Cena 5 din

rv
G,9s'/o Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin
4. novembra 1978
DELAVSKA ENOTNOST
št. 44 — leto XXXVII
^ rob prisilni izselitvi v Šempetru
h praznega stanovanja — v šotor!
Berite na šesti strani
Oddih in rekreacija delavcev
Od besed do dejanj je predolga pot!
Berite na deveti strani
'‘t(jj>0'nnimo se jih le za 1. november — dan mrtvih. Svojcev in še posebej tistih, ki so dali življenje za našo % nl°sl- O tem pričajo skrbno urejeni grobovi in spomeniki. Se posebej pa smo počastili njihov spomin te
A. A.

kongres Zveze sindikatov Makedonije
delavski vpliv se krepi
C'>«7 Brajer
k j.^tnajst let je minilo, odkar Potrg0Pie prizadel katastrofalen ^anes ie Skopje mlado, r,°, široko razprostrto in va|c 0 roesto. Njegovim prebitki ■ v6 usPel° ustvariti vzduš-nekaj dni pred X. kon-zveze sindikatov Make-naznanjalo, da se mesto ŽObL a Pomembnosti tega do-Pfv
kbj| e|a in drugega novembra lat0v0 ^°pje gostitelj 814 dele-u i so na kongresu make-^^•OOn s'n^'katov predstavljali hibijv n delavcev, zaposlenih v 4.000 delovnih organi-'iidijP’ Kongres je spremljalo P gostov, o delu delegatov ['itripP^očalo več kot 200 novi-% J3 najširši delovni in po-?re(ja ^ogovor delavskega ra-Makedonije je omogočil
podroben pregled rezultatov dela Zveze sindikatov Makedonije v minulih štirih letih in pokazal je tudi slabosti tega dela. Takšen odkrit pogled nazaj bo makedonskim delavcem in njihovemu sindikatu dobra osnova za še uspešnejše delo v bodoče. Cilje svojega prizadevanja so delegati vnesli v statut sindikata kot dopolnila in spremembe in skušali jih bodo uresničiti v neposredni akciji za uresničevanje smernic 11. kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKM.
Makedonski sindikat je že do zdaj dosegel pomembne uspehe —- predvsem pri uveljavljanju ustave, zakona o združenem delu in drugih dogovorjenih smernic razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Na podlagi tega je makedonski
sindikat lahko uspešno ustvarjal nove družbenoekonomske odnose, v katerih ima delavec vse bolj odločilno vlogo.
Takšne odnose bo Zveza sindikatov Makedonije razvijala in krepila tudi v bodoče — predvsem z borbo za uveljavitev ustavne vloge temeljne organiz-cije združenega dela. Sindikat si bo moral prizadevati za združevanje dela in sredstev. Boril se bo za hitrejše in doslednejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov, uresničevanje proizvodnih planov, posodabljanje proizvodnje, večjo proizvodnost dela — in če bo v boju za te cilje uspel, bo brez težav dosegel tudi boljše delovne in življenjske pogoje za vse delovne ljudi v republiki.
Več prihodnjič.
VI. kongres ZS Srbije
Janez Voljč
BEOGRAD, 2. novembra — Začel se je 6. kongres Zveze sindikatov Srbije. Trajal bo tri dni. V njegovem delu sodeluje več kot 800 delegtov in prav toliko gostov.
Referat »Zveza sindikatov Srbije v boju za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje političnega si-
stema socialistične demokracije« je prebral Ilijaz Kurtezhi, predsednik ZS Srbije.
Kongres bo delal v plenumu in v petih komisijah: za aktivnost zveze sindikatov v uveljavljanju samoupravljanja in političnega sistema, za razvoj samoupravnih dohodkovnih odnosov ter za materialni in družbeni razvoj, za
izobraževanje delavcev za delo in samoupravljanje, za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev ter za politično-organizacijsko in kadrovsko graditev Zveze sindikatov.
Zaradi zaključka redakcije več prihodnjič.
Ob robu kongresa Zveze sindikatov Slovenije v Mariboru
Trdna osnova za naše bodoče delo
Janez Voljč
Deveti kongres Zveze sindikatov Slovenije bo v zgodovini našega delavskega gibanja zapi-s;m kot dober^in učinkovit delovni dogovor sindikalno organiziranih delvcev na Slovenskem v obdobju našega najbolj zavzetega prizadevanja, da bi delavski razred hitreje in v celoti zagospodaril s pogoji in rezultati svojega dela.
Začel se je že pred meseci; takrat, ko smo v naših organizacijah sklenili, da bomo svojo organizacijsko strukturo prilagodili novim razmeram in potrebam, in se je nadaljeval, ko smo ocenjevali, kako smo uresničili sklepe celjskega kongresa, kaj smo dobrega storili in kje so naše slabosti, ko smo proučevali predloge kongresnih dokumentov in sklepov ter hkrati sprejemali lastne delovne programe in jih tudi že začeli uresničevati. Zavoljo tega je bilo dvodnevno naporno delo med mariborskimi delavci, ki so se izkazali kot čudoviti gostitelji, tako zelo uspeno. Delegati so se namreč dobro zavedali, da kongres ni nekakšen »dedek Mraz«, ki nam bo prinesel vse tisto, česar sami nismo mogli, znali ali hoteli postoriti. In tako so tudi govorili. Iz njihovih razprav, ki so jih oblikovali skupaj z delavci v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih okoljih, kjer žive in delajo, je izzvenela naša skupna težnja, da bi bili v svojih prizadevanjih še bolj konkretni, zavzeti in vztrajni.
Kongres je ugotovil, da sindikati postajajo družbenopolitična organizacija delvskega razreda, v
kateri vse več delavcev uresničuje svoje razredne interese. Prav zato se vedno bolj uveljavljajo kot glavna gibalna sila pri urejanju odnosov v združenem delu in tudi pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov, katerih temelji so postavljeni z ustavo in z zakonom o združenem delu. Pomembne uspehe, ki smo jih dosegli v boju za spreminjanje družbenoekonomskega položaja delavca, pa spremljajo slabosti, o katerih so delegati govorili zelo kritično in samokritično.
Predvsem so opozorili, da imamo pri uresničevanju zakona o združenem delu še veliko odprtih vprašanj, da preveč čakamo na rešitve, ki naj bi prišle »nekje od zgoraj«, da smo komaj dobro zaorali v ledino, ki se imenuje delitev po delu, marsikje pa še tega niso storili, da smo naredili šele prvi korak pri urejanju dohodkovnih odnosov, ki so pogoj za dobro samoupravno organiziranost združenega dela, da še nismo podrli »tovarniških plotov« v naši miselnosti in družbeni praksi, da delavci v nekaterih organizacijah združenega dela še vedno samoupravljajo »zgolj po predstavnikih«, da še nismo dovolj učinkovito uveljavili takšnega sistema delavskega in delegatskega odločanja, ki ne bo ločeval odločanja v temeljni organizaciji od odločanja v družbeni skupnosti...
Skozi vse razprave, referate, poročila komisij in sklepe kongresa pa se je kot rdeča nit spletala zahteva, ki je bila akcijski
program in obljuba: politika zveze sindikatov naj bo odsev resnične volje delavcev!
Zdaj moramo to voljo še bolj organizirati, usmerjati in oblikovati v našem vsakdanjem delu predvsem v osnovnih organizacijah, torej v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, kjer vedno bolj odločamo o svojih najpomembnejših vprašanjih, pa tudi povsod tam, kjer uresničujemo svoje življenjske interese — v krajevni skupnosti, v občini, v interesnih skupnostih. Kolikor več delavcev bo sodelovalo v teh naporih, toliko manj bo forumskega načina dela in drugih slabosti v dejavnosti zveze sindikatov; naše organizacije pa bodo na vseh ravneh bolj samostojne in učinkovite.
Delegati so v svoje pozdravno pismo tovarišu Titu med drugim zapisali, da so »sklepe kongresa zasnovali tako, da bodo trdna osnova za naše bodoče delo«. Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, pa je v svoji sklepni besedi dejal: »Sedaj je za nas odločilnega pomena, koliko smo sposobni to dobro zastavljeno usmeritev in sklepe dejansko uresničiti v življenju.«
Naš deveti kongres in priprave nanj so dokaz, da smo sposobni. Trdo delo bo, pa nič zato; slovenski delavci smo vajeni takega dela.
4. novembra 1978
stran 2
Dogodki in odmevi
KAJ SMO STORILI	Po obisku katalonskih sindikalnih aktivistov
Konec	Na poti v demokracijo
krivic?
OD SOBOTE DO SOBOTE
k
S
Marjan Horvat
Že dolgo govorimo o ureditvi dela prek rednega delovnega časa v združenem delu. Največ vroče krvi pa povzroča dosedanja (ne)urejenost dela tistih delavcev, ki morajo biti zaradi narave dela v dejavnosti dežurni ali pa v stalni pripravljenosti, da po potrebi vskočijo v delovni proces izven rednega delovnega časa. Še zlasti se upravičeno razburjajo v dejavnostih posebnega družbenega pomena (zdravniki, veterinarji, delavci UJV in drugi), saj se jim dohodek, ki ga pridobijo z dežurstvi, ne priznava kot del rednega osebnega dohodka in zategadelj tudi ne v pokojninsko osnovo.
Če ta »materija« do sprejema zakona o delovnih razmerjih sploh ni bila obdelana, tedaj velja omeniti, da nam je 82. člen tega zakona prinesel novost, da »v primerih, kjer splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določene naloge oziroma dela, tega pa ni mogoče zagotoviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa in razporeditvijo delavcev, lahko delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in v skladu z zakoni določijo dela v podaljšanem delovnem času.«
To določbo zakona o delovnih
___razmerjih so v praksi ugodno
sprejeli, vendar pa so rešitve, ki so jih zapisali v samoupravnih splošnih aktih, zelo različne. Različen je sistem nagrajevanja dela v podaljšanem delovnem času — ponekod dobivajo za čas dežurstva 115 odstotkov rednega osebnega dohodka, drugod le 70 ali 50 odstotkov itd. — ponekod pa so tudi pozabili na možnost prerazporejanja delovnega časa v okviru letnega sklada delovnih ur. Najpomembneje pa je, tako so menili na minuli seji • odbora za samoupravljanje pri RS ZSS, da smo povsod »pozabili«, da 82. člen zakona o delovnih razmerjih ne more služiti kot neposredna podlaga za uvedbo dežurstev in stalne pripravljenosti, kajti le-ta izjemoma dovoljuje uvedbo takega dela tudi v podaljšanem delovnem času, če tako določajo posebni zakoni. Zato so se zavzeli za ureditev takega dela v posebnih zakonih
(zakon o zdravstvenem varstvu, zakon o rednih sodiščih, zakon o javnem tožilstvu itd.). Toda pri tem ne smemo ostati, saj zakoni morajo zaščititi delavca, vsebovati tudi takšne določbe, ko delo v podaljšanem delovnem času ne bo šlo na škodo njegovega zdravja.
Brez dvoma je delo v podaljšanem delovnem času na nekaterih področjih nujno, torej tudi družbeno potrebno. In ker je temu tako, so menili na seji odbora za samoupravljanje pri RS ZSS — mora to delo postati del rednih delovnih zadolžitev. Prav zato delavcu tudi pripadajo ^se pravice iz dela. Tudi osebni dohodki naj bodo del rednih osebnih dohodkov in osnova za pokojnine in zdravstveno varstvo.
Kako pa nagrajevati tako delo v primerih, ko delavec v resnici le »dežura« ali pa je pripravljen na klic telefona, vendar ga ne pokličejo na delo? Za te primere bi veljalo »oživiti« normo, ki smo jo imeli že 1965. leta, ko so delavci dobili določen odstotek osebnega dohodka za dežurstvo ali pripravljenost za delo. Če pa delavec konkretno dela, če ves čas svojega dežurstva dela kot v normalnem delovnem času, pa mora prejeti osebni odhodek v skladu z merili, ki veljajo v samoupravnem splošnem aktu o delitvi sredstev za osebne dohodke.
V zvezi sindikatov Slovenije se zavzemamo za ureditev trdega oreha, ki mu pravimo delo v podaljšanem delovnem času. Če bomo to uredili s posebnimi zakoni, se kajpak v prihodnje lahko izognemo številnim delovnim sporom, nepotrebnemu razburjanju in hkrati tudi za to področje delavčevega angažiranja uvedemo red. Ta pa je še kako potrebno, so menili na zadnji seji odbora za samoupravljanje pri RS ZSS.
Danilo Slivnik
»Kar smo videli, je preseglo vsa naša pričakovanja. Največji vtis na nas je naredilo dejstvo, da ne gre za vzdrževanje neke lažne demokracije, ampak za to, da bi ljudje resnično sodelovali pri upravljanju in odločali o pogojih ter rezultatih svojega dela. Vaše izkušnje bodo zelo dobrodošle tudi pri našem političnem delu v Kataloniji.« S temi besedami je član sekretariata Delavskih komisij iz Španije in sekretar Delavskih komisij Katalonije Jose Maria Rodriguez Rovira ocenil delo 9. kongresa ZSS na zaključnih pogovorih s predsednikom RS ZSS Vinkom Hafnerjem.
Prisotne je seznanil z vlogo in položajem njihove sindikalne organizacije v Španiji in Kataloniji ter dejal, da so še vedno v prehodnem obdobju utrjevanja demokratičnih struktur, ki so se začele oblikovati po padcu fran-kizma. Delavske komisije so legalna organizacija šele eno leto. Predstavljajo odprto sindikalno
organizacijo za vse delavce in so po številu članov najmočnejša sindikalna federacija, saj zajemajo okrog 40% vsega sindikalno organiziranega delavstva. Niso organizcijsko povezane s KP Španije, čeprav so komunisti v Delavskih komisijah najbolj vplivni in aktivni, tako da v praksi uveljavljajo načelo neposredne aktivnosti komunistov v sindikalnem delovanju in med delavci. V svojem programu poudarjajo borbo za socializem po poti strukturnih reform v družbi, ker ocenjujejo, da je v tem trenutku v razvoju delavskega gibanja najpomembnejše to, da se ohrani začeti proces demokratiracije španske dežele.
Socialni položaj delavskega razreda je po besedah Jose Rovira v sedanjem trenutku precej omajan zaradi gospodarske krize. K temu prispevajo tudi multinacionalne družbe, ki so v času frankizma vložile veliko kapitala in s tem pridobile cela
proizvodna področja znotraj posameznih gospodarskih vej. Sindikalne organizacije v Španiji se zavedajo težav, v katerih je špansko gospodarstvo, zato so tudi pripravljene sodelovati pri iskanju rešitev. Seveda pa ob tem poudarjajo, da bremen za rešitev krize ne morejo nositi samo delavci, ampak je potrebno tesno sodelovanje med kapitalom in delom v celoti.
Njihovo sedanje področje sodelovanja je precej omejeno, ker pravni red pušča zelo malo prostora za aktivnost sindikalnih in delavskih organizacij ter strank v celoti, zelo pa so omejene tudi pravice delavcev. Tako da je naloga Delavskih komisij v tem trenutku predvsem širjenje delavske zakonodaje in reševanje temeljnih socialnih vprašanj španskega delavskega razreda, kjer je prav gotovo na prvem mestu problem nezaposlenosti, saj je danes 1,20().()0() Špancev brez dela.
DAR ES SALAM — Na ugandsko-tanzanijski meji so se vneli spopadi, ki so vse srditejši. Nihče ne ve, kaj se v resnici dogaja, kajti vesti so protislovne, vendar kaže, da je nekaj ugandskih enot vdrlo na tanzanijsko ozemlje. Odnosi med državama so zelo hladni že vse od leta 1971, ko je na oblast v Ugandi prišla armada in skoraj praviloma so se zaostrovali, ko se je ugandski predsednik Amin soočil s povečanimi domačimi težavami. Te se zdaj kažejo v kopičenju političnih nasprotnikov in izredno slabem gospodarskem položaju.
TRST— Tržaški občinski svet je izglasoval nezaupnico odboru župana Cecovinija, ki je sestavljen iz svetovalcev, izvoljenih na listi za Trst. Za nezaupnico so glasovali vsi svetovalci strank ustavnega loka. Proti nezaupnici pa je znova glasovala koalicija neofašistov, radikalcev, liste za Trst in neodvisnih. Župan Ceco-vini je kljub vsemu zavrnil nezaupnico.
K.B.
TA TEDEN V ŽARIŠČU
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je ocenilo, da'sta nedavni obisk predsednika Zelenortske republike Arestidesa Pereire v Jugoslaviji in obisk jugoslovanske državne delegacije v LR Angoli spodbudila nadaljnji razvoj odnosov naše države s tema afriškima državama. Predsedstvo je obravnavalo tudi razmere na Bližnjem vzhodu in potrdilo prepričanje, da so znana načelna stališča neuvrščenih držav o reševanju bližnjevzhodne krize, ki vključujejo umik Izraela z vseh arabskih ozemelj, zasedenih leta 1967, uresničitev pravice palestinskega ljudstva do neodvisnosti vključno s pravico do neodvisne države in priznanje palestinske osvobodilne organizacije kot zakonite predstavnice palestinskega ljudstva, realna podlaga za iskanje clovite, pravične in trajne rešitve.
BAGDAD — V iraškem glavnem mestu se je začel sestanek voditeljev arabskih držav, ki se ga ne udeležuje le Egipt. Na pripravljalni konferenci zunanjih ministrov so sprejeli »kompro-
misni« osnutek sklepne listine, ki ga bodo predložili vrhunski konferenci. Ta dokument priznava palestinsko osvobodilno organizacijo kot edino zakonito predstavnico palestinskega ljudstva in podpira stališče, da je palestinsko vprašanje ključni problem bližnjevzhodne krize. Hkrati zavrača trojni sporazum iz Čamp Davida in obsoja politiko egiptovskega predsednika Sadata. Razlike v stališčih udeleženk vrhunskega sestanka so občutne, zlasti, kar zadeva zahteve po ostrejši obsodbi in nadaljnji osamitvi Egipta in predsednika Sadata.
WASHINGTON — Izraelski premier Menahem Begin je spet v ZDA. Tik pred prihodom je izjavil, da so na pogajanjih z Egiptom rešili številna ključna vprašanja, da pa ostaja marsikateri resen problem nerešen. Opazovalci ugotavljajo, da se v pogovorih zatika predvsem zaradi izraelskih naselij na arabskih ozemljih, ki jih bo Izrael po odločitvi vlade gradil tudi vprihod-nje.
Zadnja seja sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pred 8. kongresont
Predlogi dokumentov pripravljeni
Predrag Veselinovič
Svet zveze sindikatov Jugoslavije je na zadnji seji v tej sestavi, vodil jo je predsednik sveta Mika Špiljak, sprejel predloga kongresnih dokumentov — resolucije in statuta ZSJ.
Svet je že konec junija sprejel sklep o datumu, predlogu dnevnega reda in načinu priprav za osmi kongres jugoslovanskih sindikatov. Takrat je bila določena tudi tema kongresa: »Zveza sindikatov v boju delavskega razreda za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter političnega sistema socialističnega samoupravljanja.« Tako je bila v osnovi določena tudi vsebina kongresne resolucije.
Predlog resolucije je na zadnji seji obširno pojasnil podpredsednik sveta Rade Galeb. Med drugim je poudaril, da je pred-
narave resolucije izhajalo iz neposrednih nalog zveze sindikatov v sedanji etapi razvoja samoupravne družbe. Poglavitne smeri razvoja naše družbe so določene v ustavi in določilih zakona o združenem delu, na 30. seji predsedstva CK ZKJ, 11. kongresu ZKJ, republiških kongresih in pokrajinskih konferencah ZK so analizirali izkušnje pri uresničevanju stališč 10. kongresa ZKJ, ustave in zakona o združenem delu ter določili nadaljnje naloge socialističnih sil v boju za praktično uresničevanje načel in omenjenih dokumentov.
Rade Galeb je poudaril, da zaradi tega ni potrebe, da bi se 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ukvarjal s splošnimi opredelitvami smeri razvoja naše družbe. Opredelitve o vseh bi-
stvenih razvojnih vprašanjih so jasne. Težišče družbene akcije pa mora biti v hitrejšem in doslednejšem uresničevanju vseh sprejetih sklepov. To je tudi opredelilo naravo resolucije osmega kongresa ZSJ, ki je izrazito akcijski dokument. »Prav zato smo skušali,« je poudaril tovariš Galeb, »v predlogu resolucije čimbolj konkretno določiti naše naloge in se o njih dogovoriti na kongresu.«
Predlog statuta Zveze sindikatov Jugoslavije je izčrpno pojasnil sekretar sveta Djordje Lazič. Med drugim je poudaril, da gre za celovit in zaradi mnogih ponujenih rešitev nov koncept politične in organizacijske dograditve zveze sindikatov. Pri tem izhaja iz povsem natančno določene in zelo zahtevne in odgovorne družbene vloge zveze sin-
dikatov v združenem delu in v političnem sistemu, ter iz nalog in funkcij zveze sindikatov, ki izhajajo iz ustave, zakona o združenem delu ter stališč in sklepov 11. kongresa ZKJ.
Predlog novega statuta določa, je poudaril Lazič, da je Zveza in-sikatov Jugoslavije enotna in najširša razredna družbenopolitična organizacija delavcev in delavskega razreda, v kateri se posamični in posebni interesi delavcev izražajo in usklajujejo s skupnimi in splošnimi koristmi celotnega delavskega razreda. Poglavitna obveznost in odgovornost Zveze sindikatov Jugoslavije je, da se nenehno bojuje za dograjevanje enotnih stališč vsega delavskega razreda, za čimbolj popolno uresničevanje njegoVftr"skupnih in zgodovinskih interesov v združenem delu
in političnem sistemu socialističnega upravljanja ter da izraža in zastopa ta stališča in interese. To pa je obenem tudi osnova, na kateri se lahko izraža in nenehno potrjuje kot enotna in najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda.
V krajši razpravi so navzoči dali nekaj predlogov in priporočil za izboljšanje besedila, zatem pa so predlog statuta soglasno sprejeli. Predlog sprejetih dokumentov bodo zdaj poslali delegatom osmega kongresa ZSJ.
Nedelja, 29. oktobra
— V Soteski pri
Nove1*
mestu so slovesno odprli za0 ' del partizanske magistrale y
ste do Adlešičev ob Kolp'1
Kotu nad Semičem pa je bil°s ^ vesno zborovanje, na katerenif AN0’
govoril predsednik RO ZB Janez Vipotnik.	. ^
— V Opuzenu je na množičnem zborovanju ob
kritju spomenika narodnem11 ^ roju Stjepanu Filipoviču S0^]
sekretar predsedstva Stane Dolanc.
edeljek, 30. oktobra
Zbor občin in zbor zdn1^ dela Skupščine SRS sta
iov« s področja kmetijsI ičela razpravo o družbe11® i za obdobje od 198F
Torek, 31. oktobra
— Zbor republik in pokra|j Skupščine SFRJ na svoji s ’ obravnaval delovno zasnovo P, hodnjega srednjeročnega benega plana ter ocenil dose^ sedanjega plana. Osnutek sr®.{ njeročnega programa razvoj® ^ zvezna skupščina te dni posla13 javno razpravo.	«j
— V Sarajevu se je k011 kongres sindikatov, ki se g® L udeleževalo blizu tisoč deleg®1®, in gostov, medtem ko se Skopju začel kongres make«0 skih sindikatov, ki se ga uo® žuje 832 delegatov in 370 g s tov.
svoji seji obravnavalo
nosov ter se zlasti zadržal0 ^ novejšem položaju na BližnJ,e, vzhodu in ocenilo delo na*e. legacije v Združenih narodih’
Sreda, 1. novembra
■jj v
— Dan mrtvih so P0®251^' vsej Sloveniji s številnimi k2 moracijami in žalnimi s° t snostmi. Ob tej priložnost1 Ljubljani odprli sodobno jeno upepeljevalnico.
okt
siril
Pre
Pril
ifeli
»ih
st0, i» c fen »je l>lii ; 3 se,
»ili tov V 6 r«n dal so tu«*
Qd
SVc
»el
Vi
ko,
»ai
kat
»a
lo\
S0\
'la
kij.
E5
ki
dri
do|
dej
ske
ko|
Sist
Pra
de|
»o,
;•
rer
de|
sto
sp(
!lk
%
Predsedstvo SFRJ j®# ter rvnavalo tek , vprašanja zunanjepolitičnih ^
h
!0\
»a
dn
%
Ji
Četrtek, 2. novembra
— V skupščini SRS je svetovanje predsednikov 0 ^ skih skupščin in izvršnih sV,s£il' izvršnega sveta SRS in Pre%-stva skupščine o osnutkihr® J-cije in družbenega plana z3 hodnje leto. Posvetovanje J® tC|i uvod v širšo javno razpravo v dokumentih, ki bodo spr®^, vseh skupščinah konec te|® , j« — Izvršni odbor RK SZV' ^ na svoji seji obravnaval P*0- (d usposabljanja delegatov'^, družbenopolitičnega ^ vanja članov vodstev osnovl1 občinskih organizacij.
>0,
dr
in
»e
S?
do
de
»e
"i
te,
h'
A:
dr
Pr
ra
kc
dc
'd
^Prištini je zasedala XV. konferenca Zveze sindikatov Kosova
S povečano produktivnostjo v hitrejši razvoj
i
Ciril Brajer
, V Prištini je bila 19. in 20. .Oobra XV. konferenca Zveze ^dikatov Kosova. Na njej je 'r®k 400 delegatov predstavljalo Plbliino 150 tisoč v kosovskih plovnih organizacijah zaposle-J1 delavcev. Konference se je “ježilo tudi več kot 100 go-:°y> predstavnikov sindikalnih . drugih družbenopolitičnih or-^n>zacij iz. vse Jugoslavije, Jeno delo pa je spremljalo pridno 80 novinarjev.
X dveh zelo delavnih dneh so Udeleženci konference sezna-, 1 z delom Sveta Zveze sindika-^Kosova in njegovih organov re udobju med 14. in 15. konfe-(l poslušali so poročilo o na-SQ jnjih ciljih in nalogah, sprejeli nov akcijski program in spre-O.Jdbe ter dopolnilo statuta, dločili so se, da bo sindikat
■sv,
°je delo lahko bolje opravljal,
vorganiziran v 12 in ne več le jj>v odborov. Delegati so na I, *)Cu sprejeli sestavo sveta in kat ornega odbora Zveze sindi-I 0v Kosova. Izbrali so tudi de-ofv6 ki bodo predstavljali . Vlil. kongresu Zveze sindika-, Jugoslavije, delegate ZS Ko-Za elane Sveta ZS Srbije in [)l.ne nadzornega odbora ZS Sr-
^deleže
f°zd
nce konference je
■aji*
S£l
P'
r^
0
re*
ja)s
3 f Jtav
i«
, ‘uravit Predrag Petrovski, se-j etar sveta Zveze sindikatov j^Soslavije. Najprej jim je zaže-ijr Uspešno delo, nato pa med a&ni povedal, da smo v ob-
d ^
velike in pestre družbene javnosti vsega jugoslovan-IjJga delavskega razreda, ki vse jjl razvija in utrjuje pridobitve . ema socialističnega samou-d |ljahja. Nova ustava je dala n avcert resnično najširše mož-v 4, da si izbore odločilno vlogo y eJotni družbeni reprodukciji. rc °ndobju med obema konfe-deiCama sindikatov smo uvedli S(liegatski sistem, izpopolnili r i institucije samoupravnega j d0 razumevanja in družbenega
lot 0variania’ ^ar vse ie s ce~
e i til0 notranjo in zunanjo poli-fi>
ot» od' ot) jem de'
bop, Jngoslavije pripomoglo k terlS| materialni osnovi družbe s tem seveda tudi k hitrej-Ijev -n popolnejšemu zadovo-tijv.^nju življenjskih potreb tfo'0 delovnih ljudi. Tovariš Pe-je poudaril velik pomen Pf^npravnih sporazumov in

Kj?vflnikov o delitvi dohodka, iJ ‘■'-v delovnih organizacijah vplivajo na stimulativ-ln Prispevajo k povečevanju Rodnosti dela.
Prert° ie Prešel na obdobje, ki je !oVn n.ami, je opozoril, da de-;e ljudi, predvsem pa sindika-^ 0a*taj° n’e lažje naloge — dr^rner v pripravah za sprejem o|vi ®nega načrta o razvoju za nobje 1981—85. Ne bo lahko .ki^viti vseh pomanjkljivosti, SUjv Se vedno pojavljajo v ure-evanju načrtovanih okvirov
0 ^a'
>0v nal°gah kosovskih sindika-dtu,v razvoju samoupravnih ^ h„,en°-ekonomskih odnosov
^ Peg0 'lenega sistema socialistič-spre samoupravljanja pa je ^ Svoj8ovoril Mustafa Pljakič. doJ. Poročilo je začel s pregle-
>r>' d«,'1' >n
bilo
tel-
tiv
etJ'l
•am td!

dej ‘n °ceno uspehov, ki so jih Seg|i 'Jj ljudje na Kosovem že do-dji1. kosovo se po dolgem spa-fyjaiSe hitreje razvija, tako ma-hot na področju kulture, bon a2evanja, znanosti... Vse dfij. .Se, izboljšujejo delovni in Preb: Zlvljenjski pogoji njegovih Volčev, življenjski standard S’ ^repi se nacionalna ena-dohii Vn°st 'n pokrajina si je pri-1,1 Pok 2auPanje drugih republik l^te rai'n' Kosovski sindikat je v ‘° pripomogel k uveljav-
foto: Dragoljub Arčeski
Kosovske sindikate bo tudi v tej mandatni dobi vodil Mustafa Pljakič Med plenarnim zasedanjem X V. konference ZS Kosova
1 jan ju odločujoče vloge delavcev v združenem delu in družbi nasploh. Delavčev položaj je krepil že z dejavnim in tvornim vključevanjem v pripravljanje in izvajanje zakona o združenem delu. Sindikat je vedno pospeševal razvoj ekonomskih odnosov in samoupravnega združevanja dela in sredstev. To nikakor niso bile lahke naloge, vendar je kosovskemu sindikatu uspelo vključiti v njihovo uresničevanje resnično širok krog delovnih ljudi in zato je žel uspehe — v rasti proizvodnje, proizvodnosti dela in v povečevanju dohodka.
Le kritična ocena je lahko osnova nadaljnjemu delu
Mustafa Pljakič v svojem sporočilu ni ostal pri uspehih. Odkrito in temeljito je soočil delegate z vsemi slabostmi, s katerimi se bo moral sindikat še bolj spopasti. Povedal je, da ke dinamika materialnega razvoja pokrajine ne odvija v skladu s srednjeročnim načrtom in zato se razlike v stopnji razvitosti v prjmerjavi s poprečnim razvojem Jugoslavije ne zmanjšujejo. Se vedno so takšne delovne organizacije, v katerih sindikat naleti na odpore proti ustanavljanju temejnih or-ganizacj združenega dela. Samoupravne pravice skušajo zadržati na ravni delovne organizacije in v takšnih pogojih delavci ne morejo biti tisti, ki dejansko in neposredno odločajo o dohodku, načrtih, akumulaciji in reprodukciji v celoti. Kot je dejal njegov predsednik, kosovski sindikat vse prepogosto naleti na pasivnost, formalizem, odvračanje delavcev od sodelovanja v vseh stopnjah odločanja in na druge oblike odporov. Prav tako je še preveč prisotna miselnost, da naj se dohodek še naprej ustvarja predvsem na osnovi kupoprodajnih odnosov in stroškovnega načela. Takšna pojmovanja so pogosta in marsikje jih skušajo vnašati v samoupravne sporazume.
Tudi rezultati pri uveljavljanju zakona o združenem delu na področju razvoja in utrjevanja dohodkovnih odnosov so kljub vztrajni borbi še skromni, je nadaljeval Mustafa Pljakič. Njegova načela bomo morali uvelja-
viti v pridobivanju' dohodka in sodelovanju Y delitvi skupnega prihodka. Samoupravnega združevanja na osnovi skupnega prihodka se otepajo predvsem v nekaterih organizacijah fazne proizvodnje in prometnih organizacijah. Takšnim velja stopiti na prste. Tovariš Pljakič je nadaljeval s kritiko pojava, da del dohodka, ki je namenjen zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb, raste hitreje od družbenega proizvoda. Lotil seje tudi delitve po rezultatih dela. Čeprav je sindikat že v dokajšnji meri uspel zgraditi miselnost, da lahko merimo vsako delo, da je le delo s svojimi rezultati lahko merilo za delitev osebnih dohodkov, ponekod še poskušajo uveljavljati stare nazore ter imajo kvalifikacijo in delovno mesto za odločujoče merilo pri delitvi sredstev za osebne dohodke. V nekaterih delovnih organizacijah tako nikakor ne uspejo doseči soodvisnosti gibanja osebnih dohodkov in proizvodnosti dela. To kaže, da sindikalne organizacije niso bile dovolj zavzete in pri svojem delu niso izhajale iz dejanskih potreb in problemov združenega dela. Tudi to je eden vzrokov, da se osebni dohodki ponekod gibljejo nad proizvodnjo in ustvarjenim dohodkom, da se dvigajo v delovnih organizacjah, ki poslujejo z izgubo... Zato pa v sredinah, kjer so ustvarili dohodkovne odnose s samoupravnim sporazumevanjem po načelih zakona o združenem delu, že dosegajo prve pozitivne rezultate. To se pozitivno odraža v rasti proizvodnje in dohodka. Borba za razvoj samoupravnih, socialističnih družbenoekonomskih odnosov in stalno preverjanje ter dograjevanje obstoječe prakse pri ustvarjalnem delovanju zakona o združenem delu bo prednostna naloga ZS Kosova. Brez razvitih odnosov na osnovi načel tega zakona ne bomo mogli uspešno in dosledno uveljavljati načela delitve po delu in rezula-tih dela. Moramo se organizirano in odločno postaviti po robu pasivnosti, omahovanju in vsem drugim oblikam odporov, na katere naletimo pri uveljavljanju zakona o združenem delu.
Mustafa Pljakič je poudaril tudi nujnost, da sindikat usmeri
vse svoje moči v graditev zavesti, da samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev niso formalnost. Temeljiti morajo na skupnih interesih v ustvarjanju večjega dohodka, skupnem načrtovanju in skupni odgovornosti. Prav tako se bo sindikat zavzemal, da bodo delavci istočasno izražali in usklajevali svoje potrebe — tako bo moč izdatke zanje vgraditi v letne razvojne načrte in uveljavljati svobodno menjavo dela.
Ničesar brez sodelovanja delavcev
Ko je Mustafa Pljakič »obračunal« s temi in drugimi slabostmi dela kosovskih sindikatov v minulih štirih letih, je prešel na prihodnje naloge. Dejavnost za vsebinsko poglobljenost in hiter razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo skušal sindikat prenesti v temeljne organizacije združenega dela. Te bo usposobil, da bodo lahko postale osnovni in odločilni dejavnik konstituiranja združenega dela in da bodo iz njih prihajale pobude za združevanje dela in sredstev. To je bistven pogoj, da . lahko delavci postanejo resničen subjekt razvoja družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in družbi. Le tako se bodo z vso zavestjo borili za večjo proizvodnjo, dvig proizvodnosti dela in dohodka. Le od tega pa je odvisen hitrejši materialni, socialni in kulturni razvoj pokrajine ter poglabljanje nacionalne enakopravnosti in krepitev enotnosti vseh narodov in narodnosti. Med naloge sindikata sodijo tudi ukrepi za zmanjševanje razlik med nerazvitimi in razvitimi., Sindikat bo moral plodno sodelovati v načrtovanju razvoja kmetijstva in razvoja predelovalne prehrambene industrije, s svojo aktivnostjo bo prispeval h krepitvi reprodukcijske in akumulativne sposobnosti kosovskega gospodarstva, povečevanju dohodka, rentabilnosti poslovanja, kakovosti izdelkov, varčevanju in smotrnejši porabi razpoložljivih sredstev. Sindikat bo najmanj enkrat mesečno preverjal uresničevanje vsega dogovorjenega. Takšen način dela bo pomagal odpravljati nedelav-
nost, neodogvornost in druge subjektivne slabosti.
Delavec bo dobro delal le v res dobrih pogojih
Mustafa Plakič je v svojem poročilu posvetil veliko pozornost tudi pogojem, v katerih kosovski delavec dela in živi. Od leta 1974 do 1977 je družbeni proizvod rasel,po 7,8-odstotni stopnji, fizični obseg proizvodnje po 11,2, kmetijska proizvodnja po nekaj čez 3-odstotni. V sestavi družbenega proizvoda dokaj hitro narašča delež industrije, pa vendar je materialna osnova Kosova še vedno relativno nizka. V takšnih pogojih ima socialna politika še posebno pomembno vlogo. Kosovo res hiti naprej, vendar bo treba še pospešiti stanovanjsko gradnjo, družbeno prehrano še bolj uveljaviti, izboljšati pogoje zaposlenim ženam... Zveza sindikatov Kosova bo morala socialni politiki izboriti mesto v skupni razvojni politiki, kjer bo postala dejavnik porasta proizvodnje, boljše proizvodnosti dela in povečanja dohodka. Vse to je tudi pogoj socialnega razvoja v celoti. Da bo socialna politika dobro zastavljena in uspešno vodena, bo sindikat Vanjo vključil res najširši krog delovnih ljudi.
Kaj so povedali delegati
V nadaljevanju dela konference so delegati razpravljali o poročilu predsednika, o poročilu dela sveta ZS v minulih štirih letih, o predlogu akcijskega programa in poročilu nadzornega odbora. Prinesli so izkušnje sredin, v katerih delajo in njihove smernice za boljše delo v bodoče. Navajamo povzetke nekaterih razprav:
Svetlana Čirič, KOSOVKA iz Prištine: »Pri nas so zaposlene predvsem žene. Težko bi vam popisala njihove napore, res so vse vložile v obnovo in modernizacijo svoje tovarne. Kar imamo, so nam dale njihove roke — in vendar moram s težko vestjo priznati, da se jim sindikat ni oddolžil tako, kot je njihovo delo zaslužilo. Najbolj nas pesti problem otroškega varstva. Žene z več otroki delajo osem ur v tovarni, medtem pa jih stalno skrbi, ka j
počno njihovi malčki, ki so sami zaprti v stanovanja: Nismo še uspeli zagotoviti kakršnekoli oblike varstva.«
Miroslav Gligorijevič, ŽTO iz Prištine: »Poznamo delovne organizacije, ki bi s prevozom po naših progah minulo leto lahko prištedile tudi več kot 10 milijonov dinarjev — pa jim nikakor ne moremo vliti zaupanja v cenejši in hitrejši prevoz blaga z železnico. Če dodamo še pomanjkljivo tehnično opremljenost kosovskih prog in nekatere subjektivne slabosti, ni čudno, da so danes naše železnice v najtežjem materialnem položaju pp vojni.«
Miroslav Jankovič, iz rudnika KOPAONIK:	»Največ težav
naših rudarjev izhaja iz povsem zastarele mehanizacije, vse slabše kakovosti rude pa tudi iz nekaterih neuspelih sistemskih rešitev v rudarstvu. Predvsem v rudnike z jamsko eksploatacijo že predolgo ne vlagamo sredstev, ki bi pospešila njihov razvoj. Investicijskih sredstev gotovo ni moč najti na cesti — vendar bi se morali zamisliti, kakšne perspektive ima rudarstvo in ali ga bomo razvijali ali ne.«
Abdul Šabani, BALKAN fe Suve Reke: »V naši tovarni (izdelujemo izdelke iz gume) posvečamo vso skrb dolgoročnemu načrtovanju razvoja družbenega standarda. Naši uspehi niso majhni, brezplačni obroki — vsak dan lahko delavec izbira med štirimi vrstami hrane, knjižnica, samski dom, ambulanta... Kaj bi našteval, za vsakega delavca je poskrbljeno in poslovni in gospodarski rezultati nam dokazujejo, da imamo prav. Sploh smo v naši občini storili vse, da se čimprej znebimo pridevka nerazviti1.«
Ivan Markovič, Peč:	»Ne
dvomim, da so banke povsem sposobne, da z dolgoročnimi posojili znatno pospešijo stanovanjsko gradnjo. To bi potrebo^ vale predvsem siromašnejše občine — banke pa nič! Na vsak način moramo prekiniti s potrošniško logiko bank, da je treba stanovanja graditi za tržišče, s kratkoročnimi posojili.«
n
VI. kongres Zveze sindikatov Črne gore
Trdovraten boj

s sponami in dediščino
Janez Sever
Poenostavljeno rečeno bi štiriletno obdobje med petim in ustim kongresom sindikatov Črne gore lahko razdelili na dva dela. Prvi je trajal skoraj tri, drugi pa dobro leto. Torej na obdobji pred in po sprejemu zakona o združenem delu. Že iz priprav, predvsem pa iz poročil in razprav na šestem kongresu je bilo očitno, da je bilo delo sindikata in v resnici vsega družbenopolitičnega in gospodarskega ivljenja Črne gore to zadnje leto zredno dinamično in uspešno. Črnogorski sindikati sicer zgodovinsko sodijo med mlade, s .cm pa bi bilo vseeno zmotno prepričanje, da se ne srečujejo s težavami, ki so znane sindikatom, katerih članstvo temelji na resnični delavčevi zavesti. Prav ta »delavčeva zavest« je bila na minulem, šestem kongresu sindikatov Črne gore pogosto omenjena in poudarjena.
Preobrazba gospodarstva in prebivalstva
V času med dvema kongresoma so v Črni gori dosegli znatne uspehe v družbenoeko-nomskem,razvoju. Ti so bili sicer že napovedani v razvojnih načrtih te nerazvite republike. Po drugi strani pa so te načrte prav med obema kongresoma v znatnejši meri spreminjali s tem, da so dali večji poudarek preobrazbi gospodarstva in socialnoekonomski strukturi prebivalstva. V času od 1974. leta pa do 1977. leta je družbeni proizvod naraščal za 5,3 odstotka, nacionalni dohodek pa za 5,1 odstotka na leto. To je bilo vsekakor bolje kot dotlej,’ vendar še vedno nižje od poprečja v državi, saj je družbeni proizvod prebivalca Črne gore znašal le 69 odstotkov jugoslovanskega poprečja. S tem seveda niso uspeli zmanjšati razlike v razvitosti med to republiko in jugoslovanskim poprečjem.
Razlike v razvitosti posameznih občin in regij Črne gore pa so še znatnejše. V tem času jim je z dograditvijo proge Beograd — Bar, druge faze luke v Baru, hidroelektrarne Piva, rudnika Br-skovo, cementarne v Pljevlju, tovarne za predelavo aluminija, dograditvijo mnogih cest, rekonstrukcijo železarne B. Kidrič v Nikšiču in dokončanjem prve faze melioracije 2.000 hektarov Čemovskega polja sicer uspelo te razlike zmanjšati, vendar so še vedno takšne, da predstavljajo znaten problem. To tudi zato, ker se v tem obdobju ni dalo dohiteti zamujenega, saj je bila dinamičnost gospodarskega razvoja v času pred tem znatno nižja od predvidene. Z usposobitvijo novih gospodarskih in pro-zvodnih objektov so šifer dosegli velik napredek, vendar se je uspeh teh zmanjševal zaradi prevelikih zadolžitev, nizke akumu-lativnostj in izgub.
Vodstvo črnogorskih sindikatov je že pred leti začelo opozarjati, da uspeh za vzpon gospodarstva niso nove tovarne, ki bi jih gradili na »silo«. Tako zdaj ugotavljajo, da imajo celo vrsto najmodernejših tovarn, ki proizvajajo — izgubo. Imajo celo tovarne, nove tovarne, ki stoje. Po drugi strani pa gospodarnost tudi v drugih kolektivih izredno zmanjšujejo slaba izkoriščenost naprav in strojev, slaba organizacija dela, odsotnost z dela, slab odnos do dela in izvrševanja delovnih nalog ter nedisciplina.
Delegati so na kongresu ostro obsojali vse te pojave, ki so v črnogorskem gospodarstvu že kar
jara kača. Tako je znan primer iz Nikšiča, kjer so posamezni kolektivi prešli v vodstvo posameznih plemen ali rodbin in so v nekem smislu postali pravzaprav že skoraj »privatno« imetje. Ali primer titograjske tovarne strojev R. Dakič, kjer je na dan manjkala skoraj tretjina delavcev, tako da niso mogli delati v vseh izmenah. Zoper tak odnos do dela ubirajo zdaj v Črni gori učinkovite ukrepe. Po eni strani Izobražujejo delavce in jim s tem krepijo zavest, po drugi strani pa na samoupravni osnovi sestavljajo posebne komisije, ki kontrolirajo »bolne« na domovih. V primeru, da takega »bolnika« prvič odkrijejo pri delu na polju ali kje drugje, delavca pošljejo na delo in zoper njega ne izvajajo sankcij. Če je kršilec že večkrat na račun bolezni uveljavljal odsotnost z dela, mu manjkajočih dni ne plačajo, ni deležen tudi ostalih dobrin, ponekod pa ga celo prijavijo sodniku za prekrške. Zdaj ugotavljajo, da so ti ukrepi izredno učinkoviti, čeprav je po drugi strani tudi res, da jih povsod nočejo uveljaviti. To predvsem tam, kjer je slaba organizacija dela pripeljala kolektiv na rob bankrota in na račun boleznin zmanjšujejo izgubo. Seveda s tem občutno zmanjšujejo standard vsem ostalim zaposlenim.
Življenjski ter delovni pogoji
Tudi tisti, ki se ne ukvarja s statistiko ali primerjavami zlahka danes v Črni gori ugotavlja velikanske razlike. Sam lahko primerjam stanje pred tremi leti in danes. Seveda gre pri tem za ugotovitve, do katerih se lahko dokoplje vsak popotnik v kratkem času bivanja. Opazne so bile tudi na kongresu. Zanimivo je, da so zvečine delegati z nerazvitih območij, kjer so še zelo daleč od resničnih dohodkovnih odnosov in plačila po vloženem delu, najglasneje hvalili, kako je pri njih sindikat »naj naj«. S sabo so prinesli gosto napisana poročila, ki jih zvečine zaradi časovne omejenosti na kongresu niso uspeli niti prebrati. Kaže, da brez vsakršne škode, saj se je kongres tokrat v resnici ubadal z resničnimi problemi in načrtovanji in ne s »poročili«. Kljub temu je nekaterim uspelo prebrati takšne traktate, kot je to uspelo tudi delegatki, ki je še prek odmerjenega časa brala tirado o težavah s surovimi kožami. V vsem svojem prispevku ni niti enkrat uspela izreči besedo človek ali iz njenih surovih kož izdvojiti delavca in sindikat. »Pomislite, da bi se ta tovarišica vrnila v svojo tovarno in povedala, da ji ni uspelo kongresa seznaniti s težavami surovih kož, kar ji je direktor napisal. To bi predstavljalo vesoljni potop,« je v smehu komentirala skupina delegatov. Vsesplošen smeh je povzročil tudi gost, ki je kongres pozdravil s »tovariši mladinci«'... Očitno je v preveliki se-stankarski vnemi med kilogrami svojih konkretnih referatov pograbil nagovor, ki ga je pripravil za kongres črnogorske mladine, ki bo šele prihodnji mesec...
Te skrajnosti namenoma izdvajam, da bi bralcu lažje orisal delo in življenje delavcev ter sindikata v Črni gori. Sicer pa so v zadnjih štirih letih uspeli skoraj podvojiti poprečni osebni dohodek zaposlenih. Tako je ta 1974. leta znašal le 2.193 dinarjev, v prvi polovici letošnjega leta pa že 3.876 dinarjev. Statistiki so izračunali, da so osebni dohodki zaposlenih v poprečju naraščali za
foto: M. Krpi*1

Gostje in delegati VI. kongresa sindikatov Črne gore. Slovensko delegacijo je vodil Edo Gaspari
EMIN DOBARDŽIČ, ponovno predsednik
16,7 odstotka na leto. Toda tudi življenjski stroški niso mirovali in so, razumljivo, najbolj prizadeli delavce z nizkimi osebnimi dohodki.
Sicer pa je bilo lani v Črni gori v družbenem sektorju zaposlenih 111.826 delavcev. V zadnjih štirih letih jim je uspevalo na leto povečati število zaposlenih za 4,42 odstotka, kar je bilo nad predvidevanji. Tako je bilo v celotnem gospodarstvu 1974. leta zaposlenih le 75.043, lani pa že 88.868 delavcev. V negospodarstvu pa je bilo zaposlenih 23.258 ljudi. Z odpiranjem novih delovnih mest in ob naravnem odlivu so v tem obdobju zaposlili okrog 17 tisoč novih delavcev.
V sedmih letih jim je uspelo povečati del zaposlenega prebivalstva s 15,6 odstotka na 18,6, kar pa še vedno zaostaja za jugoslovanskim poprečjem. Ob tem moramo povedati še to, da je odstotek zaposlenosti v nekaterih občinah, kot so Ulcinj, predvsem pa Plav in Savnik, še mnogo nižji. Pri ustreznih ustanovah in orga-
nih je prijavljenih približno 20 tisoč ljudi, ki iščejo delo. To število se izmeseca v mesec povečuje. Obenem je po uradnih podatkih zaposleno v tujini 10.328 ljudi. Skoraj vsaki deseti od teh se sicer vrne, vendar le vsak drugi najde stalno zaposlitev. V glavnem gre za nekvalificirano delovno silo (79,3 %), ki se doma težko zaposli.
Nedavno je v Pobjedi, osrednjem glasilu SZDL Črne gore izšel oglas z naslednjo vsebino: »Za delo na kmetiji blizu Titograda iščem delavce. Za protiu-slugo nudim redno zaposlitev...
Novinarsko preverjanje je pokazalo, da vsebina oglasa ni izmišljena, ker gre za rodbinske vezi... Le-te so v Črni gori do nedavna močno odmerjale in krojile določene probleme. Na kongresu so glasno omenjali tudi te probleme. Že samo to dejstvo potrjuje, da je sedanje vodstvo te republike v resnici zgrabilo »bika za roge«, zavedajoč' se, da je treba drastično presekati staro prakso. Na tem področju so do-
segli lepe uspehe. Resda je letelo nekaj »glav«, vendar so delavci in komunisti enotni podprli te napore in v sorazmerno kratkem času dokazali, da je v prenekate-rem kolektivu vodstvo zaradi svoje nesposobnosti pripeljalo podjetje na rob prepada.
Delegat in njegova baza
Črnogorci so na lastni koži ugotovili, da je mnogo lažje zgraditi novo tovarno, kot pa delavcu vcepiti samoupravno zavest. Ta boj ni od včeraj, vendar s ponosom ugotavljajo pomembne premike. Prav zaradi trdoživosti tega problema, ki je nujno pogojen s tamkajšnjimi razmerami, so tudi v sindikatu pozorno spremljali in usmerjali te napore. Zakon o združenem delu jim je dal močno orožje in jih sili v preobrazbo miselnosti o dohodkovnih odnosih. Zato ni več čudno, če je delegat iz celinskega Oboda na kongresu jasno in glasno razgalil donedavno prakso vodstva tega kolektiva, ki je slabemu gospodarjenju navkljub vsako leto za več kot tretjino povečevalo delavcem plače, da bi dokazovalo, kako je vse v redu. Dokler seveda ni — počilo. »Ob takšnem gospodarjenju smo mi zdrsnili na rob prepada, medtem, ko kolektivi iz iste panoge (po vsej verjetnosti je mislil na Gorenje) v tujini kupujejo tovarne...«
Vodstvu sindikatov Črne gore je jasno, da se bo delavčeva zavest krepila z njegovim izobraževanjem in dobro organiziranostjo sindikata. Ne bo odveč, če navržemo še eno številko. V začetku lanskega leta je bilo v Črni gori zaposleno le še 931 nepismenih delavcev. Število tistih z nepopolno osnovno šolo je sicer skoraj za desetkrat večje, vendar je to število občutno manjše kot je bilo pred nekaj leti. Tudi ta okoliščina pojasnjuje, zakaj tolikšno primerov slabega ravnanja s stroji, namernih poškodb strojev in tolikšna odsotnost z dela. K temu seveda sodi tudi dejstvo, da je bil delavec pogosto le samoupravijalec na papirju, sindikat pa pod vplivom višjih sturktur. »Zato dragi tovariši, ne
smemo zdaj dovoliti, da b| ^ .^P
šega delavca spet razočarali sprejemanju zakona o z(^ |<0 nem delu smo govorili. ^
bomo naše samoupravne "j
snrnti uravnavali in L1VC1 j■ ■
vložen^
sproti uravnavali in resnično delitev po delu. Delavec to obljubo P01”^ in od sindikata pričakuje, e3 dosledno izvršeno in uvejv Ijeno to pravilo,« je poudari1 legat iz Nikšiča in požel aplavz. »Dovolj je leporeej3 j.
parol. Priznajmo: če smo za .£ li, stop. Poiščimo krivce, nap
dr^
priznajmo in krenimo po " ^ poti. Toda pri tem moramo dosledni in do skrajnosti p08 ni...«	«
Tudi črnogorski delavec ^ j,, premalo zaveda, da v tovad1
samo delavec in v krajevni
nosti samo občan. Da n? IjLo zagovarjati zdaj eno, zdaj m stališče. Zaradi nizke aknnUT ^
in reproduktivne sposobno’ ^ tare mnogo problemov. Oo [3<
zvezi s prehrano, graddi0^
novanj, otroških vrtcev in s?aj-
^n,
Hi:
kg
S
h\
V(7i
!'6t
l0vr
'arij
ru
organiziranosti zdravstven« čite. Le malo kolektivov se13 ^ pohvali, da ima dobro ureif<|i lastno prehrano. V zadnjii1.^-letih so zgradili le 4.660 njh stanovanj. V zadnjem sicer uspeli zgraditi vrtce v ‘a, gradu, Nikšiču, Bijelem P,:^, Ivangradu, Pljevlju,	j Hja
Tivtu, Hercegnovem,	kot
Budvi in v Baru, vendar lantf0|!. I Itj, sprejmejo le okrog 2.000 o kar pa predstavlja komaj
leP
s
aje
seči
hfi
'>0(1
apc
lev,
los
P0f
stal
%
N
!»ei
žili
\
Stcj
(to
len
N
*aii
r f____________ _
stoikov celotne populacij6^ kov do šestih let starosti-
----------- ver,
sledno uveljavitvjo delegat8 esli
sistema in z utrjevanjem z jli* bi se lahko uspešneje temi težavami. Prav zato s ^
dikati pripravili konkretd ^
loge za svoje delovanje na </ področjih življenja Črne ^ ^
žos
ta
Stv
ta
?ei
tat
sat
ii
kritični analizi v’s,ctaii'' dejstev je VI. kongres s,sv«'
Črne gore jasno začrtal P0^^ j
^1
ta
v
jega dela v prihodnje. v ■ <"■» samo za nadaljcvam
gre samo za nauaij^-- _v> dobro leto trajajočih napo^fti' ustavna določila in zakon 0 ženem delu ne bodo ost |.,vec' na papirju, da tudi vsak d«	ta
Črni gori dobi plačilo po ^ Kc
ta
\
nem delu ;r> resničnem
gospodarjenja.

4. novembra 1978
stran 5
^ sledeh dogovarjanja
asedal je V. kongres Zveze, sindikatov Bosne in Hercegovine
Kritični do sebe, da bi bili uspešnejši
je4
Damjan Križnik
m'nuleni štiriletnem ob-srno v Bosni in Hercego-»r« ,egli pomembne rezultate j[0Tv°ju samoupravnih družbe-J^mskih odnosov ter sa-j ^ Pravnem organiziranju in J iev,e;!0vanju združenega dela, k ur so s svojo aktivnostjo naj-0r. Prispevale prav sindikalne j^ntzacjje in njihovi organi«. ^la°|je *30 sve^an'h zvokih pro-6 »Internacionale« v lta^a rnladih sarajevskega cen-rjtll 'ter>derija v uvodnem refe-la( na V. kongresu Zveze sindi-Vm | ®°sne in Hercegovine po-Predsednik Ante Budimir. jjl htem.smo ustvarili pogoje,
Oro3^0 delavci v svoji osnovni Bani?
v^. -zaciji združenega dela in i čedai-gih oblikah združevanja
ired!Je,boli odločaj° 0 pogojih^
k; tv,h in rezultatih dela, o de-
. v' r* ■
! tjjj.111 Sredstev z drugimi organi-c^mi združenega dela v pro-i ^ r družbene reprodukcije, da
dela ■ d°hodka in združevanju ^ ..'nsredstev z drugimi organi-' ^su h ' združenega dela v pro-Se družbene reprodukcije, da tHot'lZvijaj° dohodkovni odnosi jerr,^^ TOZD in med njimi. To eno vplivalo na krepitev ra-g|j eVanja in na zavest o neo-!jan. *> oblikovanja in usposab-Sjh,a TOZD kot osnovne oblike Pripravnega organiziranja v
Nit-nem de*u in ene od osnov
Ph^^ttega sistema. Kljub temu lvnim procesom in dobrim d, '3'om pa se v nekaterih sre-j n2, o<jp 3 se vedno izražajo dileme in iji, č,l™ri- kar je še posebej zna-> že,, Za nekatera področja zdru-sij. dela družbenih dejavno-
Iti; h j "
tva elovne enote, predstavniš-'‘ta’vServise> velike prodajalne, n- fitnj Zato mora ZS v skladu s svo-jQ(b \ wPravicami, pooblastili in ob-a po i Hem°stmi iz zakona o združe-Ijav lovn odločno aktivirati de-I jr tjpTjjudi, da se lotijo organizi-ureC ta rOZD povsod tam, kjer so " |^o2akonski pogoji.« t>oju je govoril o nadaljnjem tje; Slndikatov za vzpostavlja-'tUŽK razvijanje samoupravnih jc hr ®noekonomskih odnosov, daljpSednik Ante Budimir na-%taVah »Izkušnje kažejo, da Ujej ^Postavljanje in razvijali /modkovnih odnosov zaob-Pfj Se oblike odločanj a, začenši ho^.Pttgojih pridobivanja do-Pp0ra do njegove namenske tev. p°e’ ne pa zgolj samo deli-tosj atI10 tako zagotovljeni od-t'Qfai.d,Tlog0čaj0 racionalnejšo tt^lp«0 družbenih sredstev ter
vanj' ^Produciranje in poveče-bZ dohodka TOZD... Kljub tljedjj nim rezultatom, ki so tilj HjdVema kongresoma omogo-tv0j n^mičnejši in skladnejši ra-en,.- 'rl> pa se v tej republiki s kopico problemov
gg* . r____________________
icnj^tto aktiviranje novozgra-bi|a- . aPacitet, nezadovoljiva St?*"0*' nekaterih panog [tjanjg301 tržišča, počasno me-Wist Slruhture gospodarstva v ' tHe£^.redelovalne industrije), So.^0 senco na ključne veje - H. > arskega sistema republi-^eso °hdobje med obema kon-ttvo 'tta pa je razveseljivo dej-11	te v skupnih investicij-
•r, aganj'h povečan lastni ^e^^Hih organizacij zdru-dela- žal pa pri vsem tem ^ ‘delj Vn' Postopek še vedno
it*
dl'* sf'
B'H Amferata Predsednika ZS r^Vidn e^a ^udimira je bilo tudi
o. Ha „„ v gjjj mecj
dvema kongresoma dosegli pomembne rezultate tudi na področju socialne politike in družbenega standarda. Realni osebni dohodki so rasli za 3,5 odstotka letno, kupna moč prebivalstva je naraščala za 3,7 odstotka letno; od 1974. leta so zgradili 128.532 stanovanj, od tega 29.164 v družbeni lasti. Solidarnostnih stanovanj so postavili 3.138. Organizirano družbeno prehrano med delom ima 90 odstotkov delavcev — 95,4 % v gospodarskih in 47,8 % v družbenih dejavnostih. Sindikatu BiH pa si bodo morali še bolj prizadevati na področju varstva pri delu, kajti v prvih šestih mesecih letos se je v tej republiki zgodilo 19.330 nesreč pri delu, 43 delavcev pa je umrlo.
»Eno izmed vprašanj, ki smo jim v preteklem obdobju posvečali manj pozornosti in kjer zelo zaostajamo, je samoupravno interesno organiziranje in uveljavljanje svobodne menjave dela. Resnično, ta vprašanja že zelo dolgo izpostavljamo kot pomembna in prioritetna, vendar moram reči, da se je le malo organizacij in organov ZS teh problemov lotilo konkretno in kontinuirano, skratka tako, kot zaslužijo. Zaradi tega se pojavljajo slabosti iz prejšnjega obdobja sredstva gospodarstva se uporabljajo neodvisno od realnih možnosti, vpliv izvršnih organov in skupnih služb skupščin SIS je velik, zelo majhen pa vpliv delavcev iz OZD. Te slabosti bomo premagali s samoupravnim planiranjem družbenih dejavnosti,« je dejal Ante Budimir in za konec poudaril, da so v minulem štiriletnem obdobju zlasti veliko skrbi posvetili organizacijskemu in akcijskemu usposabljanju celotne organizacije ZS, še posebej pa utrjevanju OOS kot temeljnih oblik sindikalnega organiziranja delavcev, kar je pripomoglo ne le k ugledu sindikata v BiH, pač pa tudi k uresničitvi njegove vloge v združenem delu in političnem sistemu.
V imenu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je delegate in goste V. kongresa ZS BiH pozdravil podpredsednik ZSJ Janez Barborič, ki je med drugim dejal, da je zakon o združenem delu delavskemu razredu ustvaril pogoje za še hitrejši družbeni razvoj. Začetne pozitivne izkušnje v družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju — od osnovnih organizacij združenega dela pa do federacije — kljub nekaterim slabostim kažejo, da tak sistem ostaja nezamenljiv v povezovanju vseh posamičnih in posebnih interesov v korist enakopravnosti in utrjevanja enotnih interesov vseh delovnih ljudi naše države. »Za aktivnost sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu lahko rečemo, da je bila najbolj temeljna, vsekakor pa najma-sovnejša. Iz te aktivnosti pa so nastajale še nove dejavnosti, izmed katerih je bila zelo pomembna tista, ki je bila usmerjena na razvoj sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Skozi to aktivnost so izšle boljše rešitve v razvoju do-
hodkovnih odnosov, poudarjena pa so postala tudi nekatera doslej zanemarljiva vprašanja,« je menil Janez Barborič.
Kljub nespornim dosežkom v materialnem razvoju med dvema kongresoma, zlasti v razvoju industrije in investicijske dejavnosti, so delegati v kongresni komisiji za razvoj samoupravnih dohodkovnih odnosov in materialni razvoj združenega dela opozorili tudi na nekatere slabosti. Te se kažejo predvsem v kasnitvah in uresničevanju programov naložb, preslabem izkoriščanju zmogljivosti in neusklajenosti proizvodnih programov, prepočasni rasti produktivnosti dela ter akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, v izgubah in podobno. Zato si bodo morale organizacije sindikatov prizadevati za pospešen proces združevanja dela in sredstev ter širše povezovanje združenega dela, za večjo produktivnost in rentabilnost, pravičnejšo delitev dohodka, ki bo omogočala dejansko delitev po delu ter krepila materialno osnovo dela, za zmanjšanje stroškov, kot so reklame, reprezentanca in službena potovanja, predvsem pa za učinkovito obveščanje delavcev. Delegati so poudarili, da je treba pri problemu pridobivanja dohodka izhajati iz dohodkovnih odnosov v reprodukcijskem procesu in tudi tu preseči dosedanje kupoprodajne odnose. Tam, kjer je medfazna odvisnost zelo izrazita, kot je primer v Unisu ali Ši-padu, so dohodek učinkovito delili na podlagi izdelanih meril o udeležbi pri posameznem izdelku. Dohodkovni odnosi so bili premalo upoštevani tudi pri oblikovanju temeljnih organizacij, kjer čaka sindikate še vrsta nalog, kljub dobrim izkušnjam, kot so v Famosu, Energoinvestu, Incelu in drugih kolektivih... Marsikje bodo morali še razčistiti, kaj je glavna in kaj postranska dejavnost posamezne organizacije ali pa, kako jih organizirati glede na sedeže v drugih družbenopolitičnih skupnostih. To so bili le drobci iz razprav, ki so obogatili kongresne dokumente in bodo ob vsestranski dejavnosti vseh prispevale k uresničevanju ciljev družbenoekonomskega in materialnega razvoja Bosne in Hercegovine.
V kongresni komisiji za organizacijsko in kadrovsko usposabljanje so delegati opozarjali, da delo sindikatov v vseh delih združenega dela ni bilo enako intenzivno. Težišče je bilo predvsem v razvoju samoupravnih dohodkovnih odnosov v proizvodnji, manj pa v družbenih dejavnostih in znotraj političnega sistema; premalo so usklajevali različne interese, obenem pa je bilo minulo delovanje še vedno pod močnim pritiskom poslovodske logike oziroma kupoprodajnih odnosov. Zato je' vse močnejša zahteva po prilagodljivi organiziranosti sindikatov kot enotni razredni družbenopolitični organizaciji, ki ob različnih oblikah povezovanja, od OOS do koordinacijskih odborov — teh bo v prihodnje 10 — omogoča usklajevanje funkcij in interesov v združenem delu in političnem sistemu. Še posebej so poudarili
. v\
aH1' iec' i d1'
R .
}%°vin .n8resu Zveze sindikatov Bosne in Her-ie8QCpes?delovalo 790 delegatov in gostov, med M sl0^l iz vseh republik in pokrajin pa je bila e!jska, ki sta jo sestavljala Ivan Godec, se-lvačič~?tar‘ata P^dsBdstva RS ZSS, in Vinko '62 no\, C. predsedstva. S kongresa je poročalo Vs__ lnarjev iz 56 jugoslovanskih redakcij.
Zakaj šele V. kongres, ko pa imajo druge republike že precej višje »številke« ? Prvi kongres ZS BiH je bil septembra 1946, drugi maja 1949, tretji pa šele 20 let kasneje. Med drugim in tretjim kongresom je bilo namreč šest skupščin ZSJ za BiH, ki so imele značaj kongresa. Sedma skupščina pa se je maja 1969 preimenovala v III. kongres.
foto: Danilo Krstanovič
Uvodni referat je prebral Ante Budimir, ki bo v naslednjih štirih letih opravljal dolžnost predsednika ZS BiH
Na kongresu so se srečali tudi mnogi stari revolucionarji in borci za delavske pravice
teritorialno načelo organiziranja, vsekakor pa je temelj dejavnosti v OOS, saj bi bil sindikat ob zapiranju v lastne stroke ali veje izven samoupravnih gibanj, postal bi konzervativen in bi zaviral nadaljnji razvoj. Posebno vprašanje je uresničevanje delegatskega načela, kjer gre za povezovanje z delegacijami in delavskim svetom pri reševanju ključnih problemov TOZD, vsekakor pa je tu treba zagotavljati tudi delovanje samoupravne kontrole. Prav zato so dali posebno težo oblikovanju konferenc delegacij v delovnih in še posebej sestavljenih organizacijah, ki bi ob večji prisotnosti sindikata v krajevnih skupnostih in tamkajšnjih organizacijah SZDL postajale oblike medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja. Delegatsko načelo bodo v BiH upoštevali tudi glede družbene
vloge in funkcije pri oblikovanju sveta zveze sindikatov, kjer bodo stalni in zamenljivi delegati. Več pozornosti bo v prihodnje treba nameniti tudi oblikovanju sindikalnih skupin, saj le-te še vedno niso ustanovili povsod tam, kjer so za to pogoji. Delegati so večkrat opozorili tudi na vse večjo vlogo TOZD v obrambnih pripravah oziroma v splošnem ljudskem odporu, zato bodo morale OOS na tem področju še veliko storiti. Omeniti velja, da je o predloženih spremembah in dopolnilih statuta potekala v osnovnih organizacijah in v svetu ZS te republike obsežna razprava, ki je tako kot kongres sam podprla predlagane spremembe.
Po izčrpnih razpravah v komisijah je kongres na svojem drugem plenarnem zasedanju sprejel akcijski program za naslednje štiriletno obdobje. Naloge sindi-
katov je, upoštevajoč vse želje in predloge tako delegatov kot tudi vseh 750.000 delavcev, strnil v osem sklopov: naloge sindikata BiH v boju za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter družbeni in materialni razvoj republike, naloge ZS v razvoju in delovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, naloge ZS v razvoju življenjskega standarda in socialne politike, naloge ZS v samoupravni preobrazbi izobraževanja, znanosti, kulture in informiranja, naloge ZS v razvijanju in uresničevanju sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, naloge ZS BiH v mednarodnem sindikalnem sodelovanju in naloge v politično-organizacijski in kadrovski graditvi ZS BiH.
Za kongres je bilo po vsej Bosni in Hercegovini veliko zanimanje, kar kaže tudi 283 pozdravnih brzojavk, ki so jih delegatom poslale številne delovne organizacije.
Kongresa se je udeležila tudi sedemčlanska delegacija MDA »Samac — Sarajevo 78«, drugi brigadirji pa so poslali kongresu telegram, v katerem med drugim piše: »Kongresne dneve bomo počastili z udarniškim delom na trasi drugega tira proge in s priložnostnim programom v naseljih...« Z iskrenimi željami torej naprej v nove delovne zmage._
Ob rob prisilni izselitvi v Šempetru
*
Iz praznega stanovanja — v šotor!
J. Sever
Skorajda ob isti uri, ko se je v Novi Gorici začel kongres mladih, so iz stanovanjskega bloka v Šempetru v Savinjski dolini na silo izselili mlada delavca z majhnim otrokom. RADO LU-K ANC, 26-letni kovinostrugar iz tamkajšnjega podjetja SIP, je pred blokom v znak protesta postavil šotor in vanj vselil svojo družino. Stanovanje, iz katerega so ga po vseh paragrafih upravičeno vrgli, je spet prazno. Tako, kot je bilo že več kot pol leta.
RADO LUKANC, po izjavi njegovega oddelkovodja, je eden izmed najboljših delavcev v oddelku, je štiri leta pridno pisal prošnje in potrpežljivo čakal, da bi le prišel, če že ne do stanovanja, vsaj v vrh prosilcev in do odgovora, kako je z njegovimi po-rošnjami. Medtem se je poročil in dobil otroka. Zaradi utesnjenosti je Rado še naprej stanoval pri svojih, žena z otrokom pa pri njenih starših.
Rekli bi, da je Lukančev primer ena izmed »klasičnih« te-
žav mladih družin. Če ne bi bilo še nekaj vprašanj.
»Pet let sem zaposlen v SIP Šempeter, zadnja štiri leta sem pridno pisal prošnje za dodelitev stanovanja. Do danes nisem dobil odgovora niti na eno prošnjo. Ne od vodstva podjetja, ne od samoupravnih organov in ne od komisije za družbeni standard, ki bi naj skrbela za reševanje tudi tovrstnih težav delavcev. Po drugi strani pa je res, da je za kadre vedno na voljo tudi stanovanje. In ko sem že več kot pol leta gledal prazno stanovanje v novem bloku, ki je čakalo na ,kadre', sem se letos avgusta v to stanovanje na silo vselil,« pripoveduje R. Lukane.
»Za prisilno izselitev so se v vodstvu podjetja odločili, da bi s tem drastičnim ukrepom onemogočili podobne primere. Čez čas bi se nam lahko vsak vselil v prazno stanovanje,« razlaga TINE VOŠNJAK, predsednik osnovne organizacije sindikata. »Za dodelitev stanovanj imamo
pravilnik, ki sloni na točkoval-nem sistemu in je za vse enak. Za dodeljevanje stanovanj pa skrbi posebna komisija.«
Zakaj potem takšen strah, da delavci, ki v SIP Šempeter že leta zategujejo pasove in očitno tudi na račun svojega standarda izločajo denar za razširitev podjetja, ne bi spoštovali sklepov samoupravnih organov, ko gre za stanovanja. Po drugi strani pa je bilo kljub izredno velikemu pomanjkanju stanovanj to stanovanje več kot pol leta prazno!
»Gre za .kadrovsko' stanovanje, ki je namenjeno pravniku. Nujno potrebujemo pravnika, ki pa ga vkljub nekaj razpisom še nismo našli. Kot kaže, ga tudi prazno stanovanje ni privabilo.«
»Kdo pravzaprav v SIP Šempeter odloča o tem, kaj so kadrovska in kaj delavska stanovanja? Kot ste prej sami slišali od kadrovika, so njemu stanovanje pred zasedbo tega delovnega mesta ponujali, čeprav ima svoj stanovanjski problem, kot sam
(Ne)varnost na tirih
Varnost na tirih Železniškega gospodarstva Ljubljana se nenehno zboljšuje. Podatki o izrednih dogodkih za prvih devet mesecev letošnjega leta kažejo, da se je število izrednih dogodkov v tem obdobju zmanjšalo za 4,2 odstotka ali 53 primerov. Pri vlakih se je število izrednih dogodkov zmanjšalo za 12,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta. Hkrati velja poudariti, da trčenj vlakov ni bilo, bilo pa je za 6,8 odstotka več izrednih dogodkov pri premiku vlakov.
Podatki o izrednih dogodkih v železniškem gospodarstvu zajemajo tudi tiste izredne dogodke, za katere niso odgovorni železničarji. Tako so v tem obdobju zabeležili kar 31 izrednih dogodkov na potnih prehodih, ki so zavarovani z zapornicami ali lučmi oziroma s cestnoprometnimi znaki. Na potnih prehodih, ki so zavarovani z zapornicami ali lučmi, so se smrtno ponesrečile 4 osebe, 6 pa jih je bilo telesno poškodovanih. Na potnih prehodih, ki so zavarovani s cestno prometnimi znaki, pa se je telesno
poškodovalo kar 34 oseb, 4 pa so se smrtno ponesrečile. Seveda je pri tem potrebno povedati, da so •za te nesreče izključno odgovorni uporabniki sami. Tudi zavoljo hoje po progi je v prvih devetih mesecih izgubilo življenje 19 oseb, 8 pa je bilo telesno poškodovanih. In če k temu dodamo še 171 zlomljenih zapornic v tem obdobju, ni težko ugotoviti, da uporabniki cest in drugi udeleženci ne upoštevajo opozorilnih in drugih znakov, ki jih opozarjajo na nevarnosti na progi.
Predlog radovljiških
učiteljev
Letošnje praznovanje dneva prosvetnih delavcev sta občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost Radovljica organizirala v Bohinju. Ob tej priložnosti so odprli prenovljeno osnovno šolo in otroški vrtec v Srednji vasi, hkrati pa so v tej osnovni šoli odprli razstavo družboslovne in strokovne literature na temo: človek, znanje, produktivnost. Sledilo je zboro-
vanje prosvetnih delavcev, na katerem je o vlogi vzgoje in izobraževanja pri razvoju naše samoupravne socialistične družbe govorila Majda Poljanšek. Potem je sledilo še športno-re-kreativno tekmovanje in tovariško srečanje.
Na zborovanju pa so z navdušenjem sprejeli predlog osnovne organizacije sindikata osnovne šole Staneta Žagarja: naj bi poslej vse šole v SR Sloveniji praz-
novale dan prosvetnih delavcev na obletnico smrti predvojnega učitelja in narodnega heroja Staneta Žagarja, katerega lik je tudi danes svetel zgled prosvetnim delavcem v njihovih naporih za preobrazbo vzgojnoizobraževal-nega procesa v samoupravni družbi. Sklenili so predlagati pristojnim republiškim organom, da bi tako poslej vsi slovenski prosvetni delavci imeli svoj praznik in svoj vsakoletni delovni dogovor 27. marca.
Stara vsebina po novem
Na posvetovanju družbenih pravobranilcev samoupravljanja v BiH so ugotovili, da subjektivni dejavniki in s tem tudi družbeni pravobranilci samoupravljanja, premalo uporabljajo zakonska pooblastila, ko predlagajo, naj bi TOZD organizirali povsod, kjer so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Mnoge poslovne enote, ki imajo sedež v drugem mestu kot matične OZD, izpolnjujejo po-
goje, da se organizirajo kot TOZD pa te pravice vseeno ne morejo izkoristiti. Proces samoupravnega organiziranja na temeljih zakona o združenem delu je marsikdaj opravljen brez temeljite analize konkretnih razmer in vnaprej določene organizacije. V mnogih OZD še niso zaživeli dohodkovni odnosi in ni do konca izvedena delitev sredstev, pravic in obveznosti. V
mnogih samoupravnih aktih o delitvi sredstev za osebne dohodke posli in delovne naloge niso ovrednoteni, ali pa so merila delovnih rezulttov omenjena le splošno. Teh primerov je največ v družbenih dejavnostih, kjer so še ostanki proračunskega financiranja.
V. O.
Kako lepo bi vedno zvenele deklaracije, resolucije in sklepi o skrbi za del^Ci‘ če ne bi bilo — prakse! Kdo v resnici v šempetrskem SIP deli stanovanja! Zakaj naj samo delavec še vedno plačuje malomarnost, okostenelost birokrat in »trdo roko«, upravljanja. Primer, ki bi naj bil v pouk drugim.
pravi, rešen,« smo spraševali naprej predsenika sindikata. Na to vprašanje nismo mogli dobiti ustreznega odgovora. Morda bi kaj več lahko povedal MARJAN LESAR, varnostni inženir, predsednik komisije za družbeni standard v SIP Šempeter, vendar ga na dan izselitve nismo mogli odkriti, »kot da bi se vdrl v zemljo,« so nam razlagali, ob ponovnem obisku pa je prišlo v kolektivu do delovne nesreče in je imel polne roke dela z drugimi stvarmi.
Kakorkoli že, omenjenega dne, ko se je v Novi Gorici pričel kongres slovenske mladine, so k prisilno vseljenemu Lukancu prišli trije sodelavci iz SIP Šempeter, da bi mu pomagali pri izselitvi. Ko so delavci izvedeli, da morajo sodelavca prisilno izseliti, so to delo odklonili. Toda ne za dolgo, ker jih je »šef«, kot so povedali, nagnal nazaj,. V stanovanju se je pojavil tudi DUŠAN KOČEVAR, sekretar SIP Šempeter, ki je brez besed v sprem-
stvu dveh miličnikov nadzoroval prisilno izselitev. Ko so zadnje pohištvo spravili iz stanovanja, so stanovanje zaklenili in zapečatili. Do takrat, nihče ne ve povedati, do kdaj, ko se bo le oglasil kakšen pravnik, ki ga v SIP Šempeter, to dokazuje tudi primer z razdelitvijo stanovanj, hudo potrebujejo.
Toda pustimo pravno plat ob strani. Nihče danes ne more zagovarjati nasilne vselitve v stanovanje. To poudarja tudi prizadeti Lukane in po našem mnenju upravičeno dodaja, da se je za to odločil samo zato, da bi javnost opozoril na razmere v SIP Šempeter. Drži namreč kot pribito: niti teden dni ni minil od njegove prisilne vselitve v .kadrovsko' stanovanje, ko je imel že v rokah odločbo o — prisilni izselitvi. Nemudoma je s svojim dejanjem pognal okostenel aparat. O zadevi so takoj začeli razpravljati v sindikatu, komunisti in v vodstvu kolektiva. Ponudili so mu garsonjero, samo da ne bi več dvigal
Ljubečna	/
Za boljše počutje
V delovni organizaciji Ljubečna že več let skrbijo za dobro počutje svojih delavcev in krajanov v naselju Ljubečna. Tako so pred leti uredili skupaj z LIK Savinja Celje in zdravstveno skupnostjo svojo splošno in zobno ambulanto. Letos pa so sredstva namenili za nove garderobe, sanitarije, kuhinjo in jedilnico. Imajo pa tudi že gradbeno dovo-
ljenje za počitniško hišico na Rogli. Zaposleni v tem kolektivu pravijo, da še nikoli niso posvečali toliko pozornosti dobremu počutju zaposlenih. Ko to trdijo, ne pozabljajo na prizadevanja za čistejše okolje. Tako so letos že zgradili čistilno napravo za odpadne vode iz novih objektov družbenega standarda. Prav v teh dneh pa strokovnjaki insti-
prahu. Kot kaže, je tudi p0^, jena garsonjera izhlapela e". kot njegove in še marš. K prošnje, kajti Lukane s_ > družinoše vedno živi v — s° w v bloku nad njim pa prazp0^. pl novanje še vedno čaka na Pr ^ nika...	r»
Zadeva je v kolektivu ^ Šempeter upravičeno spr°C| plaz razprav in negod0'^. Marsikateremu delavcu Je L Dri°K
tem ostal v ustih grenak p1
sta^
o tem, da je za dodelitev -vanja delavcu potrebnih ^ [j^
potrebnih ^ analiz, prošenj in točkovanj’ ■ pa so na drugi strani tudi deUj
ni"
za katere to ne velja, ker ^ ^ pravi delavci, temveč »kadn ^
Pre
%
lev
Pap

!>ol
Peli
*an
tre|
žei . ?an
Pr0
| lev |tie, let sta, Pre soj 'e|j lan 'eti so
15.
ktc
več
S
Jožef Stefan iz

juzci oiciaii iz -	n j a V Piri
iaj z domačimi strokov j ^
okušajo čistilno naprav° enje plinov.	^ tl|Ji
[jihova prizadevanja s^p-
10 povezana s krajevno s r tjo,. Skupaj s krajani si P jjj ajo, da bi čim lepše n
!>oc
*Vo
»i,
,ejc
ajo, ua m cim lejra'- .. ut)r lico delovne organizadPJ ^
Pravkar izšlo
V družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOST je izšla knjiga dr. Pavao Brajša:
SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA
Samoupravljanje, meni avtor, psihiater-praktik, ima tudi svoj psihološki oziroma psihodina-mični aspekt in to je psihodinamika samoupravnega vedenja. Knjiga — napisana preprosto, razumljivo, bralno —pripoveduje o univerzalnosti samoupravnega vedenja kot specifičnega stališča do življenja in odnosov med ljudmi. Namenjena je vsem tistim, ki se žele podrobneje seznaniti s tistim, kar se dogaja v nas in okrog nas v času samoupravne preobrazbe naš® družbe.
Cena 250 dinarjev.
Naročila pošljite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo knjige SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA.
izvodov
Knjige pošljite na naslov:
(Naziv DO)
(Ulica, poštna številka, kraj)
Datum, kraj naročila: .............................................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Žig
(Čitljiv podpis naročnika)
St
£
S]
k
tlel
h*
%
H
'lo
'M
to
se|
ko
ko
Ji
'lo
toi
kv
vfi
če
'el
ki
iO;

o gospodarimo

4. novembra 1978
stran 7
Gospodarski komentar
Delavcev ni premalo
Sevniška Jutranjka na dobri razvojni poti
Modernizacija in boljši pogoji
Vevče
^volj
pol ;> ikol’ svof jto^'
°p5 ^emaznih
, si? ^pirjev
A
)va0, e f*1
■io^ .. stal'0'
(jj Pred 10 leti je naša gra-% Ptern 'ndustriia zel° pogrešala : ^ fiičar, Zane PaP'rie> k3!1' PaPir-
r PoIp 1 Fahko nudili tiskarnam k1*' jev ^običajnih tiskarskih papir-
i PaPir
tako imenovani naravni
b0[j‘.‘ Za umetniški tisk. Za vsa (je^Sa >n zahtevnejša tiskarska žail Paso morali uvežati prema-treue Papirje. Ob raziskavi po-žjj domačega tržišča se je zato 1959 na Vevčah porodila pf0i’Sel o izdelavi projekta za jev ZVodajo premazanih papir-riien flronia za površinsko ople-^ let i.ltenje Papirja, ki so jo deset stJ^eje tudi uresničili s po-Pre'tvij° posebnega obrata za Sokl1.azovanje papirja. Vevčani teli * Prv'’ ki50 v Jugoslaviji pri-1^ s l°vrstno proizvodnjo, izde-l^tiL količine pa so v zadnjih 10 so ] naraščale iz leta v leto. Tako 15q asko leto izdelali več kot let0s d ton premazanih papirjev, v^a]Pa bodo proizvodnjo še po-
j ■
Postavitvijo petega papir-(ii čett^roj3, predvsem pa s pri-jki Pirjevm 'Z(lelave premazanih pa-^ Vtt) V novem obratu, se vev-bod Papirničarjem obeta, da tv0(, Ze v najkrajšem času proi-iili xnl°te vrste papirjev podvo-iein j ne cel° potrojili. Pričaku-
'rti2
/0
sk^
5
^etošnja skupna proi-k.. Premazanih naniriev v
H V? ™
premazanih papirjev v emaz in v TOZD Gra-
Papir presegla 25.000 ton.
I.V.
^kek
^oizvodnja
e^balaže
Pri Rakeku gredo h koncu dela Pfoi/^adnji novega obrata za H/dnjo fine komercialne lHajD aze iz valovitega kartona. Pro,;6! so v TOZD Kartonaža Ploji ajali grobo embalažo iz KrVal0Vite8a kartona. Po do-l',r>i Tri^ed samoupravnimi or-Kartonaže Rakek in ^a*karton Logatec Ijub-^itvj6 kiartonažne tovarne o Pa Sq Proizvodnega programa °ci(Jo Se na Rakeku odločili, da strterj,.SVojo proizvodnjo preu-Sltie'V 'zdelovanje fine komer-kart0n enibalaže iz valovitega ^0d°bna tehnologija v ^obratu bo v veliki meri Precej1 a dosedanje ročno delo, n°st j S.e bo povečala produktiv-Njiv0 Predvsem pa je razve-kQličin’?a se bistveno povečal ■'0rner„k|iobseg proizvodnje fine *ega ka*3 ne ernbalaže iz valovi-izdelka, ki je na Vre(,31 trgu zelo iskan.
Nažn« ,°St nove investicije Kar-kVadrat Tarne, ki obsega 3.600
Vfsin metrov pokritih po-Cenje j'1,Proizvodnjo in skladiš->eva„;elkov, novo kotlarno za

skladišče vnetljivih
°kolirter areditev kanalizacije Jo1ov ^tovarne,znaša 58 mili-
I.V.
Boris Rugelj
Za slovensko gospodarstvo že vrsto let velja, da mu vse močneje primanjkuje »domače« delovne sile. Vrsta deficitarnih poklicev se daljša, stopnja rasti zaposlovanja novih delavcev pa se nikakor ne more ujeti v okvire, začrtane v resoluciji o srednjeročnem planu družbenoekonomskega razvoja naše republike in okvire, ki jih določajo vsakoletne resolucije o izpolnjevanju srednjeročnega razvojnega plana v tekočem letu. Skratka, zaposlujemo več novih delavcev, kot nam veleva zdrava pamet, in, kot je bilo ugotovljeno — ter že večkrat zaman poudarjeno, na takšnih delovnih mestih, na katerih delavci neposredno ne ustvarjajo novega dohodka.
Celovitost in zapletenost tega vprašanja je težko prikazati v kratkem novinarskem zapisu. Poenostavljeno pa bi dejali, da je eden izmed vzrokov za takšen priliv delovne sile v naša podjetja in ustanove tudi neusklajen razvoj posameznih dejavnosti. V tem srednjeročnem obdobju namreč nismo uresničili zastavljenih razvojnih ciljev v vrsti prioritetnih dejavnosti, medtem ko so v posameznih drugih dejavnostih, za katere smo v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju zapisali, da se bodo razvijale počasneje in se bodo predvsem modernizirale ter dvigale raven dodelave surovin, za-
poslovali nove delavce na račun širjenja proizvodnih zmogljivosti.
Prav gotovo se tudi še nismo otresli donedavna še kako aktualne miselnosti, da je pač važno, da ima čimveč ljudi zagotovljeno delo. Ob tem se seveda nismo vpraševali, kolikšna bo družbena cena takšnega načina reševanja socialnih problemov. Tako smo dosegli pri zaposlovanju izjemno lepe uspehe: skorajda ni človeka, ki ne bi bil zaposlen, ali ki ne bi imel dela, če ga le hoče sprejeti.
Tako veliko število zaposlenih ljudi pa ima seveda tudi svojo slabšo stran: veliko delavcevdela na neustreznih delovnih mestih, mnogo preveč je takšnih, ki ne ustvarjajo novih vrednosti in torej ne pridobivajo dohodek, ampak ga trošijo. Za opravila, ki bi ji opravil en delavec, če bi bila bolje organizirana, zaposlimo zdaj dva ali celo tri delavce. O številnih pomočnikih raznih šefov in podšefov, tajnic itd., pa rajši ne pišemo... Skratka: slaba organizacija dela nas sili v prekomerno neproduktivno zaposlovanje.
Poleg tega pa nam že od nekdaj delavci iz proizvodnje — izza strojev — beže, če je le mogoče — k bolje plačanim in lažjim ter bolj gosposkim administrativnim delom.
O zagatah zaposlovanja pri
nas so obširno spregovorili tudi delegati na devetem kongresu zveze sindikatov. Kongres je sprejel vrsto zaključkov o tem, kako v bodoče delovati (sindikalno) da bi razvozlali omenjene težave. Eden izmed sklepov je tudi, da je treba vse rezerve, ki se nam ponujajo v do sedaj zaposleni delovni sili, izrabiti, preden bi iskali nove delavce.
Zelo zanimiv način, kako izkoristiti sedanjo delovno silo, pa je na kongresu omenil delegat Andrej Grahor, sicer republiški sekretar za delo. Veljalo bi, je dejal, delavce iz obratov, ki so neperspektivni, v stalni izgubi, enostavno preseliti v proizvodnjo, ki ima bodočnost, pa ji primanjkuje delavcev. Čemu zaposlovati nove delavce, ko pa so tako rekoč pri roki. Poleg tega, da bi zmanjšali preširok dotok novih delavcev, bi s tem kajpak dosegli večkratno korist. Zmanjšalo bi se število neproduktivnih ali slabo produktivnih delavcev, sredstva za družbeni standard bi učinkoviteje izkoriščali, proizvodni stroški bi bili nižji. Čemu torej o tej zamisli v sindikatih in še kje ne bi globlje razmislili?
Boris Rugelj
Tisoč tristo delavcev sevni-ške Jutranjke je zadovoljnih z letošnjimi poslovnimi rezultati, čeprav hkrati priznavajo, da bi lahko bilo nemara še bolje. Pa vendarle za nezadovoljstvo ni vzroka: kljub dokaj težavnemu začetku letošnjega poslovnega leta so uspeli uresničiti letošnje planske cilje, tako glede obsega proizvodnje kot glede dohodka. Morda, tako sta povedala Franc Kerš, direktor skupnih služb in Lado Močilnik, podpredsednik konference sindikata, bodo do konca leta zastavljene planske naloge celo presegli. To pa seveda ni majhen dosežek, saj si delavci v Jutranjki že vrsto let 20 do 25-odstotno preseganje v preteklem letu doseženih gospodarskih rezultatov nalagajo kot delovno obveznost in jo tudi izpolnjujejo. Ob tem, da imajo v Sevnici kaj neustrezne delovne prostore, so takšne delovne naloge seveda dokaj težavne, posebej še, ker tudi prenekaterih stroj teče še od samega začetka te delovne organizacije pred petnajstimi leti.
Zavoljo takšnih delovnih pogojev ni nenavadno, da si delavci v Jutranjki vsa ta leta prizadevajo, da bi čimbolj modernizirali svoje delovne prostore in opre-
mo, prav tako pa tudi izboljšali ostale delovne pogoje, ki jih ponavadi omenjamo pod skupnim nazivom družbeni standard.
»Naša osnovna razvojna usmeritev v tem srednjeročnem obdobju je naslednja: radi bi dopolnili proizvodne zmogljivosti s stroji, ki nam še manjkajo ter nakupili modernejšo opremo — ne da bi s tem povečevali obseg proizvodnje,« nam je dejal Lado Močilnik. »Čeprav nam gre za zdaj dobro, se vendarle lahko že v naslednjih letih obrne na slabše, če se bomo uspavali nad doseženim. Drugi kolektivi nas s stalnimi izboljšami in povečanjem storilnosti neprestano skušajo izrivati s trga in čeprav prodajamo pretežno na domačem trgu, je konkurenca dovolj huda. Brez enakovredne strojne opreme, dovolj kakovostnih surovin, prave ponudbe izdelkov, obdelave trga in seveda ustrezne cene lahko kaj kmalu iz uspešne delovne organizacije postanemo občinski problem.«
Da se jim to ne bi zgodilo, bodo v Jutranjki samo v naslednjih dveh letih vložili v razvoj podjetja okroglih 90 milijonov dinarjev, od katerih jih bodo skoraj dve tretjini zbrali sami.
Stanovanjska gradnja na celjskem območju
Malo zemljišč, visoke cene
Marijan Lipovšek
Prve ocene o delu novih skupščin samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnosti, po uveljavitvi nove organiziranosti, so sicer spodbudne, vendar vseh prednosti po prvih sejah še ni mogoče ugotoviti. To so med drugim poudarili na območnem posvetovanju, ki ga je pripravila v Velenju Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije za širše celjsko območje.
Predstavniki samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnosti iz 7 občin širšega celjskega območja, manjkali so le zastopniki Celja, so v razpravi povedali, da bodo potrebni izjemni napori, da bi bil uresičen srednjeročni program stanovanjske gradnje za obdobje 1976—1980. Največ težav je zaradi pomanjkanja komunalno opremljenih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, svoje pa prav gotovo prispeva tudi nenehno naraščanje cen. Na najboljšem so, kot smo slišali, v Laškem, kjer računajo, da bodo zgradili okrog 15 do 20% družbenih stanovanj več, kot so jih predvideli za obdobje 1976—1980, ko naj bi zgradili skupaj 316 družbenih stanovanj. Pa tudi v občinah Šentjur, Žalec in Šmarje pri Jelšah ter verjetno še v Slovenskih Konjicah bodo zgradili toliko stanovanj, kot so zapisali v srednjeročne programe, morda še celo nekaj več. Največ težav pri uresničevanju srednjeročnega programa stanovanjske gradnje pa imajo, kot vse
kaže, v občinah Velenje in Mozirje. V Šaleški dolini so zgradili v prvih dveh letih kar 489 stanovanj manj, kot je bilo predvideno, letos pa se bo primanjkljaj samo še povečal. V Mozirju pa računajo, da bodo načrt izpolnili le z 90 %:
Iz primera Laškega, kjer so obnovili okrog 1.000 starih stanovanj, skorajda ves star stanovanjski fond, in podobnih prizadevanj Velenja, seveda ob pomoči poslovnih bank, pa izhaja napotek, kakšna je lahko skrb za ohranitev obstoječega stanovanjskega fonda.
Ob tem, ko se razprava skorajda ni dotaknila priprav za izdelavo srednjeročnega plana stanovanjske gradnje za obdobje 1980—1985, pa smo na posvetovanju v Velenju slišali, da si usmerjena stanovanjska izgradnja na širšem celjskem območju le počasi utira pot. Vzrokov za to je več, preseči pa jih bo mogoče le s širšo družbenopolitično akcijo vseh, ki bi morali biti zainteresirani za večji razmah stanovanjske gradnje. Uspehi, ki so jih bili v tej zvezi dosegli v Laškem in še v nekaterih drugih občinah na širšem celjskem območju, so lahko drugim samo spodbuda. Strniti pa bo treba tudi sile, da bi čimprej dokončno organizirali strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, saj njihova organiziranost, takšna, kakršna ponekod je, ne zagotavlja najbolj učinkovitega dela.
. .'G;-.;.«,' ,
V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI so izšle knjige:	i
Cena v din
Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU.. .................. ISO,—
Radovan Vukadinovič: EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE.........!......... 200.—
Dr. Ana Krajnc: IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA........... )?20.—
Mitja Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO ........................... ^40.—
Dr. B. Kavčič in V. Antončič: SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST
DELOVNIH ORGANIZACIJ..................... , , \ 250 —
Dr. Cveta Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA.... . . . . . ,, :250.— '
V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI BODO PREDVIDOMA IZŠLE:
Dr. Pavao Brajša: SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA (v tiskaj Dr. Vladimir Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA (v tisku)
Dr. Lojze Sočan: POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE (v tisku)
Dr. Mirko Bunc: SODOBNI MARKETING IN ZDRUŽENO DELO (v tisku)
Lenart Šetinc: TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA (v tisku)
Dr. B. Kavčič in I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA Dr. Ana Krajnc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Dr. Adolf Bibič: INTERESI, POLITIKA, POLITIČNA ZNANOST Paolo Alatri: ZGODOVINSKI ORIS SODOBNE POLITIČNE MISLI.
O izidu knjig vas bomo obveščali v tedniku Delavska enotnost!
Izdane knjige pa lahko naročite s priloženo naročilnico na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
izreži in pošlji	--- '	- - .‘....
NAROČILNICA
Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo:
....... izvodov knjige INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU,
izvodov knjige EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE,
....... izvodov knjige IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA,
izvodov knjige SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO,
izvodov knjige SAMOUPRAVNA UREJENOST IN GOSPODARSKA USPEŠNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ in
....... izvodov knjige EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA.
Naročene knjige nam pošljite na naslov:
(ulica, poštna številka, kraj)
Naročeno, dne, kraj: .................................................
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Žig
(čitljiv podpis naročnika)
Izobraževanje, kultura, znanost
4. novembra 1978
stran 8
Smo sindikati morda pričakovali preveč?
Po simpoziju o samoupravljanju v gledališču v okviru Borštnikovega srečanja ’78
Ančka Korže-Strajnar
Dober teden po simpoziju — ta je bil v okviru Borštnikovega srečanja 1978 v ponedeljek, 23. oktobra, v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij v Mariboru — je gotovo čas, da razmišljamo o uspehu ali neuspehu tega srečanja gledališčnikov in sindikalnih ter drugih družbenopolitičnih delavcev Slovenije. Simpozij je odprl predsednik glavnega odbora BS akademik Bratko Kreft, uvodni referat pa je pripravil Mitja Rotovnik, član IO predsedstva RK SZDL Slovenije.
Namen simpozija je bil osvetliti nekatera pomembna in še nerešena vprašanja samoupravljanja v gledališču, saj je gledališče dejavnost posebnega družbenega pomena in je treba najti pot za opredeljevanje vloge gledališke dejavnosti v naši družbi na kakovostno višji stopnji.
V svojem referatu je Mitja Rotovnik govoril med drugim o vlogi sveta gledališča oziroma o vlogi delegatov družbene skupnosti v teh organih, o osnovni
programski usmerjenosti gledališč ter o svobodni menjavi dela in sredstev in s tem v zvezi o celovitem planiranju. Načel je vprašanja o sodelovanju med gledališči, radiom in televizijo ter filmom ter o uveljavljanju doslej največkrat neučinkovitega samoupravnega dogovarjanja med temi subjekti, govoril pa je tudi o kočljivih problemih odnosov med ustvarjalci gledališke umetnosti in temi subjekti, zlasti kadar gre za posebne projekte in občasna angažiranja v posameznih kulturnih hišah.
Podrobneje je govoril o vlogi programskih svetov gledališč, o njihovem delovnem področju, o vlogi dramaturgov, režiserjev, gledaliških igralcev in drugih umetniških delavcev v procesu ustvarjanja, skratka o celoviti opredelitvi tako imenovanega procesa gledališke proizvodnje, zasnovane na samoupravljanju. Osvetlil je vprašanja, ki se porajajo ob novem gledališkem zakonu, o tem ali reelekija igralskega kadra ali ne (ta polemika
je vroča tudi na Hrvaškem!), o uresničevanju enotnega gledališkega prostora in vlogi družbenega dogovarjanja, o začasnih in trajnih delovnih skupnostih svobodnih gledaliških umetnikov kot sestavnem delu gledališkega življenja v Sloveniji. Pa tudi o ustanavljanju temeljnih skupnosti za gledališko dejavnost in o enotah kulturnih skupnosti ob gledališčih ter o njihovi vlogi pri podružabljanju svobodne menjave dela je spregovoril.
Za njim je o nekaterih praktičnih problemih gledaliških ustvarjalcev in gledaliških hiš, predvsem tistih, ki zadevajo samoupravne odnose v gledališču, o merilih za vrednotenje dela in delitev sredstev za osebne dohodke, o preangažiranju na eni in neangažiranju	gledaliških
ustvarjalcev na drugi strani in še o mnogih drugih problemih, ki tiščijo zlasti manjša gledališča govoril Sergej Pelhan, podpredsednik republiškega odbora sindikata delavcev v kulturi in direktor Primorskega dramskega
Slikar Janez Janežič iz Luke Koper
Uspehi
luškega slikarja
Tekst in foto: Zoran Vlajič
Delavec koprske luke Janez Janežič se s svojimi slikami in kipi predstavlja širši javnosti. Na 13. mednarodnem srečanju Ex tempore v Piranu je med 68 izbranimi deli razstavljena tudi njegova slika »Koper«. Dve sliki in kip luškega delavca razstavlja Janežič te dni v Mariboru na razstavi »Delov likovni umetnosti«, ki je bila odprta v počastitev 9. kongresa ZSS.
Kulturna dejavnost v Luki Koper je zelo raznovrstna. Med recitatorji, pevci, fotoamaterji in zabavno-glasbenimi ansambli je tudi zelo močno zastopano amatersko slikarstvo. Sicer pa je amaterskih slikarjev na obali kar 45, le osem med njimi pa jih nastopa organizirano.
Tridesetletni Janez Janežič je zaposlen v obratu za vdrževalna dela kot poklicni zidar. S slikarstvom se ukvarja že deset let. Je član Združenja likovnih skupin Slovenije, izolskega prosvetnega društva, ker pa se ukvarja tudi s kiparstvom, je tudi član izolske kiparske sekcije.
— Razstavljal sem na številnih skupinskih razstavah, pravi Janez, v Pridvoru, Izoli, Radencih, Ljubljani, Kopru, Domžalah, Kranju, Portorožu, Ankaranu in še kje. Največ mojih del je bilo razstavljenih v delovnih organizacijah. Dve samostojni razstavi sem imel v mali galeriji v Piranu, v hotelu Adria v Ankaranu in v Senožečah. Sodeloval sem na 3. reviji likovnih skupin Slovenije leta 1977, na ex tempore v Piranu, v Italiji in v slikarski koloniji v Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici. Skratka, sodelujem pri vseh prireditvah, ki jih organizira Združenje likovnih skupin Slovenije.
Tridesetletni Janez Janežič, zidar v Luki Koper, je nadarjen slikar in kipar
Prav v zadnjih dveh mesecih se je Janez zelo uveljavil: sodeloval je na ex tempore v Piranu, razstavljal v hotelu Adria v Ankaranu, njegova dela pa so izbrali tudi za razstavo v mariborskem razstavnem salonu Rotovž — v počastitev 9. kongresa ZSS.
Na 13. mednarodnem slikarskem srečanju ex tempore v Piranu je sodelovalo 125 slikarjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Predložili so skupno 148 slik, izmed katerih jih je žirija 68 izbrala za razstavo. Janezova slika »Koper« je prišla v ožji izbor in bila razstavljena v piranski galeriji.
Vest, da so za razstavo poklicnih in ljubiteljskih slikarjev v počastitev 9. kongresa ZSS izbrali tudi njegov kip luškega delavca in še dve njegovi sliki, je Janežiča zelo razveselila.
— Seveda me ti uspehi veselijo. Pa tudi obvezujejo, da kot sli-kar-amater po možnosti čimbolj napredujem. To pomeni trdo delo in nenehno izpopolnjevanje. Tudi ob tej priložnosti pa se
želim zahvaliti svoji delovni organizaciji za pomoč, ki mi jo nudi v času mojih razstav.
In kaj pravi Janez na kritiko svojih del?
— Drugi naj govore o mojih slikah. Jaz slikam predvsem pokrajine, tihožitja in figuraliko, po malem tudi kiparim. Preseneča pa me, kako veliko ljudi se zanima za slikarstvo. Denimo v Senožečah, ki so razmeroma majhen kraj.
Janez ne prodaja svojih slik.
— Ne slikam zavoljo materialnih nagibov. Nikoli nisem niti pomislil, da bi si tako služil denar. Svoja dela hranim doma, v veliko zadovoljstvo pa mi je, kadar jih lahko razstavim, da moje slike vidi čim več ljudi.
Pa vendar ima Janez tudi kakšno željo.
— Želim si, da bi svoja dela lahko čim večkrat razstavljal v delovnih organizacijah, šolah in bolnišnicah. Pripravljen sem priti povsod tja, kamor me povabijo.
gledališča Nova Gorica.
V razpravi so sodelovali tudi nekateri drugi vodilni delavci slovenskih gledališč in gledaliških organizacij, med njimi Sergej Vošnjak, Igor Lampret, Sandi Krošl, Polde Bibič in nekateri drugi.
Smo se resnično pogovarjali o tem, kako razrešiti probleme, ki jih v gledališčih na tem področju ni malo in so bila načeta v uvodnih razpravah in ali smo se sploh hoteli pogovarjati o samoupravljanju kot sistemu dela v gledališčih? Sprašujem se zaradi tega, ker se mi zdi, da smo vseskozi nizali že bolj ali manj znane probleme, ne da bi pri tem ponudili kakršnekoli rešitve. Razprava se je sukala v smeri, ko smo hote ali nehote razmišljali bolj o tem, da samoupravljanje, takšno kot je, ni vedno primerno za gledališča, da ni spodbudno za doseganje vrhunskih dosežkov in še marsikaj. Hote ali nehote so se razpletale misli, da bi bilo najprej treba nekaj ukreniti za izboljšanje sedanjega materialnega in prostor-
skega položaja gledališč in naj »družba« razmišlja, kako se izvleči iz zagate, v kateri smo se znašli. Le malo pa smo se pogovarjali o tem, kako je mogoče zgraditi samoupravno podlago za odnose v gledališčih in med tistimi subjekti, ki so z gledališči usodno povezani. Pokazalo se je, da še nismo pripravljeni na to, da bi sami razmišljali o najustreznejših samoupravnih rešitvah v gledališčih, da pričakujemo večino rešitev od zunaj, čeprav bi marsikaj lahko že zdaj rešili doma. Za zdaj gledališčniki največ upov polagajo v rešitve, ki naj bi jih prinesel novi gledališki zakon. Kaj pa če takih rešitev »od zunaj« ne bo?
Morda bi bilo dobro voditi razpravo na tej podlagi naprej med gledališkimi ustvarjalci — kot nosilci samoupravljanja v gledališčih. Tu, na simpoziju, jih namreč skoraj ni bilo in še tisti, ki so prišli, se niso oglašali o svojih problemih, vsaj ne v času, ki je bil na voljo za uradno razpravo. Kasneje, v preddverju, jebilosli-
racu"
šati marsikatero pikro na >- ■ simpozija: da je bil direktob da delavci gledališč niso b'11^ večjem številu povabljeni srečanje ali pa so jim celo te
da jim to nič mar.
a ji
Čeprav je simpozij v ttV-t' . Ijanjih pomenil korak nap/”f P'
menim, da k razrešitvi naj
ibol)
perečih vprašanj samoupraV ^ odnosov kot sistema dela ustvarjanja v gledališki deja''1’^ sti ni prispeval veliko pona2
nega. Predlaganega je bilo ■ ko, sprejetega pa malo ali n ... . ' ‘ * 10^*^
čeprav bi taka simpozijska razgovorov med gledališkimi lavci morala biti najprimerney mesto za dialog in izmenjavo^.
kušenj tudi o vseh problem-ledalis0
moupravljanja, ki se v gl tako težko uveljavlja. Tosnl0^ simpozija v sindikatih tudi pn ^ kovali. Smo morda pričako' preveč?
Pogovor s Pavlo Černigoj in Nado Busar iz Lisce
Stik z ljudmi je najdragocenejši
Draguša Lilija
V Ravnah na Koroškem je bilo pred 9. kongresom ZSS srečanje organizatorjev kulture, na katero nas je povabila Zveza sindikatov Slovenije, gostitelji pa so bili kulturniki iz Železarne Ravne in občinska ZKO.
Tam sem se srečala z dvema tovarišicama, s Pavlo Černigoj in z Ncdo Busar, ki delata v komisiji za kulturo v delovni organizaciji LISCA v Sevnici. Iz nujne pripovedi je nastal tale zapis.
V OZD Konfekcija LISCA Sevnica so pričeli organizatorji kulture, ki delujejo v skupni kulturni komisiji, z načrtnejšim delom. Da bi pri delovnih ljudeh povečali zanimanje za kulturo, so letos pripravili že več zanimivih kulturnih prireditev, ki so bile presenetljivo dobro obiska-
ne. Organizirali so tri gostovanja in sicer Odra mladih iz Sevnice z
igro »Zlata mladina«, dramske skupine iz Senovega z igro »Razvalina življenja« in znanenga igralca Dareta Ulage z monodramo »Nekoč in danes«. Ob teh prireditvah so ugotovili, da je med delovnimi ljudmi zares precejšnje zanimanje za kulturne prireditve. Seveda največ k temu prispeva neposreden stik organizatorjev kulture z delavci. Zato je pomembno, sta poudarili tovarišici iz LISCE, koliko se organizatorji kulture zavedajo pomembnosti tega neposrednega stika.
Pripravili pa so tudi prireditve, pri katerih delovni ljudje LISCE niso sodelovali le kot gledalci ali poslušalci, temveč tudi kot soustvarjalci programov. Priredili so razstavo ročnih del in likovnih del delavcev LISCE, ki je presegla pričakovanja. Od letošnjega februarja tudi zelo uspešno de-
luje mešani pevski zbor LISCE, ki je imel že nekaj gostovanj. Ob prireditvah, kot so 8. marec in športno srečanje članov kolektiva na Lisci, so celotno prireditev popestrili tudi s kratkim kulturnim programom. Prav tako so kratek kulturni program pripravili ob srečanju vojaških starešin iz Makedonije.
Seveda ima jo tudi mnogo načrtov. Pripravljajo prireditev Pokaži kaj znaš. Na njej bodo prvič sodelovale tudi delavke iz drugih republik in upajo, da jih bodo uspeli pritegniti h kulturnemu delu, ki ne bo le občasno. Dramska skupina bo do konca tega leta naštudirala satirični kabaret Zaradi inventure zaprto. Dogovarjajo se tudi z zvezo afriških študentov iz Ljubljane, ki naj bi gostovala pri njih s svojo folkloro.
Ob vseh letošnjih prireditvah smo lahko res zadovoljni, sta dejali tovarišici iz LISCE. Uspehi tega leta predstavljajo temelj, na katerem bodo gradili svoje bodoče delo, predvsem pa želijo poskrbeti za večjo pestrost pri-
reditev. Ustanoviti name(f.

več sekci j, ki jih bodo
diši organizatorji kulture 17 j tisti, ki jih tovrstno delo ve^fj Ob koncu našega razi0 ^ me je zanimalo, kako t°vT0 j‘ ocenjujeta srečanja, kakrs j< bilo na Ravnah in oba let0
■ |j 5^’
seminarja v Kranju. Dep^fi
da so trije organizatorji
iz LISCE na letošnjem sei
zares izpopolnili svoje zniVjfii neposredno delo med 1P ^
Gotovo pa je, da bi mor
osnovne organizacije sin^(i
posvečati več pozornosti
da pa bi bilo prav, ko bi narjih za sindikalne vnašali v programe tudi matiko kulturnega delova,i)si TOZD. Vemo, sta dejal*’ ^ osnovne organizacije s dročjem premalo ukvarjaj V bi vsaka morala imeti svoJe»
ganizatorja kulture!
DE
SPOROČA
Cenjene kupce iz Ljubljane prosimo, da vse edicije Dela^ enotnosti (tednik Delavska enotnost, priloge DE, bros
knjižnice SINDIKATI, kakor tudi publikacije ŽKOS — glaS ne, filmske, revija Lutka, zbirka Umetnost in kulti Dramska knjižnica, priročniki) v vrednosti do 400din kup-r j
:bP?

(z gotovino ali naročilnico) v naši trgovini v Tavčarjevi Če gre za nakup, ki presega 400 din pa pošiljajte naroči0 na naslov TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Da'j£! tinova 4.	HVALA ZA RAZU M EV ANJ
*
J
4
*ii
Pi
fo
st,
>a
ta
sa
tu
ki
acu11 >iliv reki''
-miš;
Ji)
ivn'11
a
ivn°'
eflib
veli'
! nif’ blik> ,ide' neji' /o d* hsa'
liš^
io O*
)ričJ'
OVI
li^
'es£
irif n411 ■ok") !i5l!
jitui
ijef
Ekf
s;l5
m3
dV
nPJ
t°’
Od besed do dejanj je predolga pot!
Andrej Ulaga
Deveti kongres Zveze sin-^atov Slovenije je potrdil, da Področju telesne kulture zao-,aJarno za drugimi družbenimi Javnostmi, kar seveda ni niti j ^anj spodbudno. Še posebej, št' Vemu dodamo, da v minulih porih letih nismo uresničili skle-|e v.0sinega kongresa, pa čeprav j.'” niso predstavljali kdove 0.0 zahtevne in nepremostljive 1J'e- Preprosto povedano, pre-
aialo
"'alo
Predn
smo delali, zato smo tudi opravili. Vedno smo dajali
Jirti n°St drugim, »pomembnej-
še to-
|J1* nalogam, vedno smo s< l^'«. češ, saj navsezadnje »re-2 eac'ja« ni najbolj pomembna, i 0 lahko z njo še malo poča-
, ^0. prj tem smo	a[j ne.
hote
gani:
Pozabljali, da je skrb za or-
*	‘zirano preživljanje prostega žin3 ZaPoslenih in njihovih dru-. vendarle tudi pomembna, še |,j Se°no v naši socialistični druž-Jain ^ater' ta*c0 pogosto poudar-člo ° nenehno skrb za delovnega 2(jrVe^a> njegovo razpoloženje, ^ avje, delovne sposobnosti itd. tak P023^!3!* smo> odlašali in Ij an> zato smo po devetem C&zsu na področju telesne bit: Ure približno tam, kjer smo
jPo osmem v Celju, lošt3 -0 so opozorili tudi tisti ma-^ilni razpravljavci, ki so se v I Oboru dotaknili področja te-(j ae kulture. Mimogrede pove-n; 0: v komisiji za izobraževali’ znanost, kulturo in telesno kg r° Je razpravljalo kar 44 de-Dg .tov in gostov, od tega le dva p *»0 »športna rekreacija za-®nih«. Tudi to je zgovorno! ijei b vsem velja poudariti, da so ,er?vci na kongresu v Mariboru trep-1 Več slcrbi sindikatov za hi-ttm' razvoi na telesnokultur-W Področju. Opozorili so na ževe yrzeli na področju izobra-eijp-l3 organizatorjev rekrea-l(0| *n,su zavzeli za to, da bi vsi
*	kjivi z več kot tisoč delavci 'ori S poklicnega organiza-•tič 3 aktivnega oddiha. V bistvu Pg n°Vega, gre za star sklep, ki Oej.®3 ntnogi niso vzeli resno. kovi!10 Pozabljamo, da so stro
Vsi »za« v Mariboru. Da bi bili tako enotni tudi pozneje, pri delu! (Foto: A. Ul.)
radi
lijaki oziroma »kadri«, kot
govorimo, temelj slehernega
napredka, da se investicije v znanje ljudi, v dobre organizatorje še kako dobro obrestuje.
V osamljeni razpravi o naši najbolj množični in priljubljeni telesnokulturni dejavnosti v Sloveniji, to je o planinstvu, smo slišali, da zelo slabo uresničujemo družbeni dogovor, ki so ga s Planinsko zvezo Slovenije podpisali sindikati. Ti naj bi namreč v delovnih kolektivih spodbudili akcijo za učinkovitejšo materialno pomoč pri vzdrževanju planinskih postojank, najmočnejše delovne organizacije pa naj bi prevzele patronat nad posameznimi postojankami. Dejstvo je namreč, da je odnos družbe do sto in več tisoč slovenskih planincev še vedno nekoliko mačehovski, kar še posebej čutimo pri vzdrževanju in obnavljanju že tako pretesnih visokogorskih domov in zavetišč. Na drugi strani pa spet vlada zlasti med delavci izredno veliko zanimanje za rekreacijo v gorskem svetu, zato za to dejavnost ne bi bilo tako zelo težko najti nujno potrebnih sredstev, če bi se le potrudili. Tudi sindikati! V času do
devetega kongresa je prevzelo patronat nad planinskimi postojankami le 15 delovnih organizacij. Malo, zelo malo! Smo res tako zelo revni? Imamo res tako zelo malo posluha, kaj potrebuje naš delovni človek, kaj je smotrno podpirati in kaj ne?
Tudi glede letovanj so bili delegati na mariborskem kongresu dokaj enotnega mnenja. Ugotovili so, da je med zaposlenimi vse več zanimanja za oddih v delavskih počitniških domovih, da pa možnosti za letovanje v teh počitniških domovih močno zaostajajo za povpraševanjem. Naključje? Sploh ne, gre izključno za rezultat dolgoletnega zapostavljanja tovrstnih potreb delovnih ljudi in naše izredno slabe organiziranosti na tem področju. Delovni kolektivi namreč v večini primerov še vedno izolirano skrbijo za letovanje delavcev, namesto da bi se povezali v samoupravne interesne skupnosti in se složno zavzemali za večje počitniške kapacitete, kar z drugimi besedami pomeni, da bi skupne probleme reševali skupno. K temu velja dodati, da so delegati
v Mariboru znova obsodili mačehovski odnos obalnih občin do »delavskega turizma«. Problem je v tem, da mnogi naši kolektivi preprosto ne morejo priti do skromne parcele v bližini naše dolge jadranske obale. Zato so delegati tudi predlagali, da bi o vsem tem spregovorili na bližnjem zveznem sindikalnem kongresu. Vsekakor utemeljen predlog!
O dolgi vrsti problemov s področja oddiha in rekreacije delavcev in njihovih družin, ki so prav tako če ne še bolj pomembni od omenjenih, pa na kongresu v Mariboru ni bilo nič povedanega. Sicer pa to niti ni tako zelo pomembno, bistveno je, da so temeljna vprašanja s tega področja v glavnem razčiščena, da smo večino najvažnejših nalog že zdavnaj jasno opredelili. Sklepov torej ni malo. »Zato nimamo več kaj govoriti, temveč pojdimo nadelo!« kot je po končanem kongresu v Mariboru poudaril predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner.
VII. srečanje športnikov luk
Koprčanom
lovorike
Sedmo srečanje delavcev luk ih pristanišč Jugoslavije je bilo od 20. do 22. oktobra letos v Zadru. Zbralo se je 860 udeležencev, predstavnikov 18 luk in pristanišč. Tekmovali so v desetih športnih in v petih delovnih disciplinah.
Zadar je mesto slovite preteklosti, saj je bil v bizantinskih časih središče Dalmacije, danes pa pomeni kulturno, gospodarsko, zdravstveno in politično središče severhe Dalmacije. Letos proslavlja to mesto 25-let-nico ustanovitve Luke Zadar. Kot gostitelj VIL srečanja delavcev luk in pristanišč Jugoslavije je storilo mesto vse, da bi se udeleženci čim bolj prijetno počutili ter dosegli kar najboljše rezultate tako v športnih kot tudi v delovnih disciplinah.
Iz koprske luke je na tem srečanju sodelovalo 90 tekmovalcev. V delovnih disciplinah je Luka Koper zasedla prvo mesto, v skupni uvrstitvi pa so njeni tekmovalci zasedli drugo mesto — za tekmovalci Luke Reka.
Prvo mesto so osvojili Koprčani v treh športnih in v dveh delovnih disciplinah. Bili so prvi v kegljanju, v odbojki in v pikadu (ženske). V delovnih disciplinah pa so dosegli prvo mesto v rokovanju z viličarjem in v strojepisju. Nedvomno je to velik uspeh delavcev Luke Koper, ki so le za
štiri točke zaostali za zmagoval cem — Luko Rijeka.
Ob koncu tekmovanja so ude leženci VIL srečanja delavce luk in pristanišč Jugoslavije po slali pozdravno brzojavko tova rišu Titu.
Rezultati: delovne discipline preizkus znanja: L Novi Sad, 4 Koper; delovna štafeta: 1. Reka 2. Koper; delo s traktorjem: 1 Koper; daktilografija: 1. Koper
Športne disciplnie: rokomet L Zadar, 3. Koper; odbojka: 1 Koper; streljanje (ženske): 1 Reka, 4. Koper; streljanj (moški); L Sremska Mitroviči 2. Koper; kegljanje: L Koper balinanje: L Reka, 3. Koper vlečenje vrvi: 1. Reka, 2. Kopt pikado (ženske): L Koper; m; nogomet: 1. Beograd, 6. Koper šah: L Reka, 6. Koper.
Končna uvrstitev ekip: de lovne disciplne:	1. Kope:
Skupna uvrstitev delovnih ir športnih disciplin: L Reka — 146 točk, 2. Koper — 142, 3 Ploče — 105, 4. Beograd — 99 5. Zadar — 93, 6. Novi Sad — 80, 7. Split — 79,8. Sremska Mi trovica — 64 itd.
Zoran Vlaju
Koprčani v akciji — in ob koncu tekmovanja tudi prvi v odbojki!
S
y\
re
r
k*
ijC
5.
*
0'
VeŠčanje, propaganda in založniška dejavnost —pomembne naloge pri organizaciji rekreacije (VIL)
£a hitrejši razvoj športne rekreacije
S;
ernian Berčič
t'0$f?inno~re*<reativno dejav-Prot, e'ovnih ljudi in občanov 'i, Vw^lraj° Pri n3s radio, časopi-tfrug lrorna periodični tisk in sredstva množičnega in-v to .Z311!3’ v zadnjem času pa se tud; te avnost vse bolj vključuje sq v e evizija. Dokazano je, da sterjcJ^Pagandnem smislu ta ''en,}® tuc|i najbolj učinkovita, n P.a njihova vsebina ne od-.di. V k°'je P9treri delovnih ttjeoa Zr°k za to je, da so ome-aSroet..Sredstva v največji meri Vrhun3fna k bolj atraktivnemu Nemu športu, manj pa k Res športne rekreacije.
H ojJf.’. da je v mnogih delov-ttedvSe ost kritike naperjena ^rtoj ^ v sredstva javnega in->tovi?Ja> vendar pa moramo .. h da glavni vzrok za tako ^ličnih'Vneustrezni dejavnosti ri)vneh 0rganov na različnih i^kuir, ^rav tako pa tudi tele-l1 Sšt/nih organizacij. klubov 'ls°DrpV r-er drugih dejavnikov,
heh ' °rganov na različnih .i n> pra 'mil ;v te
zapostavili sicer zelo
pomembno informativno in propagandno dejavnost. Zato morajo posamezni strokovnjaki, pedagogi in drugi delavci na področju športne rekreacije posvetiti tem problemom več pozornosti kot doslej.
Organizacijsko in vsebinsko dobro oblikovana propaganda mora skupno z informatiko in založništvom postati pomembna in trajna naloga vseh odločujočih dejavnikov ter ne le stihijsko delovanje posameznikov, pri čemer morajo biti akcije kar najbolj usklajene med posameznimi nosilci športno rekreativne dejavnosti, družbenopolitičnimi dejavniki in sredstvi javnega obveščanja. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi založniški dejavnosti, saj je znano, da le-ta v veliki meri omogoča hitrejši razvoj posameznih strok pa tudi ožjega področja športne rekreacije v OZD. število informacij in novih spoznanj tudi na tem področju naglo narašča po zaslugi medz-
nanstvenega obravnavanja problemov, zato ostaja posameznik, ki ne sledi razvojnemu toku, na robu dogajanj.
Na sedanji stopnji razvoja se ne moremo pohvaliti z zelo bogato bero strokovne literature, čeprav je nekaj kvalitetnih domačih del in prevodov; zato bomo morali več materialnih sredstev in kadrovskih sil usmeriti v organizacijo redne založniške dejavnosti na področju telesne kulture oziroma športne rekreacije. Ena možnih kadrovskih rešitev se morda kaže tudi v medznanstvenem študiju s področja novinarstva in telesne kulture ter redni zaposlitvi tovrstnih strokovnjakov oziroma strokovnjakov s področja telesne kulture nasploh. Kar zadeva materialna in finančna sredstva, pa bo očitno potrebno izdelati sistem financiranja ter vanj vključiti banke, OZD in njihove eko-nomsko-propagandne akcije ter neposredne porabnike.
Naloge propagande, informatike in založništva na področju športne rekreacije ter nekateri predlogi in smernice za razvoj v prihodnje
Glede na vedno večji pomen športno-rekreativne dejavnosti v OZD in delovnih skupnostih je potrebno tudi na področju informiranja, propagande in založništva vključiti vse razpoložljive kadrovske, materialne, finančne in druge dejavnike, da bi izboljšali razmere in zajeli čim-več delavcev v redno športno-re-kreativno dejavnost.
Med posameznimi nalogami in predlogi naj navedem predvsem naslednje:
—	zagotoviti moramo popolno in pravočasno informiranje delovnih ljudi o športno-re-kreativni dejavnosti v OZD in vplivati na hitrejši razvoj samoupravnih odnosov tudi na tem področju;
—	spodbuditi moramo sa-
moupravno organiziranje in dogovarjanje potencialnih sodelavcev v propagandi, informiranju in založniške dejavnosti na področju športne rekreacije;
—	na raaličnih ravneh bi bilo potrebno spodbuditi delovanje institucij za informiranje oziroma informacijskih centrov ter v ustrezen sistem povezati tako nosilce kot tudi izvajalce navedene dejavnosti;
—	v posameznih OZD in v strokovnih službah za športno rekreacijo moramo ustanoviti načrtno informativno in propagandno dejavnost ter izdelati ustrezen informacijski sistem. Programe naj bi zasnovali za srednjeročno in dolgoročno obdobje z ustreznim sistemom financiranja in predvidenimi kadrovskimi rešitvami;
—	razviti moramo medznan-stveni (medfakultetni) študij na fakultetah za sociologijo, politologijo in novinarstvo oziroma na sorodnih fakultetah ter fakulte-
tah za telesno kulturo;
—	navedene propagandne i informativne institucije ter cen tre moramo kadrovsko in mate rialno obogatiti in podpreti te zaposliti poklicne strokovnjak za delovanje na tem področju
—	strokovnjaki s področja te lesne kulture, pedagogi, andra gogi, zdravniki in drugi delavc naj bi s svojim delovanjem vpli vali na sredstva javnega obveš Čanja (tisk, radio, TV itd.), da I v svojih propagandnih, informa cijskih in založniških programi, namenili več pozornosti tuc športno-rekreativni dejavnos delovnih ljudi in občanov;
—	in slednjič, teoretično izc blikovane modele oziroma prc jekte propagande, informatike i založniške dejavnosti naj bi praksi preverjali, dopolnjevali i nenehno bogatili sredstva te metode navedene dejavnosti, I so skladni s smotri naše samoti pravne socialistične skupnost
(KONEC
Primorski Slovenci pod fašizmom (1918 do 1941)	(H-)
Močnejši od groženj in terorja
Milica Kacin — Wohinz
Ta mogočna organizacija je dajala gospodarsko podlago narodnopolitičnemu gibanju, ki si je do leta 1928 legalno prizadevalo za ohranitev slovenskega značaja dežele. S tega stališča so bile zadružne zveze prav tako kot politične in kulturne organizacije do leta 1930 razpuščene ali pa vključene v fašistične zadružne organizacije. Enako usodo so doživele delavske zadruge v Trstu, ki so vključevale italijanske in slovenske delavce in so bile v rokah socialistične stranke.
Razen v zadružnih posojilnicah in hranilnicah so imeli Slovenci vložen kapital še v Jadranski banki v Trstu, v podružnicah ljubljanske kreditne banke v Trstu in Gorici ter v podružnici praške Živinosten-ske banke v Trstu, v katerih so bili soudeleženi tudi v upravi. Izselitev slovenskega kapitala hitro po vojni in likvidacija teh ustanov je neposredno prizadela slovensko skupnost. Dodatno gospodarsko škodo je le-ta utrpela tudi zaradi požigov, razdejanj in zasedb narodnih domov in drugih sedežev organizacij. Le za nekatere parcele s porušenim domom je oblast izplačala skrajno nizko odkupnino.
Obenem s propadanjem kmetijskega gospodarstva so upadale tudi druge dejavnosti: obrtniška, gostilničarska, drobna trgovska itd. Poleg gospodarske krize je na to dejavnost vplivalo še dejstvo, da so fašistične oblasti izdajale obrtna dovoljenja pod pogojem, da se lastnik in njegova družina vpiše v fašistične organizacije.
Z uničenjem zadružnih organizacij, bačnih zavodov, obrtniške dejavnosti in drugih gospodarskih postojank je fašistična oblast že v prvem desetletju po vojni praktično uničila gospodarsko podlago slovenske narodne skupnosti in jo izročila italijanskemu finančnemu kapitalu.
Kriza v deželnem gospodarstvu, ki se v prejšnje strukture ni moglo vrniti, v italijanski sistem pa se je vključevalo z velikimi težavami, je povzročila' družbeno krizo, ki se je kazala v proletarizaciji kmeta, brezposelnosti in izseljevanju.
Brezposelnost je nihala v skladu z rastjo in padci v proizvodnji. Italijanski zgodovinarji navajajo za leto 1932, ko je gospodarska kriza dosegla vrh, samo za tržaško pokrajino 14.902 orezposelha v industriji, 3.963 v pomorstvu in 995 v kmetijstvu. Leta 1933 je bilo samo v Trstu 30.000 oseb brez dela. Pozneje, ko je država začela uvajati sanacijske ukrepe, se je to število zmanjšalo, leta 1935 na blizu 20.000, leta 1938 pa na 12.000 brezposelnih. To upadanje v letih pred drugo vojno pa ni bilo toliko posledica stabilizacije gospodarstva kot predvsem posledica vojnega gospodarstva pa tudi izseljevanja.
Izseljevanje Primorcev, zlasti Slovencev in Hrvatov, je značilno za vse obdobje med vojnama. Medtem ko je bilo preseljevanje pred prvo vojno usmerjeno s podeželja v bližnja mesta, se je med dvema vojnama preusmerilo v inozemstvo. Primorska mesta zavoljo gospodarskega propadanja niso mogla več zaposlovati obubožanega deželana, saj se je celo delavstvo iz industrijskih krajev izseljevalo drugam. Izseljevanje pa ni bilo samo gospodarske narave, temveč je bilo tudi posledica narodnih in političnih pritiskov.
Kmalu po vojni so se izselili zlasti ljudje, ki so prišli na Primorsko kot uradniki, železničarji in učitelji. Izobražence slovenske ali hrvaške narodnosti je italijanska oblast načrtno izganjala prek meje v Jugoslavijo, češ da so nevarni italijanskim interesom. Mnogi pa so odhajali prostovoljno, v strahu pred negotovo gospodarsko in politično bodočnostjo, ali pa se niso vrnili iz medvojnega begunstva.
Izseljevanje Slovencev in Hrvatov je doseglo vrh med splošno gospodarsko krizo in ob sočasni zaostritvi fašističnega totalitarnega režima, to je po letu 1926. Tedaj so odhajali politični in kulturni delavci, odpuščeni učitelji in uradniki, brezposelni delavci, s podeželja pa kmetje, ki jim je šlo posestvo na boben, sinovi bajtarjev in malih pa tudi srednjih kmetov, ki jih zemlja ni mogla prehraniti, možnosti zaposlitve pa ni bilo. Značilno je bilo odhajanje kmečkih deklet v notranjost Italije ali v tujino, zlasti v Egipt, kjer so se zaposlovale kot služkinje. Upoštevati pa je treba še tisto mladino, ki se je šolala v Jugoslaviji in je tu ostala, ker v Juli jski krajini ni imela možnosti da bi opravljala svoj poklic. Poseben val izseljencev sodi v leto 1935, ko so v Jugoslavijo bežali možje in fantje, da so se izognili mobilizaciji za vojno v Etiopiji.
Izseljevanje j e bilo glavni razlog za izredno nizek naravni prirastek prebivalstva tako na kmečkem podeželju kot v mestih. Količnik rodnosti se je do leta 1927 znižal v tržaški provinci od 4,4 na 1,6, v goriški od 11,5 na 4,5 v istrski pa od 14,4 na 7,5.
Pred drugo svetovno vojno je bilo samo v Jugo-. slavi ji naštetih približno 70.000 Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine, blizu 30.000 jih je bilo v Južni Ameriki, od tega 20.000 v Argentini, več kot 5.000 pa v različnih evropskih državah.
Nemajhno zaslugo za izseljevanje v prekomorske dežele so imele italijanske plovne družbe v
Trstu, ki so prek agentov propagirale izselitev, da bi povečale lasten promet in profit. Sicer pa je izseljevanje podpirala fašistična oblast, saj je odhod političnih in kutlurnih delavcev ter druge inteligence pomenil obglavljenje odpora proti raznoroditvi, iz-
selitev kmečkega prebivalstva pa je bila tudi v načrtu, da bi na izpraznjeno zemljo prišli italijanski koloni. Le skopost kraške zemlje in pozneje narodnoosvobodilna vojna sta preprečila razvoj v tej smeri. Iz notranjosti Italije pa so se doseljevali predvsem funkcionarji, fašistični miličniki, oficirji, učitelji, zdravniki, uradniki itd., ki jih je pošiljala vlada, pa tudi mnogi avanturisti, ki so menili, da bodo v priključenih pokrajinah našli možnost obstoja. Leta 1931 je število priseljenih Italijanov znašalo 129.000 oseb.
Navzlic imigraciji se narodnostna struktura Julijske krajine do druge svetovne vojne ni bistveno spremenila. Izgonom z zemlje je kljuboval predvsem kmet, tako kot je kljuboval poitalijančenju z gojenjem nacionalne zavesti. Slovenski srednji sloj v mestih pa je bil gospodarsko skoraj popolnoma uničen že v prvem desetletju po vojni.
Tako je fašistična oblast leta 1936 morala ugotoviti, da je na ozemlju Julijske krajine še vedno 382.113 Slovencev in Hrvatov, to je 28.000 več, kot jih je bilo naštetih leta 1921. Od tega je bilo 251.759 Slovencev in 130.354 Hrvatov. Italijanov pa je bilo 559.553 ali 5.000 več kot leta 1921. Te številke na eni strani kažejo, da je bilo štetje leta 1921 nepravilno, na drugi pa, da se slovensko prebivalstvo ni poitalijančilo kljub sedemnajstletni pripadnosti k Italiji in štirinajstletnemu fašističnemu raznarodnovalnemu pritisku. Štetje Slovencev in Hrvatov leta 1936 namreč ni bilo javno,
' oblast ga je opravila le za interne politične potrebe, zato ni imela interesa ponarejati številk. Padec števila Slovencev in Hrvatov, ki naj bi jih bilo po prvi vojni kakih 550.000, je torej treba pripisati predvsem izselitvam in nizkemu naravnemu prirastku, ki pa je bil tudi posledica poslabšanih življenjskih razmer.
Kljub močni emigraciji je podeželje ostalo strnjeno naseljeno s Slovenci. Priseljeni Italijani so tu pomenili le majhne in nepomembne otoke, brez moči za dejansko italijanizacijo okolja. Z njimi je pometla narodnoosvobodilna vojna. Pač pa se je v dvajsetletju pod Italijo spremenila socialna struktura. Kmetje so obubožali in se proletarizirali, delavci so se izseljevali ali pa so se spreminjali v sezonske delavce, srednja plast v mestih pa je bila dobesedno poteptana,tisti, ki so se obdržali, so bili potisnjeni v podrejen položaj. Med izobraženci so večinoma ostali duhovniki in posamezni upokojeni učitelji, uradniki ali svobodni poklici.
II. Politične in kulturne razmere
Na podlagi določil premirja, sklenjenega 3. no-' vembra 1918. leta med avstroogrsko in italijansko vojsko, je bila Julijska krajina do dne, ko naj bi mirovna konferenca določila razmejitev med Italijo in Jugoslavijo, zasedeno ozemlje z vojaškim zasedbenim režimom. Ob razpadu Avstro-Ogrske so civilno oblast v slovenskem delu dežele prevzeli slovenski narodni sveti, tako kot na drugem delu slovenskega ozemlja, v Trstu pa narodno mešani Odbor za javno blaginjo. Italijanska oblast je te organe razpustila in v večjih narodnostno mešanih krajih spet uvedla predvojne občinske odbore, drugje, predvsem na slovenskem in hrvaškem podeželju, pa je imenovala civilne komisarje, da so upravljali okraje in občine.
Posle prejšnjega cesarsko-kraljevskega namestništva v Trstu je opravljal vojaški guverner Carlo Petitti di Roreto. Odlaganje razmejitvenega vprašanja na mirovni konferenci je italijansko vlado prisililo, da je julija 1919 leta odpravila vojaško upravo in uvedla generalni civilni komisariat na zasedenem ozemlju. Kot osrednji izvršilni organ je ustanovila osrednji urad za nove pokrajine v Rimu, ki je imel tudi nalogo postopno usklajevati upravo novih pokrajin z italijansko. Po aneksiji v januarju 1921 leta je bila na Julijsko krajino postopoma razširjena italijanska zakonodaja, vendar je ta proces trajal tja do leta 1927.
Julijska krajina je bila do leta 1923 združena v eno upravnopolitično enoto. V mesecu oktobru 1922,leta je bil odpravljen izredni režim s komisariatom in upravo nad deželo je prevzel perfekt, ki ga je v skladu z ureditvijo v Italiji imenovala vlada. Za Goriško in Istro pa sta bila imenovana podpre fekta.
Medtem so bile v januarju 1922.1eta tudi občinske volitve. Upravo v slovenskih občinah, ki je bila večinoma v rokah tujih civilnih komisarjev, so prevzeli izvoljeni občinski sveti z župani (sindaci), vendar le za kratko dobo, ker so po novem fašističnem zakonu že od leta 1925 namesto voljenih zastopstev občine upravljali imenovani, režimsko usmerjeni načelniki — »podesta«.
V januarju 1923 leta je fašistična vlada razdelila deželo na pokrajine — provincie — kakršne so
3
Vojaški guverner Julijske krajine general Petitti di Roreto
imeli v Italiji. Ustanovljena je bila tržaška provinca, ki je poleg mesta z okolico obsegala že južni pas goriškega ozemlja od Tržiča prek Sežane do Postojne. Istra je postala puljska provinca, po letu 1924, ko je bila Italiji priključena tudi Reka, pa je bila ustanovljena še reška ali kvarnerska provinca. Preostali, večji del nekdanje goriško-gradiščanske dežele so obenem z okraji Idrija in Trbiž priključili k že obstoječi videmski ali furlanski provinci. Takšno upravno razdelitev je narekovala težnja, da se ozemlje vzhodno od etnične meje, ki je bilo kompaktno naseljeno s slovenskim prebivalstvom, porazdeli tako, da Slovenci v nobeni provinci ne bi imeli večine. Pozneje, ko so v Italiji uvedli totalitarni fašistični režim, ki je vnaprej onemogočil vsakršno afirmacijo neitali janskih narodnih skupnosti, je bila ob koncu leta 1926 ustanovljena goriška provinca, vendar v ožjih mejah, kot jih je imela ob okupaciji. Trbiški okraj je namreč ostal v videmski provinci, enako tudi Beneška Slovenija, postojnski, senožeški, sežanski in tržiški sodni okraji pa so ostali v tržaški provinci.
V dveletnem obdobju okupacije politično življenje označujejo sila napete okoliščine. Poleg okupacijskega režima, ki je dušil svoboščine zlasti med slovenskim prebivalstvom, je napetost ustvarjalo še dolgotrajno in neučinkovito reševanje mejnih vprašanj, ki je poglabljalo nacionalna nasprotja med italijanskim in jugoslovanskim narodnim ta-, borom. Na drugi strani pa je bil to čas rasti revolucionarnih delavskih sil, ki so tako kot po drugih evropskih državah v povojnih razrvanih razmerah videle možnost, da se spremeni družbeni red.
Italijanske oblasti so prišle na Primorsko nepripravljene na srečanje s prebivalstvom drugih narodnosti. Okoliščin, ki so izvirale iz predvojnih nacionalnih nasprotij, niso poznale, bile so pod vplivom^ tradicionalne miselnosti domače italijanske buržoazije o manjvrednosti slovanskih ras in so v tem smislu tudi ravnale. Da bi si pridobile naklonjenost slovenskega prebivalstva, so ubirale na videz dobrohotno politiko, ki se je kazala zlasti v organizaciji preskrbe, hkrati pa so čedalje bolj zaostrovale policijske ukrepe, da bi odstranile vse, kar bi utegnilo ogrožati italijanske nacionalne interese na zasedenem ozemlju. Poleg zapornih kazni, ki jih je izrekalo vojaško sodišče za nepomembne politične prekrške, so slovensko prebivalstvo posebej prizadele internacije nekdanjih avstroogrskih vojakov in izobražencev, izgoni prek meje v Jugosla-
k
A
vijo, prepovedi zborovanj, organizacij in-stiK^^ii *Ii demarkacijsko črto, cenzura, zaplemba tiska1 .Jjti;
delavskega gibanja. Italijanski socialisti v krajini so se kmalu po okupaciji pridružili	Nj
stični stranki v Italiji, ki je bila izrazito reVTnlifij' '' 1 narna in je že leta 1919 postala sekcija K01” ^0.1*1 stične internacionale. V Italiji je revoluci°n m/K razpoloženje množic doseglo vrelišče, karseJ jvj^ zalo v načrtovanju delavskih sovjetov in v j
kratni zasedbi tovarniških obratov.
Slovenski socialni demokrati so se na
d^r
........................ J|
konferenci 6. aprila 1919. leta organizirali^
stojno stranko in tudi sprejeli načela in takh^ir tobrske revolucije in diktature proletariata-
1 jo enake usmerjenosti socialistov obeh narou ,,)!
7 a vol in	rf>\/r\l i ir^ir^n	r£l7f)0*^. cC
zavoljo splošnega revolucionarnega razp01 in okoliščin, ki so kazale na možnost revolucij ^ še na deželni konferenci 21. septembra	k
pridružili Italijanski socialistični stranki in L*
li, da združitev ne zanika načela o pravici na* ^ <i| do samoodločbe. Odtlej pa do začetka naP^ajii* fii svobodilnega boja v Julijski krajini ni bilo P0* -rl Sl'
delavske organizacije za Slovence in Hrvaie> - »D več je bilo slovensko delavsko gibanje sestav V,, italijanskega gibanja.	n
Delavske organizacije v Julijski krajini. P^jflV, ne, sindikalne, kulturne in gospodarske so ^j* W šeni leta 1920 naglo krepile. Socialistična str,a !is. štela blizu 9.000 članov vseh treh narodnost1- F y v 1 zanih v 73 sekcijah. Poleg industrijskih ktal tgSn J* Trsta, Tržiča, Pulja itd. so nastale organizacij/ J1, po slovenskih kmečkih občinah, ki so vklju ^ j/ po več deset članov. Italijanskim časopis011? v ff m voratore, II Proletario in Avanguardia se J pg.
bruarju 192(1 leta pridružil delavski list v sj^j/ čini Delo, ki ga je urejal Ivan Regent. M00
skega gibanja pa se je še posebej kazala I *{
nih
organizacijah. Sindikalne organizacij6 uecembra 1920.1eta narasle na 36.000 član lavske zadruge pa so včlanjevale več kot članov in so bile najštevilnejša in najbolje ont^f V, rana tovrstna ustanova v Italiji. Kulturn°' .g[3 j i ževalno dejavnost sta vodila višja kulturna J ■
"'anski in za slovenski proletariat, razvija'j/ I
podružnicah Ljudskega odra in v '"' l ^ P;
kulturnih krožkih. V ospredju te dejavno® vzgoja množic v marksističnemu duhu.	v
Nadaljevanje pr^y ^
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 44

Tof»až Iskra
Levjesrčnem so se tliir1! bodo organizirali Htj.Penile. Predsednik sindi-Lji® oklical svoje namestnike v tipičnem tozdu, možje so po-k Za dolgo mizo in se pričeli L^ti, kako in kaj bodo Ka111' g*ede piknika.
estnik Nagli se je vzrav-
^^Variši, pomlad prihaja v ijj 0 kranjsko, trava zeleni, k* v®dn° topleje greje, dan se ,as je že, da se kolektivno L V|mo v naravo, da se malce k. opGveselimo, mi vsi, ki nas ^Jelo druži...« iti. . ° Je,« je nemudoma pov-^gaik Maži. »Piknik mora ije j^aj se samo še pomenimo,
le debeli Magdi ga dajmo,«
z'n'* Prv‘z *eve-Vj akaj, čakaj,« ga je presekal (t,,.. desne. »Pa sploh veš, po t>aj J113 jetra... po štiri jur je... in° mir!«
•HaM°v?riši, tovariši. Pri debeli !ttl0ai ie res predrago! Že lani H&Posra... sem hotel reči
C^.5 tistimi zrezki! Piknik Opl biti na prostem!« jih je >rlal Nagli.
^0. 2 leve pa se le ni dal kar :Ka;„Saj Je Pri debeli Magdi
^tik0 pa 0(161 za Ples’ utica za
^ »M0-"«
tidg ’ ne, ne... predrago tie ‘'-Pašedalečjedoavtobu-l Polovico nas bo obležalo »1^ !■■;* so ga utišali drugi.
aj Pa v Hudičevem grab-»Hz'ae Maži.
^dla ^ev graben praviš... %j s°to bili tam? Navse-
Nom Zakai Pa ne^- P°gu je za
*6sliŠ j n.'ll6e nas ne b° ne videl Vim a ’ če bomo prepevali in se v zrak, kot znamo početi J8ko ° m'’ s'cer smo tam skoraj jei žli 'et°' • •’* je modroval
,n^^‘Čev graben, si nor!« je lil'C'	l<?Pa ustrelil Kugla. »Kdo,
b° lezel v tisti prekleti " Zadnjič sem zlomil P3,. Ni4b',' fantje samo tja ne...!«
|Uci	»lega je je|0 po^agj mjne.
T^^jenje.
dajmo fantje, pred-iePV uan... čas teče...!«
»V Zeleno mlakužo pojdimo,« se je nekdo oglasil čisto z drugega konca mize. Nagli se je nagnil čez mizo, da bi bolje videl, kdo se oglaša. Bil je mladinec Pišek, po navadi vedno tih.
Kugla je dobil zadovoljen izraz.
»Postaja je blizu,« ugotavlja Nagli, »z avtomobili se pride čisto blizu, jezerce je še kar čisto...«
»Fantje, kar tja se zapodimo!« je navdušeno poskočil Maži.
»Se strinjate?!« Nagli je visoko dvignil obrvi.
»Ja, no ja... navsezadnje...,« so mrmrali drugi sindikalisti.
»Tovariši, zdaj se pa moramo zmetniti le še, kdaj gremo!« se je ozrl Nagli po možeh. » Torej kdaj, tovariši!«
»To soboto.« Vsi so pogledali zbegano Mažija. Iz njega je švi-snilo kot iz rakete: »Prosta je.«
»Prezgodaj,« ga je opomnil prvi z leve.
»Seveda je prezgodaj,« je robantil Kugla, »obvestiti moramo vse člane kolektiva, pripraviti moramo raženj, meso, čebulo, kruh... nakupiti moramo pijačo... zadolžiti moramo pripravljalni odbor, da določi tovariše, ki bodo pripravili teren...«
Postalo je tiho kot v grobu.
Potem pa je povzel Nagli.
»To soboto torej ni mogoče. Tovariši, naslednja je delovna, se pravi... prosta je... moment, proti koncu meseca... šestindvajsetega! Kaj pravite, tovariši?!« Nagli je skrbno listal po svojem rokovniku.
»Krasno,« so se končno zedinili sindikalisti. »Kar šestindvajsetega naj bo piknik. Pa še po petnajstem je, vsaj blagajne ne bomo spraznili!«
»Dobro. Žlice in krožnike prinesite s seboj,« je opozoril Kugla.
»To je pa staromodno,« je bil hud Maži.
»Žličke in krožnike s sabo!«, je pribil Nagli. Maži je utihnil.
Šestindvajsetega je močno deževalo.
Piknik Levjesrčnega TOZD je bil prestavljen na lepo soboto. Te pa ni bilo vse do junija. Potem je nastopil čas letnega oddiha. Sindikalisti so prestavili piknik na jesen. Rekli so: »Ni lepšega od lepe jeseni... tistih fantastičnih zlatorumenih barv, sicr je zvečer že nekoliko hladneje... pa vendar...«
Zdaj čakajo samo še na lepo soboto in se na svojih sestankih za vsak primer še menijo za piknik s smučarskm programom.
Peščena ura neke garancije
	t)UHt ?0 Ol&ANEfl, PALEi	Vojiio- OlNtC	GRŠKI Polotok (ATENE’)	ODDUSNIK	NOEToVA BARKA	Slikar meško	Rudarsko MESTO v ISTRI	sceno AiNSR. pivo	Mesto v PodraviNh PoD bilo SORO	OBLIKA kisika	ur>EL£-ŽENEC REVOLUCIJE	Dopolnilo K ZAKONU
HAkltcL					i							
TILO20TJ, smer ,ML-srkom HEAUZML												
ČEŠkA rlmska I6RAIKA												
SERVATV TIIMCV 0 AFRIŠKIH ŽIVALIH								REKA V MJ60LDI SRRDKtR				
Sestavil: R.k).	ToiSibJtv Roman	ANTON INGOLIČ:			opis, 0Č.RT	Duša umrlega p*.' st.slmaniH STOLETJE				LUDVIK Dornik		
		ŽALNA SIECfiNOST								stena		
Ante , kCt/AČlC			POC, ON blVZAbl ft*0KNlCA		• 	'		viza TREMVMfl Palestine					
■DEL OBRAZA				KOMET PEVKA TRBAlN								
DYO)nA CELINA								AMIN L)U&lTEL7 lepega				PREGREH VONJI HLAPI
SCMHSId SAH.VEL&j,						SCLPoMLI SATRik S KRAJEV’ Tovarna				OPUS Riito DERBIJA«		
Konec. molitve					IESN0-4&- KLOVAINI OBRAT							
OTEkAHRl ximm lAfAN!«- PULA			,		NEM.Mtfč TILOZoF VRSTA iivA				DARILO RVorNI ioulkrcvE MENAMI			
5TA«oe<. ZEMLJO' MEReC										TZAbO mm,- LECSIT		
						tovarna v Kočevju 3Ai>. MESTO NAKluUt					ITAL 1 J. DENARNA ENOTA	ALŽIRSKA LUKA
Kravica				iK.omn amerišIu revec 600 vi F				pripom.ja umivanje cta-p. slovAN				
NIKEL3			PAS7A SAMICA DfrLAMSVU						TRAČNICA KATJA EfLAEN			
vrsta ŽITARICE					DEKLICA IZ VANDOTOVEGA KEKCA POLMER							
DE	okrasna CVETUcA						KRAŠKA ČRNINA					
Rešitve pošljite do 15. novembra 1978 na naslov: TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 44. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
Rešitev
nagradne križanke št. 40
Paralelogram, onomatopoija, loboda, Arndt, Kranj, blagor, Ra, aki, VA, oker, okoliš, Gina, Komarča, celibat, IH, ime, Alor, kna, kofetar, krat, etapa, Ebro, dol, Cronin, aroma, dveri, igralka, 1L, vsrkljivost, Ita, Einstein, Rif, Ngo, Orsk.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 40
1. nagrada, 200 din: Alojz Ivančič, Gradaška 6, 61000 Ljubljana; 2. nagrada, 150 din: Marija Rupret, Prvomajska 19, 68290 Sevnica; 3. nagrada, 100 din: Slavko Pungartnik, Tavčarjeva 11, 64270 Jesenice.
Nagrade bomo poslali po pošti
l^akaj je tovarišica odšla?
$
a
jeV K°šir
^	4^ ‘ zbrani v sobi za se-
riiiDa,!erenske organizcije ZK.
J^	Za pomembne zadeve.
11	,eka ni.« se pravkar
0variš Zonko, »zdaj ga jo f' Vj ai»°! Kaj neki se gre? On \P] aV|p1Z Partije. PoslušTe ^	a’	m’ nisrno dobrodelna
J ^Uta4’ ne? kvari lik ko-lz'grava načela. Videl
J	'stava načela. Videl
51/	kot 3 Vrtu; s°lata mu pomeni
^ovj.JL^anek celice.«
v„. . o*, k.,'63 Anda, žena pobe-Jisnikt08ardista’ 'jubk0 Piše 6 V* uiba z glavico, kot bi
‘ V# S' Vm° V miru ubogega Re-)€!V..Iedno začenjate z -::~
Probleme
njim. moramo
pretresti,« ugotavlja tovariš Sa-rased.
»Le kako se mu čepi na tistem vrtu, pomislite, s kravato, vedno s tisto njegovo kravato,« pribije mimo Saraseda tovariš Major.
Tudi danes je sedela, nekje ob kraju, tovarišica Elza.
Tovarišica Elza je računovodkinja v penziji.
Dvakrat jo je napol privzdignilo, a ni prišla do izraza, kot že neštetokrat, kot bi bilo vse zakleto, kot bi bila nevidna. Pred usteci je držala svilen robček, kot bi hotela prikriti suho pokašljevanje.
Nenadoma jo je opazil tovariš Malij, s pomembno gesto je opozoril navzoče nanjo.
»Tovariši, jaz, jaz ne morem
več,« je potisnilo Elzo v neustavljiv kašelj.
»Kaj, česa ne moreš?« jo zaskrbljeno pogleda Major.
»Vračam knjižico,« se je Elza opotekala do predsedniške mize, »jaz ne morem...«
Prav vsi so začudeni gledali.
Cigarete so postale med porjavelimi prsti.
Bilo je nedoumljivo.
Vznemirilo jih je, da, prizadelo.
»Poslušaj, Elza, trideset let si med nami, aktivna, veliko si postorila za našo stvar, bila si nosilka,« ne dokonča Sarased.
»Jaz ne morem, ne zmorem, nič več, tukaj... knjižico...« se je potegnila do predsednika, da bi s poslednjimi močmi izpustila
majhno, rdečkastorumeno stvar iz drobnih rok.
»Šta smo to napravili? Da ni je pozadi tu nešto?« je zmajeval tovariš Mulejman, ki je bil osem let v Srbiji.
»Tovariši,« se je zvila Elza, »vsa ta dolga leta sem prenašala dim, cigaretne oblake. Opozarjala sem vas. Nihče mi ni prisluhnil, ko bi se vsaj malo vzdržali. Kadite... Jaz ne morem več...«
»Pa ja ne zaradi cigaretnega dima?« zazija Major. »Zaradi di-ma?«
»Jaz sem vam stokrat, tisočkrat ... Kar poglejte se, vsi kadite... Pa večne govorance o nekih kravatah... Ta Rebek... Sanjam o njem, kha, kha in njegov vrtiček... Jaz ne vidim... Ta
kamra...« pahlja z robcem pred obrazom, v oči pa ji silijo solze.
»Pha, to ne mislite resno,« je v zadregi Sarased, a vseeno poškili proti desnici, kjer se med prsti smodi ogorek. Najraje bi ga zmečkal, a prav ta trenutek ni bil primeren, bilo bi smešno...
»Pri nas doma nihče ne kadi. Pri nas živimo normalno življenje, da, nihče, tukaj, tukaj, kha, tukaj pa...«
»To-va-ri-ši-ca!« zabasira predsednik.
»Vedno sem se bala vaših cigaret. Nihče me ni vprašal, nič! Delala sem, hodila vdihavat oblake, sedaj pa ne morem več, še v spanju me tlači... Perilo mi siprdi po teh čikih,« zajoče v robček, »lepo vas prosim, samo enkrat,
resno je... Jaz vas lepo prosim, res,« se pomika proti vratom.
»Može biti, može, ali cigarete toliko ne štete,« se je zamislil Mulejman.
»Res, nisem, nikdar ne bom antipartijka... Ampak... Vi me ne razumete, že vidim. Tudi brez mene boste zmogli,« kot pijanka lovi kljuko, odpira vrata, lovi zrak, »ven grem, jaz grem, ven. Tam je knjižica, res, jaz ne zdržim,« in je zaprla za seboj.
Nekaj hipov so odmolčali.
Predsednik je odmaknil knjižico z rumene mape.
Sarased je skomignil, potlačil zadevo med prsti v pepelnik, segel k odprti škatljici po cigareto, zatem je škrcnil vžigalnik, še enkrat, trikrat, petkrat...
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin
(odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št.
50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
O delu, ki ga v dvorani nismo videli
Najbolj živahno, seveda zunaj dvorane, je bilo prav gotovo v press centru. Več kot300poročevalcev, od tega 32 iz^drugih republik je tu spremljalo kongres in poročalo svojim časnikom. Mnogokrat so odločale sekunde. In šlo je res hitro. Za to so poleg dobrih organizatorjev skrbeli tudi delavci mariborske ptt, med njimi velja prav gotovo omeniti tele-printeristko Jelko Kolmanič iz Maribora, dvakratno državno prvakinjo v pisanju na teleprinter in Jerico Regvart, večkratno slovensko prvakinjo na teleprinterju. Zato ni čudno, če so bili časnikarji izredno zadovoljni.
Za predsednika tudi v odmoru ni bilo počitka
Pol ure zatem, ko je govoril^ gat na kongresu, so vsi n°v>,A Že imeli prepis v svojih Pre<\* Pa je bilo treba diskusijo MIP prepisati z magnetofon traku, napisati na tnatrK0’ i razmnožiti in razdeliti! Z# J skrbel štab 35 ljudi, med najboljših ljubljanskih in ^ borskih strojepisk. V času . gresa je teklo delo nepretrga^ brez odmora. Prepisali in, množili so vse razprave, biltenov in zato porabili 32"‘
Več glav več ve: z dela skupine, ki je pripravljala sklepno pročilo komisije za družbenoekonomske odnose.	Press center je delal od sedmih zjutraj do osmih zvečer. Štab sedmih ljudi je skrbel, da so imeli novink j
Od desne proti levi: Marinka Mišič, Brane Mišič in Mira Frolov.	voljo vse materiale in informacije, ki so jih potrebovali za svoje delo.
Razstava glasil mariborskih organizacij združenega dela, kjer je vse Jelka Rihar, ena od 15 hostes: »Delegatom in gostom smo posredovale svoje edicije predstavila tudi DE, je zbudila veliko zanimanje med de- informacije o kongresu in Mariboru.« legti in študenti VEKŠ.