SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 9 de noviembre - 9. novembra 2006
KAKŠNO SKUPNOST SI ŽELIMO
Peterle kandidat za predsednika
CECILIJA KOCMUR
(Gio^ior na 54 skupnem mladinsh^^ dne^^)
Danes praznujemo nap skupni Mladinski dan.
Z danapnjim dnem kronamo delo vseh krajevnih mladinskih organizacij, da bi tukaj združene pokazale sad svojega dela. Ob tej priložnosti je pametno, de se vprapamo, kateri je prav za prav smisel in pomen mladinskega dne.
Dokler bo v nas mladih pe gorel majhen plamen slovenskega čuta, naj bodo Mladinski dnevi dokaz ljubezni do napih prednikov in do vseh, ki so nas vodili po tej poti. Mladinski dnevi ne smejo umreti! Morajo živeti v vseh nas v globoki ljubezni in delu za slovensko mladino. Dan za dnem se moramo truditi da povzdignemo in izboljpamo nape prireditve.
Mladi imamo moč, čvrstost in silovitost, zato bi poudarila odgovornost mladine, da bi sodelovala in pristopila k delu. Potrebujemo sotrudnike in ne samo gledalce. S temi se kaj malo opomoremo. Če pa skupaj povežemo lastnosti, vrline in ideje vsakega izmed nas, ki sestavljamo skupnost, ter jih združimo v skupni cilj, bo nape celotno delo olajpino in boljpe storjeno.
Nap interes je želja po skupnosti, ki bi napredovala po ritmu danapnjega življenja.
Ne pozabimo da smo mi poroptvo za prihodnost, tudi za prihodnost slovenske skupnosti.
OB SMRTI JANKA MODRA
ff
Pozabljeno" trpljenje
V prejpnji ptevilki smo poročali, da je v Sloveniji umrl prevajalec, pisatelj in pesnik Janko Moder. Novico, opis in podatke smo seveda povzeli iz slovenskega časopisja in tiskovnih agencij — drugih virov v omejenem času skoraj nimamo na razpolago. Tam je bilo opisano njegovo delo, izpadla pa je Modrova življenjska doba takoj po vojni, ko je bil pokojni preganjan in zaprt. Skoraj neverjetno je, kako po petnajstih letih svobode in neodvisne države, ko smo že člani Evropske zveze, pe vedno prevladuje režimska miselnost in se enostavno „pozablja" osebno zgodovino velikih mož, kot je bil Moder.
Da malo osvežimo njihov in nap spomin, ponatisnemo Modrovo spremno besedo knjigi ,,Sla spomina", ki je sonetni venec sonetnih vencev, in ga je Moder spisal v spomin na tista težka povojna leta. Takole opisuje:
Sredi junija petinptiri-deset — kmalu po „osvoboditvi" — so me sredi noči za deset mesecev preselili v zapore ... In ko so me tam — po celi večnosti pekla — iz kleti za premog, le toliko spremenjene v ,,človepko" bivalipče, da so v kot postavili težko litože-lezno kiblo, na kateri je kar
„Slovenija potrebuje predsednika, ki dobro razume procese globalizaci-je in delovanje EU, ki je občutljiv za problematiko manjpn in ki ga zanima položaj slovenstva v domovini in rarpg", je v predstavitvi kandidature za predsednika republike dejal poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle.
Kot predsednik želi biti predstavnik vseh državljanov, kandidiral bo s podporo skupine volivcev, o kandidaturi pa je že obvestil predsednike pomladnih strank. Prvi premier samostojne Slovenije ne izključuje niti pogovorov z ostalimi tako parlamentarnimi kot tudi zunajparlamentarnimi strankami ter tistimi, ki ne pokrivajo celotne države.
Med njegovimi prvimi potezami bo tudi programski pogovor s skupino državljanov, pobudnikov njegove kandidature, med katerimi se je danes izpostavil podjetnik Ivo Boscarol. Peterle meni, da Slovenija potrebuje več politične odličnosti, predsednik države pa lahko pripomore k temu, da bi se ljudje povezali v ,,novo kakovost medsebojnosti".
Peterle, ki so ga h kandidaturi nagovarjali ntevilni posamezniki, se je za kandidaturo odločil po tehtnem
premisleku. ,,Ta kandidatura je dozorela," je ocenil. V tem času si je nabral tudi veliko mednarodnih političnih izkupenj, saj je pomembno, da ima predsednik ,,močno evropsko politično izkupnjo". Za kandidiranje s podporo skupine volivcev se je odloči , ker je predsednik voljen na neposrednih volitvah in ne v parlamentu.
Svojo zgodnjo odločitev za kandidaturo na volitvah je Petrle primerjal s pahovsko igro, katere izid je zelo odvisen od otvoritve. Prav je, da se igra odpre, da je transparentna in da se lahko ljudje začnejo opredeljevati do kandidature.
Glede podpore pomladnih strank je dejal, da je prvi pozitiven odziv že pripel (iz ,,njegove" NSi), prepričan pa je, da bosta tudi s predsednikom
vlade in SDS Janezom Janpo napa čas za pogovor o kandidaturi. Peterle meni, da s premierom pe vedno delita iste temeljne vrednote iz časa osamosvajanja in kasnejph let. ,,Še naprej sem zavezan tistemu duhu, kot smo ga doživljali skupaj v Pučnikovi družbi, in mislim, da je treba v duhu tistih pogovorov pe marsikaj narediti za slovensko demokratično tranzici-jo."
Ivo Boscarol pa je napovedal, da bodo najkasneje v mesecu dni predstavili program, podpornike in ime liste, ki bo podprla Peterletovo kandidaturo in ki se ji bodo lahko državljani pridružili s svojim podpisom. Sedaj pe ni želel omenjati ostalih podpornikov liste, da ne bi komu delal krivico. Dejal je le, da jih je že več kot sto in da gre za vrhunske gospodarstvenike, pportnike, kulturnike in ostale posameznike, ki jih lahko ntejemo za ambasadorje Slovenije v svetu.
Boscarol pg meni, da je Peterle človek z ,,neokrnjeno osebno, družinsko in politično zgodovino" ter človek dialoga, ki zna sprejemati kompromise. ,,Zanj velja, da če ne more pomagati, tudi pkodil ne bo," je pe dejal Boscarol.
Venci na grobovih pobitih
naprej sedel živčno uničeni filozof Veber, prebukirali v nadstropje, v vice, se mi je
—	po mesecu dni teme in umetne svetlobe — včasih posrečil pogled skoz zapornipke reže proti domu z mamo, ki je bila v skrbeh za ntiri sinove: eden je bil na sremski fronti in se je čez nekaj časa vrnil hudo ranjen, eden naj bi bil med osvoboditelji, eden — komaj repen iz nempke vojske
—	je bil med domobranci na Koropkem in leži neznano kje, na Teharjah ali v Rogu, eden zaprt na Mikloračevi ... In po Mikloračevi je med toliko in toliko drugimi prihajala mimo tudi moja žena Otili-ja s ptiriletnim sinom Janezkom ob sebi in z desetmesečno hčerko Alenko v vozičku, samo da bi bila družinica kar najbližje skupaj. To sem slutil in jih nekoč — mogoče samo v prividu — celo zagledal skoz letve in pri tem se mi je za zmeraj vtisnilo v spomin slabotno drevesce, rastoče za visokim zidom, že sredi julija s prvim rumenim listom, znanilcem jeseni, zime, smrti ...
Ne glede na vse globo-koumne teorije in filozofije o domoljubju mi pogled v naravo kaže, da je samoobramba eden bistvenih, tudi človepkih pranagonov. In tako sem med italijansko
Predsednik vlade Janez Janpa je ob dnevu spomina na mrtve položil venec k spomeniku žrtvam povojnih pobojev na pokopalipču v Slovenski Bistrici, nato pa pe k spominskemu obeležju pred vhodom v prvi rov grobipča na Zgornji Bistrici, kamor so prepeljali posmrtne ostanke žrtev ^^^^^^^^^^^^^^^^ povojnih pobojev, ki so jih
izkopali v breznu Konfin I v Kočevskem Rogu. Janpa je tudi obiskal grob ene ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve Jožeta Pučnika, ki je pokopan na pokopalipču na Črennjevcu.
Pri polaganju venca v Slovenski Bistrici in na Zgornji Bistrici so se predsedniku vlade pridružili nekateri	predstavniki
bistripkega družbenega in javnega življenja, med njimi tudi bistripka županja Irena Majcen in poslanec SDS v državnem zboru Jožef Jerovpek.
Na pokopalipču v Slovenski Bistrici so 30. oktobra 2004 pokopali posmrtne ostanke 431 žrtev povojnih pobojev na Zgornji Bistrici. V prvem rovu grobipča so izkopali posmrtne ostanke 200 žrtev, v drugem rovu pa 231 žrtev. Natančne	okolipčine
bistripkega zločina pe vedno niso znane, znano pa je,
in
tovornjakov, so odpeljali Narteja —
in nempko zasedbo pisal petdelni roman Sveto zemljo, pričevanje o nap avtohtoni pravici do raja pod Triglavom. Ko pa se je po vojni zasedba nadaljevala in sem bil vržen v zapore, od koder bi lahko tudi ne bilo vrnitve — kakor mi je sredi poletja pričeval rumeni list na zelenem drevescu toliko in toliko nočnih na kakrpnem tudi prijatelja sem se spet oklenil istega pranagona in se odločil za kulturni boj: Če je vape prapočelo surovi egoizem in s tem uničevanje vsega, kar bi vam utegnilo biti kdaj napoti, je moje — samoobramba, ki mi jo določata zavest in podzavest. Samoobramba s krikom proti nasilju: med vojno z dokumentarnim romanom, ko je bilo mogoče pisati za pozne rodove, zdaj, v zaporu, dokumentarna pesem, da si jo bom lahko zapomnil ... In tako je — zame povsem naravno — nastal sonetni venec sonetnih vencev ...
Kakor se bele krvničke zberejo ob krvaveči rani, kakor mravlje — po zakonih prabitne narave — poskupajo obnoviti nasilno razdrto mravljipče, sem pisal v spomin samoobrambi telesa in duha ...
Janko Moder
da se je ta zgodil takoj po koncu druge svetovne vojne.
Iz krapkega brezna Konfin I blizu Gotenice na Kočevskem so izkopali posmrtne ostanke 88 žrtev povojnih pobojev. Po podatkih vladne komisije za repevanje vprapanj prikritih grobipč se je eden najhujph zločinov nad ranjenci, bolniki in invalidi zgodil junija 1945. Žrtve so pripeljali iz centralnih zaporov Ozne v Ljubljani.
Med žrtvami naj bi bilo 60 Slovencev, ostali pa Hrvati in Srbi.
Velika verjetnost je, da so imena vseh 88 žrtev zapisana v ohranjeni oznovski zapornipki knjigi. Posmrtne ostanke žrtev iz brezna Konfin I so nedavno začasno pokopali v prvem rovu grobipča na Zgornji Bistrici, kasneje pa jih bodo prepeljali v eno izmed načrtovanih kostnic.
V okvir dela vladne komisije za repevanje vprapanj prikritih grobipč sodi tudi raziskava pe neevidentiranih moripč in grobipč. Doslej je komisija registrirala 410 prikritih vojnih grobipč, pričakuje pa pe od 150 do 200 novih lokacij. Samo letos je na novo evidentirala 70 lokacij.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič pa je ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, položil venec v Parku spomina Teharje, osrednjem državnem spomeniku zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Kot je v izjavi za medije poudaril Drobnič, je spomin na žrtve iz polpretekle zgodovine predvsem opozorilo mladim generacijam, naj se kaj takega nikoli več ne ponovi.
Drobniča sta spremljala tudi celjski podžupan Stane Rozman in predsednik teharske krajevne skupnosti Franc Kač. Park spomina Teharje so odprli oktobra 2004.
Taboripče v Teharjah so zgradili Nemci leta 1943 za predvojapko vzgojo, obsegalo pa je pest stanovanjskih in približno deset pripadajočih funkcionalnih barak, ki so sprejele okoli 500 ljudi. Ob koncu vojne so imeli Nemci tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po koncu vojne pa je bilo taboripče nekaj časa opupčeno.
BERI_
SODELOVANJE PARTIZANOV Z ITALIJANI........................... 2
EDI GOBEC PIŠE TRANIJCEM
4
DRUŽINSKI PRAZNIK NA PRISTAVI..............
RASTOČE TEŽAVE 3 S CIGANI...............
4
ZA ZGODOVINO
Od dr. Petra Urbanca iz Kanade smo prejeli zanimivo zgodovinsko gradivo, ki ga v celoti objavljamo, najprej njegovo pismo in nato v prevodu dokumenta.
Uredniptvo
Priloga: Uradni dokument Komande XI armad-nega korpusa, odgovornega za zasedeno ljubljansko pokrajino n 02/8723, datiran 13. IX. 1942
POTRJUJE vagonske dobave orožja, živeža, zdravil itd. s strani ITALIJANSKEGA OKUPATORJA SLOVENSKIM PARTIZANOM. To dokončno potrjuje in dokazuje točnost podatkov v Črnih bukvah, Kosovi knjigi Stalinistična revolucija na Slovenskem, ki podaja sledeče pomembno sodelovanje, kolaboracijo partizanov, NOB, OF in nans revolucije:
a)	Julija 1942 predaja dveh plombiranih vagonov s orožjem, hrano, zdravili itd s strani italijanskega okupatorja revolucionarjem v Vevčah
b)	dogovor okupatorja in partizanov o dobavi hrane, obleke itd. dne 17. decembra 1942 v Karteljevem pri Novem mestu. Glavno pa je seveda bil formalni
Dokumenti pričajo
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
dogovor za premirje med Ita ijani in partizani in italijansko obvezo, da bodo omejevali aktivnosti VaPkih straž.
c) l3. junija 1942 so Italijani v Stražah predali partizanom tri vagone orožja, streliva, in italijanskih uniform. Italijani so celo mobilizirali voznike da so vse prepeljali v partizanska skrivalinča
Zaključek: gornja dejanja, sedaj dokazana z uradnim dokumentom okupatorja dokazujejo dokončno dva dejstva:
1)	NEDOVOLJENO RESNIČNO IZDAJALSKO KOLABORACIJO PARTIZANOV Z OKUPATORJEM S SPREJEMOM OROŽJA, KI JE SLUŽIL ZA POBIJANJE DOMAČEGA DOMNEVNEGA IN RESNIČNEGA NASPROTNIKA REVOLUCIJE
2)	DEJANSKO KONEC VSAKE NOB, KI JE VSESKOZI BILA NAŠA NAJVEČJA ZGODOVINSKA PREVARA.
REVIZIJA NAŠE POLP-TRETEKLE ZGODOVINE POKRIVAJOČE LETA 1941/ 5 POSTAJA IMPERATIVNA!!!!
Peter Urbane Dr. Iuris in notar
POVELJSTVO XI ARMADNI KORPUS
Urad: Operacije P.M. 46 dne 13 septembra 1942 /XX
Št. 02/8723
Predmet Kontrola transport blaga in prtljage potom železnice.
VIŠJEMU POVELJSTVU VOJAŠKIH SIL SLOVENIJA — DALMACIJA (2 ARMADA)
In v vednost: VISOKEGA KOMISARJATA ZA PROVINCO LJUBLJANO
Po ugotovitvi, da so se po sokrivdi železničarjev katerih identiteto ne preiskujemo, uporniki mogli oskrbeti z orožjem, hrano, zdravili in drugim - vse to dejansko v celih vagonih, to poveljstvo smatra za nujno se dogovoriti z železninko upravo, da se odpravi ta možnost.
Zato, po nalogu tega poveljstva in zaradi večjih potreb v danannjem posebnem stanju, je urad za povezavo delegacije transportov v Ljubljani odredil, skupaj z Vzhodno delegacijo, odločbo nalog delovanja (kopija je priložena), ki vsebuje navodila glede discipline v sektorju blaga in prtljage.
Kar se tiče kontrole predvidene v nalogu omenjene dejavnosti, se smatra za potrebno, da se ta preda delavcem K. Finančni straži (R Guardia di Finanza). Zato je železninka uprava bila povabljena da razpolaga v lastni pristojnosti in sporazumno z Finančno stražo uredi sprejem blaga in prtljage omejeno na lokalne postaje, kjer obstoji omenjeno osebje.
Ta omejenost na področju transporta blaga in prtljage bo v 15 postajah in ne v 75.
General armadnega korpusa Poveljnik Mario Robotti
p.c.c. Polkovnik, poveljnik Generalnega ntaba Annibale Gallo lr podpis
Žig: Komanda IX armadnega korpusa
Tudi na Brniku strožji ukrepi
Kot odziv na nove teroristične grožnje v civilnem letalstvu je Evropska komisija sprejela uredbo, s katero omejuje vnos tekočin v letala. Ta uredba je na vseh letalinčih Evropske unije, vključno z največjim slovenskim letalinčem Aerodromom Ljubljana, stopila v veljavo že 6. novembra.
Na to so se na brninkem letalinču že pripravljali na kadrovski, materialni in operativni ravni. Največ pozornosti pa namenjajo pravočasnemu obvenčanju potnikov.
,,Potrebno bo spremeniti miselnost zaposlenih na letalinču in potnikov," je na novinarski konferenci na Brniku, na kateri sta ministrstvo za promet in Adria Airways skupaj z Aerodrom Ljubljana predstavila spremenjene varnostne ukrepe, poudaril predsednik uprave omenjenega letalinča Vinko Može. Potniki se bodo morali že doma pripraviti in vedeti, kaj bodo lahko vzeli v ročno prtljago in česa ne.
Nove omejitve, ki so v veljavo stopile 6. novembra, se nananajo na vnos tekočin, saj so avgusta letos teroristi poskunali napasti letala na liniji med Veliko Britanijo in ZDA s tekočim eksplozivom.
Čas za prilagoditev letalinča na nove varnostne ukrepe je bil zelo kratek in le malo časa je, da se potniki teh novosti navadijo.
Ko so te ukrepe že avgusta uvedli v Veliki Britaniji in ZDA je bilo precej zmede med potniki, saj na letalinčih niso bili dobro kadrovsko in materialno pripravljeni. Sofrič je poudaril, da so na brninkem letalinču pripravljeni na pregledovanje prtljage potnikov ter njihovih plančev glede prisotnosti tekočin.
6. maja 2007 pa bo v veljavo stopil ne en varnostni ukrep na letalinčih Evropske unije. Ta prepoveduje na varnostno območje omejenega gibanja na letalinčih in na letala vnanati posamezne kose ročne prtljage, katerih dimenzije presegajo 56 centimetrov krat 45 centimetrov krat 25 centimetrov. Izjeme so le dragoceni ali krhki predmeti, ki jih ima lahko potnik v ročni prtljagi, čeprav so njihove dimenzije prevelike. Gre na primer za dragocena glasbila ali fotografsko opremo.
Rojaki v podporo svobodi
Ob 15. obletnici slovenske samostojnosti je Svetovni slovenski kongres (SSK) odprl fotografsko-dokumentarno razstavo z naslovom Slovenski rojaki v podporo svobodi 1991-1992, s katero želijo opozoriti na prispevek Slovencev v zamejstvu k prizadevanjem za mednarodno priznanje nove samostojne države. Razstavo je slovesno odprl zunanji minister Dimitrij Rupel.
Razstavo, ki jo je SSK pripravil v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) in ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je odprl Rupel, ki je zbranim gostom iz S ovenije, Argentine, Švedske in drugod prenesel tudi pozdrave premiera Janeza Janne.
15 let je kratka doba, je menil Rupel, a Sloveniji je v tem času uspelo doseči marsikaj. ,,Utrdili smo se kot svobodna demokratična država s trdnim tržnim gospodarstvom," je dejal minister ter izrazil zaupanje v lepo prihodnost nane države, prihodnost, ki je po njegovih besedah ne bi bilo, če ne bi ob osamosvajanju leta 1991 enotno nastopili vsi Slovenci, tisti doma in tisti v tujini.
Veliko zaslugo za povezanost in slogo slovenskega naroda v tem edinstvenem obdobju nane zgodovine je Rupel pripisal SSK ter opozoril, da je potrebno to obdobje skrbno dokumentirati ter poskrbeti, da se bo ohranilo tudi v spominu prihodnjih generacij.
Razstava morda ni velika po obsegu, a je gotovo velika po zgodovinskem pomenu, je menil priznani borec za slovensko osamosvojitev, profesor Tomaž Pavnič, spomine pa je obujal tudi predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kram-berger.
V Parizu o Škocjanskih jamah
Na sedežu UNESCO v Parizu so odprli razstavo ob 20. obletnici vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne kulturne in naravne dedinčine. Škocjanske jame so naravni pojav svetovnega pomena, postavljen ob bok Grand Canyonu, koralnim grebenom, Galapagosu, Mount Eve-restu in drugim lokalitetam.
Slovesnosti ob odprtju se je udeležil slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik in se ob tej priložnosti srečal z generalnim direktorjem UNESCO Koičirom Matsuuro ter s francosko ministrico za ekologijo in trajnostni razvoj Nelly Olin.
V ,,osebni izkaznici" Škocjanskih jam na slovenskem Krasu je moč prebrati, da so stare več milijonov let, da ožje zavarovano območje meri 413 ha in vplivno območje parka 45.000 ha. Regijski park Škocjanske jame je bil z zakonom ustanovljen leta 1996.
Namen ustanovitve parka je bilo ohranjanje in raziskovanje izjemnih	geomorfolonkih,
geolonkih, hidrolonkih znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, paleontolonkih in arheolonkih najdinč, etnolonkih in arhitekturnih značilnosti in kulturne krajine ter zagotavljanje možnosti za razvoj lokalnega prebivalstva.
Škocjanske jame so bile na seznam svetovne kulturne in naravne dedinčine vpisane leta 1986, nato je bil leta 1999 Park Škocjanske jame vpisan na seznam lokalitet Ramsarske konvencije kot prvo podzemno mo-krinče.
Odmevi vladnega poraza v provinci Misiones so zvene i ves pretekli teden. Posledice pa se bodo poznale tudi ne v prihodnje in pogojevale smer argentinske politike.
Kdor molči ... Zanimivo je, da ves ta čas ne predsednik, ne noben od njegovih mož, ni z besedico omenil izida ustavodajnih volitev v Misionesu. Poraz, ki ga je iz rok opozicije utrpel guverner Rovira pa je hudo prizadel Kirch-nerja in njegovo vlado. Prav zato je predsednik zavzel najbolj enostaven položaj: tinino. To je že del njegove taktike, kadar se sooči z realnostjo, ki mu ni povsem po godu. Kako pa je politično reagiral na poraz je jasno dokazal naslednji petek, ko je „svetoval" drugemu guvernerju (Fellner, v provinci Jujuy), naj ukine postopek, ki je bil v teku, da bi tudi on spremenil ustavo in dosegel možnost ponovne kandidature. Jasno se je zavedal, da lahko misijonski poraz negativno vpliva v Jujuyu. Ena klofuta je bila to pot dovolj.
Usodna pomota. Dejansko je imel nkof Pina prav, ko je ne pred volitvami javno trdil, da je bil ,,Kirchner napačno poučen". Ne verjamem sicer, da ne bi bil poučen o hudih prekrnkih proti normalnemu redu in demokratičnim postopkom, ki jih je Rovira kar kopičil v svoji provinci; a to ga gotovo ni skrbelo, saj je dandanes v mnogih okrožjih vpeljana praksa. Dosledno pa je verjel v tiste ankete, ki so govorile o guvernerjevi zmagi. Še bolj pa je verjel v one, ki so njemu samemu pripisovale kar 70% priljubljenosti, ki bi morala obdržati tehtnico na ,,pravi" strani. Kirchner dosledno pazi, da se ne postavi nasproti „ljudski volji". Zmota ustanov za preučevanje javnega mnenja je bila zanj usodna. In podobni pomoti se je hotel izogniti, ko je ustavil ustavodajni postopek v provinci Jujuy. Prav tako je v provinci Buenos Aires guverner Sola, ki je tudi iskal možnost ponovne kandidature, končno opustil to namero.
Tudi na zunaj. Ista taktika, obračati planč po „ljudski volji", pa ga je zapeljala v težave tudi na zunanji fronti. To je primer gradnje papirnic na urugvajskem bregu mejne reke in negativno bojno zadržanje, ki ga do tega projekta gojijo prebivalci argentinskega mesta Gualeguaychu. Če bi pravočasno posegel in skunal prepričati ljudi, da se z dialogom lahko več doseže kot z blokado cest in mostov, bi bil danes položaj drugačen. Tako pa se nahajamo v močvirju, kjer je dialog nemogoč in nobena stran ne vidi skupnega dogovorjenega izhoda. To je prinlo jasno do izraza med zasedanjem predsed-
nikov iberoamerinkih držav, ki je potekalo ob koncu tedna v Montevideo. Ni prinlo do pričakovanega sestanka med sosednima predsednikoma (Kirchner in Tabare Vazquez), in da se izogne sporu in pritisku je enostavno izostal pravkar ponovno izvoljeni brazilski Lula da Silva. Vlogo ,,pos-redovalca" je nato prevzel npanski kralj Juan Carlos, a takoj jasno povedal, da renitev zavisi ,,od obeh predsednikov". Je pa zanimiv ta položaj, ko morata dva demokratična republikanska levičarska predsednika klicati na pomoč staro monarhijo ...
Brez uspeha. Počasi, prav počasi se vrača mir tudi v sindikalne vrste. Kot doslej kaže, se je ofenziva proti vodji Glavne delavske konfederacije CGT doslej izjalovila. Hugo Moyano je prejel pričakovani predsednikov blagoslov in si s tem zagotovil zadostno podporo, da ne nadalje sedi na stolčku glavnega tajnika. Ta Kirchnerjeva poteza ne sme nikogar presenetiti. Čeprav med njima ne vlada nika-krnna ljubezen, sta v svojih položajih nujna zaveznika. Moyano je namreč Kirch-nerju omogočil, da je obdržal povinice plač v predvidenih mejah, kar je osrčje predsednikove strategije proti inflaciji. Ta sod seveda počasi kaže razpoke v obliki divjih stavk in notranjega trenja, a dokler ne bo hujnih pretresov, na tem področju ne bo presenečenj.
Brez	enotnosti .
Predsednik lahko beleži kot pozitiven samo lagoden in uspenen makroekonomski položaj. Je to dovolj, da mirno vlada in se mu na stežaj odpira celo možnost ponovne dobe? Seveda je dovolj, a poleg lastnih zaslug, je treba precejnno mero vpliva pripisati opoziciji, ki ne najde skupnega imenovalca. Res so soglasno podprli boj proti ustavni spremembi v provinci Misiones; res so enotno nastopali proti ponovni kandidaturi v provinci Buenos Aires; a to je vse. V ostalem ni nobenega skupnega predloga. Še več: v večini strank in skupin se množijo notranji problemi in tudi sorodne politične formacije ne najdejo možnosti povezave. Vodstvo radikalov je izpeljalo intervencijo v podružnici v Mendozi, ker se je radikalni guverner Cobos povezal s Kirchnerjem. Lavagna se predstavlja tu in tam, a ne ni nič določenega glede njegove kandidature. Macri in Sobisch ljubimkata, a ne uresničita. Najbolj pa vzbuja skrb, da je Lopez Murphy organiziral shod, ki so ga pa preprečili levičarski izgredniki. Reakcija ostale opozicije ob tem nedemo-kratskem barbarstvu je bila tako medla, da vzbuja resen dvom glede prihodnosti.
SLOVENCI V ARGENTINI
PRISTAVA
Družinski praznik
Oktober je v Argentini pomladanski mesec. Vse cveti, ptički žvrgolijo, sonce bolj močno greje, dnevi se daljpajo ^ Začenjamo z načrtovanjem poletnih počitnic. A je tudi mesec rožnega venca. Kako lepo je skupno v družini moliti!
Na Pristavi so pa same slavnosti: mladinski dan, materinski oziroma družinski dan in končno pe obletnica Doma. Zato pa hitro na delo z novimi idejami in vsestransko pomočjo!
Tokrat smo se 15. oktobra najprej zbrali ob oltarni mizi in prisostvovali otronki sv. maP. Med mapo nas je pater Alojzij Kukovica blagoslovil. Otroci so ubrano peli pod vodstvom ge. Mojce Jelenc. Spremljala jih je na orglah ga. Anka Savelli Gaser. Spominjam se, koliko vernikov je redno hodilo k slovenskim sv. manam, sedaj pa samo ob posebnih priložnostih, kot je bila prav na ta dan. Mislim da bi morali podpirati delo in žrtev naPh duhovnikov ter slovenskih učiteljev, saj brez njihovega delovanja bi skupnost razpadla. Kakpen zgled damo naPm otrokom? Ali nas premagujeta lenoba in brezbrižnost?
Po končani sv. maP so sledili pozdravi vsem mamicam: Pavel Grohar je čestital v imenu mladine, Edvard Kenda v imenu odbora in Tatjana Rožanec v imenu mladcev in mladenk. Prisrčno je bilo vsako vončilo, vsaka beseda, vsak stavek zahvale ^
V prazničnem razpoloženju je predsednik Edvard Kenda čestital Albinu Magistru za njegovo osemdesetletnico in se mu v imenu pristavske družine prav posebej zahvalil za sodelovanje.
Nato smo hitro obrnili stole in nestrpno pričakovali nastop naPh najmlajnh. Medtem nam je mladina postregla z dobrim zajtrkom in podarila vopčilnice.
Gdč. Helena Zarnik nas je lepo pozdravila in podala nekaj misli. Med drugim je dejala: „Družina daje prvo zavetje otroku, nudi ugodje in toplino starčku, odpre objem zaupanja mlademu in daje občutek trdnosti in prijateljstva odraslemu
Nato nam je predstavila celoten program in takoj se je odprl zastor. Presenetilo nas je dejstvo, da je prizor napisal Jožko Rožanec in s tem zopet pokazal svoj talent. Gdč. Veronika Zurc nas je tudi presenetila kakor režiserka in igralka (nastopila je v vlogi babice). Skrbno je pripravila kratek prizor s starejpo skupino otrok. Igrali so Alen Grohar, Ljudmila in Boris Golob, Pavla Skubic, Zofija Komar, Matjaž Rožanec, Valerija Mele in Tomaž Petelin.
Na odru smo videli, kako so v dnevni sobi otroci pisali domačo nalogo. Poiskati so morali izvor besed: družina, oče in mati. Vsak je pomagal po svojih močeh in znanju. Kot gledalka moram priznati, da sem se kar veliko naučila.
Po močnem ploskanju so se jim pridružili na odru ne drugi učenci petega, nestega, sedmega in osmega razreda ter recitirali pesem „Družina".
Otroci vrtca, prvega in drugega razreda so razigrano
ZVEZA MATER IN ŽENA
Srečanja po obletnici
40. obletnica Zveze je že za nami; nadaljujemo z rutino: vsakomesečna srečanja s predhodno sejo, nato pa navadni razgovori, včasih predavanja o važni ali sodobni temi.
Eno takih je pripravil Tone Mizerit za oktobrsko srečanje in ga naslovil: Ob strupeni poplavi medijev. Kot diplomirani časnikar je zavzel raroko področje, ki ga dobro pozna, tako tisk, radio, televizija in seveda internet z vsemi možnostmi, ki jih ponuja ta vrh sodobne tehnike. Moderna sredstva obvenčanja služijo danaranji družbi z nentetimi ugodnostmi, o katerih se naram prednikom ne sanjalo ni.
Vendar ni vse zlato kar se sveti! Dostop do vsega različnega gradiva, zlasti moralno spornega, je lahko zelo nevaren in negativen zlasti za otroke in mladostnike. Natrpano gradivo vseh mogočih panog bi bilo vsem v veliko pomoč, mladim in starejnm, a je na žalost skuranjava igranja preveč velika, saj fizično ne utruja, moralno a zavede v neslutene avanture, od kriminalk in čarovnintva do pornografije, itd. Surova realnost je premeteno zakrita in prikazana brez spontovanja.
Kje so tisti časi knjižnega ,,indeksa", je pojamral dedek! Danes zahteva čas zelo zgodnje odgovornosti - od otrok, ki so po sili razmer večkrat sami brez nadzorstva starnev. Danes ne velja več: povej kaj beren in ti povem kdo si; dodamo z vso možno odgovornostjo tudi kaj gledan, kaj poslunan.
V živahnem pogovoru smo ne marsikaj izvedele, za kar smo zelo hvaležne Tonetu Mizeritu, ki se je že večkrat odzval nanemu vabilu - vedno s primerno temo in dobo voljo!
Se priporočamo ne za naprej.
ZSMŽ
zapeli slovenske pesmice z različnimi gibi. Kako radi pojejo, pogumno in močno! To je zasluga ge. Mojce Jelenc, ki že toliko let skrbno uči petje in ge. Anke Savelli Gaser, ki je vedno pripravljena za spremljavo na klavirju. Hvala za ta veseli del programa!
Potem so otroci drugega, tretjega in četrtega razreda pozdravili vse očke in mamice, ter vsakemu izročili rdeč nagelj kot simbol ljubezni. To točko sta pripravili učiteljici ga. Veronika Petelin in ga. Polona Lazar.
Za konec programa so zopet zazvenele pesmi. Presenetila nas je „Argentina je prvak", ki jo je spisal Alen Grohar meseca junija, ko smo ne mislili, da bomo dobili svetovni pokal v nogometu. Uglasbila jo je ga. Mojca Jelenc. Koliko talentov imamo na Pristavi! To nam je v ponos!
V imenu vseh mamic najlepna hvala učiteljicam in seveda tudi otrokom za to sladko darilo, ki je izraz veselega razpoloženja in skupnega dela.
M. K.
Drnov nek odlikoval nadnkofa Krambergerja
Predsednik republike Janez Drnovnek je za izjemne zasluge za Slovenijo na civilnem, kulturnem in humanitarnem področju ter za 25 let ordi-nariata mariborske nkofije z zlatim redom za zasluge odlikoval mariborskega nadnkofa Franca Krambergerja. Predsednik Drnovnek bo Krambergerju odlikovanje slovesno vročil ta teden v mariborski nadnkofiji, so sporočili iz urada predsednika republike.
Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi, nadnkof in metropolit Kramberger že 25 let deluje na civilnem, kulturnem in pastoralnem področju v interesu Slovenije ter je vsestransko prispeval k narodnemu kulturnemu, političnemu in duhovnemu razvoju.
Kot prefekt in ravnatelj v dijankem semeninču je dosegel izjemne uspehe pri vzgoji in izobraževanju mlajrah rodov, zlasti duhovnikov, z ustanovitvijo Škofijske gimnazije Antona Martina Slomnka pa je zaznamoval ves slovenski kulturni prostor. Na dobrodelnem področju je kot predsednik Slovenske karitas dal izreden prispevek, zlasti na materialnem področju, pomoči potrebnim - predvsem družinam in posameznikom v stiski.
Na znanstvenoraziskovalnem, kulturnem in publicističnem področju je kot pokrovitelj Mohorjeve družbe zaslužen, da ta že poldrugo stoletje kulturno in izobraževalno odločilno vpliva na razvoj slovenske kulturne in narodne identitete. Uredil in sistemsko popisal je osebno knjižnico blaženega nkofa Antona Martina Slomnka, tako pa pripomogel k prepoznavnosti zgodo-
vinskega obdobja, dela in življenja tega velikega Slovenca.
Za uspeh izobraževalnega, kulturnega in kari-tativnega dela Krambergerja je pomembno tudi njegovo gospodarsko udejstvo-vanje, zlasti pri gradnji rtevilnih ustanov, kakrrane so Andrea-num s Teolonko fakulteto, Teolonka knjižnica in Slomnkova knjigarna, ter pri razvoju gospodarstva Rast, ki vzdržuje kulturne spomenike, izobražuje in opravlja pastoralne naloge. Prav tako je izrazita njegova zasluga za obnovo ntevilnih kulturnih spomenikov, zlasti cerkva in drugih sakralnih objektov, ki pričajo o narodni in kulturni identiteti.
Kot je ne zapisano v obrazložitvi, je bilo delo Krambergerja enako neprecenljivo na rarnem narodnem področju, zlasti v kočljivih trenutkih osamosvojitve, ko se je odločno postavil na stran obrambe narodnopolitičnih interesov Republike Slovenije. Svojo opredelitev za vsestranski napredek, kulturno in duhovno rast Slovencev je več desetletij izkazoval z dejavno podporo razvoju kulturnih ustanov, cerkvenih in posvetnih, na primer Univerze v Mariboru.
Svojo demokratičnost pa je potrdil z razpisi volitev v pastoralne svete za vse župnije v nkofiji in tako vključil laike v pastoralno delo Cerkve.
Izjemno je tudi njegovo večletno prizadevanje za reorganizacijo Cerkve na Slovenskem, za ustanovitev novih nkofij, kar ima pastoralni in narodnokulturni pomen, je ne navedeno v obrazložitvi.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI.
Slovenska obala - III
Portorož : 3.100 prebivalcev, je največje slovensko obmorsko letovinče, zelo obiskano zaradi milega podnebja, bujnega rastlinstva in penčene obale.
Med kopalno sezono je temperatura morja od 20° do 26° C. Razvit je tudi zdravilinki turizem; uporabljajo vodo in blato iz bližnjih solin. V mesta je Visoka pomorska in prometna nola in Visoka nola za hotelirstvo in turizem. Mesto nteje z rekreacijskimi objekti, z dvorano Avditorij, za kulturne, zabavne in nportne prireditve, z igralnico Casino. Privabi tudi veliko kongresnega turizma. V smeri Pirana je nportno pristaninče in turistični kompleks Bernardin.
Portorož je bil znan kot zdravilinče že v 13. stoletju. Benediktinci so v svojem samostanu zdravili tuberkulozo in vodenico (edemas) , posebno pa pe revmo, z morsko vodo, slanico iz solin in solinskim blatom. Leta 1830 so tu zgradili prvi vojanki zdravilni hotel. Pred 1. sv. vojno so zgradili ne več hotelov, penzionov in odprli so igralnico. Hotel Palace (1908-12), je bil največji in najimenitnejra na tem delu obale. Električni tramvaj je povezoval Portorož s Piranom in z železninko postajo v Sv Luciji. Poleg zdravilinč so turiste privabljali tudi
jadranje, veslanje, kopanje, jahanje, kolesarjenje, sprehodi po obali, vožnje z ladjami ter različna tekmovanja in nportne prireditve. Pred 1. sv. vojno so v Portorož prihajali počitnikarji iz Avstrije, &epke, Madžarske, Nemčije, Italije, Francije, Rusije, Anglije.
Med vojnama, pod Jtalijo, je bilo tu letalinče za hidroplane. Še poseben zagon je pa dobil turizem v sedemdesetih letih, ko so zgradili več hotelov, zasebnih hin s sobami za turiste, in turistično naselje Bernardin, tako da je sedaj že čez 10.000 ležinč in sezona ni omejena le na poletni čas. (Ljubljana-Portorož = 130 km). Mesto je tudi izhodinče za izlete v istrsko zaledje in druge obalne kraje.
Lucija: Nekoč kmetijsko in solinarsko naselje, je sedaj že predmestje Portoroža, s nportnimi in rekreacijskimi prostori na prostem in z veliko ponudbo ležinč. Kjer so bile včasih soline, je sedaj velika in dobro opremljena marina = pristaninče za 850 jaht oz. jadrnic. Dober km proč je park z eksotičnim drevjem. V njem je razstava kamnitih skulptur, ,,Forma viva".
Sečovlje : Nekdanje solinarsko naselje;
sedaj pridobivajo sol le ne na manjnem delu solin, na ostali povrnini so zgradili nportno letalinče. Prvotno so bile soline preprežene s kanali in nasipi, na teh je ne precej ostankov salinarskih hin ki so jih včasih uporabljali kot bivalinča in skladinča. Eno teh hin so preuredili v Etnografski muzej. Na tem območju uspevajo halofiti = rastline, ki so prilagojene življenju na izredno slanih tleh in tu gnezdijo ntevilne vrste ptic.
Vzhodno od Lucije je vas Kontabona
(fotografija spodaj) - ime iz rimske trdnjave Castrum Bonae - ena najlepne zasnovanih vasi na Primorskem, strnjeno pozidana. Tloris ima obliko drevesa, glavna ulica je deblo, iz nje pa kot veje izhajajo stranske. Stare kmečke hine so iz klesanega kamna. Na robovih vasi sta cerkvi sv. Kozme in Damjana in pokopalinka cerkev sv. Andreja, obe iz 15. stoletja. Sredi vasi pa stoji cerkev sv. Elija, iz 1446, z bogato obdelanim kamnitim portalom iz 18. stoletja.
Zbral in priredil Franci Markež
SPOMINI
Toplo pismo iz Severne Amerike
Vsako leto se v Slovenskem domu v Carapacha-ju zberejo rojaki, ki so begunska leta preživeli v taboripču Traniju. Tako tudi letos. A za to priložnost so prejeli toplo pismo iz Severne Amerike, ki ga zaradi zanimivosti in zgodovinskih podatkov objavljamo.
Dragi ,,tranijski fantje"!
Ena narah redkih ,,deklet", ki je menda tudi približno naph let, draga prijateljica gospa Mojca Pirc, me je opozorila, da boste spet imeli svoj letni sestanek in bi Vas morda zanimalo, če bi tudi jaz, skoraj na drugem koncu sveta, napisal par vrstic.
Kaj naj rečem, če ne predvsem to, da Vam vsem želim dobrega zdravja in zvrhano mero vsega lepega in prijetnega. Morda to pomeni tudi manj revmatizma, bolj prožne roke in noge, manj glavobola, pa dosti korajže, ki je na stara leta pe posebno potrebna. In ko se neustavljivo bližamo večnosti, prosimo tudi, da bi bili pri vsej svoji človepki nevrednosti vedno bliže Bogu, ki nas je ohranjal pri življenju, ko se je toliko drugih že poslovilo.
Hvaležni smo Mariji Pomagaj, ki nam je vedno pomagala. Pri vseh težavah smo vendar doživeli mnogo lepega! Celo v taboripču Traniju, kjer smo se zbirali v kapeli, ki jo je poslikal nap pokojni Ivan Plahuta; ali ko smo poslupali Boris Pavparjev orkester, kjer sem ga jaz tako polomil, da me je na rogu na srečo zamenjal dragi prijatelj Andrej Jelen; ali ko smo gledali ,,Tri vapke svetnike" po zaslugi Maksa Planinca, ki je pred leti umrl v Zapadni Kanadi; ali ko smo se zbirali na prosvetnih večerih, kjer je pokojni Sapa Pirc pripravil nepozabno lepo Prepernovo proslavo in se je neki poznejpi profesor učil govorništva; ali ko sva s Sapo pripravljala listič ,,Nove upe"; ali ko smo si postavili drog, kjer sta Štajerc Milop Prelog in nap „gorenjski fant" in sedanji tranijski ,,starepina" Ivan Žnidar zavrtela veletoč; ali ko sta Janko Filipič in Maks Jesih iz nič ustvarila taboripčno knjižnico; ali ko nas je revne obiskal revni, a dobrodušni sveti Miklavž s svetim Antonom in drugim spremstvom; ali ko sta nam lačnim postregla z ,,makaronovo župco" in včasih pe s kopčkom spama Gričarjeva brata. Pravo pojedino pa smo imeli, če smo dokupili koruzno moko in je, kot bi se morda spomnil tudi Stanko Obržan, Franc Jager skuhal žgance ter smo odprli konzervo posupene krvi, ki je bila najbrž pripravljena za psičke in mucke, pa nam je lačnim tako zelo teknila. Joj, pa pe plesne vaje ste imeli, menda Robnik in Lobnik in tisti, ki nimate dveh levih nog kakor jaz! Pa nekateri ste ustanovili ,,fabriko cigater domače proizvodnje"! Joj, koliko je spominov!
No, hvala Bogu za vse, tudi in predvsem za to, da smo si brezdomci lahko ustvarili nov dom, Vi v Argentini, pepčica pa v Severni Ameriki in druga (Pevca, Zidan, Horvat) v daljni Avstraliji. Hvala Bogu tudi za zvestobo med prijatelji (kako prisrčno je bilo pred dvema letoma srečati Tranijca Janeza Jereba v Ljubljani!) in za lepe spomine na dupne pastirje, zlasti na pokojnega Stankota Skvarčo iz Vrhnike, ki je namesto karanja uporabil dosti milejpo obliko: ,,Tega nisem vesel ^ in hoc non gaudeo!" Bog daj večni mir tudi njemu in kapetanu Romanu Batu in vsem pokojnim Tranijcem in drugim prijateljem, pa tudi morebitnim neprijatel-jem!
In Bog daj vse dobro napemu slovenskemu narodu, ki je zdaj blagoslovljen z dvema kardinaloma, dr. Francetom Rodetom, tem žlahtnim darom slovenske Argentine, in dr. Alojzijem Ambrožičem; z dvema nadpkofoma, prepevajočim prelatom Lojzetom Uranom v Ljubljani in milobnim dr. Francem Krambergerjem v Mariboru (da ne omenjamo učenega in prijaznega dolenjska nuncija Ivana Jurko-viča v Ukrajini), pa s pkofi dr. Antonom Stresom v Celju, dr. Marjanom Turnpkom v Murski Soboti in prelatom Andrejem Glavanom v Novem mestu ^ in seveda zelo zmožnim slovenskim pkofom Andrejem Stanovnikom v Argentini. V Ljubljani pa naj dobri Bog blagoslovi tudi pomladno vlado, ki jo vodi bivp oporečnik Janez Janpa, odlično pa deluje tudi dr. Andrej Bajuk iz Mendoze v Argentini! Marsikaj se je spremenilo na bolje in marsikaj se pe mora spremeniti! Bog blagoslovi vse človentvo, da bi znalo s svetopisemskim slepcem dovolj goreče prositi: ,,Gospod, da bi videl!"
Vam pa kličem iz dna srca: Bog živi tudi Vas, nap ljubi tranijski fantje in dekleta, nap nepoza-bljeni prijatelji v Argentini!
Vap Edi Gobec in preostali Tranijci v Severni Ameriki
Začasna preselitev Romov
Pred kratkim je v občini Ivančna Gorica, konkretno v Ambrusu, pripo do hudega spora med romskimi naseljenci in krajani. Stvari so se zaostrile. Pripo je do nemirov in obojestranskih groženj. Okrog 35 Romov se je nato zateklo v gozd pri Ivančni Gorici, kjer so živeli v improviziranih potorih. Med njimi je bilo okrog 20 otrok, starih od treh mesecev do 15 let ter tudi ena nosečnica.
Problem je presegel lokalno raven in pripel v roke republipki vladi. Po posegu ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in notranjega ministra Dragu-tina Mateja, so Rome začasno preselili v zbirni center v Postojni. Sedaj jim ipčejo primerno dokončno lokacijo.
Celoten dogodek, ki seveda pe ni zaključen, pa je sprožil tudi politično debato. V poslanski skupini SDS so prepričani, da je vlada z začasno preselitvijo ambrupkih Romov (prej so se imenovali cigani) v postojnski nastanitveni center trenutno napa najboljpo možno reptev. ,,To je reptev, ki je bila dogovorjena v soglasju tako z Romi kot z ostalimi krajani Ambrusa," je na novinarski konferenci poudarila poslanka Eva Irgl. Glede napovedane zahteve civilne iniciative v Novem mestu po preselitvi Romov iz nelegalnega naselja Žabjak pa je ocenila, da ne gre za
reakcijo Ambrusa, ,,ampak so to dogodki, ki se vlečejo že celih 12 let in jih nihče ni repeval".
V največji koalicijski stranki obžalujejo, da je pripo do dogodkov v Ambrusu, in obsojajo vsakrnno nasilje tako s strani Romov kot s strani večinskega prebivalstva. Po njihovem mnenju je treba več pozornosti nameniti vzgoji in izobraževanju, kajti le izobrazba in spremenjen sistem vrednot lahko pripomoreta k večji socializaciji Romov in s tem posledično k zmanjpanju razlik med večinskim in romskim prebivalstvom.
,,V vseh teh letih, ko sta bili na oblasti LDS in SD, se je o romski problematiki veliko govorilo, bistveno manj pa je bilo storjenega," je dejala Irglova. Stalipče varuha človekovih pra-
vic Matjaža Hanžka, da preselitev Romov v postojnski center pomeni konec pravne države, pa je ocenila za nesprejemljivo in žaljivo: ,,Gre za navadno sprenevedanje Hanžka, ki mu v teh dneh sploh pe ni uspelo obiskati Ambru-sa in njegovih prebivalcev." Varuhovo dejanje po mnenju poslanke ni presenečenje, podobno se je dogajalo tudi na primer ob sprejetju zakona o istospolni partnerski zvezi. ,,Recept pri taknnih temah ostaja enak: ko vlada repjje stvari, ki jih zdajnnja opozicija, ko je bila na oblasti, ni bila sposobna repevati, ravno ta opozicija skupa vlado očrniti pred mednarodnimi institucijami, doma pa jo želi prikazati kot nestrpno, brez posluha za drugačne," je dejala.
Poslanka SDS je izpostavila tudi nastajajoči zakon o romski skupnosti: nobena od 25 držav članic eU nima tega področja urejenega s posebnim zakonom, prinesel pa bo predvsem sistemske reptve, ki bodo dolgoročno pripeljale predvsem do zmanjpanja brezposelnosti med Romi, do povečanja izobrazbene strukture itd. To pomeni tudi večjo socializacijo in s tem bo verjetno taknnih dogodkov bistveno manj, je poudarila. O napovedovani trajni lokaciji za začasno preseljene Rome pa se, kot je pe povedala, v SDS pe niso pogovarjali.
Dobitnik Kozinove nagrade Pavle Merku
Druntvo slovenskih skladateljev (DSS) Kozinovo nagrado za leto 2006 podeljuje skladatelju Pavlu Merkuju iz Trsta za zaokrožen skladateljski opus, ki temelji na ljudskem izročilu. Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, je opus akademika Pavla Merkuja, skladatelja, etnomuzikologa, slovenista, esejista, urednika in kritika tako pomemben, obsežen in odmeven, da je že dolgo nepogrepjivi del slovenske sodobne glasbe in prpe kulture. Nagrado bodo Merkuju izročili na slovesnosti v Mestni hip.
Pavle Merku se je s prvimi skladbami kompozicijsko in estetsko navezal na predvojno moderno Marija Kogoja, Slavka Osterca ter njegovih učencev. Ko je v pestdesetih nastopil novi modernizem, je Merku z nekaj let mlajpmi vrstniki, zbranimi v skupini Pro musica viva, pomagal slovenski glasbi utirati pot v evropsko smer.
Merku se je rodil leta 1927 v Trstu. Violine se je učil pri očetu in Cesareju Barisonu, kompozicije pri Ivanu Grbcu in Vitu Leviju. V Ljubljani je diplomiral iz slovanske filologije, v Rimu doktoriral iz literarnih ved. Merku je celovit skladatelj, malodane vseh glasbenih sestavov in zvrsti: od solističnih, komornih, simfonično koncertan-tnih, vokalno instrumentalnih, samospevov, zborov, vse do opere Kačji pastir.
Ljudsko izročilo je Merku leta 1976 zbral v obsežni knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Sintezo svojih estetskih in glasbeno-sociolopkih spoznanj je zbral v knjigi Poslupam (1983), v kateri se kaže kot pronicljiv analitik in objektiven kritik povojne slovenske in svetovne glasbe, je pe zapisano v utemeljitvi nagrade.
Hrvati v Slovenijo le s potnim listom
Slovenija z izvajanjem sporazuma, ki hrvapkim državljanom omogoča prehajanje meje z osebno izkaznico, krp schengenski pravni red, so potrdili viri pri Evropski komisiji. Nepravilnost so ugotovili izvedenci EU med schengensko evalvacijo slovenske kopenske meje in Slovenijo v poročilu pozvali k spremembi te prakse. Slovenija ,,mora Hrvapki to pojasniti ter sprejeti potrebne pravne in praktične ukrepe".
„Slovenija je imela vse možnosti, da bi to posku-pala urediti v pogajanjih o schengenskem zakoniku, sedaj pa je prepozno. Sedaj nima več nobene možnosti za to, da bi hrvapkim državljanom pe naprej dovoljevala prehajanje meje z osebnimi izkaznicami, če želi spoptovati pravni red EU", so pojasnili v Bruslju.
Dvostranski sporazum, ki ga je Slovenija s Hrvapko sklenila
leta 1997 in hrva-pkim državljanom omogoča prehajanje meje z osebnimi izkaznicami, je tako nepreklicno v nasprotju s pravnim redom EU. „Slovenija mora sedaj to sama pojasniti Hrvapki ter sprejeti ustrezne pravne in praktične ukrepe v povezavi z dvostranskim sporazumom," navajajo viri pri komisiji.
Slovenija po navedbah bruseljskih virov evalvacijskih sklepov izvedencev ni komentirala in tako v Evropski komisiji predvidevajo, da se z njimi strinja.
Slovenija sicer mora - tako kot vse druge nove članice v postopku schengenske evalvacije pripravljenosti na odpravo notranjih mejnih kontrol - na poročilo odgovoriti in ,,ni izključeno, da komisija pred sprožitvijo postopka za ugotavljanje krpitev čaka na odgovor Slovenije na poročilo o schengenski evalvaciji", so pojasnili v Bruslju.
Nove razsodbe proti Sloveniji
Evropsko sodipče za človekove pravice v Strasbourgu je znova razsodilo proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov. Slovenija bo tako v dveh primerih morala zaradi sodnih zaostankov plačati skupaj 1000 evrov odpkodnine in 910 evrov stropkov. V enem primeru pa je razsodilo, da je Slovenija krpla 3. člen Evropske konvencije o zapčiti človekovih pravic in temeljnih svobopčin, s tem, ko oblasti niso opravile učinkovite preiskave o trditvah tožnika glede grdega ravnanja policije.
Sodipče je primerih Olenik in Zorc razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki krpla tako 6. člen Evropske konvencije o zapčiti človekovih pravic in temeljnih svobopčin, ki govori o pravici do pontenega sojenja v razumnem roku, kot tudi 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodipči.
V primeru Matko pa je sodipče razsodilo, da je Slovenija krpla 3. člen evropske konvencije, ki govori o prepovedi mučenja, s tem, ko oblasti niso opravile učinkovite preiskave o trditvah tožnika, da je policija z njim grdo ravnala. Ni pa sodipče ugotovilo krptve 6. člena konvencije. Slovenija bo morala v tem primeru plačati 10.000 evrov odpkodnine in 1000 evrov stropkov.
Nore krave v Sloveniji
Avstrijski nacionalni laboratorij je potrdil sum bolezni norih krav (BSE) pri pest let stari kravi slovenskega izvora. Minulo soboto so avstrijske veterinarske oblasti o rezultatu prvega potrditvenega testa po elektronski popti obvestile Veterinarsko upravo RS (VURS). V po-nerdeljek so na VURS prejeli pe uradne izide preiskav, s čimer je diagnoza BSE dokončno potrjena, so sporočili z veterinarske uprave.
Krava, pri kateri je bil postavljen sum na BSE, je bila rojena 23. januarja 2000 in izvira iz kmetije na Dravskem polju. Na kmetiji redijo 54 govedi, od tega 25 krav molznic. Kmetija je usmerjena v prirejo mleka. Veterinar VURS je v ne-
deljo dopoldne obiskal omenjeno kmetijo, rejca seznanil z obvestilom avstrijskih veterinarskih oblasti, izvedel poizvedovanje in na kmetiji odredil prepoved premikov živali iz in na gospodarstvo.
Veterinarji so že preiskali tudi sorodstvene vezi okužene krave in ugotovili, da bodo morali usmrtiti ptiri živali, so pe sporočili z VURS.
Kot je znano, so bolezen ob testiranju na BSE pri kravi, ki je izvirala iz Slovenije, pri zakolu v Gradcu odkrili avstrijski veterinarji. O primeru bolezni so že v soboto zvečer, ko so bili znani rezultati testiranja, obvestili tudi VURS. To je že sedmi primer bolezni BsE v Sloveniji oz. pesta krava, rojena v Sloveniji, pri kateri so potrdili bolezen.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
INFLACIJA V OKTOBRU
Po zmerni rasti v preteklih dveh mesecih so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji oktobra občutno znižale: v primerjavi s septembrom so bile nižje za 0,8 odstotka. Inflacija na letni ravni je znapala 1,5 odstotka, povprečna letna inflacija pa 2,4 odstotka. Kot pe navajajo statistiki, so na občutno oktobrsko deflacijo vplivale tako nižje cene blaga kot tudi storitev.
DOSTOP DO INTERNETA
V	Sloveniji je imelo v prvem lanskem četrtletju dostop do interneta 48 odstotkov gospodinjstev, kar je enako povprečju držav članic EZ. Za primerjavo - na Danskem je ta delež znapal 75 odstotkov. S sprostitvijo ponudbe internetnih storitev septembra lani, pa se je delež teh gospodinjstev v Sloveniji povečal za pest odstotnih točk.
ZLATO PRIZNANJE ZBORU IZ GODOVIČA
Deklipki pevski zbor Radost Godovič je na 20. mednarodnem zborovskem tekmovanju in festivalu v Pragi (Praga Cantat 2006) prejel zlato priznanje v kategoriji ženskih zborov in 1. mesto v tej kategoriji ter zlato priznanje v kategoriji ljudske pesmi.
PRVA BILATERALNA ZBORNICA
V	Ljubljani je bila ustanovljena slovensko-nempka gospodarska zbornica, ki je tako postala prva bilateralna gospodarska zbornica v Sloveniji po uveljavitvi novega zakona o gospodarskih zbornicah junija letos. Na ustanovni skuppčini zbornice, na kateri je bil sprejet tudi statut zbornice, je bilo prisotnih preko 50 nempkih in domačih podjetij.
IZNIČEN DOSEŽEK REFERENDUMA
Veljati je začel del kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine, ki se nanapa na poglavje o delovnem času, odmorih, počitkih in dodatkih, ki izhajajo iz za delavca manj ugodne razporeditve delovnega časa. Zaposleni v trgovini bodo poslej za delo ob nedeljah in praznikih dobili dodatek v vipini 100 odstotkov, za delo ob določenih praznikih (1. januar, 1. maj, 1. november, 25. december in velikonočna nedelja) pa 200 odstotkov. Hkrati ostajajo prodajalne ob nedeljah odprte.
PO SVETU
SADAM OBSOJEN
Preteklo nedeljo je posebno sodipče v Bagdado obsodilo nekdanjega irapkega diktatorja Sadama Huseina na smrt z obepenjem. Po izreku obsodbe se je življenje v Bagdadu praktično ustavilo. Začela je veljati neomejena policijska ura, ulice so bile prazne, bagdadsko letalipče pa je zaprto drugi dan zapored. Medtem se po svetu vrstijo odzivi na obsodbo Huseina zaradi zločinov proti človečnosti. Ameripki predsednik George Bush jo je označil kot pomemben mejnik. Obsodbo je pozdravila večina držav, vendar pa se veliko političnih voditeljev in organizacij ne strinja z izvedbo smrtne kazni. Po mnenju predsednika papepkega sveta za pravičnost in mir, kardinala Renata Martina, je slednja znak, da v Iraku pe vedno velja logika ,,oko za oko, zob za zob".
HRVAŠKA POČASI V EVROPO
Medtem ko v Zagrebu zatrjujejo, da bo Hrvapka v Evropsko unijo vstopila do konca desetletja, so v Bruslju manj optimistični. Hrvapka bo najverjetneje res prva država Zahodnega Balkana, ki bo vstopila v unijo, a kot kaže, pele po najmanj petletnem piritvenem premoru. Dobro leto po začetku pristopnih pogajanj bo Evropska komisija ta teden objavila letno poročilo o pripravljenosti države na članstvo. V njem naj bi Hrvapka negativne točke dobila predvsem na področju pravic manjpin, pravosodja, boja proti korupciji, vračanja beguncev, ladjedelniptva in pretoka kapitala.
DVOMI TUDI S TURČIJO
Turčiji, katere pot v Evropsko unijo je že od vsega začetka prepletena z dvomi, bojaznimi in svarili, se obeta zastoj v pogajanjih z Brusljem, saj pe vedno ni izpolnila postavljenih pogojev; v prvi vrsti, ker ni razpirila carinske unije na Ciper. V letnem poročilu o napredku, ki ga bo prihodnji teden objavila Evropska komisija, je ne čaka nič obetavnega. Dodatno pa Ankaro skrbi dejstvo, da navdupenje Turkov nad Evropsko unijo spričo hladnega sprejema med Evropejci in bližajočih se volitev v državi vztrajno upada.
SKRB ZA KOSOVO
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je izjavil, da bi se pogajanja o prihodnjem statusu Kosova lahko zavlekla v leto 2007. Repevanje kosovskega vprapanja bo odvisno od več dejavnikov. Ob tem je opozoril, da je potrebna previdnost zaradi referenduma o srbski ustavi in predvidenih bližnjih srbskih volitev. Annan
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Srebrni ma pnipJki jubilej g. Dr. Ignacija Lenčka
Dne 25. oktobra t. l. je praznoval srebrni mapnipki jubilej g. dr. Ignacij Lenček, dekan teolopke fakultete v Adrogueju. V mapnika je bil posvečen leta 1931. kot gojenec Germanika v Rimu. V letu po posvečenju je doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu iz sholastične filozofije in teologije. Po vrnitvi v Ljubljano je bil nekaj let prefekt v Škofovih zavodih, po imenovanju dr. Ujčiča za beograjskega nadpkofa, je pa postal profesor moralne teologije na ljb. teolopki fakulteti. Med drugo svetovno vojno je bil glavni domobranski kurat, po letu 1945 se je pa v emigraciji zopet ves posvetil delu na teolopki fakulteti. Po smrti prelata dr. Odarja je postal tudi njen dekan. K srebrnomapnipkemu jubileju mu čestitamo in želimo, da bi mu Bog podelil pe dolgo življenje, da bi vse svoje sposobnosti in znanje lahko pe naprej posvečal ljb. teolopki fakulteti.
Ciudadelski oder je uprizoril v župnijski dvorani v Ciudadeli v soboto 3. in v nedeljo 4. nov. Bekeffijo veseloigro ,,Neopravičena ura". Poročilo o obeh uprizoritvah bomo objavili v prihodnji ptevilki.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Lojzeta in France Blatnik, se je rodil sinček. Srečni družini nape čestitke.
t France Kariž. V ponedeljek dne 29. oktobra 1956 je zadela kap pri delu primorskega rojaka Franca Kariža. Rajni je po prihodu v Argentino v glavnem živel v mestu Ramos Mejia. Pokopali so ga dne 30. oktobra 1956 na pokopalipču Vicente Lopez. Pogrebne obrede je izvrpil g. Alojzij Legan. N. p. v. m.
MAR DEL PLATA
Družino gospoda Maksa Rančnika in njegove žene gospe Zorke, roj. Lah je dne 16. oktobra 1956 razveselila hčerka prvorojenka, ki je pri krstu dobila ime Susana-Milena. Srečni družini nape iskrene čestitke.
PROSLAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA
PRAZNIKA NA SESTANKU ZAUPNIKOV SLS
V nedeljo 4. novembra ob pol desetih dopoldne je bil v župnijski dvorani v Ciudadeli sestanek zaupnikov SLS. Sklicalo ga je Poverjeniptvo SLS za Argentino. Udeležba na njem je bila zelo lepa. Bilo jih je nad 200. Bili so navzoči biv. strankini poslanci in njeni člani v Narodnem odboru za Slovenijo. Med udeleženci sestanka smo videli nadalje več županov in slovenskih javnih delavcev. Razveseljivo dejstvo je bilo tudi to, da je bilo na zborovanju veliko mladine
Svobodna Slovenija, 8. novembra 1956 - vt. 44
SLOVENCI IN ©PORT
pa je pe izrazil pričakovanje, da bo posebni odposlanec za Kosovo Martti Ahtisaari svojo funkcijo ohranil tudi pod naslednjim generalnim sekretarjem.
HEZBOLAH ZANIKA
Skrajno libanonsko gibanje Hezbolah je zanikalo obtožbe Bele hipe, da poskupajo strmoglaviti vlado v Bejrutu. Hezbolah ob tem Washingtonu očita tudi vmepavanje v notranjo politiko Libanona. Predstavnik gibanja je dodal, da zahteva Hezbolaha po vladi narodne enotnosti v državi nima nič s Sirijo in Iranom. S tem se je odzval na izjave Bele hipe, čep da sta se Sirija in Iran povezala s Hezbola-hom zaradi priprave načrta za strmoglavljenje libanonske vlade. Po ameripkih navedbah Sirija poskupa Libanon tudi odvrniti od ustanovitve mednarodnega sodipča, na katerem bi sodili za umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja.
NATALIJA SE POVZPENJA
Natalija Gros je na sklepni tekmi letopnjega svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Moskvi osvojila tretje mesto in s tem dosegla uspeh kariere v tej panogi. Pokazala je svojo vrhunskost tudi v tej disciplini in je med plezalci ena redkih v tej sezoni, ki so stali na zmagovalnih stopničkah tako v težavnosti kot v balvanih. Zelo dobro je nastopila tudi Katja Vidmar in osvojila deseto mesto.
ALJAŽ SE ZNA POKAZATI
Slovenski telovadec Aljaž Pegan, ki se je z nedavno končanega svetovnega prvenstva v Aarhusu vrnil s srebrno kolajno, je tudi na tekmovanju za veliko nagrado Milana sestavo na drogu izpeljal brez večjih napak. Na ekshibicij-skem turnirju pampionov, ki se ga je udeležilo le po nekaj svetovnih asov in je potekal v različnih gimnastičnih disciplinah v mopki in ženski pportni gimnastiki, ritmični ter trampolinu, je z oceno 15,6 točke zasedel drugo mesto. Zmagal je evropski prvak Grk Vlasios Maras (15,8).
ZMAGA V ŠTAFETI
Slovenski plavalni reprezentant Jernej Godec, ki ptudira v ZDA, je svoji univerzi Berkeley pomagal do zmage v ptafeti 4 x 100 m prosto, v posamični konkurenci pa je na 100 m prosto osvojil 7. mesto.
ČETRTA NA PLESIŠČU V MOSKVI
Slovenski plesni par Luca Bussoletti in Tjapa Vulič je v Moskvi na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih latinskoameripkih in standardnih plesov med 37 pari iz prav toliko držav končal na visokem četrtem mestu.
MED TUJCI ŠEST SLOVENCEV
V enainpestdeseti sezoni koparkarske lige NBA igra kar 83 igralcev, ki ne prihajajo iz ZDA, zastopajo pa kar 37 držav. Slovenija je s pestimi igralci v najmočnejra ligi na svetu na tretjem mestu, za Srbijo (osem) in Francijo (sedem). Osemindvajset od tridesetih^ ekip ima vsaj enega tujca, vodi pa Phoenix s sedmimi. Število tujcev se je v zadnjem desetletju skoraj potrojilo, saj je bilo v sezoni 1996/97 "le" 32 igralcev iz 18 držav. Slovensko koparko zastopajo Radoslav Nesterovič in Urop Slokar (oba Toronto Raptors), Beno Udrih (San Antonio Spurs), Boptjan Nachbar (New Jersey Nets), Primož Brezec (Charlotte Bobcats) in Aleksander Vujačič (Los Angeles Lakers).
PRVO MESTO V SUPERMOTU
Grpka prestolnica Atene je gostila zadnjo letopnjo dirko svetovnega prvenstva v supermotu, v razredu S1 pa se je svoje prve zmage veselil slovenski dirkač AlepHlad. Prvič je na dirki najvipe ravni nastopil pe drugi slovenski predstavnik Marko Škarja, prav tako v razredu S1, in osvojil sedmo mesto.
SLOVENSKI KARATE V SLAVONSKEM BRODU
Slovenski karateisti so dobro nastopili na 13. mednarodnem spominskem turnirju v Slavonskem Brodu, saj so se vrnili s sedmimi kolajnami. V konkurenci 380 tekmovalcev iz 45 klubov je nastopilo tudi 29 Slovencev. Med mladinci - člani sta bronasti kolajni osvojila Rok Trost v kategoriji do 65 kg in Alep Pregelj do 80 kg. Dekleta v postavi Lejla Apanin, Suzana Mesarec in Marija Jeler pa so bila tretja v ekipnih pportnih borbah.
OSEBNE NOVICE
Krst.
V	Mendozi je bila krpčena Marija Paulina Štirn, hčerka Štefana in Eliane roj. Bonetto. Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
V	četrtek, 2. novembra je v Mendozi na Universidad Nacional de Cuyo diplomirala Magdalena Grintal in prejela naslov Licenciada en Bromatolog^a. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V	Temperleju je umrla ga. Cecilija Korkhill roj. Lakner (73). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Monika Kenda, Irena Fajdiga, Edi Gobec, Ivan Žnidar, Peter Urbanc. Mediji: STA, Radio OgnjipcE, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino p 100, pri popiljanju po popti pa p 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za poVljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
NUTRICIONISTA Carolina L. Šerjak. Licenciada en nutricion — UBA. Planes de alimen-tacion personalizados. Pedir turnos al 4441-6475 o 155-746-9422. cs-goodnutrition@yahoo.com.ar
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter urednintva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ntevajo!
Interaktivna fotografska razstava
V torek, 14. novembra ob 19. uri bo v Kulturnem centru Recoleta otvoritev razstave MEMORY, delo slovenskega umetnika Martina Briclja.
Fotografska razstava razpravlja o „Zgodovini slovenskega grafičnega oblikovanja" od petdesetih do devetdesetih let prej#nega stoletja v interaktivni obliki.
Obiskovalci lahko med galerijsko postavo, igro na spletu ter v katalogu i#čejo pare in tako preko iskanja, spoznavajo zgodovino dosežkov slovenskega grafičnega delovanja.
Vabi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in Veleposlani#tvo Republike Slovenije. Razstava bo odprta do 3. decembra 2006 na Junin 1930, dvorana 9.
Projekt Memory-slovensko grafično oblikovanje je drugi del serije Martina Briclja (v prvem delu so bili ujeti grafični detalji iz urbanega okolja) in svetovna uspe#nica.
OBVESTILA
SREDA, 8. novembra:
Redna seja območnega odbora NSi za Južno Ameriko, ob
20. uri v Slovenski hi#i. &ETRTEK, 9. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena bo imel svoj sestanek ob
15. uri v Slovenski hi#i. Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v
Slovenski hi#i. SOBOTA, 11. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hi#i. Predavanje za visoko#olce, ob 20. uri v Slovenski hi#i. G. Pavle Novak CM bo govoril o temi ,,Svoboda in odgovornost". NEDELJA, 12. novembra:
Film o delu misijonarja Petra Opeka na Madagaskarju, na
Pristavi ob 11. uri. Nato bo razgovor z g. Jesus M. Silveyrom, avtorjem knjige ,,Un viaje a la esperanza". Kosilo v Carapachayu ob 13. uri; nato ob 15. film: „Prisilna mobilizacija Slovencev v nem#ko vojsko 1941 -1945". V Balantičevi #oli v San Justu, 55.letnica delovanja in 85-letnica Balantičevega rojstva. Ob 8. uri: zahvalna sv. ma#a; ob 18. uri v Na#em domu kulturni spored. &ETRTEK, 16. novembra:
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina lepo vabi na svoj mesečni sestanek. Imele bomo srečanje v kuhinji. Pekle bodo potice in nam dajale nasvete sestre Škulj-Petkov#ek, v domu ob 16 uri. PETEK, 17. novembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hi#i.
SOBOTA, 18. novembra:
Družabni večer na Pristavi ob 20,30 s predvajanjem filma
mladinske dne. NEDELJA, 19. novembra:
Zveza žena in mati s Pristave vabi na razgovor z
gledali#ko skupino Pristava, katero vodi g. Dominik Oblak, ki je gostovala v Sloveniji s predstavo drame ,,Drevesa umirajo stoje", ob 11.uri. SOBOTA, 25. novembra:
Predstavitev knjige g. Mire Ecker, popoldan, v Slovenski
hi#i. Prireja Zveza slovenskih mater in žena. NEDELJA, 26. novembra: Nedelja Kristusa Kralja. SREDA, 29. novembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hi#i.
ko d. 2 o. 2.
1 bo od ponedeljka, i006, naji novi naslov ;fon sledeči:
JNIA 2750 [četrt Barracas)
iria funclado en	r^al'^ info@vako.comar
Balantičeva nola v San Justu praznuje
55-letnico delovanja in 85. obletnico Balantičevega rojstva
v nedeljo, 12. novembra 2006
ob 8. uri: zahvalna sv. mana ob 18. uri: Spored pod geslom ,,Pri nas je pesem doma"
Nastopajo vsi nolski otroci.
Vabljeni starni, nekdanji učenci in učitelji ter vsi prijatelji Balantičeve nole. Po proslavi prijateljsko srečanje ob zakuski.
Slovenija bo poudarjala boj proti raku
Drugi krog županskih volitev
Državna volilna komisija je za to nedeljo, 12. novembra, razpisala drugi krog rednih županskih volitev. Na podlagi ugotovitev občinskih volilnih komisij o izidu glasovanja v prvem krogu - ta je v vseh 210 občinah potekal minulo nedeljo 22. oktobra - bodo o županu v drugem krogu odločali v 72 občinah.
Drugi krog volitev bo potekal v vseh tistih občinah, kjer nihče od kandidatov ni dobil večine veljavnih glasov, pomerila pa se bosta tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.
Na voli#ča se bodo med drugi odpravili tudi volivke in volivci v petih od 11 mestnih občin, in sicer v Kranju, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in Velenju. V Ljubljani, Celju, Slovenj Gradcu, Kopru, Murski Soboti in na Ptuju pa so bili župani izvoljeni že v nedeljo.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7. novembra 2006
Ena od prednostnih tem med predsedovanjem Slovenije Evropski Zvezi bo boj proti raku, je v pozdravnem govoru na kongresu Evropske	koalicije
onkolo#kih bolnikov v Ljubljani poudaril minister za zdravje Andrej Bručan.
Kongresa, ki poteka pod sloganom Združeni proti raku, se udeležuje preko 160 onkologov, članov nevladnih organizacij in politikov iz več kot 20 držav, ena od glavnih tem kongresa pa je analiza vzrokov nižje stopnje preživetja rakavih bolnikov na območju srednje in jugovzhodne Evrope.
Boj proti raku je eno od najresnej#ih vpra#anj javnega zdravstva, je dejal Bručan na kongresu, na katerem želijo organizatorji tudi opozoriti na to, da morajo imeti bolniki na celotnem območju EU enake možnosti za zgodnje odkrivanje raka, zdravljenje in preživetje.
Statistike kažejo, da raka dobi vsak tretji prebivalec unije, vsak četrti pa umre za posledicami te bolezni, je dejal minister in dodal, da so ukrepi v boju proti raku pogosto nepove-
zani in premalo celoviti. Bručan upa, da bo Sloveniji med predsedovanjem uniji uspelo doseči visoko stopnjo podpore za izbolj#anje ukrepov na omenjenem področju, ki bi morali biti usklajeni. Zavzel se je #e za spo#tovanje načel solidarnosti, enakopravnosti in enake dostopnosti pri zdravljenju raka.
Pobudnik organiziranja kongresa v Sloveniji, poslanec v Evropskem parlamentu Alojz Peterle, je dejal, da bodo vztrajali pri tem, da bi se v okviru EU ustanovila medinstitucio-nalna delovna skupina za boj proti raku. Dodal je, da politična železna zavesa med vzhodno in zahodno Evropo padla, ni pa padla na področju boja proti raku. Obstaja namreč velik razkorak med možnostmi za preživetje državljanov vzhodnega in osrednjega dela celine ter zahodne Evrope, kjer so uspe#nej#i v boju proti raku.
Podrobnej#e podatke o omenjenih razlikah je predstavil strokovnjak na področju boja proti raku Michael Coleman iz Londona, ki je med ukrepi za izbolj#anje stanja poudaril
večja vlaganja v preventivne dejavnosti, bolj#e in bolj koordinirano spremljanje bolezni, vlaganje v raziskave in uzakonitev registrov raka na celotnem območju EU.
Na kongresu udeleženci razpravljajo #e o ukrepih za izbolj#anje preživetje bolnikov, o raziskavah in dobrih praksah pri zdravljenju raka, o novih metodah zdravljenja bolezni in o vzpostavljanju politične volje za učinkovit boj proti raku na ravni EU.
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
Darovali so
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N.N., Bariloche, 300.- ameri#kih dolarjev; N.N., Villa Adelina, 100.- pesov. Bog povrni dobrotnikom!
1 EVRO 1 US dolar
239.6	SIT
188.7	SIT
Globoko užalončeni sporočamo, da nas je po dolgi in težki bolezni v 47. letu življenja 23. oktobra 2006 za vedno zapustila nana mama, sestra, teta, hči in snaha, gospa
Rosa Irma Barraza vdova Pipan
Priporočamo jo v molitev in naj počiva v nebesnih planjavah.
Žalujoči:
hči, Griselda;
sinova, Martin in Marko;
svak Danilo s Kristino in hčerama;
brata Daniel in Marcelo;
mati Elvira
tanča Tatjana, in ostalo sorodstvo.