List slovenskih delavcev v Ameriki 82. ZtšTo \a/ o^z-fcolD^a 1899. Leto Jesen. Dreveoa so pričela zgubljevati svoj zeleni kinč; rumeno list j« padu na zemljo, v obče s« ljudje povprašujejo kaki pridelki so dozoreli uprav in i nolo poletje iu kaj imamo v jeseni pričakovati in pospraviti. Kmetovalce ogleduje svoj pridelek in preračunaj«, ako je 1 >i 1 njegov trud in prid v h peš« »n ali ne, ali se mu je vse splačalo, ali ne. Kakor vedno iu povsodi se bodo tudi letos v tej deželi nahajali zadovoljni in nezadovoljni. Solnčno in deževno vreme ni bilo povsodi enakomerno razdeljeno. Tako prihajajo ž ili »stna poročila iz držav: Missouri, Illinois, Indiana, Ne-Inaska, Arkansas, severne iu južne Dakote, ktera naznanjajo, da je posebno pozno sajeua koruza hudo trpela vsled dolge suše, in da se je v nekterih krajih skoraj popolnoma posušila, med tem, ko se je zgodaj sajena koruza dobro obnesla. V državi Kansas se je koruza dobro obnesla kakor posnemamo iz uradnih poročil, vendar pa na tako dobro kakor so spočetka pričakovali, Jabolk se letos sploh ni nikjer dosti pridelalo, ali ln.lj« rečeno le malo. Bombaž j<> precej zaostal kakor so spočetka pričakovali in tudi krompirja ne bode toliko, kakor je spočetka kazalo. Tabak je pa dobro obrodil. V občo se ^lase poročila iz raznih delov dežele glede letine dobro, tako da zamoremo letošnjo letino v Zj<*d. državah smatrati dobro, s redno letino. Vsled slabe letine v nekterih delih Evrope, posebno na Uuskem, bodo ameriški farmerji za preostanek njih zrnja letos kaj lahko našli dobre trge. ^ Živahna jesenska kupčija se bode razvila in se že dobro giblje, toda žal, da glavni deleženec pri dobičku lie bode farmer, pač pa špe-kulantje. Trgovina z raznim blagom je kaj dobra ž«' sedaj, a bode he boljša. 1'oroči'a iz raznih središč kupčije iu obrtnije bo ugodna. Iz Filadellije poročajo, daje krajevna kupčija prav izvrstna v vseh oddelkih. V Be kaže, da tako še precej časa ostane. Enaka poročila dohajajo iz ('hicage, Bostona, Baltimore, Cincinnati, Denver, Minneapolis, Hartford, (Conn.,) Richmond, YTa., in Pittsburga. Nek list (na vsak način kapitalističen) piše: „Na zapadu Se nikdar ni bila trgovina v tem času tako dobra kakor jo sedaj in sicer velja to o vseh strokah človeškega poslovanja: glede poljedelstva, obrtnije in kupčije. Vsa prometna sredstva, bodisi na kopnem ali na vodi, poslujejo z vso močjo iu komaj imajo dovolj sredstva, da zadostuje|o velikemu pro- Razmotrivanje pod črto. Prav je, gospod urednik, sedaj ste jo pa skupili od ,,Bauernfatiger-ja'% vu 1 go ,,Narodnega Listal" Ta Vam je pa posvetil in sapo zaprl! Tako možato pa se še ni nikdo zagovarjal i Ta pač razume tolmačiti rek, kako dolgo se z vrčem po vodo hodi, vsak Slovenec ve, da to toliko pomeni, kakor: „Nobena stvar (seveda nepoštena) ni tako prikrita da ne bi enkrat na soluce prišla. O sveta Berakundija, kako se ta „sve-tov na muha" postavlja z svojimi naročniki in vfc, da Vi nemate nit ,,jednega naročnika" v New Yorku. "o ta pa zna ! Ali ta poulični urednik ne vč več kako je po sili usiljeval svojega ,,Bauernfaugerjaw, kterega je uprav zato pričel izdajati, da bi priporočal svoj umazani ljudilovski bussiues ali ,.bankarski" posel oa cestah ; to je * pred Barge OHice lovi ljudi, na ulici jih lovi in po raznih kolodvorih, ad personam .bankir4 in .urednik*. Da bi ta slamui, metu." V P.oBtonu imajo vse trgovske hiše in obrtna podjetja obilo posla, tovarnarji in trgovci proro-kujfjo dobro poslovanje skozi vso zimo. Velike in male trgovine v Bostonu delajo dobre kupčije, iu še tako konservativni trgovci pričakujejo trajnost teh odnošajev. Zatrjujejo celo, da ni videti nobeupga oblaka na tem obzorju, kteri bi to oviral. Po mnogih slabih letih so vendar boljša nastopila. Mi delavci nikakor nemoremo oporekati ali zanikati, da niso nastopili boljši časi; delo je lahko dohiti v raznih obrtnijskihstrokah, tudi zaslužki so se zvišali, deloma so si jih pridobili delavci sami, deloma so jih pa zvišali tovarnarji sami iz bojazni, da bi jih delavci sedaj ne pustili na cedila ter drugam odšli, podjetniki pa v dobrej poslovaluej dobi ne bi imeli delavcev, ali onih, kteri jim pomnožu-jejo premoženje. Seveda bodo delavci imeli najmanjši delež od dobrih časov, največjega pa kapitalisti, kteri imajo sedaj dobro žetev, akoravno niso nič g. j-ili, niti ne žanjejo, temveč samo pospravljajo. Lh postopajo z Tjstimi delavci, Rudarji v Warduerju, ktere so zaradi d« godkov pri štrajku v ta-mošnj m rudarskem okraju po zvez oem vojaštvu prijeti in v ječo vreči pustili, se že vedno nahajajo v ječah. Odkar so jedno žrtev meščansko razrednega prava obsodili v sedemnajstletno ječo, ni bilo skoraj nič čuti i stotinah zaprtih delavcev. Ni jim dovolj, da jih zoper postavo in pravo si 1 ijo ostaviti njih unijo, da jih zasledujejo in z nadlogami obsipajo, kakor se v despotičnej Turčiji huje goditi ne more, so te delavce še zaprli v več mesečno ječo brez preiskave in brez obsodbe. Samo s um niče nje vojaških in družili vladnih uasiluikov, da so bili ti ljudje deležni požiga rudniškega poslopja, še ne zadostuje, da jih vržejo za več mesecev v ječo, kakor najhujše hudodelce. Gospodje oblastniki izjavljajo, da morajo te ljudi obdržati v preiskovalnem zaporu. Toda ta preiskovalni zapor je tako grozen, postopanje z jetniki tako gnjusuo, da bi se v kazenskem zaporu zamoglo smatrati kot poojstrenje. 1'nija rudarjev na zapadu je v lastne roke vzela branenje in za nje sprejela odvetnika. I'o poročilih tega zagovornika je tit prosil predsednika te obširne ljudovlade za varstvo zaprtih rudarjev proti surovemu postopanju zveznih častnikov. pardon, ,slavni* mož pričel izdajati list iz domoljubja, je pa tako ,boBa', kakor je on in pravi urednik dober Hrvat. Temu ,,uglednemu" pošte-ujakoviču par excellence so Hrvatje in Slovani tako malo pri srcu, kakor onemu irredentistu, kteri mu ,,BauemfSugerja" krpa; najbolj pri srcn mu je hrvatski groš, kterega ume z najboljšimi zvijačami si prilastiti in to s prav ,bauernf;'in-^arskimi1 zvijačami. Urednik in ,,Bauernfanger", joj, ne tako, ,,bankir" hočem reči, pravi v svojem revolveržurnalu, da se ni nikdar še za nas izdal; predobro pa vemo, kako je neko ženo z detetom iz Leadville, Colo., oskubil, ktero je na kolodvoru vjel in rekel, da on nas zastopa, zaračunal je siroti za jeden dan v ,hotelu' 85; nje mož nam jo pisal pi3mo in se pritožil, odgovorili smo mu, da mi njegove žene niti videli nismo, nato nam je poslal neko karto in zvedeli smo, da je Street-bankar se zlorabo našega imena oskubil ono ženo. Prod nedavno sta nas iskala dva Po navedbah tega priziva gospodarijo ti častniki z njim podvrženimi zatoženci s tako Btrogostjo, kakor staroveški jetnišničarji. Kljubu temu, da se ti rudarji na hajajo v preiskovalnem zaporu, morajo delati, kakor kaznjenci, in jih pri najmanjšem prestopku Btroge discipline na najbolj krut način kaznujejo. Jetnike bo postili s kruhom in vodo. Kdor se je branil de lati, temu so iz celice vzeli slam-njačo, da je moral spati na trdih tleh. Drugi trmoglavci so morali po osem ur stati na vročem solncu, to je trpinčenje, ktero jo lahko postaviti v spored španskemu trpinčenju. Več tako trpinčenih je vsled pripekanja s o I n-c a zblaznelo. Sorodnikom jetnikov so prepovedali obisk. Vsa zveza z zunanjim svetom je odrezana. Tobak, za veliko jetnikov edina tolažba, bo jim odrekli. Zdravstveni položaj velicega dela jetnikov je vsled slabega ravnanja ž njimi hudo trpel. Vse to navedeno posnemamo iz poročila zagovornika. Celo meščanski častniki so pričeli postajati razkačeni vsled tacih lopovščin. Milwaukee „IIeraid" piše: ,,Ako je navedeno resnično, naj predsednik brzo zaukaže preiskavo, da stori konec trpinčenju nesrečnikov, prevzetne jetnišuičarje pa nauči, da zaprti rudarji niso druhal, temveč meščani, kteri v preiskovalnem zaporu čakajo pravde, in nad temi se ne sme izvajati nikaka kazenska disciplina. S početkom pravde so nespodobno odlašali. Pet mesecev je minolo od vzbruhaizgredov in le posamezne slučaje so do Bedaj obravnavali, akoravno je imelo okrajno sodišče že dva zasedanja, čas je že skrajni, da se v tej zadevi malo bolj pojasni." Da, v istini je že čaB, da se ta zadeva malo bolj pojaspi in Idaho na obnebju pravice zjasni, toda čas bi bil pa tudi Že, da se ameriški delavci prično za svoje zadeve zanimati, da ne bodo na stotine svojih tovarišev pustili tam v gorovju te dežele trpinčiti do blaznosti ali smrti- Ali se ne nahaja niti jeden član v vsem upravuem odboru Federation of Labor, kteri bi je sveBt svoje dolžnosti, da zadevo tega društva privede v javnost in na dostojno mesto v Washington, ter nato deluje, da se store koraki, da se enake surovosti in lopovščine nad ameriškimi delavci ne bodo več vršile? Ako se le nekaj članov Federation of Labor oglasi in prične delovati, da vzbude tudi druge velike unije in potem skupno postopajo, gotovo bodo imeli vspeli, poBebno sedaj, ko se bliža volitev predsednika iu je potreba glasov. rojaka namenjena v Calumet, Mich., ta sloveči ,bankar' od severnega do južnega tečaja in od Carigrada do Zulukafrov, se je za nas izdal, kar lahko rojaka pod prisego pritrdita, seveda je tako postopanje značajev čistih kakor ,,biks". Pred nedavno je vjel dva Hrvata izStelltona, Pa., ktera sta iskala Misslerja in Krim-merta, češ, da je on oni; sam se je hvalil, da je od nju ,napravil' $40, reci: štirideset dolarjev iz dveh delavcev! Slovenci, sedaj pa preudar-jajte ali je mogoče iz dveh delavcev, kteri zaslužijo, kakor znano v Steel-ton, Pa., po $1.25 na dan, §40 poštenim potom zaslužiti 1? Ta „bankar" napada naselbinsko oblast samo zato, ker so ga pogrun-tali, da dela z ubogimi naseluiki krive ,,transakcije", zato ga vrgli na trebuh na ulico in mora tam prežati na žrtve, kakor hudič na pregrešno dušo. Jezi se nad avstrijsko dobrodelno družbo, ktera se je le zato ustanovila, da takim ptičkom žrtve iztrga. Ta družba je že marsikakemu bila v korist, mi Slo- Iz našili Mil kolonij. Žalostno vojskovanje. M a n i 1 a, 10 okt. Amerikan ska brigada je danes zjutraj kora kala proti Santa Cruz de Malabon, ne da bi se Filipinci kaj ustavljali Včeraj je 120 mož 36. polka re-kognosciralo deželo proti Florida Blanco. Zadeli so ob 100 mož močno krdelo Filipincev in jih pognali v beg, jednega častnika in tri može pa vjeli. Na drugem kraju so Amerikanci razpršili Filipince na vse kraje. Minola dva dni se jM na severni črti pripetilo več prask s prednjimi stražami Filipincev Pri La Loma, Caloocan, Deposito in Marinique so manjši filipinski oddelki napadli Amerikance. V bližini vodovoda so mnogokrat videli manjše in večje oddelke Filipincev. W a s h i n g t o n, 10. okt. General Otis poroča o vspehu ameri-kanskih vojakov pri Santa Cruz de Malabon, in da je v Imušu ,,vse mirno". General Young gre jutri iz San Fernando proti severu. Polkovnik Bell je včeraj prepodil Filipince iz okolice pri Gagua in Florida Blanca, kjer mu je padlo v roke več vjetnikov in vojno blago. Poročilo admirala Watsona o napadu tia Novaletto se nikakor ne strinja z onim generala Otisa. Po Watsonovem poročilu je S. oktobra napadel Elliott s 300 pomorščaki Noveletto in osvojil trdnjave in mesto, general Schwan pa, kteri je istočasno korakal proti Noveletti je osvojil Cavite Vieja. Topničarka „Petrel" je bombardirala mesto, med tem ko s t bili pomorščaki izpostavljeni filipinskim kroglam in pri tem bila 2 častnika in 9 mož ranjenih, kakih 50 mož pa jo obnemoglo vsled solnčarice. Spancem se ni nikdar posrečilo Noveletto osvojiti. Operacije mornarice bodo odslej vodili po Deweyovem načrtu. Topničarka ,,Marietta" je nato dobila povelje, takoj odriniti v Manilo in ,.Brooklyn" odpluje prihodnjo sa-boto. Njej bode sledila topničarka „Nashville", križarka „Ne\vark" in pomožna krizarka ,, Badger". Lep junak. S a n Francisco, 11. okt. Iz Manile vračujoči častniki pripovedujejo lepe dogodbe o polkovniku Wholleyu 1. Washingtonskega polka, ktere bodo morda še v kongresu odmevale. Junaštvo ni polkovni-kova čednost. Pri San Pedro Ma-cati se je potikal in skrival pred sovražnimi kroglami in konečno pobegnil. Na naglem begu je zgubil čepico in niti toliko ni imel venci lahko navedemo lepe prilike, in ta družba je naše podpore vredna, kakor vsacega poštenega človeka, le oni Falotti jo sovražijo, kteri vidijo, da jim odjemlje siromake, ktere ne morejo oskubiti. Srdapoln je na avstrijski konzulat, ker je ta zaščitnik dobrodelne družbe. Voda teče v grlo temu nepridanič, kteri še ni nikdar od poštenega dela živel, najel Bi pa „brumne" gospode, da mu pišejo pridige v „Baueru-fangerski list", ne vem, ali gliha skup štriha, ali je pa pisatelj pridig v revolveržurnalu še ,,prezelen", da da bi vedel, ba s pisano božjo besedo služi samo jbauernfangarskemu' poslu? I Da bode Hrvate „Bauernfanger" kedaj spravil na višje stališče je tako dvomljivo, kakor je njega ,bos" dober Hrvat, ker on je vse : I ta lijan, irredentist, Srb, Slovan, denuuci-jant itd., kjer kaj nese, bodisi pra vim ali krumpastim potoni. Pa vendar krumpast ni ta „winkel-hankir", saj mu je policaj pred Barge Office s palico dobro hrbet poguma, da bi jo bil pobral, ampak poslal je po njo vojaka. Velik strateg polkovnik Wholley tudi ni. Tako je na pr. poslal dve stotniji peščev v temni noči, ne da bi poslal naprej ogleduhe, čez potok, v sredo sovražnika. Ta manever je veljal kapitana Forisona in dveh vojakov življenje. Kolikor mu manjka poguma in skušnje, nadomesti polkovnik Wholley obilno z brutalno drznostjo. Posebuo v plenjenju je pokazal pravo mojstrstvo. On je isti, kteri je domačinom v Manili ukral vse hišno orodje, glasovirje, mize, krožnike itd. in potem rekel, da je imovina 1. washingtonskega polka. Se vedno pri stare m. Manila, 11. okt. Ko je general Sch wanova ekspedicija več ali manj izpolnila svojo nalogo, namreč razpršiti sovražnika okolu Manile, se je zopet nazaj povrnila. Mejna črta, ktero zasedajo Amerikanci, pa je okljub temu ista, kakor pred ekspedicijo. Schwanov junaški čin je osvojenje Sail Francisco de Malabon, ne da bi bili vstaši, kteri m je najbrže zmanjkalo smodnika, jedenkrat ustrelili. Zastor se je vzdignil. Vojska je toraj gotova. Vsejedno, ako v tem trenotku že pokajo MauBerce Boercev, kterih kroglje baje nikdar ne zgreše, ali ne; ultimatum, kterega je Kriiger poslal Angliji, in na kterega je ona s praktično" odklonilnimi besedami odgovorila, je smatrati, kakor napoved vojske. O načinu kako se je pričela vojska, ktera je Anglijo le nekoliko presenetila, se ne da veliko reči. Ako so bili Boerci v istini sklenili neopravičene zahteve angleškega kolonijalnega ministra odkloniti, prišli so toraj samo še čisto vojaški nazori v poštev. Da Anglija hoče vojsko, da bi v kratkem stavila nove neprejemne zahteve, ako bi Boerci seda j odnehali, je bilo jasno od tiBtnga trenotka v miuolem poletju, ko je sistematično in nepre-homa pošiljala iz vseh krajev sveta, kjer veje britiška zastava, vojne oddelke v južno Afriko. Tam bi sedaj stala več nego zadostna vojna, da uniči Boerce, ako bi se angleško vojno miiiisterstvo ne bilo skazalo še bolj nezmožnim, nego naše pod Algerjem. Smešno je torej, ako sedaj posamezni dosedaj transvaal-ski zadevi naklonjeni časopisi menijo, da bode dejstvo, ker so Boerci na ta načiu prvi pričeli vojevanje, poravnal; višji uradnik naselbinske oblasti ga pa dobro pred sodnikom uinil, toda ne s prikupljivimi besedami. Poprašajte danes poštene, trezne ljudi, kteri se bavijo z nasel-niki, o tem bauernfaugarskemu že-niju m vsakdo pomilovalno z glavo zmajuje iu pravi, da se s takim arogantnim, lopovsko-predrznim postopali jem ne pride na zeleno vejico, ampak najraje tja, kamor ga je policaj tiral državši ga za ,,komat". Ali nima vsaka številka ,Bauern-fangerja' osobne in častikradne spise? Sedaj napada uradnike na-selniške oblasti, kteri spolnujejo svoje postavne dolžnoBti in varujejo naselnike pred sleparji; napada avstrijsko dobrodelno družbo, pod zaščitom višjega konzula, samo zato, ker ta sprejema uaselnike v varstvo pred oderuhi in oskubovalci, in koliko druzih napadanj je bilo že či-tati na prvej strani, na drugej pa evangelij in pridigo. Prt d naselbinsko oblastjo je zgubil ta ,,ugledni možak" vse zaupanje, drugje se ga pa tudi ne pridobi odvzelo simpatije sveta, ktere so bile dosedaj na njihovi Btrani. Te simpatije so na isti stopnji, kakor „občno mnenje", ktero delavce pri njihovih bojih z ožemalci, v smislu k:ipjtaliBtičuega časnikarstva, vedno zasmehuje kakor hitro store istinit in izdaten korak, da bi priborili zmago. Ta način „jav-nega mnenja" in ta,,svet" ne more Boerc- m prav nič pomagati; „Bvet" in ..mnenje" »»ode videlo poginoti pogumen mali narodič morda z ob-žalujočim majanjem ramen, drugače pa niti Ejanil s prstom. Da, ako bi bilo spi«.h mogoče, da bi se kaka druga oblast vmešala, pripetilo bi se kaj lahko, kakor stvari danes stoje, da bi Angleži nekaj ČaBa dobivali krvave glave, ne da bi za-mogli Boerce premagati. Itoerci so to najbrže spoznali in storili, kar je bilo pod temi okoliščinami edino pravo, namreč udariti, dokler imajo še kako mogočnost vspeha- Kajti o tem samoumevno ni dvoma, da ima konečno Anglija moč mali kmetski narod, akoravno z ogromnimi žrtvami zadušiti. „M ogočosi vspeha", ktero mislimo, ne obstoji torej v tem, da so Boerci vstanu angleški napad konečno in trajno odbiti, ampak, da kol i k or mogoče zavlečejo vojsko, dokler ne nastopi kak zunajni iaktor, kteri razpor v prid Boercev dok onča. Tak faktor zamore tudi obstati v splošni vstaji „Afrikan-cov" proti Angliji. Tako namreč meuujejo vse v južui Afriki rojene potomce priseljenih belopoltnih sta-rišev. Isti so, glede njihovega političnega mnenja, privrženci one stranke, ktera zahteva od Anglije ueodvisno južno Afriko. ,,Afrika za Alrikance", je njihovo geslo, kakorje,,Amerika za Amerikance", geslo naših Jibgoev. Ako bi se ko-uečno A Irikanderji postavili na stran Boercev, potem seveda, naj Anglija le pobere svoja kopita, kajti splošno vstajo teh narodov ne more zadušiti. O pravem vzroku sedanjega razponi smo v predalih našega lista že mnogokrat omenili. V Transvaal u nahajoča se zlata polja, in vse kar .je s temi v zvezi, mika nenasitljivost Anglije. Boerci so jej bili že od nekdaj trn v peti in sedaj si hočejo Augleži enkrat za vselej napraviti prosto pot. Ako je tedaj govorjenje o simpatijah in jednakih vrednostih, je vendar samoumevno, da večina normalno mislečih da morda odraše-uemu človeku povod se vmešati, ako kak velik in močan možak slabo ravna s hrabro borečim se dečkom. Sploh pa Boerci niso ni-kake idealne postave. Omejeni in No, Sir!... Mi nismo edinijpivovarji na svetu, pač pa smo Jpi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše (pi vo, ktero se imenuje / Ali piješ.to? Naprodaj je povsodi v steklenicah in sodih. Izvrstno glede čistosti, Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN. - - - MICH. Entered as second clas matter at ti New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F SAKfeKR. I '9 Greenwich St. New York City. Na leto velja liat za Ameriko $3.—, 'i pol leta..............$1.50, L& Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, (l „ t, pol leta . . . . „ 3.50, „ č.*trt leta . . . „ 1.75. tf Kvropo pošiljamo list Bkupno dve Številki. .Ailas Naroda" izhaja vsako s^edo in soboto. „GLAS NARODA" („Voice of tiie People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly >3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti b» urt natisnejo. Deoaruaj bo blagovoli poslati po VI on *v Order. Pi • spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )Viiika. O »pitoni in pošiljatvain naredite iiaslovoin: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City zaostali v svojih nazorih, zelo trdi iu ožemalnt delodajalci, kar bo okusili Kafri v njih soseščini kjerkoli so Be naselili, z navadami „cowboyev" in bo nestrpni proti vsemi sovrstniki, kteri so v verskem oziru drugače misleči, v tem ozirn je komaj najti za nje navdušenja. Naj se tudi bojujejo iu junaško mrjo, kakor onih tristo pri Termophylah, toda ne bode jim mo goče se ustaviti brezoziruemu teku kapitalističnega razvitka, v čega je ugouobljoue celih narodov le neznaten dogodek, ako služi to namenom kapitalizma. Ali se ne pojavi zopet sedaj „irouija svetovne zgodovine", ko je komaj par mese-cov po zaključen ju mirovnega kongresa, na k te rem so bile vse dežele zastopane, izbruhnila vojska, ktera nima niti najmanjšega političnega vzroka. Dokler vlada kapitalizem, velja samo joduo geslo za osobe, kakor države: zatiranje in izkoriščanje slabejšega po močnejšemu. /\ If S1} hočeš biti brzo, so-' * lidno iu ceno postre-Žen, kadar denarje v staro domovino pošlješ, obrni se na: Fr. 8 a k s e r & Co., 109 Greenwich Str., New York, ta ti pošlje za 840.85, 100 gold, avstr. velj. Ako pa želiš koga sem iz stare domovine vzeti, ne obračaj se drugam, kakor baš na tega, ker ako se potniku pri oblaHtih slabo godi, mu Fr. Sakser gotovo pomaga, da pride na svoje mesto. z ,,revolverjenjem" in v to mu ne pomagajo nič tri pridige v umazanem lističu, ako so bile tudi na „stuhtane" blizo Reke. liodi požrešen toliko, kolikor prebaviti zamoreš, vedi ' se na ulici tako spodobno, da ti policaji ne bodo hrbtišča ravnali, postopaj z oblastmi, kakor se Baj na pol izobraženemu človeku spodobi, deui roko na srce iu vprašaj svojo ko« smato vest, koliko je krivic na njej, potem pojdi k patru, se skesano spovej, v istini poboljšaj, posebno ne goji poželjenja zoper deseto božjo zapoved, potem utegneš postati boljši, ali malo je upanja, ker značaj uost je temu ,,matadorju" tako tuja stvar, kakor slepcu barve. Obžalujemo pa le dandanes onega človeka, kteri se sklicuje na „Bauernfaugerja" in bodisi to kjerkoli hoče, najmanj pa pred naselbinsko oblastjo l K sklepu Vas pa gosp. urednik „potroštam", da t,baoernfaogarjem4' zadnja ura bije, Vi se pa varujte pred Falotti iu kar je temu sličuega. Razne vesti. Stradajoči otroci. Agent društva v obrambo otrok v New Vorku je te dni uloinil v stand vanje Marjete Meister in od-tiral ženo in njene v sobi zaprte štiri otroke v Htarosti od 2 do 7 le ta pred sodnika. Ženo so poslali v bolnišnico, da jo bodo opazovali glede njenega duševnega zdravja, na pol sestradane otroke pa so izročili otroškemu dobrodelnemu zavodu. Pred nekterimi dnevi je zdravniški nadzornik naznanil dobrodelnemu zavodu, da je gospa Meibter z otroci že deset dni v Bvojem stanovanju zaprta in da otroci stradajo. Sosedje so ubogim otrokom skozi okna dajali nekaj jedi. Ko je agent prišel v njeno sobo, stala je žena s sekiro v roki v sredi soba in ga hotela napasti, toda premagal je oslabljeno ženo s pomočjo sosedov. Mož in oče otrok je umrl pred desetimi dnevi zu je-tiko. Nekoliko dni pr.^d svojo smrtjo je prišel mož k pogrebniku in naročil za sebe kr»to in pogreb, češ, da njegova ž^m. ni pri pravi pawc-ti in je mogoče, da. la njegovo truplo zaprla v sobo. Na Meisterje-vo zahtevo je prišel pugre mk vsaki dan v bolnikovo stanovanje pogledati, ako j«- morda mož že umrl. Meistur je umrl m«*s-c dnij j-j njegovem prvem obisku pri pogrebni ku, kteri je prej.4 za njfga >">00 zavarovalnine. Palače za liaseljeiiee. Nasi'lnisko poslopje na rCllis Island v ne\vy.»rški luki je skoraj pred poldrugim letom ogenj uničil, a že sedaj prav maiijivo gradijo novo palačo za naseljence, kt».ra bode baje najlepša na svetu v ta namen. Stari Oastle Garden, kt«jri je pulstoletja služil za vsprejem večini evropejskih izseljencev, bode osramoten po tem poslopju, ktero se bode razprostiralo po vsem oto ku. Proračunani stroški bodo znašali nad milijon dolarjev. Kongres jo že lani za novo naselnišk stavijo dovolil »0.000, ali kakor že stara skušuja uči, da je pri tacili stvareh vedno potreba še poznejših dovoljenj in kreditov. Poslopja bodo obširna, glavna poslopja bodo za vsprejein, razdelitev, preiskavo in odpuščene na-selnike, kopališče in pralnico, restavracijo iu kuhinjo; bolnišnico z 80 posteljami, postransko poslopje z napravami za disinfekcijo. Vsak de! onih 20akrov, ker toliko obsega ves otok, bode izrabljen in olepšan. Glavno poslopje bode 300 Čevljev dolgo, 16(> čevljev široko in <>2 čevljev visoko, imelo bode 10<» čevljev visok stolp. Kuhinja, obed-nica in pralnica br do v poslopju s prostorom 44 čevljev širokem in 100 dolgem; kopalna hiša bodo (i i čevljev široka in 100 dolga. Poslopje, v k te rem bodo stroji za par, razsvitljavo, kurjavo, za pre-eejanje vode, zmrzne nje, z shrambami za premog, se zal ko, rezervarje bode 7o čevljev široko in 150 dolgo. Za štiri zdravniku bode stanovalnu hiša z 10 obširnimi sobami. Poslopja bodo ognjevarna, dobre prezračljiva in uadzoravanje naselil iko v bode lahko. Veliki bazin se bode raztezal počez čez ves otok in velika poslopja razširjala na obeh straneh. Svetilnik bode na jednej strani vhoda, na drugej pa stanovanja zdravnikov. Prostora bode za 400<» nas*-!-nikov. Vprašanje je le kako se ta velik strošek za naseluike vjema z na-tivističuim rova njem pr.-ti vsem tujcem'?' Ali so se kongresu vendar oči odprle in bo merodajni krogi sprevideli, da baš naseljenci so prouzročili, da je ta dežela dandanes tako obljudena, bogata in obdelana, ter ima še za več milijonov pridnih in poštenih rok prostora? Dve vlačugi zastrupile. McGurkovo zloglasno plesišče na Bowery v New Yorku, dela vso čast svojemu imenu ,Suicide Hall4, Že mnogokrat so časopisi poročali, kako so v ali pred imenovano dvorano zapeljane mlade deslice ali žene, v obupu storile konec svojemu pregrešnemu življenju. Te dni stn tam zopet dve komaj 21 let stari ženski v slovo pile karboluo kislino. Jedna nesrečnic je kmalu nato umrla, druga pa je v bolnišnici še pri življenju. Mrtva je bila Madge Davenport, njena tovaršica pa Mamie White, obe na Bowery v pouočnem času dobro znani deklini. Madge je bila najlepša med deklicami njene vrste, in zavidana od tovaršic radi njene elegantne obleke. Prijateljici ste bili večkrat v McGurkovih prosto rih in med vsemi najbolj razposa jeni. Tudi ta dan ste bili na plesišču, Be radovale in šalile z moškimi, kakor po navad'. Obe naenkrat ste nenadoma segle v žep, izvlekle steklenici in izpili strup, predno soj ima pijani toda dobrovoljui mornarji to zabraniti zamogli. Kmalu nato sti se valjali dekline na tleh, toda brezoziruo so vlekli umirajoči skozi plesišče vun na cesto, vkljub ugovoru srditih mornarjev. Mc-Gurk, posestnik zloglasnega plesišča je lahko ponosen na njegovo dvorano, kjer so je pripetilo več samomorov nego na kterikoli drugem kraju sveta. I kral nevesto iz ječe. l>a iz sveta za železnim omrežjem t * i še izginila vsa romantika, sve-doči sledeči dogodek: Sedaj 21 let atari James Lavery v New Yorku se je pred nekterimi leti zaljubil v Mabel Shears, takrat 1(> let staro d klico, ktera je stanovala pri njenih stariših. Mabel je ljubkovanje mladega moža z radostjo sprejemala, toda ko je kmalu uato večkrat cele noči izostajala iz očetovske hiše, bili so stariši primorani poslati trmasto hčerko v poboljševalni zavod. Te dni je b pomočjo L a very j a ušla iz zavoda in se še isto uro poročila z svojim rešiteljem. Komaj je minola prva noč in že so zvedeli za Mabelovo stanovanje in jo zaprli. Sodnik vkljub simpatije do dvojice ni vedel drugače, nego poslati Mabel nazaj v zavod. Peljali v smrt. S svojimi tremi malimi hčerkami se je te dni peljal llarry George iz Riverside na sprehod v East Riverside. Blizu meBta je hotel križati železnično progo, toda pridrvivši vlak Pennsylvania železnice je zadel voz in ga na kosce razdrobil in vse osobe na mestu usmrtil. George je bil v dva kosa prerezan. Konj je ostal nepoškodovan. Kaj se vse pride. \V a s h i n g t o n, 11. okt. Kakor hitro pade prvi strel v Transvaal u, bodo odposlali križarko ,.Montgomery" v Daiagoa zaliv, ktera je bila dosedaj v Pernainbuco. Žide lie marajo v Palestini. Washington, 12. okt. Poslanec Straus v Carigradu poroča državnemu oddelku o nesrečnem položaju priseljenih Židov. Poročilu je priložil pismo konzula Merrilla v Jeruzalemu, v kterem pravi, da po turških postavah morajo Židi, ako dospejo v Jallo v 30 ali VK) dnevih deželo zapustiti. Toda kako spraviti iz dežele te ljudi, kteri so večinoma siromašni, nimajo nikake uredbe. Največkrat se konzul potegne za ljudi in zastavi za nje svojo besedo, ker beseda ljudi nič ne velja, poroštva pa tudi niso možui dati. Ženil o vanje slepcev. Cleveland, O., 12. okt. Prihodnjo sredo se bode vršilo čudno ženitovanje v stanovanju Georga \V. De W'eese, tajnika zavoda slepcev, kteri je tudi sam slep. Isto tako bode obstala vsa ženitovanjska družba vpoštevši ženina W. M. Moore in neveste gOBpice Lizzie Brown, kakor tudi petdeset povabljenih gostov, iz osob, kterim manjka vid. Tudi spravni sodnik^ kteri bode dvojico poročil in ženitovanjska godba bodo slepci. Sedaj se solni trust. Sedaj nas hočejo osrečiti še s solnim trustom. Zastopniki od United Salt Co. Cleveland, O., so te dni dospeli v New York, da bi z National Salt Co. sklenili kupčijo. Ako se bode to zgodilo, potem bodo vse soline dežele pod jednim gospodarstvom. Štrajk v Pani je končan. Pan a, 111., 11. okt. Po večmesečnem „lockoutu", pri kterem je teklo mnogo človeške krvi, je našel premogarski štrajk danes svoj konec. Operatorji so se izrazili pripravljenim v državi običajno plačo 40 centov od tone vpeljati. Jekleni trust propada. Chicago, 10. okt. Nameravani jekli trust, kteri bi imel baje $30,000.000 na razpolago, Čedalje bolj propada. Mnogo tovarnarjev se upira pristopiti k truBtu, ker se boje, da bi vsled antitrust postave ne prišli v sodnijske homatije. Dve tovarni smodnika razleteli. Chicago, 11. okt. Dve tovarni smodnika Aetna Company blizu Millers, Ind., v kterili je bilo 6000 funtov smodnika nakopičenega Bte včeraj večer zleteli v zrak. Potres so čutili 20 milj v okrožju v južni Chicagi, kakor tudi v Valpariaiso, Ind. Dve osobi so bile baje UBmrtene. Nesreča na železnici. Wheeling, \V. Va., 11. okt. Pri Short Creku, devet milj od tod je danes trčil proti severu vozeči osobni vlak v iz Pittsburga prihajajoči vlak, na kterem so bile delegacije iz zapadne Pennsylvanije k shodu uniformiranih Pythias vitezov. Dve osobi ste bile smrtno, >sem pa hudo poškodovanih. Nesrečo je zakrivil strojevodja posebnega vlaka, ker j« preziral vozui red, po kterem bi bil moral pri Short Croektt na stranskem tiru čakati nasprotnega vlaka. Med poškodovanimi je pet mož železniškega osobja. Moderni rop ljudi. Baltimore, Md., 11. okt. Začetek lova ostrig bo danes tu s senzacionalnim slučajem „Shanghaiing" otvorili, pri kterem je bil Avgust Meyer iz New Brunswicka, N. J., kot tožnik, Geo Cummings kot vjetuik in zatoženec, Brandon Hurst kot priča. ,.Shanghaiing" imenuje prisiljeno najemanje k ostrigelovu, v tem slučaju 15 mož, ktere so včeraj večer z vlakom odpeljali. Med njimi je bil tudi Brandon Hurst, kterega so b lepimi obljubami prevarali. Meyer, kteri se je vozil z istim vlakom, ni bil s kompanijo v nikaki zvezi. Ko je vlak dospel v Union Station, pričakoval je ostrigolovce voz, kteri jih je peljal do pisarne. Naenkrat so zgrabili Cummings in šo dva druga moža Meyerja in ga med tem, ko je kričal na pomoč tirali suvajo na voz. Njegovi klici na pomoč bo nekoga ginili, da je po telefonu poklical policijo, ktera je nemudoma poslala za vozom dva policaja. Ta dva sta našla v samotni in umazani pisarni nekega gospoda, kteri jima ni dovolil vstop. Policaja pa sta b silo vlomila v hišo in našla žrtve v drugem nadstropju. V sobi je bilo samo nekaj kuhinjske posode in nobene postelje. Pod varstvom policajev so ušli potem prisiljeni delavci svoji žalostni osodi. Veliko naročilo. S t. Job ep h Mo., 12. okt. Pri neki tukajšni tvrdki je augleška vlada naročila 350.000 funtov perutnine, (to je za 14 železuičnih vozov). Da naročilo izvršijo, bodo ta teden zaklali več nego 100.000 kokoši. Del perutnine je namenjen za armado, drugi pa za mornarico. Več ob linijskega duha, manj politike. Huntaville, Ala., 10. okt. ,.Southern Industrial Convention" so danes tukaj otvorili. Predsednik trgovinske zbornice, mestni major in governor bo imeli govore. Dva važna predloga sta bila jedno-glasuo sprejeta. Prvi predlog se glasi, pOBlati prošnjo kongresu, da bi ustanovil vseučilišče za južue pokrajine, kjer raste bombaž. V tem zavodu naj bi poučevali južne delavce v bombaževi obrti. Najmanj poldrugi milijon naj bi dovolil kon-greB v to svrho. Drugi od tukajšne trgovinske zbornice stavljen predlog priporoča ustanovitev prišel-niškega in obrtnijskega oddelka po poBtavodajalstvu vsake južue dr zave, ktera bi koristila naselnikom in tovarnam. Tudi naj bi bil do- tični oddelek pooblaščen, kot razsodišče, poravnati vsa navskrižja med delom in kapitalom. Dalje naj bi izdali primerne postave, da se odpravijo štrajki in pri državnih shodih razmotrivali glede obrt-nijskih vprašanj, in obstoječe trgovinske zadruge spodbujali k večji delavnoBti, kakor tudi opozorili časnike, da odprejo svojo predale bolj obrtuijskim vprašanjem, nego političnim. Evropejske in droge vesti. Southampton, 9. okt. General sir Redvers Henry Buller, kteri bode britiški vojni v južni Afriki zapovedoval, odpotuje v soboto na parniku ,Dunathar CaBtle' od tod na svoj določeni kraj. Kakor pravijo, namerava Anglija velike muožine vojakov poslati na bodoče bojišče, ker se boji vstaje jugoafri-kanBkih domačinov, in da pokaže pred očmi ugovarjajoče Evrope velikansko demonstracijo. Od strani Zjed. držav ni pričakovati nikakega ugovora, ker so te dolžne Angliji nasprotno uslugo, za njeno uepri-stranost v špansko-amerikanski vojski, oziroma, ker je zabranila posredovanje evropskih velevlastij Johannesburg, 9. oktobra. Prišli so na sled zaroti domačinov, kteri so nameravali rudnike v Trans-vaalu napasti in razdjati. Krajevne oblasti nemarejo vzdržati mir in red, zato bodo poslali, ako potreba vojake od meje. Šestinšestdeset rudniških družb je ustavilo delo, sedemnajst pa jih šo dela dalje. N e a p o 1, 9. okt. Hudo deževje v pokrajini Salerno je prouzročilo opustojoče povodnji. Ob Sele rek je voda razdjala cele vasi in več tovarn in uašli so štirideset trupel v topljenih. Poslali so vojake, da opravljajo rešilna dela. Mnogo prebivalcev je rešilo samosvoje življenje in sedaj trpi veliko bedo. Skupna škoda znaša več milijonov. C reus o t, 9. okt. Plavže v Creusotu, ktere teden dni niso kurili, zopet pripravljajo in jutri se bode baje zopet pričelo delo. Pariz, 9. okt. Včerajšna nesreča pri bikovem boju v Eughien, pri kterem jo bik skočil čez ograjo iu med splošno zmešnjavo bilo mnogo gledalcev poškodovanih in jedna osoba do smrti pohojena, bode najbrže dala povod, da bodo storili konec surovemu športu na Francoskem. R i m, 10. okt. Iz vseh dolov Italije je dobil skladatelj Guiseppe Verdi k svojemu S6. rojstnemu dnevu mnogoštevilno čestitk. Ko je Verdi zvedel, da mu hoče vlada podeliti ,,visoki red", pisal je na-učnemu ministru dr. Bocelli, da mora to, takozvano „Čast4t zahvalno odkloniti. Dunaj, 10. okt. „ Wiener Zei-tuug" objavla dopis cesarja Franc Jožefa avstrijskemu premir ministru, grofu Clary, s kterem ukrene vladar zaključek državnega zbora. London, 11. okt. Hitrejši nego pričakovano, se je spremenil položaj. Da bodo Boerci takoj po njihovem ultimatumu postopali tako resno, ne bi bil v očigled nedavnega obotavljanja in nasprotnih poročil, nihče vrjel. Toliko je gotovo, da so mejo prekoračili. Gospod Chamberlain pa toga še ne moro prištevati zmagi svoje jugoafrikau-ske politike, kajti po besedah ulti-matuma soditi, je Anglija kriva, da se je pričela vojska. Anglija ni hotela ustaviti pomnoževanjo vojne ob meji, ampak isto vedno bolj pomnoževala in konečno obravnave tako zavlečevala, da bi bilo bri-tiško obroževanje dopolnjeno. Danes je državni podtajuik Broderick naznanil v svojem govoru v Guil-fordu, da vlada na zadnjo noto Transvaala odgovarja, da se ne more ozirati na pogoje. Vlada je storila vse mogoče, da ohrani mir, torej jo ne zadene odgovornost za vojsko. Iz Ladysmith v Natalu se poroča, da so Boerci prihruli v Natal. Bri-tiške vojne moči bo prijele za orožje, pomnožili so prednje straže in pe-štvo taboruje na gričih. V sredo po noči bo Boerci kamnjali konjiško patruljo, toda Angleži so imeli povelje ne prvi streljati. Boerci Oranje državi so v Harrysmith zaplenili železniški vlak. Za vojno oboroževanje je britiška vlada izda- la do sedaj 5 milijonov fuutovi. šterlingov. Iz nezanesljivega vir;* se poroča, da je britiški poslanec v Pretoriji C. Greene ustreljen. Pariz, 11. okt. „Matin" pravi, med Anglijo in Portugalsko obstoji skrivna pogodba, vsled ktere sme prva izkrcati vojake v Delagoa zalivu. Francozje simpatizirajo splošno s Boerci. Tudi kabinet se je bavil daness Transvaal vprašanjem. Pretoria, 11. okt. Nemci, Amerikauci, Švedi, Francozje, Italijani, Švicarji, Holandci, Danci in Afrikanci so akoravno ne meščani, stopili v vojno službo in odrinili proti meji. Vedno bolj se širi mnenje, da je par kapitalistov zakrivilo pregrešno vojsko, ker se jim slino code po zlatih poljih' Transvaala. Vreme je mrzlo in deževno, pa tudi neviht s točo ne manjka. Takošnjo vreme . ugaja Boercem, ker po dežju raste trava za njihovo konje. L o n d o n, 13. okt. ,,Telegraph" je zvedel danes zjutraj, da Boerci navidezno nameravajo pretrgati zvezo med britiškimi posadkami na severu. Južno od Ladysmitha jih bode pomnožila od Buffalo reke som korakajoča kolona. Durban, 12. okt. Kraljeve rezerve v Natalu so sklicali pod orožje. Danes zjutraj se je izkrcal 5. dragon ski p«.lk iz Indije in takoj odrinil proti meji. Iz Charlostowna in Newcastla beže prebivalci. K i m 1) e r 1 p y, 12. okt. Oblasti v Mafekingu Be vsaki čas nadejajo napada. V tem slučaju bi brzojavne žico med Mafekingom in Kim-berleyem prerezali in zveza s zu-najnim svetom bi bila pretrgana. J o h a n n e s b u r g, 12. okt. Špekulant je, večinoma ži ije, uporabljajo splošno razburjenost, da kupujejo zemljišča za malenkostne cene. Prodno je nek mož zapustil mesto, prodal je hišo iu dom He-brejcu za 50 šilingov. (Ta svojat res povsodi živi od nesreče druzih ljudi.) J Rim, 12. okt. V že dalj časa omahljivem stanju italijanske horze je danes sledil osodepoln polom. Več bank in večje trgovske hiše so v zelo nevarnem položaju. Zgube * bodo znašale stotine milijonov lir. Pariz, 12. okt. Sebastian Fauro, izdajateljprekucijBkega lista „Jour-nal du Pueple", je bil danes radi anarhistično demonstracije 20. avg., ko se je pripetil naval na cerkev sv. Jožefa in bilo 2S0 oso!> več ali manj hudo ranjenih, obsojen na dvamosečno ječo. Firman in Du Jardin, ktera sta takrat ranila nekega policijskega komisarja, dobila sta dve leti zapora. Državno sodišče je opustilo zatožbo, ktero jo glavni odvetnik Melcot napel proti M. Grosjeanu, sodniku versaillske-ga sodnega dvora, da je zapleten v rojalistično zaroto. Grosjeau je pozval Melcota na dv« Arahe; je bilo popolno razdejano. Zgubo človeških bitij cenijo na -1000, razun tega je najmanj 500 ranjenih. Podrobnosti še niso znane. Dunaj, 12. okt. Brzojavi iz Linca, stol ice Gorenje - Avstrijske poročajo, da so ta mošnji prebivalci*, strašno razburjeni radi krvavega delovanja skrivnostnega ,,trebuho-rezoca". Včeraj je tirjal svojo peto žrtev, ueko 50 let staro žensko. f Liverpool, 12. okt. Iz zatožne Afrike sem dospeli parnik „Ni-ger" poroča, da so nedavno domačini zvabili poročnika Guise, nemškega goveruerja v Ilio del Bey Guinea, nekega zasebnika in 100 vojakov, kakor tudi domače nosače v neko ozadje iu tam poklali. Kdor pravico z nogami tepta, se bode nad njo s pod tak nil. Vse zastonj. Sodnik (županu malega trga, kteri je bil povabljen kot priča): „Zelo čuduo je, da se pri Vas na tržnih dnevih pripeti toliko žepnih tatvin. Ali ne bi bilo na mestu, ako bi napravili svarilne table z napisom: „Varujte se žepnih tatovi" — Župan: šmo že poskusili, ali potem so nam še svarilno tablico ukradli." ____________________ _iik Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip P*.zi>ik<\ 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John G lo rok a it, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Aoni6, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 201. Ely, Minnesota. Dopisi naj so blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Lisi^olls:-Ladislav Hrovat. (S]h .im-nioa.) „Slovenski Narod" od 22. sept. je priobčil krasen podlistek o temu velezasluženemu možu in ker imamo tudi v t»'j deželi na stotine, ako ne tisoče »nož \l Dolenjske, kteri ga poznajo, zato se nam umestno vidi, da ponatisnemo navdušeni spis. V nedeljo, dne 21. sept. je obha- Ni f-uda tedaj, da se je pri učitelju take vrste gojila narodna zavest in narodno mišljenje med dijaki. Saj pa tudi vodstvo gimnazije takemu stremljenju ni delalo nikakoršnih ovir, nasprotno je celo netilo med dijaki slovensko navdušenje. Tako čitamo v programu novomeške gimnazije za leto 1863 na 21. strani: ,,Der i». Februar, Festtag dnr hI. Slavenapostel Ciril uiid Metod, wurde mit feierlichem G»>ttesdieu8te Vor- und Naehmit-tags und Abends mit einer recht I a I a -aim >*tanska cerkev oo. Iran- gutanfgefiihrten Beseda imGymna- čiškanov v Novem mestu lepo in redko slavnost: p. Ladislav Hrovat, upokojeni profesor, je pel svojo zlato ma5o. Mož ta, ki je k<>t narodnjak na najboljšem glasil, si je pridobil kot sialsaa le, veranstaltet von den Schiilern des Obergymnasiums, ge- 1'eiert. In da ste videli t^ga moža v preprosti meniški halji, s kakim navdušenjem je predaval zgodovin«. naroda, ki ga je rodil, in gorko prijateljstvo do učeče se slovenske mladine. Zato ni čudo, da ga je mladina, izobražujoča se na novomeški gimnaziji, kteri je bil ves čas blag učitelj in očetovski prijatelj, brezmejno spoštovala in ljubila. In opravičeno in vrlo zasluženo je priznanje, ki mu je je izreklo ob priliki njegovega umirovljenja gimnazijsko ravnateljstvo : „Mit Erlass vom 4. September 1890 wurde der Professor P. Ladislav Hrovat iu den bleibenden Ruhestand ver etzt, nahdem er 36 Jahre laug segens-reich an der AnBtalt gewirkt und aul' dem Gebiete der Schulliteratur eine iiberauB rege und vielfach Bahn brechende Thiitigkeit entfal-tet hatte." (Program novomeške gimn. za 1. 1S90-91.) In ko je obhajal p. Ladislans Hrovat prelepo slavnost svoje zlate maše, spominjali so se ga v prvi vrsti nekdanji njegovi učenci širom in zunaj slovenske domovine in mu želeli iz dna svojih src: milostno nebo mu nakloni sedaj, ko je že prekoračil meje človeške dobe, še mnogo, mnogo krasnih in jasnih dnij! Aleksander Hudovernik. lika nesreča. Tja je bil dospel 47. pešpolk. Ob 11. pom či je padla nekemu vojaku - godbeniku, ko je nesel slamo v skedenj, iz rok sve- Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer tilka in kakor bi trenil je bil ves Več kuponov v škatljo, a vendar Iz proste roke Drobnosti. literat, kot slovenski šolnik, kot vzgojevalec slovenske mladine, kot navdušen zastopnik slovenske ideje toliko nevenljivih zaslug za slovenski narod, tla je naša dolžnost, da ae javno spominjamo njegove slav-nosti. Josip Hrovat se je porodil dne 10. Hušca 1S25 v Gor. Tuhinju, dne 3, kimovca lS45je vstopil v red oo. frančiškanov, storil samostanske obljube dne 8. kimovca 1848, prejel ime Ladislava in bil posvečen v mašnika 22. kimovca 1849. Kakor posnemamo iz prvega programa c. kr. novomeške gimnazije koncem šolskega leta 1,855, je bil p. Ladislav Hrovat, dovrši vši mo-droslovne študije na dunajskem vseučilišču in položi vši izpit vspo-sobljenosti za poučevanje na gimnazijah, z razpisom c. kr. deželne vlade z dne 7. septembra 1851, št. 10.307 razpravo ,,Pravila za pisavo44. S posebno vnemo pa je spisal v programu za 1. 1877-8 črtico ,,Slovenski dom", v kteri obdelava: I. Doba ,,Slovenščina se vzbudi hi" (Trubar eteonsortes), II Doba ,,Slovenščina dremje", III. Doba ,.Slovenščina vstala", (,,kar Vodnik zakliče: Slovenija vstani 1 Slovenija vstaja, zdihuje: kdo kliče na dan? Vodnik pristopi in spravi Slovenijo na noge- Vodnik je odslej zanaprej slovenščini vodnik). IV. Doba ,»Slovenščina deluje" („No-vico") — ,,-treha slovenskemu poslopju"). — Osobito ta zadnji spis je pristna podoba Ladislavovega slovenskega mišljenja. Ko se je vpeljala slovenščina kot učni jezik na gimnaziji, poskrbel je p. Ladislav Hrovat latinsko slovnico v slovenskem jeziku. Nebrojuo število bioloških Črtic je objavil v ,,Novicah1', deloma tudi v „Kresu" in v „Ljublj. Zvonu". Ladislav Hrovat ni bil nikdar ozkosrčen v svojih nazorih. Vse njegovo delovauje prevevalo je slovensko prepričanje, sloveuska samozavest, neizcrpljiva ljubezen do Sleparja so prijeli v Medvodah. Hodil je po občiui, se predstavljal kot komisar in naznanjal kmetom veselo vest, da se bodo davki znižali. Imel je pri sebi velik pečat in izdal b tem pečatom okrašena potrdila, da so davki znižani. Kmetje so ta potrdila dobro plačevali, dokler niso komisarja prijeli orožniki. * * * Najden mrlič. V Tržiču na desnem bregu Bistrice je zdravnik dr. Lukan našel dne 18. septembra mrtvega moškega s prerezanimi žilami na desni roki. Konštatovalo se je, daje mrlič 1. 1857. v Kropi rojeni in v Tržič pristojni Franc Lenartek. Mož sa je sam usmrtil. * * * Nesreča. V Skriljah pri Starem trgu je dveletni sinček posestnika Ošabna zlezel na ognjišče in padel v ogenj Opekel seje na levi strani od glave do kolen tako, da je še tisti dan umrl. * « * Iz ljubosumnosti. V Ro-dohi nastavljeni delavec Fr. Cukale je imel dalj časa znanstvo z Marijo Črne iz Kota v črnomaljskem okraju. Ker si je dekle zbralo druzega ljubimca, jo je Cukale napadel z nožem in njo, kakor tudi njeno mater, precej močno poškodoval. * * * Zavraten atentat žene na moža. V noči od 9. na 10. sept. je ustrelil neki neznanec Bkozi okno mlina na mlinarja Avg. Fe-renčiča v Stenjevcu. Mlinar je be žal močno poškodovan v stranski prostor. Drugi dan je žaudarmerija začela preiskavo, ki je dognala, da je zločinec položil na okno mliua dinamit, hoteč razrušiti mlin in ubiti mlinarja. Na sumu je žena mliuarjeva, Ema Ferenčič, ter njen ljubimec Stefan Jež, katera je ob-lastvo odpeljalo v zapor ter izročilo sodnemu dvoru. * * * „Lloyd" in Garibaldi. Neka dunajska časniška korespondenca piše: Menoti Garibaldi je bil — kakor znano — v Trstu, in kjer se je sploh prikazal v Primorski, sijajno sprejet in ,,italijaniteta" Primorja je zopet jedenkrat pognala krasnega cvetja. Govori se, da se je ,,Lloyd'4 — torej zavod, subvencioniran od države — postavil v službo te ,,italijanitete" na ta način, daje Menotiju Garibaldiju zastonj prepustil jednega svojih paruikov za njegove vožuje! 1 Ako je to res. se je gold inar avstrijskega davkoplačevalca — in „Lloyd" živi od davčnega goldinarja — porabil v to, da se je priredila demonstracija proti — Avstriji 1 Zlasti za nemške in slovenske davkoplačevalce bi bilo to povzdigajoče čutstvo. * * * Po žar in vojaške vajena Koroškem. „Slov. Narodu'* ae piše: Dne 5. sept. ponoči ae je pripetila v Smerčah pri Rožeku ve- skedenj v plamenu. V^lic napornemu gašenju vojaštva je upepelil požar 20 poslopij, cerkev in skoraj vse godbene instrumente, ki so bili spravljeni v skednju, več tornister in pušk. * * * Samovoljnost nemške gospode v Celju. Grb celjskega mesta je nosil doslej 3 zlate zvezde na višujevem polju. Ko je pa zadnjič zborovala v Celju „Siid-mark", je mestni magistrat samovoljno predrugačil zvezde tako, da je postavil jedno črno, jedno zlato in jedno rudečo zvezdo, torej pruske barve. Vložena je radi tega od strani Celjanov na namestništvo v Gradcu pritožba, katera menda pouči mogočno gospodo, da je prepovedano pod kaznijo, spreminjati samovoljno grbe. * * * Pazi n ska gimnazija. V prvi razred nove hrvatske gimnazije v Pazinu se je vpisalo nad sto učencev. Iz tega se lahko posname, kako resnično potreben je bil ta zavod. Kakor znano, je dež. odbor istrski ustanovil tej gimnaziji konkurenčni zavod, laško realno gimnazijo. Deželni odbor je uradoma na vso moč agitoval za ta svoj nepotrebni zavod. Celo čisto hrvatske občine je priganjal, naj vplivajo na stariše, da pošljejo svoje sinove v laški zavod in vendar je spravil le z največjo težavo 93 dijakov skupaj. * * * Ženitveni obredi pri F i-1 i p i n c i h. Neki angleški list piše o obredih pri ženitovanju domačinov na Filipinih jako zanimivo. Mladi mož mora naj-»rvo stariše svoje neveste zase pridobiti. Nadalje mora tekati za stavo za izbrano deklico toliko ča^a, da jo ujame pod svojo pazduho. Deklica pasme svojo roko popustiti ter mu ukazati, da jo mora večkrat ujeti. Potem je izvoljenka njegova nevesta, ktero pelje domu. Po dveh lestvah, kteri sti nalašč za to postavljeni k stanovanju njenih starišev, morata iti zaročenca k njim. Mladega moža pelje na to oče neveste v sobo, nevesto pa njena mati. Ondi morata oba poklekniti, na kar zlije oče i skledice na par vodo kokosa. Nato se zaročenca z glavo trčita, s tem pa je konec vseh ceremonij. Svoje „medene tedne" prebijeta v gorovju, kamor Be izgubita poročeuca za pet dni in pet noči. Potem začneta delati svoje navadne posle. Namesto, da bi stopala po lestvah, morata zaročenca tudi splezati na dva mlada drevesa, ktera starejši člen družine toliko časa guga sem-tertja, dokler se ne trčita glavi mladih zaročencev. Šele potem postaneta mož pa žena. kdor kupi 2000 smndk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCIIEK 1323 2nd Ave., ali „Gi.as Nahodu" v New York. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Pripbročaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. Dve dekli sprejme podpisani v službo; biti morate dobrega radržanja in pošte-ue. Tudi sprejmem dobrega godcu na harmonike, posebno bi rad sprejel Josipa Viranta ker je dober godec. (14. okt.) IGNAZ MIKLICH, 400 Elm St., Leadville, Colo. Naznanilo, Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz .1 olieta, 111., v Cleveland, 0-, ter s. priporočam za nadaljna naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnoge, povestnili iu krasno vezanih molitvenih kiiji£. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math. Pogorele, G-17 Hamilton St., Cleveland, O v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri K<>udatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, i] kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov,40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opf'ko. Cena 12.000 gold. k tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse ekupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje ker sem samec in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKK, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis* Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino.*.Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost, so zST kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. <>G0 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa £>S c Člani se sprejemajo od IS. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do $3000. Za bolniško podporo se plača 31 ua 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo Člani proti polovični vstopnini. Ako ž-li kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. Gregoriz, 7('»4 AllportSt., Chicago, lil., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago, 111. Povei mi kje drugej dobiš sedaj za $40.80 100 gold, avstr. veljave s poštnino vred S41,00? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino. Francoska parobrodna družba Compapie Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - LWSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne La Gascogne La Bretagne La Touraiue 14. 21. 28. 4. oct. nov. do Havre ve- Prvi razred kajite ljajo $G0 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: '62 BROADWAY, NEW YORK. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK ___s« priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerijo nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovratnih harmonik je £ 18 do $:i5 in naprei. o o_o a J a a o a o o* O O 9 9 4 3 O' o 3 O t ; O O O O'O O O 0 0 O a oe aoj»»»ijon 0-0 o->j,octooo Rfeje? MATIJA DERNOVŠEK doma iz Trbovelj na Spodnjem Štajerskem, pred dvema leti je bil na Baning, Fayette Co., Pa., in od tod šel na Ferris, Buttler Co. Ako kdo rojakov ve za njega, naj blagovoli na-zuaniti njegovemu bratu : Florijan Dernovšek, Box S2, Wickha-ven, Pa., Fayette Co. (20. ok.) JKje ye ? MARTIN PECAVAR, njegov naslov bi rad zvedel: John V i d a t i c h, c. of Joliet Stove Works, Joliet, Illinois. Izvršu em tudi 11a (J in 8 glasov. II tzpošiijam jih s pravico, da si j t> i .f k VH ik ogleda na Express OHic -. (ri.-.b* natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec Alojzij AnseniJs 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St. Ta tobak je izvrsten za pijx> m za zv< ;ui oglasi, in zadovoljen T od< ?■ vsem Moj stiloon je le tri blok^ ^d postaje (d,pe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13 Ft. Omaha, Neb. Vina na prodaj. Dobra rudeča in ema vina po 40 do .">5 centov galona s posodo vred. Dobra l»ela vina po 55 do 65 centov galona s poBodo vred. Z naročilom naj vsakdo ipošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni SAJ^OON, kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA N APR A V L J ENO VINO : dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DULAR BAY, MICH, Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj -ffssuloom-^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shaja jo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. 'llplllilliyiliiMl^iiiii'inpiiiiiiiyiiitiiiiffllliiiiipiMiiipi, r.aijlwimgVJiuiyjuuugiJi m HVCai^IbL. ZEda^psoZbi MklA.^ nasi j£ j; * -j" Vsem Slovoncem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA JB A N M CHAS. R. WEITERSHAUSEN, P h h W 4 m 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, pr skrbu-je dedščine in vse v ta posel spadajoče zadevo. Pošilja DENARJE t staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vbo parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. na ELY, ------ MINNESOTA, ^priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagom, kakor obleko za moške in otroke, Čevlje, škornje i 1 druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vso blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni SSLIoohtl v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Roiak nai nniinira rniaL-a I tmipiiii'iiigiM vr ION. TANCIG, slovenski fotoni* v Cal umetu, Mich. se uljudno priporoča vpem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male m velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako K.LE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumets in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite n i «liko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denern na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih pr- ubijal nit vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jttko nizkej c p u i, Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska l^pots Cigara" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri Bprejemu nič ne plača, ako se mi got<>vi i, ,Vci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci s<> tudi lah>o odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naBlovje: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY 8y o ji k ■ voj i m ! Spretni agenti« «e h p rej m o proti ngodnim pobojem. KNAUTH, NACHOO & KUEHNE No. il William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. izposinje in itterjnje gapnSčine in dolgeve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov Bamo. . . in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. K. MADIS0V STREET, CHICAGO, ILL JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih opgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcen jšim 3 glasnim od $25 naprej in trnba dati 85 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silve-.ler Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated J>and) ijotrjuicm da harmonike izdelane po John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zaaiorejo upora' biti pri vsake) godbi na Žice, trobente ali piščali. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kras- no vrejeni Hotel F/orence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno 8fi priporočam rojakom za razno svt?fia-noBti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Sfe spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantio Ave., Brooklvn, N. Y. BI S m K IS 1 S 1 m m m m M UlQlUlUlOlulQflulUlulMlQlQIQIlQIQ Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°b brez odbitja noyega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glab Naroda". / Edino slovensko podjetje! rozor ^mlwW^h Slovenci! LUX. S^lEZSEE & Oo. („GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom pre vožnje I is t ke za nnjl 'iši- ]> irnikt- po n i j n i l j i li c e n a h. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo \ i: v ropi. Ako s-kakemu potniku pripeti kaka neprilika, ho.Iisi v Evropi ali tukaj v llari^e < )liic.- (Cas:te Garden) ] .sretlu jemo, da ga puste naprej potovati, kar druj;i agenti.: i a iap;ulu n- nu^rejo storiti in so jH>tniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno'pizijo oni, kteri za k< ^.-i listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listi. • v Kvrop. > ili staro domovin > za vse parobrodne družlje in železnice po Zjedinjenih državah najceneje.— PoSiljamo v staro domovino denarje —^^ bodisi za zasobne osobe ali hranilnice po n n j n i ž j i ceni in j ik hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden od pošljem . j,. 10.000 ' • 15.000 goldinarjev in množina stori, da lahko jxi ceni delamo. Vsak, potujoč v staro domovino, naj kupi vožnji list-k \ r' nas v NF.W VORkl , ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapa^: v u York p:' vsled kake Seleznične zamude ali nezgode samo kako uro prep«'.T.<> <: : , parnik <«lrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Amerik. ; na /apadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadr' ij :< p .-d n: , oblastjo k.. d.wjH; v New York, med tem, ko mi za nase potnike. \ i: ■ ' imo In ni bil še nijeden nazaj p»->slan, torej po čemu si delati nepotrehne ski!d in s; , di : /.q »tnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nani dobro znani, pa Si lie moremo truditi, ker je čas predrag. - Naše denarno pošiljanje v staro domovin- je na zeli • s« lidnej jiodlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnik.un. I p.-U'.i snu> pa le rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrn ! t h F R. SAKSEll tS.: C O („G!..\S N A l< iog Greenwich Street, New Yprk. Kdor potuje v staro domovino naj nam br,. j \. : . 1 v Ni:w Vokk in po kte-rej železnici priiie, najbolje da brzojavi i z Pil i am ali C ' ! t:, Mostrkau, Chicacf. itd., ker iz teh krajev vozijo redno v Ni \\ York. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v New \ (iKK in po kterej železnici, da ^a naš človek j ri»':. pt>Ča..ati ; / malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številk.. 109 Greenwich Street. * * ~*£i——1 1 t* Wv ~ wy HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tudi vnanjii Meziiij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim zoan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na slscrbi ~n & i ~n stotine postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali Brcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrno na svo- neyarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani goBpod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 a ž i n a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /VAiY I'OIIBIC se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.