postavlja glavni investitor, ali pa ne bo nobeno privatno stanovanje priklopljeno. Torej, vsi lastniki mora} podpisati ustrezni pristanek, da se cevovo^ lahko polagajo po privatnih zemljiščih po zakoličenih trasah v skladu z izvedbenim Pr°* jektom brez zahteve odškodnin in z obveznostjo, da na teh trasah, se pravi nad cevovodi, ne bodo sadili dreves, katerih korenine P v kasnejših letih lahko poškodovale izolactP Nadaljnji pogoj je, da ne sme lastnik imeti priklopljene na interno omrežje svoJ peči oziroma kotle. Bolj detajlno so te zadeV napisane v ustreznih aktih, ki jih podpiše! lastniki in organi komunalnega sklada.
Prihodnje leto bo predvidoma zgraje® omrežje v Dobji vasi (tkim. zapadna veja) *. del omrežja v trgu (Nama, postaja LM Z gradnjo na Javorniku se bo širilo omreži. na tej planoti. Izdelani bodo glavni projek^ za Sance, gradnja omrežja na to področje P je predvidena v letu 1976. Na jugu CečoVJ se bodo zgodaj spomladi končala dela, če Pa
Širjenje toplovodnega omrežja v mestu
INFORMATIVNI FUŽINAH
10 let Informativnega fužinarja
16.	oktobra bo minilo deset let od izida Prve številke Informativnega fužinarja. Ob tej priložnosti vam želimo, tovariš urednik postaviti nekaj vprašanj, ki naj bi primerjala takratno in sedanje stanje, morda Pa tudi ugotovila smeri nadaljnjega razvoja.
Kakšna je razlika med obliko, vsebino >n naklado takratnega in sedanjega Informativnega fužinarja in kako so ga sprejeli delavci takrat, kako pa ga danes?
Leta 1964 je v železarni že štirinajsto leto izhajal trimesečnik Koroški fužinar, obsežen, pester časopis z zanimivo in tehtno vsebino, ki ga je takega naredil njegov Urednik Avgust Kuhar. Začeti ob njem z izdajanjem informativnega mesečnika, ki bi si prav hitro pridobil podobno priljubljenost, je bilo morda nekoliko tvegano Pričakovati in morda so ga delavci od začetka res sprejeli z nekoliko nezaupanja. Tako nekaj nad 1000 izvodov smo ga prodali (takrat ga še ni dobil vsak zaposleni zastonj kot danes) vsak mesec. Ker pa je Informativni fužinar le prinašal aktualne, sProtne zadeve iz železarne in kraja, Koroški fužinar pa pri tem ni utrpel prevelike škode, so ga ljudje po malem sprejeli za svojega.
Oblika se v preteklih desetih letih ni spremenila, bolj obseg in naklada. Čez 16 strani smo takrat malokdaj prišli, medtem ko danes obseg 24 in 28 strani ni več posebna redkost. Seveda je medtem zrasla ludi naklada za več kot enkrat in ga danes tiskamo že v 5600 izvodih.
Čeprav smo v tem času le dvakrat spraševali delavce za njihovo mnenje o Informativnem fužinarju, in ga zato danes ne morem z gotovostjo oceniti, pa mislim, da bi zdaj ljudje že malo godrnjali, če ga 15. v mesecu kdaj ne bi bilo. In to je po svoje tudi odgovor.
Skozi vsa ta leta ste verjetno pridobili dosti sodelavcev, ki pišejo članke za naš list. So tu kakšne težave ali pa je prispevkov še preveč in morate kdaj kaj tudi zavrniti?
Dobrih sodelavcev in člankov ni nikoli Preveč. Predvsem so za vsak časnik dragoceni stalni sodelavci za posamezna področju, npr. za samoupravljanje, socialno in kadrovsko problematiko, kulturo, šport itn. Ne samo da se človek z rednim pisa-hjem izpopolnjuje, pri lokalnem listu tako Ua neki način postane to, kar so poklicni Uovinarji, zadolženi za posamezne rubrike, pri dnevnikih. Čutijo se povezane s časopisom, razvija pa se jim tudi potrebna samoiniciativnost, da znajo videti in obdelati aktualno temo, tudi če jih nihče ne opozori nanjo. Naj se ob tej priložnosti javno zahvalim vsaj dvema med njimi, ker sodelujeta pri Informativnem fužinarju že Vseh deset let od prve številke naprej kot Člana uredniškega odbora in sodelavca, to sta Jože Delalut in Jože Šater. Seveda pa
bo zima prehitela. Kot je bilo že omenjeno, se bo prihodnje leto priključila tudi osnovna šola »Prežihov Voranc« in nova telovadnica °b njej.
Anton Vehovar
gre vse priznanje tudi drugim članom odbora, ki se jim mandati tudi nekako kar sami od sebe podaljšujejo, ker pač ne vemo, kdo bi jih lahko uspešno zamenjal.
(
Lojze Perko, Marjan Kolar, flomaster
To pa je zares naša težava: premajhen krog sodelavcev in premalo jasno dojeta resnica, da bi marsikomu dopisovanje v tovarniški mesečnik lahko predstavljalo tudi stopnjo pri razvoju v dopisnika slovenskih dnevnih listov. Skratka: dopisnikov ni nikoli dovolj in vsakemu sodelavcu so pri nas odprta vrata.
Dopustniški
Stvar se ponavlja iz leta v leto: ko mine dopust, je slišati kup pripomb od sodelavcev, ki so letovali v našem počitniškem domu v Portorožu. Zato je sindikat dal sugestijo za večjo anketno akcijo, ki naj bi ji dodali primerjalne podatke o pogojih v počitniških domovih drugih dveh slovenskih železarn pa morda še kakšne. Iz objektivnih vzrokov to ni bilo možno. Gotovo pa bomo o tem še pisali in bo drobna anketa, ki jo objavljamo danes, sestavni del celotnega gradiva, o katerem bo sindikat nedvomno še temeljito razpravljal.
Uredništvo
Sodelavce, ki smo jih spraševali, smo izbrali povsem naključno. Preveč na široko nismo hoteli iti. Odgovarjali so naravnost, iskreno, brez pretirane hvale, pa tudi brez olepševanja stvari. Toda naj govorijo sami.
Ivan Camlek — špedicija: Na dopust se je odpravil z osebnim avtomobilom in z družino. Neprijetnosti so se začele že ob prihodu, ko ni bilo nikogar, da bi jih popeljal v sobe.
Hrana je bila dobra in obroki obilni, le da med kosilom ni bilo mogoče dobiti nobene pijače. Po kosilu pa so morali v vrsti čakati pred pultom. »Dobil sem občutek, da strežno osebje že med seboj nima normalnega odnosa, do nas gostov pa so se obnašali nemogoče,« je med drugim povedal Ivan Camlek.
Nekega dne je deževalo in ugotovitev, da strop zelo pušča vodo, seveda ni bila
Izdajate tudi občasna »Obvestila«, na novo pa je izšla priloga z naslovom »Mladi fužinar«. Bo ta priloga mladinske organizacije izhajala redno oziroma ali imate za prihodnje v načrtu spremembo ali nadaljnje širjenje Informativnega fužinarja?
Če bi dodali še razglasno postajo, ki te dni praznuje prvo obletnico svoje oživitve, pa bi bil s tem pregled naših sredstev obveščanja kar popoln. Čeprav z vsemi še ne moremo biti zadovoljni, pa že s tem, da obstajajo in da se kot npr. z »Mladim fu-žinarjem«, pojavljajo v novih oblikah, izražajo potrebo po širjenju in izboljševanju obveščanja.
Seveda nisem pooblaščen odgovoriti v imenu mladih, koliko redno bo izhajala njihova priloga, ker imajo lasten odbor. Mislim pa, da je pismeno oblikovanje lastnih mnenj o aktualnih vprašanjih za mladega človeka najboljša šola samoupravljanja. 2e ustna diskusija zahteva discipliniran način mišljenja in pogum, sposobnost izraziti se v obliki članka pa zahteva poleg tega še dobro'mero čuta odgovornosti in zrelosti, saj je pisana beseda trajnejša od govorjene. Zato velja: kadarkoli bodo mladi oblikovali svojo prilogo, bo izšla.
Z Informativnim fužinarjem v prihodnje pa je tako, da bo nekoč, ko bo dotok gradiva večji ali bo uredništvo kadrovsko ojačano, verjetno postal 14-dnevnik. Kdaj pa bo do tega prišlo, še ne vemo.
Tovariš urednik, hvala za razgovor!
Franc Rotar
drobnogled
prijetna. S plažo so bili zadovoljni, le deske je bilo težko dobiti. Prostor za domom bi moral biti po njegovem mnenju bolje izkoriščen v rekreacijske namene.
A. K.: Potovala je z osebnim avtomobilom skupaj z družino. Ob prihodu je bilo vse v redu.
Hrana je bila kakšen dan tudi nekvalitetna, vendar obroki dovolj veliki. Po neki večerji sta mož in sin bruhala.
Strežnega osebja je premalo, ti, ki so zaposleni, nimajo pravega odnosa do dela niti do gostov. Čistoča je v vseh pogledih dobesedno na psu.
Možnosti za rekreacijo so tako skromne, da je na to bolje ne misliti. Plaža je dobra, deske pa se težko dobijo. Gostje so disciplinirani in bilo bi bistveno drugače, če bi se strežno osebje obnašalo bolj kulturno do gostov. Tako pa je videti, da še nikdar niso slišali reka: »Gost ima zmeraj prav.«
Rudolf Šipek, kovačnica: Potoval je z družino in z osebnim avtomobilom. Ob prihodu je bilo treba čakati, da so jih porazdelili po sobah.
Hrana ni bila kvalitetna in obroki premajhni, razmere v času obrokov pa nemogoče. Ni dovolj zaposlenega strežnega osebja. Odnos do gostov je vse prej kot človeški in človek preprosto izgubi občutek, da je na toliko želenem in navsezadnje zasluženem dopustu. Plaža je bolj zasedena s tujci kot z železarji in desk se ne da dobiti. Gostje so disciplinirani. Možnosti za rekreacijo ni. Upravnik se ne briga
INFORMATIVNI FUŽINAH
KULTURNA KRONIKA
za dom in vse je čisto brez reda. Manjka pametno gospodarstvo in dokler bo tako vodstvo, ne gre več dol. Od vsega skupaj je bilo še najboljše vreme.
Alojz Mavrič, elektro obrat: Šele po petnajstih letih si je zopet lahko privoščil dopust na morju, zato je bilo razočaranje, ki ga je doživel v našem domu, bridko.
Strežnega osebja je premalo. Hrana ni kvalitetna, a obroki dovolj veliki. Med obroki so nemogoče razmere. Gostje so disciplinirani.
Dom je zelo slabo vzdrževan, manjka trde roke, se pravi dobrega gospodarja. Možnosti rekreacije ni. Strežno osebje se neprimerno obnaša do gostov. To ni dom dopustnikov, ni dom počitka, pač pa dom mučenja.
Z. S.
NAKUPOVALNA MRZLICA
Naš sindikat si je že vsa leta prizadeval, da bi delavcu pomagal pri nakupu ozimnice ali kakšnega drugega artikla. Seveda smo se večkrat vprašali, ali so bile cene določene pravilno. Ne bom se spuščal v to, kdo jih je postavil in kje. Bile so pač različne za vsak artikel posebej, kar se dogaja tudi v naših trgovinah. No, pa si oglejmo te stvari po vrsti. Mislim, da so bile hladilne torbe v redu in tudi cena ni bila pretirana. Za nogavice pa lahko trdim, da so bile dražje kot v trgovinah. Kljub temu smo jih pokupili do zadnjih. Človek pač misli, da je vse poceni, kar organizira sindikat. Potem smo v gasilskem domu kupovali čevlje. Niso bili preveč dragi, zato pa so bili zanič. Ne vem, koliko takšnih čevljev so naši delavci pokupili. Bile so pa poznejše nevšečnosti. Zdaj je enemu počil podplat, zdaj drugemu odstopil podplat itd.
Na tem našem nakupovalnem pohodu smo torej kupovali hladilne torbe, usnjene suknjiče, nogavice, blago na metre in čevlje, 13. septembra pa so pred gasilski dom pripeljali prodajat posteljnino.
Lahko rečem — pravi trgovci. Pred svojim avtomobilom so imeli pult ali »štant«. Seveda je bil zvrhano naložen z raznimi vzorci prevlek za odeje, zglavne blazine in rjuh. Vse je bilo v redu, samo cene ne. Od gasilskega doma do nove trgovine v Prežihovi ulici je dobrih 200 m. V cenah je pa bilo seveda več. Enak komplet damastnih prevlek tovarne Metka Celje si npr. lahko pri Opremi kupil za 35 dinarjev ceneje, o čemer smo se tudi prepričali.
To je bilo prvi dan »sejma«. Drugi dan so bile cene že malo nižje, kar smo takoj opazili, ker so bile prej napisane z črnim svinčnikom, sedaj pa z rdečim. Ne vem, ali so nanje vplivali naši sindikalisti ali tržna inšpekcija. Kljub temu pa so bile te cene še zmeraj višje kot v Opremi.
Pustimo raje takšno trgovanje! Bomo pa zato morda kupili ceneje ozimnico, za kar se lahko zahvalimo našim pri sindikatu. Ne smemo jim zameriti za prejšnje trgovanje, ker najbrž pač niso strokovnjaki tega poklica.
F. Rotar
»Zal vam ne morem pomagati,« je rekel zdravnik, »vaša bolezen je podedovana.«
»Potem pa pošljite račun mojemu očetu!«
Nova organiziranost kulture
V razpravi je osnutek novega zakona o kuiturnin skupnostih. Po njegovih določilih naj bi se kulturne skupnosti reorganizirale do konca tega leta. Bistvena novost tega zakona je, da predvideva dvodomno skupščino kulturne skupnosti. Sestavljala naj bi jo:
— zbor delegatov delavcev, združenih v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegatov delovnih ljudi, organiziranih v krajevnih skupnostih, torej zbor uporabnikov (kulture) in
— zbor delegatov delavcev organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti, torej zbor izvajalcev (kulture).
Ce pustimo ob strani nekoliko tuje zvenečo kategorizacijo ljudi na uporabnike in izvajalce kulture v upanju, da bo morda razprava izumila bolj posrečena imena, pa je težje razumeti nekoliko birokratsko pojmovanje vloge proizvajalcev kulture, to je slikarjev, skladateljev in pisateljev, ki morajo vsekakor najprej nekaj proizvesti, da lahko potem izvajalci to izvajajo, uporabniki pa uporabljajo. Ker tega v naši občini seveda ne bomo rešili, velja tudi tu počakati na diskusije.
Glede na to, s kako prečiščenimi pojmi in s koliko energije se bomo pri nas te reorganizacije lotili, takšen uspeh lahko pričakujemo. Dvodomnost onemogoča dosedanje dokaj lagodno obnašanje pri kadrovanju, naj namreč delajo pri kulturi kulturniki sami, to pomeni, igralci, pevci, slikarji, knjižničarji in muzealci, pri čemer naj bi predstavljali prosvetni delavci močno strokovno bazo. Vključitev potrošnikov mora privesti do dialoga, to pomeni do pazljivejšega zasledovanja delovnih in finančnih programov posameznih sektorjev kulture.
Drugo, nič manj pomembno vprašanje je iskanje in izvolitev dela voljnih funkcionarjev kulture. Mislim, da bi morali tu najprej z obema rokama sprejeti tiste kulturne delavce, ki so si s svojim delom prislužili že zlate in srebrne jubileje, pa so še zmeraj voljni delati. Ob njih pa je veliko prostora in možnosti tudi za mlajše, neafirmirane. Tem bi prav tako morali izkazati zaupanje.
Kakor je torej evidentiranje in kandidiranje novih članov in predsednikov odborov na videz preprosto, v resnici nikakor ni nujno, da bo tudi v praksi tako. Preteklo obravnavanje kulture in kulturnikov mimo marsikoga ni šlo brez sledov. Morda tudi ni najbolj modro zaradi gole inercije do skrajnosti vztrajati pri tem, da bi kdo, ki je npr. odličen pevovodja ali režiser, organizacijsko delo pa ga sploh ne veseli, moral biti tudi funkcionar kulturne skupnosti, če tega iskreno ne želi, voljan pa je še naprej delati v svoji stroki.
Zdi se, da je prav temeljita reorganizacija kulture dobra priložnost za pomladitev organov kulturne skupnosti. Nalog sicer morda v prihodnje ne bo bistveno več, več pa bo zaradi bolj razvitega samoupravnega sistema na tem področju nedvomno sestajanja in dogovarjanja, kar zahteva mnogo energije in svežine.
Če prav razumem geslo »kulturo delovnim ljudem«, nemara ne gre toliko za to,
kako postaviti vse dosedanje programe na glavo ter si na silo izmišljati nove, kolikor za to, da bi to, kar imamo, postalo dostop-no čim več ljudem. Brez demagogije gre najbrž za dolgoročno zasnovan kulturno vzgojni proces, v katerem bi ljudi kontinuirano seznanjali z manj razumljivimi oblikami sodobne umetnosti ter tako pridobivali nove bralce, gledalce in poslušalce, z mentorstvom pa omogočali tudi amatersko dejavnost, da bi tako oznaki »P°' rabnik kulture« čim bolj omilili njen surovo ekonomski pomen.
Razstava Draga Tršarja
Akademski kipar Drago Tršar, izredni profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, nosilec mnogih domačih in mednarodnih nagrad, je umetnik tiste vrste, čigar delo je imelo v slovenski l1' kovni umetnosti prelomen pomen, vendar ga tudi današnje nove in najnovejše struje niso prerasle, kakor pravega umetnika čas ne more prerasti. Da je ravenski likovni salon odprl letošnjo razstavno sezono prav z razstavo njegovih del, je več kot dobro in obetavno znamenje za naprej. In nadalje je res, da pristaja pisanje in vrednotenje takšne razstave samo strokovnjakom, kakršen je npr. Zoran Kržišnik, ki je predstavil umetnika v uvodu v lepi katalog, izdan ob tej priložnosti.
Kronist lahko zabeleži samo dejstva. Ta so, da je Tršar pri nas že razstavljal pred osmimi leti, da imamo na Ravnah v parku njegov spomenik Prežihu in da bomo njegove skulpture videli tudi na novi upravi-Ravenska razstava je pokazala 54 plastiki odprta pa je bila od 25. septembra do 6. oktobra.
n. r.
> V' * * v*
*. •% M
Mala pušča
S prve slikarske kolonije
V začetku meseca avgusta sva bila s prijateljem povabljena v slikarsko kolonijo »SE-LlSCI 74«, ki jo je organiziralo Združenje likovnih skupin pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Od drugih tovrstnih srečanj likovnih ustvarjalcev se je ta slikarska kolonija razlikovala že v tem, da so bili udeleženci te kolonije izključno le Predstavniki likovnih skupin slikarjev-ama-t er jev iz vse Slovenije, pri tem pa so akademski slikarji sodelovali le kot mentorji in strokovni vodje. Udeleženci te kolonije smo se za deset dni nastanili v kraju Selišči, kjer smo lahko vsak po svoji želji in po lastni izbiri ustvarjali in upodabljali motive v idiličnem okolju sončne Prlekije. Razlika tudi ni bila toliko v dejstvu, da smo tu sodelovali izključno slikarji — samorastniki, pač pa je posebnost te kolonije bila v njeni programski zasnovi.
Združenje likovnih skupin Slovenije pri Zvezi kulturno-prcsvetnhi organizacij je namreč v Seliščih pripravilo strokovno-izobraže-Valno kolonijo. Ustvarjalno delo nas udeležen-cev je bilo povezano s predavanji priznanih strokovnjakov s področja slikarstva, kiparstva In umetnostne zgodovine. Ti so nam poleg Predavanj posredovali tudi strokovne nasvete. Torej smo lahko govorili o ustvarjalno-Vzgojnem konceptu. Smiselnost in smotrnost take zasnove se je pokazala po zaključku Prve tovrstne kolonije v Sloveniji.
No, če po vsem tem razmišljamo dalje, ob tem ne moremo mimo prizadevanja Združenja likovnih skupin, ki skuša svojemu članstvu nuditi možnost za plodno delo in likovno izobraževanje. O smislu takih prizadevanj je dalje nujno potrebno poudariti: »Naša družba je dolžna omogočiti in nuditi strokovno-orga-nizacijsko in materialno pomoč povsod tam, kjer se poraja želja po kulturnem udejstvovanju.« To velja tudi za likovno področje, ki je bilo še ne dolgo tega kot kulturno izobraževalna dejavnost naših širših delovnih množic občutno zanemarjeno.
Nazadnjaško je mišljenje, da je likovna kultura domena izbrane, elitne družbe. Bojazen nekaterih predstavnikov, da se je začela Pri nas favorizirati nekakšna »proletarska kultura«, je brez osnove, kajti odkar obstaja Proletariat, je kultura predstavljala eno nje-govih osnovnih izobraževalnih nalog. Zato nikar ne imejmo strahu pred proletarsko kulturo, pač pa jo pozdravimo in podpirajmo. Pri vsem tem predstavlja likovna kultura specifično obliko delovnega področja, kjer je Prisotna predvsem likovna produkcija.«
Razveseljivo je, da združenje pri uresničevanju tako zastavljenega programa »sili« v manj znana in šele uveljavljajoča se prizorišča likovnega in kulturnega življenja. Odločilna pri tem pa je vsekakor naklonjenost organizacij in posameznikov, ki ta prizorišča vodijo. Posnemanja vreden tak primer je bil Prav v Seliščih, ko je domačin tudi slikar — samorastnik Lojze Veberič dal na razpolago celotno galerijo in njeno okolico, obenem pa Prevzel vse organizacijske posle, ki so se nanašali na bivanje udeležencev v tem prelepem delu Prlekije.
V mesecu oktobru bo prav v tej galeriji »Domačija« pripravljena prva razstava Ustvarjenih del, ki pa bodo kasneje razstavljena še v nekaterih drugih krajih naše republike. Nekatera med njimi pa bodo po končanih razstavah podeljena gospodarskim in družbenim organizacijam, ki so tovrstno likovno manifestacijo podprle in tudi finančno
omogočile.
S prijateljem sva bila v slikarski koloniji brvič, čeprav je obema slikanje konjiček že lep čas. Ni čudno, da je desetdnevno bivanje v tako pestrem ambientu napravilo na mene Če posebej nepozaben vtis. Čeprav smo se z •hnogimi prvikrat srečali, nas pa je bilo kar lepo število, smo kaj hitro postali ena sama jiružina, katere člani nismo poznali zavisti, kot je v neredkih primerih med poklicnimi Umetniki.
Že kar prvi dan po svečani otvoritvi te edinstvene manifestacije se je večina slikarjev zavedala, da je desetdnevno bivanje razmeroma kratko obdobje za potešitev težnje Po ustvarjanju, ki se je v marsikom že ne-
„Selišči 74“
kaj časa nabirala in stopnjevala. Se isto popoldne večina od nas ni izgubljala časa ter se je vsak po svoje podal na ogled motivno bogatega okolja Selišči, da bi naslednji dan že lahko plodno ustvarjal v želeni tehniki izbrani motiv. V naši sredini so bili slikarji — samorastniki vseh možnih poklicev: učitelji, uslužbenci, inženirji, delavci in upokojenci, predvsem pa vsi z isto željo in strastjo, da se v odmerjenem prostem času predamo užitkom likovnega ustvarjanja. Lahko trdim, da je bila v Seliščih ob brezskrbnem in sproščenem delu ustvarjalnost res na višku. To se je pokazalo že prve dni, da ocen in mnenja mentorjev — strokovnjakov ne omenjam, ki so jih podali ob zaključku te naše slikarske kolonije.
Zanimivi so bili pozni popoldnevi, ko smo vsak s svoje strani prihajali z napornega, vendar nam prijetnega dela, ter se je nato zvrstila revija slik in ocena s kratkim komentarjem ob nastalem delu. Splošna ugotovitev je seveda bila, da se v vsakem od nas skriva del umetnika, le da marsikdo od nas do udeležbe v tej koloniji ni imel možnosti, da bi to slišal ob nepristranski strokovni oceni poklicnih strokovnjakov. V nekaj dneh se je galerija dobesedno napolnila z novimi najrazličnejšimi deli, ustvarjenimi v najrazličnejših tehnikah. Zanimivo je bilo, da so nas domačini sprva gledali z nezaupanjem ali pa so nas celo nekateri podili s svojega posestva, ker so pač mislili, da hočemo upodabljati in prikazovati njihovo domačnost in skromnost kot revščino. Kaj kmalu pa so nas že zvesto spremljali pri delu na terenu, kakor tudi ob vsakem času v galeriji, kjer so bili postavljeni že izgotovljeni eksponati. Sprva so se čudili in spraševali, kako to, da si za motive izbiramo prav s slamo krite in napol razpadle bajte, njihove žganice, stare vodnjake, mline in zidanice, ne pa lepe hišice, ki jih je že danes tudi v Prlekiji kar lepo število. Ko pa smo jim pojasnili, zakaj nas privlačijo in da želimo to etnografsko vrednost njihove še preostale kulture ohraniti v obliki umetniških del za zanamce in naše bodoče rodove, so postali domačini z nami več kot čudoviti. Vsega je bilo na pretek, od pestre prleške jedače pa do pijače. Celo sami_ so nam pričeli pripovedovati, kje so še takšne in podobne hišice, kdo stanuje v njih, kdo je pred njimi v njih stanoval, kaj je bil in celo to so vedeli povedati, kdaj nameravajo nekatere od njih podreti. Hiteli smo iz kraja v kraj z željo, da čim več prenesemo na platna in da čimbolj upravičimo svojo prisotnost in poslanstvo te kolonije. Zelja nas vseh udeležencev pa je ostala, da bi kolonija v Seliščih postala tradicionalna, pa čeprav ima pri tem odločilno vlogo razumevanje družbe in finančna sredstva, ki pa so bila tokrat Združenju
likovnih skupin Slovenije preskromno odmerjena.
Zaključimo razmišljanje z dejstvom, da so tudi slikarji-samorastniki umetniki, ki skupaj z našimi poklicnimi umetniki bogatijo naše slovensko umetniško bogastvo. Dobra slika bi prav tako od slikar j a-samorastnika morala biti sprejeta v družbi, pa čeprav ne bi bil avtor te slike poklicni akademski slikar. Skromna želja nas slikarjev-samorastnikov je, da bi tudi mi imeli v našem kraju strokovno pomoč v obliki mentorstva nad našo likovno dejavnostjo. To bi bilo možno le s formiranjem likovne skupine. Vendar na področju koroške regije še nimamo registrirane likovne skupine ali društva, čeprav nas je že med zaposlenimi v železarni Ravne veliko takih, ki radi slikamo. Odgovorni ljudje pri kulturnih skupnostih v okviru koroške regije pa za to še nimajo dovolj izostrenega posluha. Upamo, da nas bodo pri tem podprli vsi, ki kakorkoli čutijo dolžnost za pospeševanje proletarske likovne ustvarjalnosti.
Stanislav Bricman
ZAHVALA
Za obnovo internega oddelka splošne bolnišnice v Slovenjem Gradcu so v letih 1972, 1973, 1974 zbrala in prispevala sredstva naslednja društva upokojencev:
din
Slovenj Gradec	24.245,50
Ravne	7.000,00
Dravograd	1.805,00
Prevalje	30.285,00
Mežica	4.750,00
Velenje	48.263,20
Radlje	11.300,00
Brezno-Podvelka	1.160,00
Ribnica na Pohorju	2.598,00
Žalec	7.500,00
Kapla	1.400,00
Vuzenica	5.300,00
Šoštanj	13.602,00
Skupaj :	159.208,70
Vsem navedenim društvom in posameznim članom, ki so se v tej humani akciji še posebej izkazali, se vodstvo bolnišnice s samoupravnimi organi iskreno zahvaljuje.
V imeniku
»Prosim, lepa gospodična, dajte mi vašo telefonsko številko!«
»Je v imeniku!«
»Čudovito! In vaše ime?«
»Je tudi v imeniku.«
SfHENIJfl # ŠLIIMIjIIH # SEElČIl
Prvakinja z ravenske gimnazije
Nada Šober je dijakinja tretjega letnika ravenske gimnazije. Stara je 17 let in je že tretje leto članica KAK — koroškega atletskega kluba. To so goli podatki, ki le malo povedo. Tisti, ki pa jim je šport vsaj malo pri srcu, bodo vsakič, ko bodo slišali njeno ime, rekli: »Šobrova, to je vendar ena izmed naših mladih obetavnih atletinj, ena tistih, ki s pridnim delom lahko še veliko dosežejo.« Še pred kakšnim letom ali dvema je le malokdo vedel za to drobno in skromno dekle z Mute. Nase je opozorila s svojimi dobrimi rezultati v teku na 400 in 800 m.
Nada je zgodaj vzljubila atletiko in kraljica športov jo je »zastrupila«. Sprva je tekla tako »za hec«. Kot osnovnošolka je tekmovala na taborniškem teku, ki ga vsako leto prirejajo v njenem domačem kraju. Potem je prišla na gimnazijo in profesorju Janku Kotniku ni bilo težko odkriti, da je novopečena gimnazijka nadarjena atletinja. Pod njegovim vodstvom je začela trenirati v atletski sekciji ŠŠD na gimnaziji. Sledila so prva tekmovanja. Voljo pa ji je vlila prva zmaga v disciplini 400 m na tekmovanju v Celovcu, kjer so se pomerili tamkajšnji dijaki slovenske gimnazije in dijaki ravenske gimnazije. Prvi rezultat je obetal, da lahko sčasoma doseže še kaj več. Od takrat pa do danes so minila že tri leta in Nada je postala mladinska republiška rekorderka v teku na 800 m (2:10,5) in 1500 m (4:29,6). Njen cilj, da postane članica slovenske reprezentance se je uresničil. In zdaj, ko že trka na vrata državne reprezentance, se je nekaj zataknilo.
»Ne vem, kako to, toda prav zdaj nimam več prave volje. Pred sabo ne vidim cilja. Saj še treniram tako pet do šestkrat na teden, toda to je bolj tako ... Takoj ko začnem res v redu trenirati, mi nagaja poškodovana noga,« je vsa zagrenjena povedala Šobrova. Njen trener, prof. Kotnik pa je dodal: »Poškodbe, ki jo ves čas pestijo, so vzrok njenega sedanjega pesimizma.
Skrbi pa me tudi njena prehrana, saj zdaj, ko se je začela šola, ostaja ponavadi brez kosila. Premalo je odmora med končanim poukom in uro, ko imamo trening. Njeni treningi so tako precej improvizirani in so le redkokdaj popolni. Saj jo razumem, vendar pa kljub vsemu mislim, da le ni tako hudo z njeno kariero. Upam si trditi, da lahko v dveh letih z načrtnim delom postane tudi članica naše članske reprezentance. Seveda pa mora Nada najprej razčistiti s sabo in prebroditi to duševno krizo, v kateri je zdaj.«
Potem steče pogovor o šoli in o pomembnejših tekmovanjih, na katerih je Nada uspešno zastopala ravenski KAK in svojo gimnazijo. Nada našteva tekmovanja, njen trener pa uvrstitve na njih. Imam občutek, da je doseženih rezultatov veliko bolj vesel prav on — njen trener. Kaj je temu vzrok? Njena skromnost ali trenutna črnogledost?
Gledam zdaj njo zdaj njega in poslušam: 5. mesto na jesenskem krosu »Dela« v Ljubljani leta 1971, leto pozneje 3. mesto na republiškem in 9. mesto na državnem prvenstvu,... letošnji rezultati: 1. mesto na tekmovanju za atletski pokal Slovenije, 1. pri mladinkah in 4. pri članicah na zimskem krosu zveznega ranga v Celju, 8. na krosu v Beogradu, 3. na krosu v Zagrebu, 1. pri mladinkah na prvenstvu SRS v krosu na Taboru, 3. na državnem prvenstvu v krosu v Velenju, 2. na balkanskem prvenstvu v krosu v Velenju, 1. na otvoritvenem mitingu v Novi Gorici v teku na 400 m, 2. na meddruštvenem mitingu v Celju (za Danico Urankar), 1. pri mladinkah v taborniškem teku na Muti, 1. v kvalifikacijah za atletski pokal v Celju v teku na 400 m in 2. na istem tekmovanju v teku na 800 m (za Danico Urankar), 1. v finalu za atletski pokal Slovenije na 400 m (57,7) pri mladinkah in 2. v finalu za atletski pokal Slovenije pri članicah (2:10,5 mladinski republiški rekord) za Danico Urankar, 5. na 400 m v finalu jugoslovan-
skega atletskega pokala za mladinke v Zagrebu, 3. na mladinskem državnem prvenstvu v Osjeku v teku na 400 m (57,1), in
2.	na 800 m (2:15,4); 1. v teku na 400 m na mednarodnem tekmovanju »Za pokal Sava-ria« na Madžarskem; 5. v teku na 800 m na balkanskih igrah v Varni (2:11,3), L v teku na 1500 m na troboju Jugoslavija-Italija-Bolgarija v Modeni (4:29,6 rep. rek. za st. mladinke); 1. na prvenstvu SRS za st. mladinke v teku na 400,	800 in
4 X 400 m in 2. v teku na 100, 200 in 4 X 100 m.
»Atletiko sem začela trenirati res šele v gimnaziji. Takrat smo trenirali štirikrat na teden. S šolo doslej nisem imela posebnih težav. Ko je trenirala še Praperjeva Danica (takrat mladinska republiška prvakinja), me je ona »gnala naprej«. Trenirala sem redno in rezultati so postopoma rasli. Zdaj treniram tudi po šestkrat na teden, še posebej pa se pripravljam pred pO' sameznimi tekmovanji. Zadnje čase pa m1 povzroča veliko skrbi poškodovana noga, ki mi, kot sem že povedala, nagaja takoj, ko začnem resno trenirati.
Doma me seveda ves čas vzpodbujajo, ne bi pa radi videli, da popustim v šoli. Prav učni uspeh je pogoj za mojo nadalj' njo športno kariero. No, pa saj je do zdaj šlo kar v redu. Navsezadnje niti nisem ve' liko izostajala od pouka, ker so tekmovanja ob koncu tedna. Profesorji na šoli Pa so tudi pokazali veliko mero razumevanja. Pri vsem skupaj me še najbolj moti to, da se moram voziti z avtobusom v šolo in na treninge, dvakrat na teden pa ostanem na Ravnah tudi po ves dan.« Tako je potem, ko se je malce bolj razgovorila, razmišlja' la o sebi Nada Šober. Na vprašanje, kakšni so odnosi v mladinski reprezentanci in kako se razume s svojimi tekmicami, pa je dejala: »Z vsemi se dobro razumem. Na skupnih pripravah mladinske državne reprezentance, ki smo jih imeli poleti v Skopju, pa sem bila precej osamljena. Ni' sem se znašla. Bolje bi bilo, če bi bil z ma' no tudi trener prof. Kotnik.« Ob teh bese' dah se je trener nasmehnil in ni mogei skriti, kako ponosen je na svojo varovanko. »Nado je atletika že zastrupila i11 kljub sedanjemu pesimizmu ni brez volje’ kot sicer ona zdaj zatrjuje. Če bi to bii° res, potem enostavno ne bi več trenirala-Ona pa kljub vsemu trenira in se pripravlja na tekmovanja. Če ji poškodovana noga ne bo več nagajala, bo pa sploh v redu,« je zaključil pogovor prof. Janko Kotnik.
M. Matvoz
Solarska modrost
Ko je v Firencah razsajala kuga, so j1 podlegli vsi zdravniki. Ko je umrl zadnji’ je kuga izginila.
Solarska
»Judi so hoteli izropati Nemčijo, Hitler pa jih je prehitel.«
Glagoli
Za domačo nalogo je treba napisati dva stavka in v vsakem po pet glagolov. Janezek je napisal:
»Moja mama kuha, šiva, pere, lika i° čisti. Moj oče je, pije, kvarta, kadi in spi-*
Nada Šober s svojim trenerjem prof. Jankom Kotnikom
ŠPORTNE VESTI
akcija »naučimo se plavati«
V letošnjem letu smo organizirano naučili plavati čez 500 otrok, kar je zadovoljiva številka. Če upoštevamo, da je v tem številu zajetih več kot 10 % predšolskih °trok, je ta številka še pomembnejša. Na Veljavi nadalje pridobiva, če zapišemo, da sWo dobili samo v tečajih na Ravnah (ne v koloniji in na taborjenju)
63 plavalcev iz Črne (samo OŠ!),
48 plavalcev iz Mežice (OŠ in VVZ),
98 plavalcev iz Prevalj (OŠ in VVZ),
41 plavalcev iz Kotelj (podružnica OŠ Ravne)
aR skupaj 220 plavalcev izven Raven, torej 'izven mesta, kjer smo učili plavati, kar je na skupno število (283 ali 220 + 63) kar Preko 77 % od vseh, ki so se v tem tečaju naučili plavati.
Mogoče še nekaj spodbudnih podatkov. Med vrtci je bil v tem tečaju najuspešnejši Vrtec iz Mežice, saj je od tam splavalo kar 60% otrok. Sledita ravenski (40 %) in premijski (28 °/o). Pri OŠ so se najbolj izkazali nčenci iz OŠ Prevalje s 77,2%, sledijo pa Mežica (76,9%), Črna (76,5%) in Kotlje (16,5 %) ter Ravne (69,2 %).
Omembe vredno je tudi dejstvo, da smo Ze aprila na ravenski OŠ začeli s plavanjem v 1. razredih in kljub minimalnemu številu ur (prej se je končal pouk) naučili Plavati kar 46 prvošolčkov, še pomembnejše je seveda, da se bo ta pouk učenja Plavanja v 1. razredih OŠ na Ravnah z no-vlna šolskim letom nadaljeval.
Najboljši rezultati so seveda bili doseženi v koloniji, kjer se je naučilo plavati kar 223 °trok ali 84,5 % vseh tistih, ki so se naučili Plavati (veliko večji fond ur). Žal nimamo detajlnih podatkov, iz katerih krajev iz naše občine so ti otroci.
Na vsak način moramo pri oceni letošnje akcije upoštevati predvsem naslednje:
1. otroke smo vozili tudi iz oddaljenosti ^6 km, prvič smo organizirali centralno Pčenje plavanja;
2. dobro sodelovanje s šolami in ŠŠD ter vrtci že pred začetkom tečaja, saj se je koralo vse organizirati še pred počitnicami;
3- pomemben prispevek krajevne skupiti Ravne in PTK Ravne, ki sta dala let-i1! in zimski bazen brezplačno na razpoko;
4.	zelo tesno sodelovanje s TIS (kot ved-d°) pri organizaciji in izvedbi tečajev v *°loniji. (Tu je bila z naše strani zahteva-119 in tudi dana le skromna pomoč);
. 5. razumevanje transportnega podjetja la tor s Prevalj, ko smo direktorju obra-zl°žili akcijo. (Najprej se je govorilo o presnih stroških okrog 7 milijonov S-din);
6. diplome smo dobili brezplačno kot pridevek železarne Ravne;
. 1- predsednik skupščine občine tov. Rudi rčkovnik je z veseljem sprejel pokrovi-eljstvo nad akcijo »naučimo se plavati«;
6.	dobro pripravljen mlad tim plavalnih J^iteljev, ki so svoje delo opravili, kljub da je bilo ob lepem vremenu v let-|*ehi, drugače pa v zimskem bazenu vedno kdi veliko drugih kopalcev;
9. sorazmerno nizek fond ur za posamezne tečaje in nizka prijavnina (samo 10,00 din);
10. nekaj manj kot 20% razlika med prijavljenim številom in poprečnim številom tečajnikov (tečaj na Ravnah) in ponekod zelo nizek minimalni obisk.
Na skupnem sestanku ravnateljev oz. predstavnikov vseh osnovnih šol in vrtcev ter telesnovzgojnih in plavalnih učiteljev, ki so se ga udeležili tudi sekretar republiškega štaba akcije »naučimo se plavati« tov. Dernač, predsednik IS skupščine občine tov. Haramija, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Pudgar, ravnatelj TIS tov. Feldin ter predstavniki KS Ravne, PTK Ravne in Viator Prevalje in predsedniki oz. člani krajevnih komisij za rekreacijo, dne 5. 9. 1974.
smo se domenili da je akcija, ki nas je veljala okrog 7 milijonov starih dinarjev, potekala v redu in da smo lahko z rezultati zadovoljni.
Na tem sestanku smo sprejeli pomembne zaključke, od katerih so najvažnejši naslednji:
1. v občini Ravne ni več »akcija« ampak »trajna naloga« naučiti cimveč občanov plavati;
2. učiti plavati ni samo skrb in naloga TTKS, ampak tudi vseh vrtcev, šol, TIS, sindikalnih organizacij ter plavalnih klubov in sekcij;
3. organizirali bomo preverjenje znanja plavanja najprej na OŠ od 8. razreda navzdol;
4. oddaljene šole (Mežica, Prevalje) bodo organizirale za svoje učence plavanje v zimskem bazenu na Ravnah;
5. s skupno akcijo TIS, KS Črna in TTKS bomo pomagali pri usposobitvi pokritega plavalnega bazena v Črni in tako tamkajšnjim otrokom in otrokom iz Žerjava omogočili, da se bodo čimprej naučili plavati. Otvoritev bazena bo predvidoma 29. novembra 1974;
6. nalogo »naučimo se plavati« za predšolske otroke in osnovnošolske otroke bomo nadaljevali skozi vse leto, najprej pa bomo
a) usposobili za plavalne učitelje vse vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v četrtih in nižjih razredih osnovnih šol (s pomočjo ravnateljev šol in vrtcev);
b) izdelali in izvajali tak načrt učenja plavanja, da bomo postopoma odpravljali plavalno nepismenost od 8. razreda osnovne šole navzdol;
c) kjer pa obstajajo dobre možnosti, skozi vse leto učili plavati tudi predšolske otroke in prvošolčke;
7. s 1. oktobrom 1974 začeli z učenjem plavanja za odrasle v zimskem bazenu na Ravnah, in sicer na način:
a) stroške plavalnih učiteljev krije TTKS;
b) stroške bazena (ura 4,00 din ali ves bazen 200,00 din ura) krije sindikalna oz. delovna organizacija ali posameznik.
c) nosilec naloge (propaganda, pridobivanje neplavalcev, itd.) so krajevne komisije za rekreacijo skupaj s KS in sindikalnimi organizacijami; pomagata občinski sindikalni svet in TTKS. Načrt dela izdela odbor za rekreacijo pri TTKS;
8. na dan pionirjev, 29. 9. 1974, bomo v zimskem bazenu na Ravnah preverjali znanje vseh tistih, ki so se letos naučili plavati in vsakemu za uspešno plavanje podelili kolajno (predsednik občine in TTKS);
9. s skupnimi napori vseh zainteresiranih in obenem odgovornih dejavnikov v občini naredili čimveč za plavalno osveščenost in pojmovanje pomembnosti plavanja med prebivalstvom in s tem v zvezi pri samem učenju plavanja ter pri gradnji potrebnih objektov;
10. od republiških dejavnikov zahtevamo, da se spremeni učni načrt in preusmeri plavanje v nižje razrede šol in uvede obvezno plavanje v 2. ali vsaj 3. razredu (vzhodni Nemci imajo obvezno plavanje v 2. razredu) uvede naj se kontrola (izpit) znanja plavanja pri prestopu v višji razred. Pri učenju plavanja lahko
Naši na Triglavu
veliko pomagajo tudi ŠŠD. Ce ni bazenov, je treba vztrajati pri kolonijah, šoli v naravi, itd.
Seveda vse to pomeni veliko dela. Čim-več nas bo delalo, tem prej in boljše bomo vse delo opravili!
Jože Šater
OB IV. POHODU ŽELEZARJEV NA TRIGLAV
Po naročilu mnogih udeležencev iz Celja, Jesenic, Krope, Lesc, Ljubljane, Raven, Štor in drugih krajev se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in celotni delovni skupnosti Železarne Jesenice za izredno uspeli IV. pohod slovenskih žele-zarjev na Triglav. V soboto 31. avgusta in nedeljo 1. septembra smo doživeli edinstvene dneve. Vreme nam je bilo naklonjeno. Pri hoji navzgor so nam megle nudile prijetno senco. Ko smo bili v toplih gorskih postojankah v Staničevem domu, Kredarici, Planiki in Doliču, smo utonili v oblake, nočna nevihta pa je goro oprala. V
nedeljo so se ob predvidenem času za pohod na vrh Triglava megle pričele razganjati in takrat, ko je glavnina planincev-železarjev bila na vrhu, je posijalo toplo sonce.
Triglav, ki daleč naokrog dominira nad svojimi sosedi, ima na severni strani mogočno, 1200 metrov visoko steno — eldo-rado alpinistov, na nedrih večni sneg, ki sredi leta smučarjem omogoča prirejanje prvenstva, je naš nacionalni simbol in njegova podoba tvori grb socialistične republike Slovenije.
V davnini, ob selitvi narodov, so se Slovenci naselili okrog te mogočne gore in jo z vseh strani, od jutranje zarje do zahoda sonca opazovali kot nedostopno svetinjo. Pastirji so se mu počasi približevali, radovednost pa je segala tudi na sam čarobni vrh, dokler ga v 18. stoletju ni prva prestopila slovenska noga. Tudi takrat, ko se je med razvitejšimi narodi rodil alpinizem in so se pričele graditi gorske postojanke, so napredni Slovenci zavarovali svoj nacionalni ponos in župnik fare Dovje-Moj-strana Jakob Aljaž je še pred sklenitvijo
19. stoletja na samem vrhu postavil stolp, ki bo še poznim rodovom pomenil simbol najvišje jugoslovanske ravni, plemenitosti in tovarištva.
Jakob Aljaž je v Triglavu videl svojega Boga, zato je razvijal ljubezen do gora in sejal idejo planinstva, ki nam daje bogato žetev. Vtem ko so pred dvema stoletjema samo junaki prispeli na vrh, je Triglav sedaj romarska pot širokih mas in redek je Slovenec, ki si ne želi vsaj enkrat v življenju stopiti na njegovo teme.
Ob rojstvu Jugoslavije je postal mejnik in iztrgani so bili Slovenci iz njegovih zahodnih grap in dolin. Narodnoosvobodilni vojski, ki je pomaknila mejo proti zahodu, se moramo zahvaliti, da je sedaj zopet ves naš in da ga z vseh strani lahko obiskujejo naši planinci.
Tudi delavci Slovenskih železarn, ki tvorijo steber gospodarstva republike in važen člen industrije celotne Jugoslavije, združuje simbol nacionalnosti. Pomembna je zato pobuda sindikata Železarne Jesenice za pohod slovenskih železarjev na Triglav, ki je bil letos izveden že četrtič. S to odločitvijo se je razširil krog obiskovalcev Triglava in naših gora in mnogokateremu delavcu velike družine železarn Jesenice, Ravne in Štore, predelovalcev Verige, Plamena, Tovila, Žične in Metalurškega instituta je bilo omogočeno, da je stopil na vrh Triglava.
Pohodi na Triglav nas združujejo, medsebojno seznanjajo, krepijo enotnost, telesne in duhovne moči, zato sem prepričan, da izražam mišljenje vseh 400 udeležencev, ko se zahvaljujem za uspešno izvedeni letošnji pohod na Triglav ter njegov prijeten zaključek v Krmi, ki nam je po dolgi poti vsem dal svežine in vedrine z željo, da bi ti izleti postali sestavina našega skupnega življenja.
Gregor Klančnik
NASI PLAVALCI V LETNI SEZONI 1974
V vedno hujši konkurenci se naši plavalci vse težje uvrščajo na vidnejša mesta na raznih tekmovanjih republiškega, zveznega in mednarodnega ranga. Kljub temu da naši najboljši postavljajo klubske, republiške in državne rekorde ter osvajajo prva in druga vidnejša mesta v vrhu, se le težko merijo s klubi iz večjih mest. Na naši osnovni šoli je 1315 učencev, kar je zelo malo v primerjavi z večjimi mesti, kjer lahko izbirajo talente iz mnogo večje mase otrok.
Kljub vsemu pa se Fužinarjevi plavalci le prerivajo nekje v vrhu, pa tudi kakšno prvo mesto jim ne uide. Nastopi v letošnji sezoni so bili več ali manj uspešni, kot že nekaj let nazaj. Pokazalo se je, da imamo nekaj nadarjenih plavalcev, ki bodo z marljivim delom še precej naredili in dokazali, da niso samo dobri pionirji, ampak bodo čez nekaj let tudi dobri mladinci in kasneje člani. Trenutno pa že imamo enega mladinca in enega člana, ki v jugoslovanskem plavanju že nekaj pomenita.
Naši plavalci so se udeležili vseh republiških in državnih prvenstev ter nekaj mednarodnih in slovenskih mitingov. Pa si oglejmo letošnjo sezono v kratkih obrisih.
Republiška prvenstva
Člani so tekmovali v Kranju od 23. do 24. avgusta. Ekipo so sestavljali: Zora Pšeničnik, Jožica Pečovnik, Joža Kavšak, Maja Rodič, Rajmi Valcl, Darko Zavrl, Miran Balant, Zoran Golob, Darko Rapnik in Drago Kos. Štirje člani, en mladinec, trije starejši pionirji in trije mlajši pionirji so predstavljali Fuži-narjevo člansko vrsto in osvojili tretje mesto.
Najuspešnejši je bil BALANT, ki je ponovno potrdil, da je najhitrejši plavalec
hrbtnega sloga v Sloveniji. Zmagal je na 10® in 200 m hrbtno. Štafeta 4 X 100 m kravl W 4 X 100 m mešano je obakrat slavila zmago-Pečovnikova je bila druga na 200 m delfin* ZAVRL pa je osvojil bron na 200 m prsno, kljub temu da ne trenira več redno. Tud* VALCL in GOLOB sta dokazala, da še ved" no lahko krepko pomagata ekipi pri zbiranju točk za čim boljšo uvrstitev.
Mladinci so se pomerili v Ljubljani od 27-do 28. julija. Prvenstva so se udeležili: Zora Pšeničnik, Jožica Pečovnik, Darko Rapnik, Andrej Mašilo, Jani Mlakar in Damjan Ber-ložnik. Ekipa je zasedla četrto mesto. Nai' uspešnejša je bila PSENlCNIKOVA, ki Je zmagala kar štirikrat. Zlato je osvojila na 100, 200, 400 in 800 m kravl. RAPNIK je zmagal na 100 in 200 m hrbtno ter 100 m kravl-Skupaj so naši mladinci osvojili sedem zlatih, pet srebrnih in eno bronasto kolajno.
Starejši pionirji so merili svoje sposobnost* na prvenstvu v Celju od 9. do 10. avgust«*-Fužinarje so predstavljali: Zora Pšeničnik, Jožica Pečovnik, Joža Kavšak, Zala MraV' ljak, Maja Rodič, Dušan Strmčnik, Jani Mla' kar, Damjan Berložnik, Drago Kos in Toma* Rodič. Ekipno so osvojili četrto mesto, P°sa't mezniki pa so si priplavali dve zlati, šes* srebrnih in sedem bronastih kolajn. Najuspe*' nejša je bila PEČOVNIKOVA, ki je zmagan* v disciplini 200 m delfin. Prva je bila še štafeta 4 X 100 m mešano.
Mlajši pionirji »A« do 12 let so tekmovali v Krškem 1. septembra. Med desetimi slovenskimi klubi je naša ekipa zasedla drugo mesto. Ekipo so sestavljali: Joža Kavšak, Zala Mravljak, Polona in Meta Levar, Maja Rodič, Andreja Brumen, Metka Kolmančič, Vlasta Pisnik, Tomaž Rodič, Mladen Pisnik Dimiter Vočko. Posamezniki so osvojili tr zlate, tri srebrne in dve bronasti odličji. Zla' to so si priborili RODIČEVA na 100 m prsno, VOČKO na 100 m delfin in RODIČ na 100 rh prsno.
Mlajši pionirji »B« do 10 let so se borili ^ Kranju 11. avgusta. Ekipo so tvorili: Anit^ Goltnik, Andreja Cesnik, Tanja Kotnik, Mar' ta Kos, Drago Kos, Igor Irman, Marko P°2?.j revčnik in Miro Urnaut. Ekipno so osvoji četrto mesto, posamezno pa tri srebrne in V bronaste medalje. Najuspešnejša plavalca naši ekipi sta bila KOS in CESNIKOVA. TU' di drugi naši predstavniki so plavali dobr^ in krepko pomagali pri zbiranju točk za čil”' boljšo ekipno uvrstitev.
Državna prvenstva
Člani so imeli prvenstvo v Beogradu 19. do 21. julija. Tekmovanja sta se udeleži* Miran Balant in Darko Rapnik. Oba sta s uvrščala v finale, BALANT pa je osvojil br° na 100 m hrbtno.
Mladinci so se pomerili na Reki od 16- ^ 18. avgusta. Prvenstva se je udeležil sam Darko Rapnik, ki je osvojil tretje mesto 11 200 m hrbtno.
Starejši pionirji so tekmovali v Mostarju 0
27.	do 29. avgusta. Ekipo so sestavljali: Zof Pšeničnik, Jožica Pečovnik, Joža Kavšak, ja Rodič, Dušan Strmčnik, Damjan Berložn* ! Drago Kos in Tomaž Rodič. Med 25 ekipa,f\, so naši osvojili peto mesto. Štafeta pioniri£„ 4 X 100 m mešano v postavi KOS, BERLOT NIK, MLAKAR in STRMČNIK je osvoJlL naslov državnega prvaka. Med posamezni^ pa sta bila najuspešnejša KOS, ki je bil tre . ji na 100 m hrbtno in PSENIČNIKOVA, * je bila tretja v disciplini 200 m kravl.
Mlajši pionirji »A« do 12 let so nastopih Splitu od 16. do 18. avgusta. Prvenstva so udeležili: Joža Kavšak, Zala Mravljak,
Rodič, Andreja Brumen, Vlasta Pisnik, ka Kolmančič, Tomaž Rodič, Mladen P*snir) in Dimiter Vočko. Nastopilo je 17 ohip naša izbrana vrsta je osvojila šesto mesto,0 kleta pa so bila ekipno četrta. Posamezno si priborili dve zlati, dve srebrni in dve °r.e nasti medalji. Uspešen je bil RODIČ, zmagal na 100 in 200 m prsno, obakrat v c su novega republiškega rekorda.	,
Mlajši pionirji »B« do 10 let so tekmo^ v Kranju od 27. do 29. avgusta. Našo eknjg sta sestavljala samo dva plavalca. Andr > Cesnik in Miran Kos sta se borila za
Naši taborniki — lanskoletni republiški prvaki
flsrjeve barve. KOS je osvojil četrto mesto na 100 m hrbtno, CESNIKOVA pa je bila Sete v isti disciplini.
Mednarodna tekmovanja
V Darmstadtu je bil od 12. do 14. julija •Mednarodni plavalni miting za plavalce, rojene 1959 in mlajše. Mitinga se je udeležilo 63 klubov iz Belgije, Anglije, Norveške, Svedre, Švice, Nemčije, ZDA in Jugoslavije. Udeleženi sta bili tudi dve reprezentanci iz Egip-te in Danske. Nastopilo je prek 700 plavalcev.
Naša ekipa je štela 14 plavalcev in je bite zelo uspešna. V hudi konkurenci so se naši plavalci uvrščali na vidna mesta. Osvojili so: 5 prvih, 5 drugih, 2 tretji, 5 četrtih, 5 Petih, 3 šesta, 3 sedma in 4 osma mesta. Iz-®ned 65 ekip so osvojili ekipno 8. mesto. Postavili pa so en državni rekord in tri republiške.
Najuspešnejši so bili: MAJA RODIČ je ?tt»agala na 100 m prsno z rezultatom 1:30,4 te na 200 m prsno s 3:10,2 — republiški rekord, TOMAŽ RODIČ je bil prvi na 100 m Prsno z 1:25,9 in na 200 m prsno s 3:04,9 — Obakrat republiški rekord, DIMITER VOCKO le stopil na zmagovalno stopnico v disciplini teOm mešano v času novega državnega rekorda 6:11,0, DRAGO KOS je bil dvakrat teugi na 100 in 200 m hrbtno, DARKO RAPNIK pa je bil prav tako drugi na 100 in 2°0m hrbtno.
. V Genovi — Italija je bilo 27. in 28. julije šesto tradicionalno mednarodno tekmovale za MEMORIAL MORENA. Tekmovanja se je udeležilo 150 italijanskih in 22 gostujoči klubov iz Bolgarije, Francije, Nemčije, "bgoslavije, Madžarske, Portugalske in Švice. Skupaj je nastopilo 1500 plavalcev od 9 do Č let starosti. Naši plavalci: Maja Rodič, Andreja Brumen, Andreja Cesnik, Drago Kos, T°«iaž Rodič in Dimiter Vočko so se dobro odrezali. Najuspešnejša pa je bila RODIČEMA, ki je bila tretja na 100 m prsno. Za prvo-Uvrščeno je zaostala samo za 13 desetink sekunde.
V Gradcu je bil 13. avgusta dvoboj repre-z°ntanc Slovenije in avstrijske Štajerske. Slovensko reprezentanco so zastopali tudi trije ?aši plavalci: Darko Rapnik, Zora Pšeničnik te Jožica Pečovnik. RAPNIK je zmagal na '00 m hrbtno, PSENICNIKOVA pa na 100 m kravl.
..V Wolfsbergu je bil 26. maja klubski mi-■teg. Sodelovalo je pet avstrijskih klubov in teržinar. Naši plavalci so osvojili enajst pr-v*h mest.
Sodelovanje na mednarodnih mitingih naši plavalci opravičujejo z doseženimi rezultati te osvojenimi mesti. Ime »Fužinar« so ponesi daleč prek mej naše domovine in v mednarodni plavalni areni je z vsakim tekmovanjem bolj znano in cenjeno.
Druga tekmovanja
Poleg omenjenih tekmovanj so se naši plačici udeležili še: otvoritvenega plavalnega teitinga 25. in 26. maja v Krškem; kupa »Ja-teana« 6. in 7. julija v Splitu; tekmovanja te »Lučkin memorial« 23. julija v Trbovljah; Plavalnega mitinga za mlajše pionirje do 8 j®! 3. avgusta v Kranju in tekmovanja za po-tel mesta Jesenic 4. avgusta na Jesenicah. .V letni sezoni so naši plavalci postavili 17 ^venskih in en državni rekord. Postavljanje tekordov je vedno težje, kajti sedanji dosežki so že tako kvalitetni, da jih je zelo težko Posegati. Kljub temu pa je našim plavalcem «.e. Uspelo popraviti precej rekordov. Z mar-“vim delom bodo Fužinarji tudi v prihod-,1® dosegali sedanje uspehe ali pa bodo še sPešnejši.
H. M.
UTRINKI S TABORJENJA
Letos smo si taborniki odreda »Koro-teh jeklarjev« prvič omislili samostojen ®bor v okviru celega odreda, prostor za Ustavitev tabora pa so nam na prošnjo čroda odstopili mežiški taborniki, ki imate svoj tabor v Banjolah že vrsto let. Zbra-0 se nas je 37 tabornikov vseh kategorij, najmlajših (medvedkov in čebelic) do
starejših. Priprave za tabor so potekale že nekaj mesecev, program in kalkulacije končane, dan odhoda pa pred nami.
Odšli smo z vlakom zvečer, zjutraj smo prispeli v Pulo, nato še z avtobusom do tabornega mesta. Prvi dan je bil naporen. Toda, na delo, prej bodo šotori postavljeni, okolica urejena, prej bodo zares počitnice. Delo nam je šlo hitro od rok. Čas nas je priganjal, vseeno pa smo še skočili na ogled plaže in si privoščili malo kopanja. Zvečer smo imeli že prve obiskovalce. Prišli so taborniki odreda »Vladimir Gortan« iz Pule. Pogovarjali smo se o delu ter se dogovarjali o morebitnem tesnejšem sodelovanju. Drugi dan je potekal že po urniku. Pravilo, da usklajuje tabornik prijetno s koristnim, je bilo prisotno tudi na tem taboru. Vsak dan smo se naučili kaj novega, kar nam bo olajšalo in olepšalo življenje v naravi. Predavanja so bila zanimiva, kot npr. o topografiji, spoznavanju kompasa, orientaciji, iskanju stojne točke na zemljevidu itd.
Vsi smo se naučili signalizirati morsove znake in semafor. Pa še in še. Točke iz zabavnega življenja so se izvajale zvečer ob tabornem ognju, kjer je bilo veliko petja, igranja na kitaro in harmoniko ter razni skeči. Igre, kot so »sovražnik v taboru« ali kako vzeti nasprotnemu taboru zastavo z droga, so se izvajale čez dan.
Skoraj vsak udeleženec tabora pa se je prijavil za opravljanje kakšne veščine. Najtežja je bila vsekakor veščina lakote. Prijavliencev je bilo precej, zmagovalcev malo. Poleg teh smo opravljali še veščine iz molka, plavanja, signalizacije, fotografiranja in še nekaj drugih.
Plavati smo naučili dva mlajša člana. Poleg igre in predavanj smo si utegnili ogledati še znamenitosti Pule ter okoliških kraiev. Najbolj pa smo se razveselili tistega dne, ko nas ie obiskala novinarka pionirskega tednika RTV Ljubljana. Zanimala se je, kako živimo, kaj in kako delamo in kako se počutimo.
Eni so pripovedovali, nekaj nas je zapelo, igrali smo na harmoniko, za konec pa je neki član prebral še tradicionalno ta-
borniško kroniko, ki jo sestavimo na vsakem taboru in kjer se za vsakega udeleženca najde kakšna bodica. Tovarišica je bila s snemanjem zadovoljna, mi tudi, zato smo ji za konec zapeli še taborniško himno.
Brezskrbni počitniški dnevi so se že krepko nagnili v drugo polovico, zato smo se pripravljali na odhod. Zadnji večer ob tabornem ognju je bil poslovilen. Pozdravili smo se še enkrat s puljskimi taborniki, najbolj prizadevnim članom smo izročili skromna darila, vsi pa smo bili enotni, da se prihodnje leto zopet dobimo tako skupaj ali pa še v večjem številu.
Tako, spet smo doma, tabor je uspel. Na kraju bi se še samo zahvalil v imenu udeležencev tabora tetkama Agici in Lenki, ki sta skrbeli za naše lačne želodčke, čeprav s skromno kuhinjsko opremo. Hvala!
S prirodo k novemu človeku!
K.M.
Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu delovne skupnosti skupnih služb
RAZPISUJE prosto delovno mesto arhivarja
Pogoji:
Za delovno mesto se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba. Zaželeni so kandidati, ki so končali gimnazijo ali ekonomsko srednjo šolo in imajo veselje do tega dela.
Osebni dohodki za delovno mesto so določeni v pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Železarne Ravne.
Rok za zbiranje prijav je 15 dni po objavi v Informativnem fužinarju. Prijave zbira kadrovska služba železarne.
Podrobnejše informacije v zvezi z delom, možnostjo nadaljnje strokovne usposobitve za opravljanje tega dela in o drugem lahko kandidati dobijo pri vodstvu kadrovsko splošnega sektorja železarne.
Gibanje zaposlenih v tovarni
			OD 21. VIII. 1974 DO	20. IX. 1974	
štev Priimek in ime		Rojen	Kvalifikacija	Obrat	Odkod je prišel
Sprejeti delavci					
1.	Bobovnik Marjeta	25. 1. 1956	SS ekonomist	prodaja I.	iz ekonomske šole
2.	Breg Stanko	10. 3. 1954	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
3.	Britovšek Cvetka	21. 3. 1951	VS dipl. ekonomist	APS	štipendist 2R
4.	Camlek Anton	2. 6. 1959	NK delavec	skladiščna služba	prva zaposlitev
5.	Čebulj Miroslav II.	21. 6. 1957	KV valjavec o. p.	valjarna	iz šole za specializirane delavce
6.	Čuček Pavel	5. 4. 1949	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
7.	Fašun Branko	13. 8. 1953	PK topilec	topilnica	iz JLA
8.	Finžgar Štefan	20. 11. 1957	NK delavec	skladiščna služba	prva zaposlitev
9.	Fortin Alojz	31. 5. 1949	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
10.	Fužir Franjo	1. 12. 1954	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
11.	Glavica Vinko	23. 2. 1957	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	iz poklicne šole
12.	Godec Barbara	14. 11. 1950	NS	služba VPD	iz druge delovne organizacije
13.	Grilc Vinko	22. 5. 1954	NK delavec	čistilnica	iz JLA
14.	Gvojič Jovan	4. 10. 1938	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
15.	Hudobreznik Marija	2. 12. 1941	NK delavec	modelna mizama	iz druge delovne organizacije
16.	Ilič Ratomir	20. 12. 1947	NK delavec	kalilnica	iz druge delovne organizacije
17.	Ješovnik Franc	3. 11. 1956	NK delavec	livarna	iz druge delovne organizacije
18.	Juvan Viktor II.	17. 3. 1955	NK delavec	špedicija	iz druge delovne organizacije
19.	Kerbev Jožef II.	27. 5. 1955	SS kemijski tehnik	kem. laboratorij	iz tehniške šole
20.	Knap Ljubo	24. 9. 1954	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz JLA
21.	Kokalj Anton II.	12. 4. 1956	KV strugar	centralna delavnica	iz poklicne šole
22.	Kondič Drago	7. 5. 1947	KV ključavničar	strojni obrat	iz druge delovne organizacije
23.	Kores Silvo	21. 12. 1953	KV rezkalec	obrat industrijskih nožev	iz JLA
24.	Krainc Dušan	31. 5. 1956	KV avtomehanik	energetski obrat	iz poklicne šole
25.	Kremi jak Zvonko	22. 7. 1954	SS strojni tehnik	PD TOZD I.	štipendist 2R
26.	Kričej Martin	30. 10. 1956	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
27.	Lesnik Leopold II.	4. 12. 1951	KV avtomehanik	centralna delavnica	iz JLA
28.	Lužnik Ivan III.	30. 9. 1954	NK delavec	obrat pnevmatskih strojev	iz JLA
29.	Mager Ferdinand II.	27. 5. 1954	KV kovač	kovačnica	iz JLA
30.	Matič Milenko	18. 9. 1954	NK delavec	valjarna	prva zaposlitev
31.	Matija Jožef	5. 3. 1942	SS strojni tehnik	PD tehn. služb	ponovna zaposlitev v ZR
32.	Merkač Ivan	4. 10. 1955	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
33.	Mihelač Štefan	13. 1. 1951	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne organizacije
34.	Mihev Jožef	11. 3. 1959	NK delavec	skladiščna služba	prva zaposlitev
35.	Miklavžina Ivan II.	28. 8. 1954	KV ključavničar	obrat industrijskih nožev	iz poklicne šole
36.	Mithans Janko	7. 7. 1953	KV ključavničar	stroini obrat	iz JLA
37.	Mlinar Marta	10. 6. 1955	SS ekonomski tehnik	prodaja I.	štipendist ZR
38.	Mršak Bernard	19. 4. 1956	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	iz poklicne šole
39.	Nerad Martin	3. 11. 1952	KV avtomehanik	strojni obrat	iz druge delovne organizacije
40.	Pavlič Franc III.	12. 9. 1952	PK topilec	topilnica	iz druge delovne organizacije
41.	Pečnik Štefan II.	2. 12. 1952	PK valjavec	valjarna	ponovna zaposlitev v ZR
42.	Peneč Srečko	30. 10. 1953	KV ključavničar	energetski obrat	iz druge delovne organizacije
43.	Petek Mitja	18. 12. 1954	PK livar	centralna delavnica	iz JLA
44.	Petrovič Novo	18. 10. 1952	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
45.	Plimen Milan	1. 7. 1953	PK žerjavovodja	valjarna	iz druge delovne organizacije
46.	Polanšek Simon	14. 10. 1954	PK kovač	kovačnica	iz JLA
47.	Popič Franc II.	2. 4. 1948	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
48.	Posel Srečko	9. 11. 1949	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
49.	Prole Dušan	11. 11. 1952	KV elektromehanik	elektro obrat jaki tok	iz JLA
50.	Pušnik Maks II.	3. 11. 1956	KV žarilec o. p.	kalilnica	šola za specializirane delavce
51.	Radojčič Jovan	12. 1. 1955	KV str. ključavničar	strojni obrat	prva zaposlitev
52.	Razgoršek Jakob	19. 5. 1954	KV kmetovalec	obrat industrijskih nožev	prva zaposlitev
53.	Skralovnik Martin	18. 9. 1956	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
54.	Stogart Roman	20. 3. 1940	KV ključavničar	transport	ponovna zaposlitev v ZR
55.	Stropnik Bojan	25. 7. 1957	KV žarilec o. p.	kovačnica	šola za specializirane delavce
56.	Stropnik Miran	25. 7. 1957	KV žarilec o. p.	kovačnica	šola za specializirane delavce
57.	Šarman Anton	22. 5. 1954	PK žerjavovodja	topilnica	iz JLA
58.	Šlebnik Alojz	2. 5. 1949	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
59.	Šteharnik Jože VII.	7. 2. 1958	NK delavec	valjarna	šola za specializirane delavce
60.	Štern Albin	14. 7. 1954	PK topilec	topilnica	iz JLA
61.	Štern Štefan	18. 12. 1954	NK delavec	obrat pnevmat. strojev	iz JLA
62.	Štrbac Milan	10. 6. 1956	NK delavec	topilnica	prva zaposlitev
63.	Tandar Miloš	27. 5. 1954	NK delavec	valjarna	iz JLA
64.	Trpeski Nikola	6. 11. 1955	NK delavec	topilnica	prva zaposlitev
65.	Večko Franjo	22. 9. 1954	PK kovač	centralna delavnica	iz JLA
66.	Vehovec Darko	17. 7. 1957	KV kovač o. p.	kovačnica	šola za specializirane delavce
67.	Verovnik Franc	2. 4. 1932	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
68.	Videtič Marjan	1. 2. 1953	KV strugar	valjarna	iz JLA
69.	Vidovič Franc	5. 7. 1953	KV varilec	centralna delavnica	iz druge delovne organizacije
70.	Vukovič Cedo	7. 10. 1948	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
71.	Zapušek Franc	14. 2. 1953	KV avtomehanik	transport	iz druge delovne organizacije
72.	Zellner Vincenc II.	6. 3. 1954	KV rezkalec	centralna delavnica	iz JLA
73.	Žnidaršič Drago	14. 7. 1952	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
Odjavljeni delavci					
1.	Arnold Marjan	20. 12. 1952	SS elektrotehnik	elektroremont jaki tok	v JLA
2.	Bukovec Matija	7. 2. 1926	NK delavec	livarna	invalidska upokojitev
3.	Brložnik Jožef	17. 3. 1953	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	dana odpoved
4.	Capelnik Damjan	26. 9. 1954	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	v JLA
5.	Ceru Vinko	6. 4. 1955	PK livar	livarna	v JLA
6.	Črešnik Miran	21. 7. 1954	KV strugar	obrat strojev in delov	v JLA
7.	Dežman Franc	14. 7. 1953	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
8.	Dokaj Dušan	10. 2. 1941	PK žerjavovodja	topilnica	dana odpoved
9.	Erženičnik Bojan	11. 12. 1955	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	v JLA
2ap.
štev Priimek in ime	Rojen
Kvalifikacija
Obrat
Kam je odšel
10.
n.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52. 53
54.
55.
56.
57.
58.
61.
Fajmut Anton II.	28.	12.	1955	KV strugar	obrat strojev in delov	v JLA
Fajmut Stefan	26.	7.	1956	NK delavec	materialna služba TOZD II.	samovoljna zapustitev dela
Filip Bojan	13.	1.	1955	NK delavec	elektro obrat jaki tok	v JLA
Gavez Milan	12.	4.	1954	PK topilec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
Gostenčnik Drago	1.	3.	1955	KV ključavničar	centralna delavnica	v JLA
Helbl Vlado	1.	3.	1953	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
Gračnar Silvester	8.	12.	1951	PK talilec	topilnica	dana odpoved
Jeromel Ivan II	14.	3.	1938	PK žerjavovodja	valjarna	dana odpoved
Kac Silvo	12.	12.	1954	KV kovač o. p.	obrat pnevmat. strojev	dana odpoved
Kamenik Ludvik	21.	6.	1955	PK žarilec	kalilnica	v JLA
Kamnik Edvard	19.	9.	1950	NK delavec	čistilnica	dana odpoved
Kašnik Marjan	10.	3.	1956	KV brusilec	obrat industrijskih nožev	v JLA
Klančnik Franc II.	6.	5.	1941	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
Kokalj Janez	31.	1.	1955	KV ključavničar	centralna delavnica	v JLA
Konečnik Jože III.	14.	2.	1955	PK kovač	kovačnica	v JLA
Kozlar Stefan	24.	12.	1950	NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
Krefl Ivan	11.	9.	1949	VSS-abs. strojn.	PD TOZD II.	dana odpoved
Krebl Rudolf	10.	11.	1955	KV str. ključ.	modelna mizama	v JLA
Krevzelj Leopold	29.	10.	1955	NK delavec	valjarna	v JLA
Kristan Mirko, dipl. inž.	7.	1.	1948	VS dipl. inž. el. š. t.	A O P	v JLA
Lesjak Branimir	24.	12.	1954	NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
Matija Jožef II.	14.	4.	1954	KV ključavničar	centralna delavnica	v JLA
Medved Jože II.	31.	1.	1955	PK žarilec	kovačnica	v JLA
Merkač Branko	26.	1.	1956	KV ključavničar	centralna delavnica	dana odpoved
Mithans Edvard	23.	8.	1955	KV elektroinst.	elektro obrat jaki tok	v JLA
Obreza Drago	9.	4.	1955	PK žarilec	kovačnica	v JLA
Ovčar Jože	3.	3.	1944	NK delavec	valjarna	dana odpoved
Paradiž Ivan	21.	4.	1951	PK zidar	gradbeni remont	samovoljna zapustitev dela
Pečovnik Marjan III.	25.	11.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
Petrič Zorko	9.	12.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
Polovšek Anton	5.	6.	1944	PK topilec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
Potočnik Slavko	25.	5.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
Potočnik Zmagoslav	14.	12.	1951	PK ključavničar	obrat pnevmat. strojev	samovoljna zapustitev dela
Praznik Stanislav	30.	4.	1955	PK strugar	obrat pnevmat. strojev	v JLA
Rebula Alojzija	12.	6.	1956	KV rezkalka	obrat industrijskih nožev	dana odpoved
Repnik Otmar	9.	10.	1930	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	dana odpoved
Rodošek Otmar	30.	3.	1955	SS gimnazija	vzmetarna	dana odpoved
Rožej Stanislav	16.	12.	1939	NK delavec	kovačnica	dana odpoved
Rus Dušan	11.	7.	1950	NK delavec	špedicija	dana odpoved
Rus Franc II.	9.	3.	1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
Sovič Jože	3.	3.	1955	PK livar	livarna	v JLA
Strmšek Stefan	19.	8.	1952	KV topilec	topilnica	dana odpoved
Svetina Stanislav	10.	11.	1954	KV ključavničar	modelna mizama	dana odpoved
Skrnjug Vladimir	23.	5.	1947	NK delavec	valjarna	dana odpoved
Spiler Jakob II.	19.	9.	1955	KV orodjar	obrat industrijskih nožev	v JLA
Temik Rudolf	4.	4.	1953	KV klepar	energ. obrat	dana odpoved
Vauče Matevž	27.	7.	1955	PK kovač	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
Veršič Silvo	22.	12.	1955	NK delavec	vzmetarna	v JLA
Vezovnik Stanislav	10.	11.	1955	KV orodjar	obrat pnevmat. strojev	v JLA
Vinšek Drago	11.	10.	1954	NK delavec	topilnioa	v JLA
Vrhovnik Ivan V.	28.	12.	1941	NK delavec	špedicija	dana odpoved
Zaluberšek Silvester	25.	9.	1954	NK delavec	valjarna	v JLA
Izobrazba — kvalifikacija
Izobrazba — kvalifikacija
Sprejeti
1 — VS dipl. ekonomist
2 — SS ekonomista
1 — SS kemijski tehnik
2 — SS strojna tehnika 9 — KV ključavničarjev 2 — KV strugarja
2 — KV obratovna elektrikarja
1 — KV — elektro mehanik
2 — KV rezkalca
4 — KV avtomehaniki 1 — KV kovač 1 — KV kmetovalec
1	— KV	varilec
1	— KV	valjavec o. p.
3	— KV	žarilci
1	— ICV	kovač o. p.
3	— PK	topilci
1	— PK	valjavec
1	— PK	livar
2	— PK	kovača
2	— PK	žerjavovodja
1	— NS	
29	— NK	delavcev
Odjavljeni
1 — VS dipl. inž. el. š. t. 1 1 1 4 1
2
VSS abs. strojništva
— SS gimnazija
— SS elektro tehnik j. t.
— KV obratovni elektrikarji
— KV elektroinstalater
— KV strugarja
10 — KV ključavničarjev 1 — KV brusilec 1 — KV rezkalec
1 — KV topilec
2 — KV orodjarja
1	— KV	klepar
1	— KV	kovač o. p.
1	— PK	livar
2	— PK	žerjavovodja
3	— PK	topilci
3	— PK	žarilci
2	— PK	kovača
1	— PK	zidar
1	— PK	ključavničar
1	— PK	strugar
1	— PK	livar
18	— NK	delavcev
ZAHVALA
Ob nedoumljivi izgubi dragega moža in °feta
ALOJZA BREZNIKARJA
Se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim ^jbližjim sodelavcem, vodstvu podjetja, ^ in vsem tistim, ki so nam ob najtežjih ^enutkih nudili pomoč.
Žalujoči: žena Erika, sin Bruno in Brane 2 Ženo
KEGLJANJE
Kegljaška sezona 1974/75 se je za ravenski klub pričela dokaj uspešno. Po enomesečni pavzi so v klubu pričeli z rednimi treningi že v začetku avgusta, kajti področna prvenstva mariborske tekmovalne skupnosti so bila pred vrati. Na prvenstvu posameznikov je skupno sodelovalo preko 120 tekmovalcev, med njimi osem kegljačev Fužinarja. Izredno lep uspeh je dosegel Ivo Mlakar, ki je osvojil 6. mesto s 1845 podrtimi keglji (Slovenj Gradec 906, Murska Sobota 939 kegljev). Na tem tekmovanju je po pričakovanju zmagal bivši svetovni prvak Miro Steržaj (Branik), pred kandidatoma za državno reprezentanco Žnidaričem in F. Mlakarjem (oba Konstruktor). Omeniti še velja, da je bil Jože Kotnik 24., Tone Senica pa 30. Oba Fužinarjeva tekmovalca pa se žal nista uspela plasirati na republiško prvenstvo.
Takoj za prvenstvom posameznikov je bilo
v Mariboru področno prvenstvo moških dvojic. 2e vrsto let nazaj kegljavci Fužinarja v tej disciplini niso bili posebno uspešni, tokrat pa je kar trem parom uspel podvig, uvrstitev na republiško prvenstvo. Plasirali so se: Senica 926 — Hrovatič 824, Mlakar 907 — Kotnik 820 in Krznar 861 — Sedelšak 818 podrtih kegljev.
Na prvenstvu Slovenije za posameznike, ki je bilo v Ljubljani, je edini predstavnik Fužinarja Mlakar, na kegljišču M. Perca »podrl« 962 kegljev, na izredno težkem kegljišču Saturnusa pa 803 keglje, vendar njegova končna uvrstitev še ni znana.
Kegljavke Fužinarja so sodelovale na področnem prvenstvu v Murski Soboti, kjer je bila Prinčičeva sedma, Spanželova pa deseta. Na prvenstvu Slovenije v Trbovljah, je nastopilo 7 igralk Fužinarja. Odlična je bila Marica Jezeršek, ki je z 816 podrtimi keglji zasedla 9. mesto, kar ji prinaša uvrstitev na
Naš
upokojenec
Matija Bukovec, rojen 7. febr. 1926, v železarni od 23. julija 1956 dalje, nazadnje v livarni kot livar-izpraznjevalec. Invalidsko upokojen 31. avgusta 1974
državno prvenstvo, ki bo v Novem Sadu.
Teh nekaj naštetih rezultatov in solidnih uvrstitev na začetku sezone potrjuje dobro delo v klubu, čeprav vsi vemo, da klub nima lastnega kegljišča. Peščica entuziastov, na čelu s predsednikom Otom Hafnerjem, vodi kegljaški klub uspešno navzlic raznim težavam. Vsi si želijo avtomatično kegljišče, ki bi bilo nedvomno porok še za večje dosežke. Prav zato v klubu pozdravljajo in podpirajo prizadevanje sindikata in vodilnih delavcev železarne, ki želijo usposobiti nekdanje štiristezno kegljišče v Domu železarjev. Kegljišče je tam še nedvomno dobro, le treba bo vgraditi avtomate, zato si ne moremo ravno šteti v čast, da je danes objekt zapuščen, pozabljen, ko pa je še pred leti nudil razvedrilo mnogim delavcem železarne, ki so se redno na njem rekreirali, kegljavcem in kegljavkam Fužinar-ja pa je prav dobro služil za nemoteno vadbo. Se je čas, da popravimo krivico, ki smo jo storili mnogim ljubiteljem kegljanja na Ravnah.
Ivo Mlakar
DELOVNE NEZGODE V SEPTEMBRU
Anton Janet, skup. sl. enote II — pri pripravljanju signirnega stroja se je ta nenadoma sprožil in mu pri tem poškodoval prstanec na levi roki.
Danica Študenčnik, obrat str. in delov — pri odrezovanju podložk na stružnici si je na vroči podložki opekla desno roko.
Milorad Medič, vzmetarna — pri sekanju vezne žice s sekačem ga je konec vezne žice zadel v desno oko.
Branko Kaker, obrat ind. nožev — pri prelaganju ostrega industrijskega noža s stolice na kontrolno mizo si je na rezini noža porezal podlaht desne roke.
Marjana Lopatni, skup. sl. enote II — pri potiskanju kovinskih palic po valjčni-ci ji je ena zdrsnila in ji poškodovala kazalec leve roke.
Ivan Vidovič, obrat ind. nožev. — pri vožnji z el. viličarjem je s kolesom zadel v prislonjeno cev ob kalilnem bazenu, tako da mu je sunek viličarja povzročil poškodbo zapestja leve roke.
Simo Simič, strojni obrat — pri nameščanju cilindrov za vklopni mehanizem na strojnih Škarjah si je poškodoval kazalec na desni roki.
Iva Korat, vzmetarna — pri oblikovanju in montaži veza listnatih vzmeti mu je med kovičeniem priletel tujek in mu poškodoval hrbtno stran leve roke.
Alojz Bož'č, špedicija — pri sekanju žarjene vezne žice s sekačem mu je priletel tuiek v levo oko.
Feliks Kotnik, obrat ind. nožev — pri snemanju industr. noža z magnetne plošče se ie urezal v mezinec desne roke.
Grainer Bolan, valjarna — pri snušča-niu el. mo+oria s pomočjo el. mostnega žeriava ga je ta stisnil za zapestje desne roke.
Novak Maks, jeklovlek — pri šaržira-nju palice pri luščilnem stroju se mu je palica skotalila iz veza ter mu poškodovala palec leve roke.
Klep Edvard, jeklovlek — pri luščilnem stroju se je ob podestu spotaknil in padel ter si poškodoval glavo.
Brajnik Miran, valjarna — pri demon-taži pokrova sklopke mu je ta zdrsnil ter padel na levo nogo in mu poškodoval mezinec.
Čopelnik Anton, modelna mizarna — pri udolbenju vrat mu je vrteči se rezkar poškodoval mezinec in prstanec desne roke.
Majcen Ignac, valjarna — pri spuščanju klešč s pomočjo žerjava so te zadele ob stojalo z žagami ter se aktivirale, pri tem pa je držal klešče, ki so mu poškodovale mezinec na levi roki.
Čuk Branko, kovačnica — pri signira-nju osi mu je padel tujek v oko.
Rozman Stanko, topilnica — pri litju šarže mu je vrglo vroč livni prašek v oko.
Skrivalnik Štefan, topilnica II — pri montaži zamašnega droga v 40-tonsko pon-vo mu je pomagal sodelavec, ko pa je bilo delo končano je sodelavec vrgel kladivo ter ga pri tem zadel v desno ramo.
Orešnik Jože, valjarna — pri pospravi-lu orodja z montiranega valjarskega ogrodja mu je vzvodni drog padel na desno roko ter mu poškodoval sredinec.
SAH
Dne 22. septembra je bilo v DTK šahovsko prvenstvo v hitrem šahu za posameznike. Prvenstvo je bilo organizirano pod pokroviteljstvom sindikata železarne Ravne in se ga je udeležilo 20 naših sodelavcev. Turnir je vodil tov. Pesjak. Sindikalni šahovski prvak za 1974. leto je postal Jože Jesenek iz TOZD
II.	Vrstni red je bil naslednji: Jesenek 18, Ristič in Maklin 16, Pešl 14,5, Komarica in Motnik 13, Garb 12,5, Pesjak in Kumer 11, Vukovič 10,5, Zadravec 10, Rotovnik 9,5, Ko-nečnik 8,5, Lečnik in V. Pušnik 6, Lojen 4,5, J. Novinšek 4, Grubelnik 3, Mlinar 2,5 in Kerbev 1,5 točke.
Menim, da so taka tekmovanja zaželena. Šah kot miselni šport bi bilo treba še bolj popularizirati. Za tekmovanja v hitrem šahu je značilno, da je potrebno hitro misliti in hitro preklapljati uro, kar pomeni ob velikem številu potez tudi neke vrste fizično kulturo in trening za vsakdanje delo tako v službi kot drugje. Šahovska logika, taktika in strategija so lahko prav tako istovetne z modrostjo v vsakdanjem življenju. Vsi dobri vojskovodje so bili tudi dobri šahisti. Naj se omejim samo na gornje ugotovitve, ker bi za širšo razpravo o šahu potrebovali več prostora.
Nazadnje pa se ne morem znebiti občutka, da šahovske prireditve premalo cenimo. Če so se naši sodelavci — doma tudi zunaj Raven odločili, da v nedeljo zapustijo svoje družine in se udeležijo uradnega sindikalnega tekmovanja, bi lahko bili deležni toliko pozornosti, da se jim nudi vsaj malo priznanja. Ni moj namen iskati krivca za takšno stanje, sodim pa, da se druge oblike rekreacije in športa naših sodelavcev ne obravnavajo tako mačehovsko in je mogoče pri sindikatu dobiti zanje vsaj nekaj sredstev.
Na sedmem hitropoteznem klubskem prvenstvu Fužinarja je med 12 udeleženci zmagal Jože Zunec, 9, pred Rotovnikom 8, Erjavcem in S. Pušnikom 7, itn.
Obe prvi slovenski šahovski ligi, vzhodna in zahodna, sta se povečali na 10 članov. Tako bo lahko Fužinar letos še naprej tekmoval v prvi ligi. Po kriterijih iz prejšnje tekmovalne sezone bi moral izpasti. Sicer pa so bile med tekmovanjem nepravilnosti in nejasnosti, tako da je pristojni republiški fo-
rum odločil pravilno, da se ligi povečata in s tem Fužinar ostane v I. ligi. Vprašljivo P3 je, ali bo letos uspešno nastopal. Na k*ub-skih prvenstvih se navadno igra rekreaciji hitropotezni šah. Moram omeniti, da sestavlja ligaško ekipo 6 članov, dva mladinca dve ženski. Igra se počasen šah, 2 uri za potez, s pisanjem. Prvenstva v počasnem šahu v klubu ni bilo, razen začetniški turh** za IV. kategorijo. Sindikalna ekipa naše ze' lezarne, katero zastopajo vsi močnejši igra*0, Fužinarja, se letos iz neznanih vzrokov n udeležila republiškega sindikalnega prvenstv v Bohinju in se bo to v ligaškem prvenstva prav gotovo poznalo pri kakovosti igre. Z®' kaj omenjam razliko med hitrim in nim šahom? Zato, ker ima čas kot drugi tor v počasnem šahu manjšo vlogo. VažneP je dobra igra že od začetka poteka partij* Pri hitrem šahu pa igra čas pri šahistih P°' prečne kvalitete dosti večjo vlogo. Potreba se je torej prilagoditi.	j°-
Zakonska
Mož razmišlja: »Če ji ničesar ne pove®3 o povišanju plače, me bo imela za tepc3' Če pa ji povem, sem tepec.
Čudovito
Mož in žena se čudovito dopolnjuje'3' Ona reče: »Ja,« on pa: »Amen.«
Vesela ženska obdrži moškega bolj do' go kot lepa.
V starem veku se ni mogel vsakdo p°r° čiti z vsako.
REŠITEV POVEZANIH MAGIČNIH LIKOV
Prvi: 1. Korotan, 2. brigada, 3. boga'’f' 4. statist, 5. Madison.
Drugi: 1. kvadrat, 2. zadrega, 3. adres®r'
4.	dresura, 5. Gagarin.
Tretji: 1. avtomat, 2. stikalo, 3. kokor0^'
4.	amarant, 5. galenit.
Četrti: 1. etiketa, 2. piroman, 3. akola^3’
4.	hematit, 5. stadion.
Na sredi: a) Onega, b) Nanut, c) Eid’
d)	Guise, e) atlet.
Pozna žetev