oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
LETO XXIX.
^yrnesov načrt ^ mirovne pogodbe ^ sateliti ustavljen
^3Črt je preprečila '^sija, ki pa je pristala
revizijo pogojev '^®lijanskega premirja
ENAKOPRAVN O ST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) MAY 16, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 97
(fi
ARiz^ 15. maja—Rusija je odklonila nujni predlog državnega tajnika , , za obdržavanje mirov-Ijj '^'^f^rence v juliju, na kateri t u	mirovne pogodbe
6 Uo, Madžarsko, Romunijo, Šarijo in Pinsko, toda konfe-ministrov "veli-®tirih" se je zedinila na tem, pogoji, pod ka-
ffe
La Guardia zahteva zaplembo žita za relif
WASHINGTON, 15. maja—Predsednik mednarodne organizacije za relif (UNRRA) Fiorello La Guardia je danes prišel na dan z zahtevo, da vlada prične z rekvizicijo žita na ameriških farmah, da se na ta način olajša živežni položaj v od vojne težko prizadetih deželah sveta.
Bivši newyorski župan je iz-"^
javil, da je obstoječi načrt, po
je bilo sklenjeno premir-
zunanjih mini-
X|
j Italijo.
^otiferenca
^rov Ka
kri	svoji zaključni spji
p^'^'zela v pretres nov nujen državnega tajnika ®sa, ki ga je stavil danes, 'lamreč določi 12. novem-snidenje konference, ki bi nemško mirovno po-
"^^'enca ni rešila niti enega
Sa vprašanja
^Mošiio pa se priznava, da ob-'zelo majhna možnost, da tov zunanji minister Molo-^Pfistal na ta predlog. ^^Jetski zunanji minister ni ■y Zavrnil predlog za skleni-lig^i^ovnih pogojev s sateliti ^-iia mirovni konferenci 21 ki bi se sestala. 1. ali . ^^lija, temveč odklonil, je y^nesovo zahtevo, da se »g. dnevni red konference
'Jski program.
[fg^'^®'^enca zunanjih mini-i	je sestala 25. aprila,
»Pf^v niti enega večjega ki se je nahajal na redu.
katerem ima vlada kupiti in prevzeti 25 odstotkov vse pšenice, {i bo pridelana letos v Zedinje-nihiiržavah, da pa ne gre dovolj daleč.
"Ako pšenica ne pride v žitna skladišča, tedaj je enostavno ne Doste dobili," je rekel La Guardia tekom razgovora s časnikarji. "Iti morate korak dalje in dobiti žito pri njegovem viru."
Republikanska senatorja napadata načrt kot "diktaturo"
V	senatni zbornici se je takoj Dojavila opozicija proti nčartu,, ki ga je, podal načelnik UNRRA-e. Republikanska senatorja Wherry iz Nebraske in Reed iz Kansasa sta predlog za rekvizicijo žita označila za "diktaturo" in "totalitarstvo."
V	poslanski zbornici pa se je oglasil demgkrat Flannagan iz Virginije, predsednik odseka za poljedelstvo, ki je rekel, da je živežni položaj v deželi postal "kaotičen" in dolžil razne vlad-
%
'^Jetska unija in odbor za živež
(O.I^^|^INGTON, 12. maja.
— Inozemski pred-S ^ t^kaj so skoro z sme-tjii^v^^^^^jeli uradno ameriško ruska politika ,glo ®^na", ker sovjeti nočejo v skupnem Ameriško-kanadskem odboru
upravo živeža.
■•^sko .
>t(
4%si	v , .
vii t ^0 svoje stalisce objas-
k g °j> ko so prejeli povabi-
^ ^stopijo v odbor. Nagla-
bi jih Amerikanci,
in Angleži v vseh
% ^ vprašanjih pri glasova-
ter da Anglija, ki
'^la	živeža, sploh ne bi
tako odločilnega
^devi razdeljevanja ži-
^ o^b Rusija vstopila v
^ bi bilo Angliji mogo-
narekuje Rusom, kaj
česa ne smejo storiti s
k ^ I^-stnimi zalogami žive
^ . ^®niu pa je poljedel-Anderson izjavil dne
'^ek ^^®^®dnje:
Htiif	strani sovjetske
^ ®Ploh ni mogoče razu-
^iNmski je
ne prestavnike, da so ta položaj povzročili s svojimi "neodgovornimi izjavami."
Flannagan je rekel, da bo poljedelski odsek jutri začel s preiskavo živežnega položaja v Ze-dinjenih državah in inozemstvu.
Bowles vidi možndst zopetne uvedbe živežnih odmerkov
Ekonomski stabilizator Chester Bowles je pred dnevi izjavil, da bo predsednik Truman svetoval, da se v mesecu avgustu zopet uvede prodaja živeža na odmerke, ako postane jasno, da Amerika drugače ne bo sposobna nasititi lačnih narodov v Evropi in Aziji.
Bowles je mnenja, da bo morda potrebno uvesti odmerke ne samo za meso, maslo in sir, temveč tudi za kruh, kar se do danes še ni zgodilo v zgodovini Amerike. Predsednik Truman je nedavno rekel, da bi bilo odmerke nemogoče dovolj hitro uveljaviti za rešitev položaja in da je j torej proti takemu poizkusu.
NEMCI MASAKRIRALI 200 AMERIŠKIH VOJAKOV TEKOM BORBE V BELGIJI
WASHINGTON, 15. maja — Vojni department je danes prvič odkril, da so Nemci tekom velike bitke v Belgiji v decembru 1944 premišljeno masakrirali 200 ameriških vojnih ujetnikov. Masaker je bil izvršen dan pred božičem v belgijskem mestu La-gleize.
Neki predstavnik departmen-ta je izjavil, da je bil najgrši vojni zločin cele vojne, kar je bilo vprizorjenih nad Amerikanci od strani Nemcev. Izvršen je bil očividno tik pred ponovnim zavzetjem Lagleize-a od strani ameriških čet.
Kakor se poroča, se je dobilo izpovedi od strani očividcev in zločincev samih, in naciji, ki so odgovorni za zločin, se nahajajo v rokah ameriških oblasti.
Ta masaker je bil izvršen 10 milj od Malmedyja, kjer so na-cijski SS-četniki hladnokrvno postrelili 72 ameriških vojnih ujetnikov.
Železničarji najbrze oŠlanejo na delu, ako vlada prevzame proge
Potek konvencije Slov. dobrodelne zveze
PROTI OPERACIJAM V POLETNIH MESECIH
The National Foundation for Infantile Paralysis, s sedežem New Yorku, svetuje, naj se otrokom ne da odstraniti ton-silov v poletnih mesecih, juliju, avgustu in septembru, če je le mogoče odložiti. Radi operacije teh mesecih postanejo bolj Dodvrženi otroški paralizi, ki jih zna zadeti. To velja posebno za otroke od 3. do 16. leta starosti. Izkušnje so pokazale, da so taki otroci-^ poletnih mesecih, ako se jim odvzame tonsile, 16-krat bolj podvrženi tej bolezni kot bi bili drugače.
Enajsta 'redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze, ki -'e v teku od ponedeljka naprej v, Slovenskem narodnem domu v Lorainu, Ohio, gre s svojim delom lepo naprej in pričakuje se, da bo konvencija zaključena v petek večer.	^
Zbornica je sprejela predlog odbora za plače, da se nakaže vsakemu delegatu $80 ne glede, koliko časa se bo zborovalo. Da bo šlo delo bolj hitro izpod rok, i se je izvolilo razne odseke in odbore, ki zborujejo, ako potrebno | tudi zvečer in potem prinesejo! zaključke pred zbornico, ki jih popravi, sprejme ali zavrže.
Do včeraj se je še razpravljalo pravila. Sprejeto je bilo, da bo glasilo ostalo tako kot je, to je, da bo izhajalo tedensko v sedanji obliki. Nekaj nesporazuma
John Gornik pokojni glavni tajnik SDZ.
vilo članstva SDZ. Kot gostje so navzoče pozdravili mestni sodnik, varnostni direktor ter councilmani in drugi zastopni-
ki mesta Lorain. Pismene ce-je nastalo, ko se je glasovalo' g^^j^ke je poslal governer Frank glede vplačila v upravni sklad j Lausche, njegov osebni taj-in za glasilo, ter se končno ni nik John E. Lokar, ki je izrazil odobrilo po odboru priporočano upanje, da mu bo mogoče dele-zvišanje asesmenta za 5 centov gacijo osebno pozdraviti pred za lastno glasilo, ker se je izka- ^ zaključkom konvencije, John zalo, da se lastno glasilo vzdr-, Tavčar, v imenu direktorija
žuj6 s sedanjimi dohodki.
SND na St. Clair Ave., ter lo-
predstavniki pra-^ Anderson najbrže glede sovjetske ži-
-C	kot glede svoje
^ Je	Sovjetska pozici-
objasnjena v javnih
predbacivajo,
Zlitji Pljuje žito v Evropi s vidika. Omenjeni
opazovalci pa pravi-tiosf odbor sam tudi ta-\o ter da je to neizo-
V bodoče bo ena oseba glav- rainski župan, ki se vsled od-nega odbora manj zaposlena v sotnosti izven mesta ni mogel glavnem uradu, in sicer se je udeležiti.
sprejelo predlog, da bo bodoči j Bil je lep večer, a manjkalo je glavni tajnik tudi blagajnik, po-1 veselega razpoloženja, ki je obi-leg njega se pa tudi voli pomož- čajno na takih priredbah, kaj-nega tajnika.	ti vrzel, ki je nastala z nenad-
Spremenila se je tudi točka, smrtjo priljubljenega oče-
nanašajoča se na člane glavnega odbora, in sicer se je iz sedanjih pravil črtalo odstavek; "Upravniki in direktorji bank, kjer ima Žveza naložen denar, ne morejo biti člani glavnega odbora."
Sprejet je bil tudi predlog, da se bo odslej volilo pri Zvezi pet načelnikov ali takozvanih di-striktnih zastopnikov, ki bodo kot člani glavnega odbora zastopali njih okrožje in delovali za boljšo rast organizacije sirom države Ohio.
Snoči se je vršil banket v po-čast delegaciji in gostom, katerega je tudi posetilo obilno šte-
ta" organizacije Mr. John Gornika, je prizadela tako delegacijo kot vse, ki so poznali mo ža, kateri je vedno skušal po svojih močeh sodelovati za napredek naroda in naselbine.
Kratke vesti
58 NEMCEV OBSOJENIH NA SMRT NA VEŠALIH
DACHAU, 14. maja—Ameriško vojaško sodišče je danes obsodilo na smrt na vislicah 58 Nemcev, ki so bili odgovorni za mučenje in smrt tisočih oseb, ki so bile zaprte v koncentracijskem taborišču Mathhousen. Trije obtoženci so bili obsojeni v dosmrtno ječo.
m
BIVŠI ITALIJANSKI KRALJ DOSPEL V EGIPT
ALEKSANDRIA, 11. maja Bivši italijanski kralj Viktor Emanuel in njegova žena sta se včeraj tu izkrcala in začela živ Ijenje v izgnanstvu.
m
PAPEŽ PRIPOROČA "KRŠČANSKE KANDIDATE
VATIKAN, 13. maja—Papež Pij je danes apeliral na Italijan ske ženske, ki bodo letos prvič volile, da oddajo svoje glasove za take kandidate, "ki bodo jamčili spoštovanje za pravice Boga in cerkve."
*	3K
REFERENDUM GLEDE KRALJA V GRČIJI
ATENE, 13. maja — Grška vlada je danes naznanila, da se 30 referendum glede monarhije vršil 1. septembra. Volitve bodo odločile usodo kralja, ki se sedaj nahaja v Angliji.
m
POPULARNOST POTOVANJA Z LETALI NARAŠČA
WASHINGTON. — The Pennsylvania Central Airlines sporoča, da je dne 25. maja pre peljala 3-milijonskega potnika v svojih letalih izza leta 1927 Skozi prvih 14 let se prepeljali prvi milijon ljudi, sedaj pa 14 mesecih tretji milijon.
odjetniki zavrnili ewisov predlog za dobrodelno naklado
V BOLNIŠNICI
V City bolnišnici se nahaja že nekaj tednov Andy Testen, stanujoč na 3233 W. 58 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi čim preje popolnoma okreval!
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Tat
odnesel zalepko z
denarjem
Dell Clemens, star 37 let, ki vodi gasolinsko postajo na 6947 St. Clair Ave., je javil policiji da mu je nekdo ukradel v torek iz postaje $253, ki so bili sprav Ijeni v zalepki.
REDNA SEJA
Jutri večer ob sedmih se vrši seja društva Washington, št. 32 ZSZ v navadnih prostorih. Pro si se nadzorni odbor, da gotovo pride, da se bodo knjige pregle dale. Odslej bo tajnica društva dobro poznana Mrs. Vadnal.
To se sklepa iz odločitve unije strojevodij proti stavki na progah Illinois Central železnice
WASHINGTON, 15. maja—V soboto se ima pričeti stavka železničarjev na progah sirom Zed. držav in v tej zvezi je bilo tukaj mnogo ugibanja, kaj,bodo železničar-ske organizacije storile, ako bo vlada odredila prevzet je prog.
WASHINGTON, 15 .maja. — lilekonverzijski ravnatelj John W. Snyder je danes izjavil, da se bo predsednik Truman po-služil vseh sredstev, s katerimi razpolaga, da prepreči obnovitev stavke v premogovnikih, kadar poteče obstoječe dvotedensko premirje, medtem ko so Dogajanja med spornima strankama danes obtičala na novi mrtvi točki.
Zastoj v pogajanjih je nastopil, ko so premogovni podjetniki definitivno zavrgli predlog unijskega predsednika John Lewisa za Tiodstotno naklado na vse izplačane mezde, ki naj bi se stekala v zdravstvenem in dobrodelnostnem skladu premogarske unije.
Lewis je izjavil, da se unija ne bo pogajala glede nove delovne pogodbe, dokler podjetniki ne bodo pristali na zahtevo za dobrodelnostno naklado.
Današnja seja med podjetniki in unijskimi zastopniki se je po 40 minutah razšla ob 2. uri Dopoldne. Podjetniki so Lewiso-vo zahtevo zavrgli z izjavo, da ista predstavlja "novo socialno teorijo in filozofijo". .
Podjetniki so izjavili, da si unija s tem predlogom prilašča davčno oblast, ki pripada edino le vladi, in da bi ugoditev za-itevi povzročila podražitev premoga.
Indirektno je na to vprašanje danes odgovoril predsednik organizacije strojevodij (Brotherhood of Locomotive Enginers) Alvanley Johnston, ki je naznanil, da strojevodje na progah Illinois Central železnice ne bodo zapustili svojih pozicij, ne glede na stavko, kar smatrajo, da interesi varnosti zahtevajo, da ostanejo na svojih mestih.
Johnston ni hotel govoriti, kaj ga je dovedlo do tega zaključka ali podati razlogov za omenjene "varnostne interese," toda v tej zadevi se opozarja na to značilnost, da se proge Illinois Central železnice vsled neke prejšnje stavkovne grožnje nahajajo v tehničnem oziru pod kontrolo vladnega odbora za obrambni transport.
ta okolščina dala povod njegovi izjavi, ampak obenem tega tudi ni zanikal.
V smislu Smith-Connally pro-tistavkne postave se morejo osebe, ki bi vodile ali pomagale voditi stavke proti napravam, ki se tehnično nahajajo v vladni posesti, obsoditi na denarne in zaporne kazni, dokler se dežela nahaja v vojneni stanju, ki v legalnem smislu še vedno obstoja.
Ako bi vlada vsled grozeče stavke prevzela proge, bi nastala v deželi situacija, ki bi bila enaka položaju, ki obstoja pri Illinois Central železnici.
Predsednik Truman je bil izjavil, da se ne bo obotavljal prevzeti vse proge v deželi, ako
Johnston ni hotel reči, da je bi železničarji odšli na stavko.
Časnikar ugovarja trditvam lastnikov ameriškega tiska glede cenzure v Evropi
ALUMINIJ SE RABI ZA OKVIRJE PRI OKNIH
V Clevelandu se je osnovala nova firma, Storm Windows of Aluminum, na Lisbon in Evins Ave., kjer izdelujejo okna z aluminijevimi okvirji. Spočetka so uposlevali 18 oseb pri tem delu, sedaj podjetje hitro narašča, ker naročila so velika. V kratkem upajo izvršiti po 500 oken na dan.
PARIZ, 12. maja. — (Poroča Arthur Gaeth — O.N.A.) — Nedavno poročilo ameriških posestnikov časopisov, ki je bilo objavljeno po njihovem obisku Evrope, nikakor ni v skladu z izkušnjami vašega poročevalca v teku zadnjih sedmih mesecev. Prav posebno pa se mi vidi neskladno z dejanskim stanjem, kar poročajo o svobodi časopisja v Avstriji, kjer po njihovem vlada "popolna svoboda".
Resnica pa je, da so ameriški časniški poročevalci skrajno nezadovoljni s položajem v Avstriji. Vojaška vlada sicer trdi, da ni nobene cenzure, a vendar je treba oddati v pregled vsako najmanjšo vrstico brzojavke. Vposlati prepis ne zadostuje. Eden teh vojaških funkcijonar-jev mi je odkrito povedal naslednje: "Dobro nam je znano, da ne moremo spremeniti vaše brzojavke. Toda poskusimo vsaj lahko, ako ni povoljna."
Kar se tiče Jugoslavije pa me v teku meseca dni potovanja vlada ni ovirala v nobenem pogledu. Nikogar niso poslali za menoj v hotel ali restavracijo
Res je, da bo mnogo ameriških poročevalcev, ki so vajeni ameriške svobode, našlo razlogov za pritožbe v nekaterih podrobnostih časnikarskega posla v Jugoslaviji in drugih balkanskih deželah. Ako je ministrstvo za informacije prepričano, da bo poročevalec poročal pošteno, ni nobenega dvoma, da bo imel popolno svobodo, da gre kamor hoče in nabira materijal kjer in kakor mu drago.
Prestopki med mladino se nižajo
M. S. Laird, načelnik za preiskave kazenskih slučajev med mladino, poroča, da je letos manj prestopkov kot jih je bilo lansko leto ali v kateremkoli letu izza 1942, posebno med fanti. Pričakuje pa se, da bo v prihodnjem letu kriminalstvo nekoliko porastlo med fanti, ki so nad 18 let stari, ako ne bodo zaposleni. V državi Ohio obravnavajo mladinska sodišča slučaje onih, ki so pod 18 let stari, medtem ko v mnogih drugih državah obravnavajo slučaje do 20. leta starosti, zato kažejo mladinski prestopki v drugih dr-
prestop-
Policija preiskuša avtomobile na cestah
Včeraj je oddelek policije od Accident Prevention biroja pričel s preiskavami avtomobilov na cestah, če so v dobrem stanju zavore, luči, brisači itd. Prve avtomobile, ki so jih ustavili, so našli vse v dobrem stanju. Ako vaš avtomobil ni povsem v redu, ga dajte nemudoma popraviti, predno greste na cesto z njim. Policija se trudi iztrebiti iz cest nerabne avtomobile, da se preprečijo nezgode.
— kot se mi je to dogodilo dru
gje — in vsepovsod sem smel g^vah višji odstotek potovati, ne da bi imel "vodni- mladine,
ka" ob strani.
Po mnenju vašega poročevalca je prosto izmišljeno, kar pravi omenjeno poročilo ameriških posestnikov časopisov, namreč,
da se je pripetilo ameriškemu korespondentu v Jugoslaviji, da so ga z avtomobilom v spremstvu uradnega opazovalca z velikansko naglico — 80 milj na uro — vozili v oddaljen kraj in preprečili, da bi se ustavil v manjših krajih. Naj le omenim,
da od Beograda do Novega Sada cesta ni zadosti dobra, da bi mogel kdo voziti z brzino 80 milj na uro. Srečen je voznik,
ki napravi 20 milj na uro.
Dr. KERN ODSOTEN
Dr. Frank J. Kern ne bo danes ordiniral v svojem uradu, ker se kot glavni zdravnik Slovenske dobrodelne zveze nahaja na konvenciji v Lorainu, Ohio.
NA OPERACIJI
Mr. Valentin Plesec, 16823 Waterloo Rd., je srečno prestal težko operacijo v Lakeside (University) bolnišnici. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjo popolno okrevanje!
stran 2
ENAKOPRAVNOST
16. maja,
1946
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)_____________
For Half Year—(Za pol leta)_______
For 3 Months—(Za 3 mesece)________
-$7.00 . 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year.—(Za celo leto)_____
For Half Year—(Za pol leta)____
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
.-?3.00 - 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _
For Half Year—(Za pol leta) _
_$9.00 . 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Ivan Bosijančič:
KAJ BI BILO ... ?
Ob priliki vseh napadov, ki se vrše na novo Jugoslavijo in njenega voditelja maršala Tita, me vedno prevzemajo misli, ki so podobne tesnobni mori. Kaj bi bilo z Jugoslavijo, da ni bilo Osvobodilne fronte in maršala Tita? Da ni bilo in da ni tiste vzorne enotnosti jugoslovanskih narodov, ki jih je osposobila, da so se tako uspešno zoper-stavili nacifašističnemu okupatorju in ki jih osposoblja, da se danes zoperstavljajo vsemu razdornemu delovanju reakcije? Že sama misel na to možnost ni nič kaj preveč rožnata.
Da ni bilo Osvobodilne fronte in če ne bi bilo sedanje ljudske vlade, bi Jugoslavija bila druga Grčija. To je dejstvo, ki ga ni mogoče izpodbiti z nobenim protiargumen-tom. V Jugoslaviji bi imeli 100fašizem, ki bi ga po ulicah Ljubljane, Zagreba in Belgrada podprli angleški tanki in strojne puške istotako kot ga na Grškem podpirajo ti tanki po ulicah Aten. Znani ljubitelji monarhij, a to je (da bi paradoks bil večji) današnja angleška "delavska" vlada, bi jugoslovanske narode "osrečili" s tem, da bi jim to tiransko institucijo vrnili. Nič ne bi spremenilo položaja, če bi se vršile "volitve," nadzorovane po angleški, ameriški, pa naj bo tudi kitajski komisiji. Odredi domobrancev in četnikov bi ščitili "mirni potek volitev" pred eventualnimi izgredi "levičarskih elementov." Jugoslavija bi postala najbolj važna trdnjava angleškega imperija v njenem boju proti "prodiranju sovjetskega vpliva." Zato bi ta vloga Jugoslavije bila izpopolnjena z ^ntisovjetsko gonjo, ki bi dejansko bila istega moralnega in političnega značaja kot jo vidimo pri naši obljubljeni "Ameriški Domovini."
Dalje ni nobenega dvoma, da bi se vršila ista politična igra, katere so se posluževali predvojni režimi Aleksandra in pozneje Pavla, v cilju očuvanja "integritete in edin-stva naroda." Ta igra je: sejanje razdora in netenje sovraštva med posameznimi narodi Jugoslavije. Pri tem niti misliti ne smem na usodo Hrvatov. Za časa okupacije so nacisti nadaljevali to, po prejšnjih režimih zaneteno sovraštvo na ta način, da so pognali Paveličeve ustaše v krvavo masakriranje prečanskih Srbov in posledice so bile, da je 500,000 Srbov na Hrvaškem bilo pomor j enih! Nobenega dvoma ni, da bi na podlagi tega masakra naščuvani Srbi planili na Hrvaško in po znani tradiciji "krvne osvete" pomorili najmanj milijon Hrvatov. Kajti, da ni bilo Osvobodilne fronte in da ni sedanje ljudske vlade, bi tudi ne bilo nobenih zakonov, ki pod pretnjo najbolj drastičnih kazni nastopajo proti vsem ščuvačem in netilcem nacionalnega šovinizma.
V procesu, ki se je vršil in katerega potek je bil objavljen v "fCnakopravnosti," je eden od obtožencev, dr. Branko Vrčon, zavzemal znano stališče, ki je več slonelo na "pobožni želji" kot pa na stvarnem ocenjevanju takratnega položaja. To stališče je bilo: pustimo, da bosta skrajna desnica in skrajna levica v medsebojnem boju izkrvaveli. Ta "skrajna levica" je bila Osvobodilna fronta. Toda izven tega teoretskega stališča je bilo potrebno obdržati tako-imenovano "ravnotežje sile," ki se je izražalo v tem, da je ta "nevtralna stran" dejansko stopala na stran okupatorja in mu pomagala, ko se je pojavila nevarnost, da "skrajna levica" ne samo ne bo izkrvavela, temveč vedno in vedno jačala. Da ni Osvobodilna fronta izšla zmagovita iz vseh teh borb, bi bilo na tisoče in tisoče partizanov brez usmiljenja pomorjenih, ali pa vrženih v zapore. Na mesto Draže Mihajloviča, (ki bi verjetno ostal "legendarni junak" in minister vojske v kraljevski vladi Petra II.), bi celo vodstvo, skupaj z maršalom Titom, dr. Ribarjem, Mošom Pija-dom, Kardeljem, Kidričem, Nazorom, Bakarčičem, Zupančičem, Bevkom, in stotinami drugih ležalo v zaporih pod obtožbo, da so poskušali z aktivnim ude j stvovan j em v borbi proti nacifašističnemu okupatorju izvesti "državni po-redak." Beguncev seveda ne bi bilo. Rožman bi se brez dvo, ma nahajal v Ljubljani in čeravno bi si mogoče ne priboril kardinalskega klobuka, bi vseeno ihiel čast prisostvovati pri ustoličenju Rupnika za slovenskega bana.
Paradoksno to izgleda, toda ker so pred nami grški in italijanski "paradoksi," lahko vse to vključimo v najbolj verjetno možnost.
Tudi mi prihajajo ob ti priliki misli, katerih se ne morem otresti in ki so v zvezi s tistimi nasprotniki današnje Jugoslavije, ki so 30 let oznanjevali "socijalistični evangelij" in danes pri vsem tem zemljetresu, s katerim je stari red izkoriščanja, bede, socialne nepravičnosti, fevdalnih odnosov in tiranije degenerirane monarhije za vedno izbrisan z površja—ki pri vsem tem slišijo le glasove dveh "socijalistov." Kaj bi bilo, da ni današnje ljudske vlade? Ali bi prišlo do kakih bistvenih sprememb v ekonomski in socijalni strukturi Jugoslavije? Seveda ne bi bilo nobenih takšnih sprememb. Evolucijski razvoj sicer gre svojo pot. ko se ti pa ponudi na pladnju "priložnost"—vzemi jo. Če jo odkloniš in se je ne oprimeš takšne, kakršna je, boš tudi nadaljnih trideset let oznanjeval "socijalistični evangelij" o nepravičnosti kapitalističnega sveta.
Da, vse kaj drugače bi bilo, da ni bilo Osvobodilne fronte in da ni današnje ljudske vlade maršala Tita. . .
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
PISMA IZ STAREGA KRAJA
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
Bivša Clevelandčanka se oglaša sestri
Mrs. Frances Križnik, 477 E. 160 St., je prejela več pisem od svoje sestre Marije Pernat, bivajoče v Ročinju, preje pa se je nahaja 14 let v Clevelandu, kjer ima sinove in hčere ter mnogo poznancev. Izčrpki nekaj njenih pisem se glase:
"Ročinj, 6. dec. 1945 "Draga mi sestra!
"Danes dne 6. decembra Ti pišem prvo pismo po štirih letih. To pismo sem izročila enemu ameriškemu vojaku v Ročinju. Obljubil mi je, da bo poslal to pismo v Ameriko z letalom.
(Družina Križnik smo prejeli to pismo dne 16. decembra. Dali smo ga čitati našim prijateljehi tukaj in se je izgubilo. Tukaj v Clevelandu je 20 družin iz Ročinj a. Ta vas šteje 135 hiš. Prvo in drugo nam piše Marija Pirr>at, katera je živela v Clevelandu 14 1st.)
"Pri nas v Ročinju in okolici je bila grozna vojska. Trpeli smo hudo lakoto. Jaz sem stara 36 let. Skrivali smo se kot stekli psi po votlinah. Radi fašistov in nacistov nismo imeli niti ene ure mirnega spanja. To je bilo dobro, da smo imeli dobrega župnika, Reja. On je celo vas podučil, da ako pride kakšen sovražnik, naj takoj njega pokličemo.
"Bili so večkrat pri nas fašisti, nacisti in partizani. Pri nas ni bil nobeden ubit za izdajstvo, ker smo vsi enega poslušali. Tinea, Neža in Toni smo še napol živi. France je v Gorici umrl od starosti in od lakote. Po končani vojni smo prišle vse tri sestre skupaj in smo napravile partijo. Skuhale smo krompir in repo brez zabele. Bili smo zado-vdljni.
"Povem Ti Frances, župnik Reja je rešil celo vas, kar nas je! še živih. Sedaj ga hvalimo in! molimo za njegov veliki trud.j Tukaj Ti opišem samo eno nesrečo, katero je župnik rešil ^mrti. Eno noč so partizani spali j v naši vasi. Zjutraj so Nemci| pridrveli iz dveh krajev v vas v, veliki premoči. Partizani so, ušli. Pri eni hiši so Nemci našli eno partizansko čepico. Takoj so šli v hišo in celo družino zvezali in peljali pred steno, da jih bode postrelili. Tajioj drugi vojaki so hišo zažgali, ker so mislili, da partizani notri spijo. Poveda-I li so, da bodo celo družino postrelili. Ko so to domači slišali, so vojake prosili, naj počakajo za en čas. Poklicali so župnika, kateri je takoj prišel. Bil je samo na pol oblečen. Vprašal je, kdo je uaredil krivico. Nemci so trdili, da so tukaj spali partizani.
"Župnik je pravico dokazal. Tukaj v tej občini ni izdajalcev.
Bili so deležni pravice in vsi so bili rešeni.
"Ročinj, ,3. februarja 1946 "Draga moja sestra!
"Po tolikih letih sem dočakala vendar Tvoje pismo, kije hodilo sem ravno en mesec. Naj ti opišem tudi malo naše gorje. Naše življenje je viselo na niti. Povedati Ti moram resnico, da smo komaj čakali, kdaj se začne vojna. Nismo mogli več prenašati gorja pod fašizmom. Fašisti so delali z nami, kot da bi bili mi Slovenci največji zločinci. Bili smo v resnici njih sužnji.
"Prepovedano nam je bilo vse, kar je bilo slovenščine. Zaželeli smo si vojno, tudi če vsi umrjemo. Tako živeti nismo mogli več. Prišla je vojna, ki je bila grozovita. Pc dolinah so bili sovražniki, po hribih in gozdovih so bili naši Slovenci. V mrazu, snegu, dežju in v nevihti so bili na prostem, toda se niso uklonili, niso obupali. Vztrajali so moški in ženske. Med temi trpini je bila tudi moja hči. Dragica. Ona je grozno trpela in delala za slovenski narod,
"Druge tri 50 poročene, niso mogle iti. Delali smo pa doma. Vsak je podpiral in delal po svoji moči. Stara sem, pa tudi 66 let stara sem nosila obvestila, ki so prišla na skrivaj iz hribov in propagando okrog, mimo Nemcev in mimo fašistov, iz ene vasi v drugo. Tako da je slovensko ljudstvo imelo stalno vez s partizani. Vse je delalo od otroka do starega, da smo se vendar enkrat rešili fašizma.
"Jaz Ti ne morem popisati lakote in vsega pomanjkanja, kar smo pretrpeli. Pa vse smo prestali z veseljem in z zaupanjem v boljše čase. Sedaj zopet silijo Italijani v naše slovenske kraje. Naša zemlja je. vsa namočena s slovensko krvjo.
"En partizan, ko je umiral, ko je>bil ranjen, je rekel svoji materi: "Mama ne jokaj zato ker umiram, za našo stvar bi rad še enkrat umrl." Tako, vidiš, so bili vneti naši Slovenci. Ko bi Ti hotela vse popisati, bi morala imeti velike knjige.
"Sedaj živimo bolj mirno, samo pomanjkanje je veliko. Vse se dela, ali je taka draginja, da je težko priti do kakšne reči. Sprejmite pozdrave od nas vseh.
"Marija Pernat."
"P. S. Nisem Ti zadosti opisala od mojih otrok. Torej Rozi je v Gorici, dela v nekem baru. Ona ima dobro plačo, ker zna dobro angleško. Ko so ameriški vojaki zvedeli, da je ona tam, ki zna govoriti, jih ima vedno polno baro. Tam so tudi vojaki, ki so doma iz Clevelanda.
Starši in brat pišejo iz Velikega Osolnika
Mrs. Anna Pelčič, 13320 Cross- kako se je nahajal na otoku Rabu
burn Ave., nam je poslala v pri-občitev pismo, ki ga je prejela ':d svojih staršev Cimperman, in eno pismo od brata Stane Cim-permana, ki je pismo naslovil na njenega sina. Brat opisuje
s svojima dvema bratoma. V temu lagerju je od 14,000 ujetnikov 5,000 umrli, večina samo mladi.
Prvo pismo od staršev se glasi:
"Veliki Osolnik, 5. feb. 1946 "Ljuba hči Ančka!
"Sporočam Ti, da sam dobil Tvoje pismo, katerega smo se vsi zelo razveselili. Povem Ti, daje bilo pri nas zelo hudo v tej strašni vojni. Odkar so bili prihrumeli Italijani 1941 leta, potem nismo imeli nobeenga miru več. Strah in groza je zavladal^ po vsej Sloveniji. Imel sem lepo urejeno hišo pri Lokvah, na tistem mestu kot je stala prejšnja baraka. Ali že 1942 leta v maju smo morali bežati iz nje radi strašnih borb in strašnega bombardiranja italijanskih ciganov. Naposled so Italijani vdrli v ta naš kraj. Potem je še večji strah doživelo naše ljudstvo. Prišlo je do streljanja talcev, žensk, kakor tudi otrok in to v množicah.
"Žalostni so tisti dnevi in človeka mraz in groza spreleti ob spominu na tiste čase. Tako je bila tudi moja hišica na Lokvah dne 25. julija 1942 leta do tal požgana od Italijanov. Kar sem imel še živeža in obleke, smo bili ob vse. Nekaj smo bili pa v cerkev sv. Lovrenca znosili. So tako hitro vdrli v to našo vas, so pa v cerkvi vse to naše blago dobili in vse pokradli, tako da smo ostali brez vsega.
"Ostal sem tudi brez mojih treh sinov, katere so v ofenzivi Italijani vjeli in jih odpeljali v internacijo na otok Rab. Nastali so še strašnejši dnevi, ko smo zvedeli, da na otoku Rabu od lahkote umirajo interniranci in ker jim ni bilo mogoče nič pomagati. Jaz sem šel po tem strašnem dogodku v svojo staro hišo na Osolnik k Stanetovi ženi; mama je šla pa k Mici v Kurjo vas.
"Tako smo preživljali italijanske čase. Sedaj je tudi mama tukaj na Osolniku. Živimo ssdaj skupaj pri Stanetu in počasi obnavljamo svojo pogorelo hišo pri Lokvah. Te pozdravljava, Tvoja ata in mama,
"Anton Cimperman."
Pismo od strica, Stane Cim-permana iz Velikega Osolnika: "Dragi John!
"Par vrstic bi Ti napisal, kot vojaku. Tvoj stric Stane. Oprosti, ker bolj slabo pišem. Kot je že v očetovem pismu omenjeno, so mene Italijani odgnali na otok Rab. 7am smo bili vsi trije bratje v lagerju. Nas je bilo vseh tam 14,000 in od teh je umrlo tam 5,000, vsi samo mladi ljudje. Po kapitulaciji Italije in po 14 mesečnem prebivanju na tem otoku, smo se še vsi trije vrnili. France in Janez v Ljubljano, ali ne v svobodo, pač pa v zapore. Bila sta mesec dni v ljubljanskih zaporih, potem sta bila odpeljana naprej v Nemčijo v D^.chau, v tisto nesrečno koncentracijsko taborišče.
"Že na vratih tega taborišča zagledaš napis; "Človek, tvoja velja je prenehala!"—Grozno in strašne. Torej že preje 14 mesecev na Rabu in sedaj pa še tukaj čakajo smrti.
"Pisati nisem mogel domov, ker sem bil bandit. Paketa ali kakšne pomoči ni bilo od nikoder. Naposled so se me vendar spomnili čisto tuji ljudje v Kamniku, da mi oni, čisto neznanemu, vendar pošljejo nekaj paketov. V tem taborišču smo morali delati po 11 ur na dan in to stalno pod SS pazniki. Lačni in tepeni, vsak dan dvakrat sem jih dobil po 25 z žilavko na zadnjo stran.
"V naših srcih je vseeno vladalo samo eno: Zmaga in svoboda! Torej do 2. maja 1945 leta, celih 19 mesecev, vedno ista pesem vsaki dan. Kar me niso Italijani uničili in mi pobrali, so mi^pa še Nemci. Tako da sem 19. maja 1945 leta prišel v jetni-ški obleki in zastriženimi lasmi k svoji ljubi družinici domov. Toda po treh letih tega groznega trpljenja, sem dobil še bo-j lezen na ledvicah, tako da moram v najkrajšem času v bol-i nišnico na operacijo.	i
"Tako je bilo moje življenje v, tem času. Sedaj smo, hvalaboguj
Dr. Metod Mikuž:
V JAJCE IN NAZAJ
Nisem napisal še prav nobenega potopisa razen onih v prav zgodnji mladosti, o šolskih maj-niških izletih. Zelo resno dvomim, če bo imel opis te, z usodo jugoslovanskih narodov tako tesno povezane poti, vse tiste književne postave in pravila, ki so neobhodno potrebna za literarni način opisovanja romanj ali potovanj. Kakor koli že, povedati je treba najpt-ej, da naša pot v Jajce ni bila ne potovanje, ne romanje, temveč, govorjeno po vsakdanje, podobno še najbolj poti nekdanjih iskalcev zlata nekje v Severni Ameriki, ali znanstveni ekspediciji v najbolj zamotan in nepoznan del zemeljskega planeta.
Tertium comparationis — in tega ne smemo pozabiti—vseh takih poti kot naše, je, da življenje slehernega visi vso pot na drobni nitki. Kot v nepoznani deželi preži na človeka najrazličnejša smrt, tako se je tudi nekaj sto metrov od nas pri Dolnjem Lapcu premikala velika motorizirana smrt, ali pa so nekaj ur za nami vdrli Nemci v Srb, misleč, da nas bodo gotovo še našli, Da nas niso, je bil samo gol slučaj.
Če in kadar se odpravlja človek na pot v meščanskem pomenu besede, si naredi načrt, kupi vozno karto in vzame svoj neizogibni kovčeg, prelepljen s hotelskimi reklamami. Mi tega nismo storili. In če gre človek na božjo pot, obljublja svojcem in znancem, da se bo spomnil tudi njihovega dušnega iti telesnega blagra. Tudi tega nismo storili, čeprav je bil zunanji videz naše poti močno podoben srednjeveškemu romanju v Kelmorajn.
To .je prav gotovo, da Kidrič ne bo nikdar več nosil čez rame v svitek povezane ogromne de-ke, ki je napojena z dežjem pomenila veliko težo in nerodnost, tudi ne Brecelj svojih slovitih jahalnih hlač, strganih in dokončno in nepreklicno nič več npnrabljiviA šele dobro leto kasneje na Doblički gori v moji zidanici, in Jakac prav gotovo da ne svojega ogromnega nahrbtnika in torbe z dvestopetdeseti-mi potrebnimi in še bolj nepotrebnimi "artikli." Vse to bi res da govorilo in bilo podobno svojevrstnim romarskim zaobljubam.
Načrt potovanja je bil zelo enostaven: Priti na drugo zasedanje AVNOJa. Kje in točno kdaj bo zasedanje, ni vedel nihče. Vozovnic ni bilo potrebno kupovati, ker takrat so bili še zlati časi: vsa pot je bila brezr plačna, res sicer, da največ peš. Je torej in ostane, da je bila vsa naša pot v Jajce tako nekaj edinstvenega—čeprav ta izraz ni ne dober ne lep—da je ne moremo, žal, nikdar več ponoviti, čeprav danes živimo še prav vsi in čeprav bi jo še tako radi.
Noben avtomobil danes ne odtehta tiste nočne poti okrog Lapca, ko smo se kot klovni metali po tleh pred nemškimi raketami in ko je eden izmed nas kljub "zvinjeni' nogi šel urno in bistro kot gams. Hujše in radikalnejše kot Lurd ali zdravnik so bile te rakete, kaj šele streli.
1. Od "doma" čez Kolpo in Mrežnico do Poloja in v Otočac
Z Zoranom Poličem, ki je bil resno bolan, sva se vrnila "domov," to je na bazo. 21 na Kraguljem vrhu v Rogu popoldne ob petih iz nemške oktobrsko-no-vembrske ofenzive. Imela sva tisti dan in vso noč za seboj velik marš od Vedrenga in ne sluteč novega, še večjega, sva se po-
akoravno vsi uničeni, vsaj svobodni. Torej, dragi John, če bi Ti bilo mogoče z dobro voljo kaj pomagati s kakšno stvarjo. S to-variškim pozdravom, Tvoj stric "Stane Cimperman."
govarjala, kako se bo enemu po trebno pozdraviti, drugemu se bodo morale zaceliti močno ožuljene noge. Čez dobro uro pa^ sva jo že mahala z ostalimi av nojci čez Topli vrh proti Črmos njicam.	t
Eden bolan, drugi ožuljen--vendar nisva jim delala sramo e ne takrat, ne vso pot. Pred na
mi je šla močna zaščitna
četa, ki
jo je vodil danes žal že pokojni Albin, čez vse pa je bil gen® ^ Jaka Avšič. Bila je že trda noc, ko smo šli skozi črmošnjice še danes vem, da sem večji te poti prespal. Tako spanje J bilo ena izmed več posebnos partizanskih nočnih Greš, spiš in se zbudiš, če pa ® ' če zadeneš ob drevo ali ob sv jega prednika.
Pri Tajčbirtu nad Semice®
voz-:krat
smo dobili konja in voz, a lik, po poklicu šofer, je veči ^ zavozil po strmem kl&BC" škarpo in se z nami vred a prepričal, da šoferska ne velja za vsa vozila. Klju mu je šlo do Črnomlja prav ali J/saj večje nesreče ni bilo-iem lahko trdno spal. V
lju smo se ustavifi, menda ker ni bilo naročenih voz. 3mo v gostilno, Mica Šl&D se je pripravila kuhat. Prav jetno smo tudi zapeli, saj so med nami Lube j, Rus in Brec
'čH vO"
Ko so proti jutru že pn zovi, smo se naložili kot r ji in spet sem lahko spal) cen sicer kot veverica, a , dobro--in bil je že dan, se zbudil onkraj DragatuS"'^ ooti sem izgubil kapo. ^ )ilo lepo, čeprav dosti _ ?o južah je bil led, na ^ ivje, onkraj Kolpe	N®
s snegofn pobeljeni Sinjem vrhu smo lep,. .g ian prespali, zvečer pa s spustili do Kolpe in pričeli prepeljavati. Šlo j -ji, ker je bil čoln majhen, ^ •jloboka in mrzla in vle<® neusmiljeni sever.
Onstran, to je v ta ^ NDH, nas ni sprejel ne ;ie kdo od ustašev, ker in hrvaška zasede zavar prehode že zgodaj zvečer. je potrebno, ker je	gv
jana prav blizu in ker po tej cesti prišlo že j^jjj tero presenečenje. Ko vsi čez, so jo lahko	gg
zavedal, dsi ;/Oti nazaj P
rav
prav ni vec.
Tisto noč srno hodili ® in še čez, do kraja, ki JG g kartah zaznamovan kot jg hišami, v rcsnici pa so bi ' ovčje in kravje staje. ^®Jj,gpri' pa se je tisto noč lahko P žal, kaj VS2 morajo prene^ tizani, čeprav je bila ^a ^^,g. pet po razmeroma mehke (u dokaj ugodna in je svetila luna. No, pot . ^jfU-vara prav nikomur, še gi dan spanje na soncu. . y
Ustnši, ki so bili utrj
pot po
gor-
rosmanu, so nam ^ po-skih grebenih sicer znat"^^ daljšali, niso nam pa vzeti lepega razgleda pi" na Klek, ki se je kopal v ^ snegu in vseh barvah, ggpi svet le premore, še da»^ v jim za to hvaležen. K'"* ^ g* naši bližini nek odred, ^
ustaši popoldne obsipa,!'^ ^gr mi, kar je povzročilo ne jg' voznosti. Ne pri odredu-ka—drugače ne bi bil ^^jjcot dant te naše edinicc—J® jjoi" vselej tudi to pot vliti benosti in pogum^ i" pr'': cu pozabil povedati svo„® ljubljenega dovtipa:
'Kdo je scdajle za

Razumljivo, da jc loč, da ga ima in vzliičeno vzkliknil:	^^di-
A, Jaka stoično:
iijaZ

zr»'
Borbenost in poguni sla do zavidanja vredne (Dalje prihodnji":)
a, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
budhin demant
GUSTAV LE ROUGE
(Oddaljevanje)
. 1°^' % je s silo iztrgal tem j® sanjal v pol
in ne več v sanjah J® namreč zdelo, da sliši "a debelih khorassan-®progah v galeriji, ki je " stenah njegove solje. ® oval je pazljivo, toda j^^^nje vetra po -kva in daljno hro-
je zamrmral in se vznemirjenosti. ^ 2opet oči in skušal na-tam, kjer so bi-
|»]ene.
j®) kako dviga v svo-PjJ,^^°®^^belo telo profe-


Napadalec je bil od nog do
•stini i
"fom
in stopa s svo-
po stopnicah grob-
fe ' razsvetljevala ^Grjavica, zablestel za v močni luči. Tr-
Padi;
%čo
a v ogenj in razšir-
svetlobo.
v drugič iztr-toijQ. Zasenčil si je
° začudeno pogledal

®čein, ki so bile še nena-
j ^3e pokazalo studio j ® °''aj sovražni luči. J Kopičila po kotih BO-
f'usk?	zmaji z
% g J^^%i in emajlaste
opaznimi ocmi zače-iz Sumatre l!)2 v se režale bolj W. ^ svoje ostre zobe, ii j J ^ojščaki v svojih ^ tkanine, pokri-liy; so izgledali ka-Hi. ^'hteli sulice s pri-i Celo kip miro-lobfi^ ^išnu je izgubil ^jal. v V poltemi šest njegovih rok
wlo
,	pajka, pri-
ftaskočiti plen, in .Ncf zdelo, da žare J za ramo brona-
'"jo
Pogladil preko If hotel pregnati mo-j Polaščala. Zdelo
k
cuje tik poleg se-
'dih;
j® vi-
° njegovemu last-
■ Slednjič je videl *6% u_<.„___,. . .
galerije — razločno
je ""^'uuno — sen-^ ob	in potem
kakor bi se N tla so večkrat H #vidnega bi-.	pogumen. In
'te ia polagoma pre-k	takoj
^ija '1° vse skupaj J^ti,' ^°^zročena od
'ibokv
sredstvo bi ^^^JjiJo, si je dejal električno '' kotg ' ^ browningom v llOfg' se skrivajo h " ^ato bom pa le-je ®P^1.
'igUil^'^^jstviti svoj na-^ je j®' a v tem tre-^ ga '^^aiiia nanj črna %rabila za vrat.
pre-
S
\^*^*"ovalnina
«4	"Llabilltr
\	zahteva, da
'«'15.''^»®^'®'®°''"® zav*-
L%t,/ nadaljna po-
... 00. Ave.
glave oblečen v tesen črn svilen triko, na obrazu je imel črno masko' in bil je spreten in močan. Toda Lionel, ki je bil izbo-ren boksar, se ni dosti vznemiril zaradi nasprotnika, ki ga je smatral za navadnega hotelskega tatu.
Zadal mu je strahovit udarec s pestjo naravnost v prsi, tako da ga je možak pri priči izpustil.
Toda v tem trenotku se je druga drzna temna postava izluščila iz teme in podstavila yachtmanu nogo, da je padel na preprogo. Banditoma je priskočil še tretji na pomoč in z združenimi močmi so naskočili Lio-nela. Ta je hotel zaklicati na pomoč, toda že ni več utegnil. Zamašili so mu usta in obenem je začutil nekaj vlažnega na obrazu, zaduhal je sladki neprijetni vonj kloroforma in i^gu.bil je zavest.
Roparji niso izgubili trenutka. Delali so brezdvomno po načrtu, preiskali so svojo žrtev in ne zanimajoč se za bankovce in čeke, ki so bili v listnici, so se polastili samo pisanja profesorja Parkerja in nekaterih papirjev, na katerih so stale opazke.
Ne da bi zinili besedice, so ti čudni vlomilci prav tako miste-riozno izginili kot so bili prišli.
(Dalje prihodnjič)
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
KUPITE IN PRIHRANITE PRI
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj sedaj!
Northeast Sales & Service
JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185 St.
Odprto do 8. zvečer
Popravi j am in predeluj em hiše, stanovanja in trgovske prostore
strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam
FRANK JANŠA
5715 Prosser Ave. EX 2503
PrijateFs Lekarna
ST. CLAIR A^T. VOGAL E. CK ST. PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom
DANICA'S CAFE
Vogal E. 169 SI. in Grovewood Ave.
Danica in Joe Hrvatin
Priporočamo se za obisk. Fina DijaCa in prijetna družba.
MEHLE & NOVAK
Cementni kontraktorji
Dovozi, tratoarji, kleti, itd.
678 EAST 240 STREET
Euclid, Ohio IV 1439
'^ank strumbly
[(jj. Stavbeni kontraktor ^^AND RD. — HIGHLAND HEIGHTS Tel.; Hlllcrest 225 W 5
Za veterane nove hiše, pod $10,000 t So ^ ^J^cnovimo in popravimo stare hiše.
^^Grne, delo prvovrstno in zadovoljivo. ' posojila za veterane, ki si želijo zgra-dom.
pose
INS^stni (
Mestne novice
Ameriški slovanski kongres
Danes ob 8. uri zvečer se vrši redna seja centralnega odbora Ohijskega slovanskega kongresa v sobi 703 Public Square Bldg. Na dnevnem redu je več zelo važnih zadev. Med drugimi tudi radi piknika, ki se ima vršiti 11. avgusta na Sokolski farmi.
res", odgovori trgovec. Da prepriča kupca o svoji trditvi, hitro sam poje dve surovi manjši ribi z glavo vred. Potem se je še obliznil. "Saj se školjke tudi surove uživa, zakaj ne rib?" je dostavil trgovec.
Vesli Iz življenja ameriških Slovencev
Ogenj pognal stanovalce na cesto
V pritličju apartment poslopja na 805 Parkwood Dr. je nastal ogenj, ko je nekdo zložil žerjavico iz furneza v lesene posode za pepel. Ognjegasci so odnesli iz poslopja neko 80 let staro ženo na varno, medtem ko je drugih 14 oseb samih zbežalo na cesto. Škoda je v pritličju in v prvem nadstropju, ki je ocenjena na $4,000.
Je surove ribe
Frank Visconti, ki ima pro-dajalnico rib na 2232 Woodland Ave., je bil vprašan, če je res, da prebivalci južnih dežel jedo surove ribe. "Seveda je
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Praznovanje obletnice WAC
V tednu od 13. do 20. maja praznuje prvič v mirnem času svojo obletnico Women's Army Corps, okrajšano WAC, ki je bil organiziran pred štirimi leti, v začetku druge svetovne vojske. Praznovanje se vrši s paradami, radio ^ programi in raznimi drugimi priredbami.
Klub lastnikov starih, avtomobilov
\
V Clevelandu je v teku organiziranje kluba lastnikov starih avtomobilov. Tozadevno je naznanil P. S. De Beaumont, inženir pri Apex Electrical Mfg. Co. Člani tega kluba, ki šteje okrog 600 članov v Ameriki, la-stujejo nad 1,000 starih avtomobilov.
New Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary v Duluthu se nahaja Julija Franik, ki se je morala podvreči operaciji. Njeno zdravje se ji vrača na bolje.
James City, Pa. — Dne 27. aprila je bil častno odpuščen od vojakov Frank Rolich. V armadi je bil 29 mesecev, služil v 11. zračni diviziji, bil v bojih na Filipinih in po kapitulaciji poslan na Japonsko, od koder se je vrnil domov. Pred par meseci je bil častno odpuščen tudi njegov starejši brat Joe, pri vojakih skoraj tri leta, služil pri mehanizirani kavaleriji in bil na evropskih bojiščih. Dne 27. aprila sta se poročila Dorothy Uljan iz Shefielda, Pa., in Stanley Korbar iz Gowande, N. Y.
Lowber, Pa. — Emilija Celin je prejela pismo iz starega kraja ,v katerem jo prosijo znanke, da bi jim poiskala brate. Sestre iščejo brata Janeza Pro-
BREZPLAČNO — 30 KOMADOV FLATWARE SET
ZA ŠEST OSEB — DAMO Z VSAKIM HRASTOVIM DINETTE SETOM OD $39.95 NAPREJ
P. E. CAMPUS FURNITURE CO.
10609 ST. CLAIR AVE., GL 6118
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO'S
BASEMENT
/ ^

SS i I
a
I ......
mm
pttj
: 'h % : A: .
V stilih, ki vas bodo veselili!
Oglejte si lepe nove oblike ovratnikov!
Slil A. Pisana obleka kot suknja okrašena z belo "soutasche" kito okrog ovcatnika in žepov. Modre, zelene ali rdeče barve, mere 14 do 20.
Stil B. Progasta obleka z gumbi spredaj in kitajskim ovratnikom ter lepimi ob-šivi. Rdeče, zelene ali modre barve, mere 14 do 20.
Slil C. Progasta obleka z gumbi spredaj in lepo, mehko nabranim ovratnikom, obrobljenim z pentljami. Modre, zelene ali rdeče barve, 14 do 20.
sen, po domače Mežnarjev, in Jožeta Jermentiča, oba iz Pod-graja pri Ilirski Bistrici. Helena Iskra pa išče brata Jožeta Iskra iz šenka št. 7. Nahaja se nekje v Michiganu in je prošen, da se zglasi sestri iz Zabič št. 7, pošta Ilirska Bistrica, Pri-morje, Jugoslavija.
San Francisco, Cal. — Tukaj je umrla Katarina glavnik, vdova, doma iz Dragomlje vasi, fa-ra Suhor. Zapušča štiri sinove, vsi veterani zadnje, vojne, iu hčer.
Chicago. — Dne 6. maja je umrl Johnny Koščak, ki zapušča mater, brata in več sester.
A. GRBINA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST.62nd ST. HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
Domači mali oglasnik

GOSTILNA

Mr. lA Mrs. Frank Kopina
481 EAST 152nd St.
Pri nas vam vedno pqstrezemo z dobrini
ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba.
Se priporočamo za naklonjenost
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 2:30 zj.
Three Corner Cafe
1144 EAST 7l8t ST.
Andy Kavčnik in John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okuseji prigrizek. Se priporočamo
Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA 5379 St. Clair Ave.
Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST.
ENdicott 8866
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 zjutraj
GAY INN
Frank in Emily Svigel 6933 ST. CLAIR AVE.
Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas.
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK GLenville 3830
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Joe Mrhar, lastnik
Towing, Parts, Batteries, Painting
Body Fenders	'
6815—31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361
Modema slovenska popravljainica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
Superior Body & Paint Co.
Popravimo ogrodje in fenderje. Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar
6605 St. Clair Ave. EN. 1633
VICTOR SCHNELLER & MIKE KOCJAN
1297 E. 55 St.
Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2:00 zj. — Be priporočamo za obisk.
CARL'S CAFE
1301 E. S4th St.
Pies in domača zabava vsak peteki soboto in nedeljo
Se priporočamo za obisk Mr. & Mrs. Matt Paliska Mr. & Mrs. Frank Bubnic
FRANCES CAFE 317 E. 200 St.
vogal Fuller Ave.
Odprlo do 2.30 ure zjutraj
Tinko in Frances Udovich vam postrežeta z najboljšo pijačo m prigrizkom. Vsako soboto igra godba.
V človečanski namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradu "Enakopravnosti."
TOP HAT TAVERN
Marn-Simčič, lastnika 661 EAST ISSth ST.
Pivo, vino in žganje ter dober prigrizek.
Se priporočamo rojakom za obisk
E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo t& popravilo In barvanje vačega avtomobila. Delo točno In dobro.
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
f elercic lorists
15302 Waterloo Rd.
IVanhoe 0195 V kratkem bomo dobili vsakovrstne sadike, prave nageljne in vrtnice (gartrovže). .
RAZNO
lOE
aomoE
lomo
JIM OKORN
Slovenski krojač čistilnica ženskega in moškega oblačila 6906 ST. CLAIR AVE.
EX 6088
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žleliovlb ali fornezih, zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. SSth St. HEnderson 71M
Frank Mack
Realtor — Broker's License Ako želite kupiti ali prodati dom, se zglasite pri meni. Točna in ^adoyoljiva posluga.
6603 St. Clair'Ave. EX 1494
RED & JACK HI-SPEED SERVICE
preje Carlson's
905 East 185th St.
Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
KESERICH TAVERN
Nick & Emil Keserich, lastnika 6507 ST. CLAIR AVE.
NAJBOLJŠA PIJAČA — VINO, PIVO IN ŽGANJE IN PRIGRIZEK. Se priporočamo za naklonjenost
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Vesti iz Zobiča pri Reki
Anton Kale, 22471 Nicholas Ave., Euclid, 0., je prejel pismo in dvoje slik od matere, Ka-terine Kale, Zobiče štev. 1. pošta Reka na Primorskem. Mati toži, da je zelo oslabela in da bo težko dočakala drugega pisma iz Amerike, ker prvo je hodilo celih pet mesc6v. Vojska je mater do konca zdelala in težko jim je tudi, ker nimajo svoje hiše.
Hči se je poročila in ima dva otroka. Za njenega moža se pa nič ne ve, ni nobenega glasu od njega od nikoder. Sin Tone je pa pri vojakih že štiri leta, od tega dve leti v domači vojski.} Sedaj mu ni slabo. Vsi so bosi in nagi ostali in brez strehe. Za vse je hudo tam, a za stare ljudi najbolj, ker se ne dobi postrežbe.
Drugo pismo je Anton Kale prejel od tete Rozine Kalčič iz Sušaka št. 21, Jelšane, Slovensko Primorje, ki piše, da je bil tudi njen dom porušen. V vojni je zgubila enega sina, drugi sin i ntri hčere so sedaj pa doma. Dom jim je bil uničen kot tudi
vsa obleka in ostalo orodje. ★ ★
Zgornji dve sliki sta od sina in hčere Mr. Kalca. Hči drži na rokah svojo malo hčerko, vnukinjo Mr. Kalca.
TONE KALC
MARIJA KALC
"Naprodaj nismo Slovenci nikdar"
Zanimivi pismo je sprejel Mr. i rake. Tam je bil glad, glad . . . John Medved, 788 E. 222 St., Med njimi je bil tudi moj brat
Euclid, Ohio od svoje nečaki nje Danice Medved, ki je hči brata Ludvika, bivajočega v Ciglarjevi ulici št. 19, v Ljubljani. Pismo na poljj^den način opisuje stališče mladine ob ča-
Milan star 23 let, ki je hodil v osmo gimnazijo. Po treh mesecih je bil zopet izdan kot organizator Osvobodilne fronte ter pripeljan nazaj v Ljubljano. Potem je bil obsojen na 12 let je-
su, ko je Jugoslavija pod sta-1 če in zopet odpeljan v zapore v rim režimom prožila svoje roke' Italijo.
fašizmu in nacizmu. Mladina se je zavedala, da jo je rodila slovenska mati in pripravljena je bila boriti se za tisto, za kar so pradedje prelivali svojo kri. Njeno pismo se glasi:
"Ljubljana, 10. pan. 1946.
"Dragi stric!
"Ne moreš si misliti s kakim začudenjem in obenem z veseljem smo prejeli Tvoj glas, da si še živ. Da, po tolikem in tako strašnem času se zopet javljajo svojci in iščejo svoje, katerih pa morda že ni več med živimi.
"V kratkem hočem opisati, kako je fašizem hotel uničiti slovenski rod. Toda mi se držimo parole: "Naprodaj nismo Slovenci nikdar!" Ko je leta 1941 na tako sramoten način propadla Jugoslavija, kljub temu, da smo bili mladina - pripravi jena jo braniti in ohraniti svoj jezik. Pripravljeni smo bili braniti vse, kar so nam s krvjo priborili naši pradedje, pa so se priteple italijanske fašistične hijene k nam.
"Že takoj, ko so nas zasedli,' so nas hoteli prisiliti, da bomo kar čez noč postali "slovenski fašisti", proti čemur smo se pa mi odločno uprli. Smo samo Slovenci, ki nas je rodila slovenska mati in nič drugega. Zato so nas začeli metati iz šol, nas zapirati, požigati domove, mučiti itd.
"Slovenski narod je takoj našel edino pravo pot v partizane. Bosi, goli, skoraj brez orožja, so se začeli odpravljati v gozdove fantje, možje in žene. Nekateri so pustilli doma družino, samo, da bodo branili našo čast. Toda na žalost, znašli so se nekateri med nami tudi izrodki, ki so začeli hlapče-vati okupatorju za denar ter začeli izdajati osvobodilni po-kret.
"Leta 1942 so napravili Italijani po nasvetu teh izdajic blokade in odpeljali vse študente v Italijo v tabo/išče Gonars v ba-
"Kmalu nato 1942 leta sem padla v roke zločincev jaz in zaradi mladoletnosti, ker sem bila stara šele 17 let, so vzeli še mamo. Obe sva bili odpeljani v Italijo v koncentracijsko taborišče. Po enem letu, v letu 1943, po kapitulaciji Italije, smo se vsi trije, tudi brat, vrnili domov, kjer nas je čakal sam ata. Po kapitulaciji Italije, so nas zasedli Nemci.
"Še sedaj nam niso dali miru ti izrodki. V januarju 1944 leta so nas vse štiri, ata, mama, brata in mene, aretirali ter nas po 14 dneh odpeljali v nacistična taborišča. Ata in Milana v Dachau, mene in mamo pa v Ravensbruck. Pri aretaciji nam je bilo vse do najmanjše šivan-ke zaplenjeno, vse pohištvo, obleka in perilo. Ko smo se tri-
je vrnili, smo našli čisto prazno stanovanje.
"Brat, ki je bil nazadnje v Hamburgu, se še ni nič oglasil. Gotovo je umrl v lagerju, ker je bil tako bolan. Tudi ata je bil silno bolain, saj ima še vedno posledice na nogi, ker je bil petkrat operiran na njej v lagerju-
"Življenje v lagerju Ti pa ne bom opisovala, ker je že tako znano po vsej Evropi, oziroma po vsem svetu, kaj so delah Nemci z nami po koncentracijskih taboriščih. Bili smo brez pbleke, trpeli glad, večno pretepanje, 12 urno delo po tovarnah, krematorijih itd. Vse to smo nekako prestali, še sama ne morem verjeti kako.
"Še te razmere, dokler se ne uredi, bomo morali prenesti, potem pa bomo imeli lepše življenje. Mi že imamo svobodo, tisti pa, kateri so nas pretepali, izdajali ter pošiljali v taborišča, pa so sedaj v lagerjih, kamor so prostovoljno zbežali, predvsem na Koroško ali v Italijo, ker so se zbali pravične kazni, katero bi jim prisodila slovenska oblast. '
"Naše geslo je, kar si delal med časom okupacije, tako boš poplačan. Čim več boš naredil sedaj, tempreje bomo imeli zopet novo Jugoslavijo. Drugi pa naj sedaj poskusijo, da bodo vedeli, kako izgleda lager v resnici, čeprav ne bodo okusili tega, kar smo morali mi.
"Mislim, da sem Ti s tem malo opisala našfe življenje, ki je bilo težko in trdo. Toda prestali smo in dočakali to, za kar smo se borili: za svobodo in enakopravnost vseh narodov v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kateri načeliije naš maršal Tito.
"Prejmite v s i najlepše pozdrave od nas vseh,- posebno od Tvoje nečakinje
"Danice- Medved".
Kdo je umiral za svobodo Jugoslavije?
Zdrav narod, posebno mladina, potrebuje najboljše nege, da bo ostal čvrst za odpornost proti fašizmu. Prilika za doprinos v sklad otroške bolnice v Sloveniji je za vse pomembna. Prispevajte po svoji zmožnosti kjer koli: tudi v uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš doprinos!
NOVA IZDAJA
Angleško-slovenski besednjak
( English-Slovene Dictionary)
Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00
Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Oglašajte v Enakopravnosti
Mrs. Josephine Cvetko - Mez-narich, County Line Rd., Geneva, O., je prejela zelo zanimivo pismo od svoje sestre Ivanke Vrtačnik iz Ljubljane. Pred vojsko je bil njen mož učitelj pri sv. Duhu, pošta Nova vas. Mr. Cvetko, oče Mrs. Meznarich, je šel v stari kraj po prvi vojni in ga je veliko ljudi poznalo tukaj, posebno pa še v Fairportu, O. Pismo je sledeče:
"Ljubljana, 9. feb. 1946.
"Draga sestra in ostali!
"Dobila sem Tvoje pismo, ki mi ga je mamai poslala. Draga sestra, končana je dolga, krvava vojna. Citaš, kar pišejo ljudje iz naše domovine, pa vse gorje, vse te nečloveške _ borbe se ne da popisati.
"Kakor večina nas v Jugoslaviji, sem tudi jaz od začetka delala v Osvobodilni fronti, torej
naše ukradene kraje s Trstom vred. To zavlačevanje mi vzbuja sovraštvo do tistih, ki nam upravičeno ne vrnejo.
"Prosil, oziroma, rekel mi je kmet iz Ajdovščine, ki je bil v italijanski vojski ob zasedbi pri nas: "Prosim vas, v imenu vsega našega prebivalstva, v imenu rojakov v zasedeni Italiji, da nam pomagate v borbi proti fašizmu in da nas vrnejo k vam, kamor pripadamo."
"Kdo se je boril? Kdo je trpel? Kdo je umiral za svobodo, za izgon fašistov? Mar tisti, ki so šli s fašisti Italijani in se še sedaj skrivajo po Italiji in Trstu?'Mar tisti, ki so šli z Nemci in se sedaj skrivajo po Koroškem ?
"Mi, v Beli krajini smo bili osvobojeni 1943 leta. Delili smo si s tovariši borci neslan zme-
bila sem Slovenka, kar je bilo j šen kruh, nerabljeno repo in pa smrtno nevarno. Ostali smo krompir. Bili smo največkrat
živi. Izgubili smo marsikaj. Največ je pa zdravje. Vseeno pa bi raje izgubila življenje, kakor pa ostala v dosmrtnem suženjstvu. Sedaj pa imamo dragoceno svobodo in ljudsko oblast. Poleg tega, da marsikaj nimam, sem srečna.
"Videla sem brate in sestre, stare in mlade in otroke, ki so jih ubili fašisti in domači izdajalci. Tudi Tvojega, oziroma našega očeta si je ta domača zverinska drhal pripravila. Odpeljali so ga od doma, pa so nekako vaščani izprosili, da ga je ta krvava drhal s tremi brati izpustila.
"Ti si zamisli našega ata, star čez 70 let, pa ga vzamejo. S kakim občutkom je šel z izdajalci, prepričan, da ga ustrele. Veš, pa naši ljudje so šli kljub smrtni poti s ponosno dvignjeno glavo. Saj so se borili za veliko stvar — za pravico!
"Leta 1942 so mi Italijani odpeljali moža v internacijo, pozneje v zapore. Ostala sem sama z dvema otrokoma, seveda brez plače, s pričakovanjem internacije ali zapora. Ves čas okupacije sem bila v Beli krajini, v Črnomlju. Kakor povsod, je bilo tudi tam, samo streljanje, zapiranje ljudi in požiganje vasi. Če bi Ti videla naše borce, partizane, bosi v snegu, skoraj goli, s puško na rami in s pesmijo na ustih, pozabiš na sebe in misliš samo eno — na svobodo, na zlom fašistične kače, ki nas je ovila.
"Boriš se z njimi z neustrašnim junaštvom. Sama sebi se čudim, kako to, da sem se upala biti tako drzna. To je bila samo misel na svobodo. Mi vsi smo videli, da nas hočejo uničiti, zakopati v večno sužnost in temo. Bolje kot to je pa smrt.
"Sedaj sem srečna. Le eno mj še greni, čeravno vem, da se mora izpolniti naša želja, želja vseh borcev, ki smo se borili tudi za
brez soli, tudi maščobe nismo imeli. Ker smo vsi skupaj zboleli, so nas evakuirali v Italijo v bolnišnico. Od tam Ti je moj mož pisal. Odgovora pa nismo dobili. Ata vem, da je bil zelo vesel pisma. Mislil je, da niste več živi. Jaz nisem doma, ampak smo v Ljubljani. Bila sem doma samo dva dni, ker je bil ata zelo bolan. To je bilo v novembru, sedaj je boljši, skoraj dober.
"Vrtačnik Ivanka".
Manjše klobasice bodo servirali
Cleveland Concession Co., ki prodaja gledalcem v mestnem stadionu ob raznih žogometnih igrah in drugih prilikah prigrizek in mehke pijače, sporoča, da bodo v bodoče publiki postregli z manjšimi klobasicami "wieners" in meso bo zmešano s koruzno moko. Vzrok temu je' pomanjkanja mesa.
PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI!
Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? Če ne veste, čitajte "A Nation of Nations," knjigo, ki je najnovejše literarno delo našega ameri-ško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Za vsakega naseljenca ali tu rojenega Slovenca ali Jugoslovana, je zelo važno, da ve! V uredništvu Enakopravnosti jo lahko nabavite.
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti"* lahko oddaste vaš delež!
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
P
i,
'6Š pJe
za hišne s
- 5. pop. do 1.40;j-
5 večerov v tednu
$34.00 tedensko
V downtown
Zglasite se v
Electric
700 Prospect A'®' soba 9^1
Ženski uposleval«" ^
THE OHIO ^ %
TELEPHOt^ V najem
opremljeno sobo,	j!
žini. Vpraša se na Ave.
ROYAL HAT STYLE . . . Exhibiting a gracious smile and gearing her Easter hat, Princess ESabeth of England leaves Town Hall, Nottingham, England, after attending a concert given by a children'« choir.
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti naše dobre soproge in blage matere
FRANCES SMITH
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 16. maja 1944
Dve leti je že minulo kar tebe več med nami ni le v srcih nam živi hlag spomin, počivaj mirno soproga in mati in plačilo večno uživaj.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Euclid, O., 16. maja, 1946.
IzučenmJ^
dobi službo	g,
Zglasiti se je na ^ggi. ali pa pokličite
Oskrba dveh. otrok- A la. Ima neka) vece'g., $2» sto in dela 6 dn^ ggg% ^ sko. PokliciteJt^^_---
Z D 2 licenco m ^ t. se proda. Dober P ggo,
C%ur Ave.
čite Mr. Caplan- ^
kadar Ki
adak
ZAVAROy*!,'',.
proti ognju,
L.
19001 Kildeer A
NEW YORK DRY CLEANING
"čiščenje, ki zadovolji"
6120 GLASS AVENUE	HEnderson 6465
S

Cemetery Memorials
Nagrobni spomeniki od $30. naprej. Oddajte vaša naročila
za Spominski dan sedaj. Odprto vsaki dan do 9. zvečer 3924 LORAIN AVENUE—-MElrose 1925—Cleveland, Ohio
Seznanite se z glavnimi karakterji v novem filmu. Slikanje se je vršilo v Mehiki. Glavne filmske zvezde so bile "Tequila," zlati orli, katere sta slikala dobro znana naravoslovca in raziskovalca, Dan in Jule Mannix. (1) "Tequila" priseda ponosno na roko Jule Mannix. (2) "Tequila" sovražnik, veliki kuščar, ki je pet čevljev dolg, z debelim hrbtom in repom kot bič, je velika nevarnost orlom. (3) Po daljšem boju je "Tequila" pripela usnjenega sovražnika z mogočnimi kremplji k tlom, da mu pokaže kdo je kdo. (4) Slika kaže glavo mogočnega orla, imenovanega "Tequila."
August Kollander
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
HEnderson 4148
NAZNANJA:
Da pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom kabelna. Vsaka pošiljate v je jamčena;
Da prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; in
Da opravlja notarske posle.
Postrežba pri Kollander ju je vedno točna in vljudna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog.
DR. I. E.
7917 ^
(Blizu Yale ^ j U Tel.: E*
voiaSke---
...............
Pravkar
Sit
M
veliko
JI's
katerega V Evropo »1«®
ja-
MANDEL " y ^ COMPA^n>
15702

(I
"g#
ge
postelje,	I ^
sto hišno oprem	^
svetilke,
Proda se iel" pasme. VP' 79 St.
'i

dve prvovrstni	J
rici " v dobro P^^"
Collinwoodu	^ f>^
plača. Poklic'^
IV 6162
VaS don«»*V, " a«
^ih. v
prl.p.v...'f
kopravno«*
\
>
'H