L
9 HUD« o sredo 10 oMo&ra 1SZ1
Leto LDl.
■MM
Ishafs vsak dan popoldne kmwxmmši nedelfe In praznika.
tnseraSl i do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petft vrst a 1 O 50 p, večji inseratl petft vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročiHh od 11 objav naprej — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se nrOoli znamka za odgovor.
ttnravnistvo „Slov. ffsroda" ln „Narodna tiskarna" Sna nora ulica it 5, pritlično, — Telefon ftt. 394.
Oraaslslro ^Slov   riaroH^- Snaflova nlica 41 l9 t. nadstropja
TeIa!oa *t07. 34. Dopisa a preje na la oodsisaa« in aalostuo lrea^ovaue> -đtST   Rokopisov so ao  vrača. $&1
v lugoslavH) vsa        s»o 01?i t«— v inozemstva na/adia dssi O'n 1, razdalja Din =:23
Poftnina pSatait? v polovini.
»Slovenski Narod* veljat			T toazentr-o	
	[   ▼ LJubljani	po r -iti		
12 mesecev    .   .  ■  *  f .	Din 144-—	Din 144-—	Din	261-—
	. n—	• 72--	•	13?--
5      • *♦•*»•	. H—	, 36*—	•	w—
		. 12—	■	
Pn morebitnem povffnnju s« ima daljša naročnina dopir'ifh				
Novi naročniki naj poSliejo v prvič naročnino vedno no nat-azn'-ei,
Ma -amo pismena narocTIs brez pos'atve denarja se ne moremo ozirati«
Maribor - Ljubljana ali Maribcr - Zagreb?
Pretekli teden smo priobčili članek »Maribor-Ljubljana«, v katerem smo povdarjali potrebo intenzivnega sodelovanja obeh naših narodnih centrov na gospodarskem in nacijonalnem popri-šču. Zlasti smo naglašali: »Treba je medsebojnih stikov ter enotne nacijonalne in kulturne akcije. Ta naloga je zelo pereča in bi lahko razgriala sedanje splošno mrtvilo prostovoljnega prosvetnega in nacijonalnega dela. Treba dela, oznanjevanja, nacijonalnega podučevanja in kulturnega osvajanja od sela do sela, od moža do moža, od meščana do meščana. Časi idealnega manjšinskega dela naj se Iznova prikažejo. Ljubljansko-mariborski gospodarski sistem in vprašanje severne granice morata postati dva poglavitna predmeta naše nove politične orijentacije.«
Ta naša Izvajanja, o katerih smo mislili, da najdejo samo živahen odmev na naši severni meji, so odjeknila v — Zagrebu, kjer smo najmanj pričakovali.
Tem izvajanjem posveča namreč zagrebški nemški list »Der Morgen« članek, v katerem postavlja proti našemu stališču, da je treba med Ljubljano in Mariborom smotrene kooperacije na gospodarskem in narodnem polju, tezo »Maribor-Zagreb «.
Ta teza ni nova m ne izvirna. Porodila se je takrat ko se je v naši javnosti vodila ostra polemika radi razdelitve Slovenije v dve oblasti. N.^na duševna očeta sta dr. Kukovec, pred vsem pa dr. Prpuž. Toda rojena Je bila ta teza v strastvenem, borbenem razpoloženju, za to Je nihče ni smatral za resno, najmanj pa imenovana dva gospoda.
Sedaj je to geslo znova vznfklo v Zagrebu in sprožilo jo Je glasilo, ki je vkljub svojemu hrvatskemu plašču organ krogov, ki so vse pre'e kakor naklonjeni narodnim našim težnjam.
In prav zato mora parola »Maribor-Zagreb« kot protiutež geslu »Maribor-Ljubljana* vzbuditi v slovenski javnosti opravičeno nezaupanje, sum in bojazen, da skriva ta parola v svojih nedrih posebne namene, ki nimajo nič skupnega ne z našimi gospodarskimi. Se manj pa z našimi narodnimi interesi.
Treba si je samo predočiti dejanski položaj.
Maribor je velevažen naš trgovski emporii na naši severni meji- Toda v narodnem oziru te obmejne postojanke Še ne moremo šteti med aktiva. Trgovina, Industrija in obrt so tu še po pretežni večini v nemških ali vsaj narodno brezspolnih rokah. Tudi sicer je ondot-no prebivalstvo v velikem delu narodno Še nezanesljivo, pred vsem pa mu manjka krepke, vse mišljenje in čustvovanje oplojajoče državne zavesti, ki je edino
sposobna, da napravi iz Maribora ne samo mogočen naš gospodarski emporij, marveč tudi silno narodno in državno trdnjavo ob ogroženi meji proti Avstriji. Takšna postojanka pa lahko postane Maribor samo ob tesnem gospodarskem in narodnem naslonu na LJubljano in slovensko pokrajino. Zakaj?
V Ljubljani in na Kranjskem Je trgovina, obrt in hvala bogu Že tudi industrija izključno ali pa vsaj po pretežni večini v slovenskih rokah. Prebivalstvo je narodno zavedno in tudi državna zavest je tu globlje vkoreninjena, kakor kjerkoli drugodi, zlasti pa na Hrvatskem. Samo od tu |e v narodnem oziru pričakovati oploditve, od tu no-vD impulzov na narodnem, gospodarskem m kulturnem poFju, samo od tu se lahko poglobi in okrepi težnja zlasti po gospodarski osamosvojitvi!
In zakaj ne iz Zagreba? Govorimo docela odkrito, ne oziraje se na morebitno zamero.
Zagreb nI nttl Hrvatom, Šo manj pa nam Slovencem ne v narodnem, ne v gospodarskem oziru to, kar bi nam moral biti m kar bi nam lahko bil.
Trgovina, denarništvo In industriia so po večini v oblasti ako ne našim t j. hrvatskim in slovenskim narodnim stremljenjem naravnost sovražnih, pa vsa* anacijonalnih elementov; edino obrtništvo je v Zagrebu po dobri večini narodno m zavedno. Za narodno-cbrambno delo ne kaže hrvatska pre-stolica nobenega razumevala več. Indolentna je tudi glede vprašan:a naših državnih meja. Peško vprašanje je v tem pogledu krileča priča! Tisti Zagreb, ki je v nedavni prošlosti vodil kolo v borbi za narodne ideale ter bil ognjišče nacijonalne jugoslovenske misli, je danes postal mednarodno mesto, ki ne kaže nobenega zanimanja več za narodne, še manj pa za državne ideale. In temu se ni čuditi, saj igra;o v gospodarskem življenju, ki dae impuls tudi vsem političnim pokretom, ruii živi H, katerih edini interes je, da se okoristijo sami, ako tudi propade ljudstvo, med katerim žive, in država, v kateri se bogate.
Ali bi narodno in gospodarsko ogroženi Maribor našel v danih razmerah v Zagrebu tisto zaslombo in podporo, ki jo potrebuje, ako hoče postiti na naši severni meji trdnjava gospodarsek samostojnosti, trdnjava narodne tn državne misli? Kdo more to trditi? Nasprotno.
ostal bi to, kar jo bfl v nedavni prošlost?: gnezdo nemškutarstva, la^lo vseh protinarednlh fn protldržavnth na-kfepov, ker bi imel svoio hrbtenico v tistih protinarodr.li aH vsaj anacijonalnih krogTi, ki danes žal vedre ?n oblačno v zagrebškem   gospedarsekm živlenju.
■iTM- j#i1 jena.*-: >»nsgsis
Ostal bi etapna točka v starem znanem nemškem »Drangu nach dem Suden«!
To pa ni v našem narodnem in ne v našem državnem interesu. Za to odklanjamo geslo »Maribor-Zagreb«, ker
smo ne kot Slovenci, marveč kot Ju-gosloveni in zvesti državljani naše kraljevine trdno uverjeni. da bi to gel> znsčHo neredno smrt M?.r?bora in pospeševanje pargermanskih načrtov.
Ti
■J-l
Manifestacija narodne skupšcins kralju Petru.
Predložitev zakona za narodno priznanje kralju Petru Ve! in zakona za priznanje zaslužnim boriteljem.
— Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovan o v i ć je včeraj ob 9. dopoldne otvoril redno sejo narodne skupščine. Po končanih formalnostih je predsednik zbornici naznanil, da je prejel od predsednika japonskega parlamenta zahvalo na sožalno brzojavko narodne skupščine povodom velike potresne katastrofe. Brzojavka slove: »Gospodu predsedniku narodne skupščine Beograd. Olobo-ko se zahvaljujem na sožalni manifestaciji srbsko-hrvatsko-slovenskega parlamenta povodom katastrofe, ki ja zadela našo prestolico in njeno okolico. Čast mi je izraziti v imenu našega parlamenta našo najiskreneišo zahvalo.e
Minister pravde dr. P e r 1 ć je zbornici predložil zakon o organizaciji sodišč.
Ministrski predsednik Nikola PaŠIĆ je predložil zbornici zakonski predlog za narodno priznanje kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, ki se glasi:
Člen 1. V znak globoke narodne zahvale napram velikim zaslugam kralja Petra Velikega Osvoboditelj, ki je za časa svojega slavnega vladanj in po sijajni zmagi izvršil zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja našega tro-imenega naroda v enotno nacijonalno državo in s tem uresničil stoletne narodne nade in ideale, sklene narodna skupščina, da se kralju PeAru Vei&eani Osvohodifef.iu postavi v Beogradu spomenik, dostojen prevelike hvaležnosti ln nnrodro^t spoštovanja napram svojemu velikemu In mnogozaslužnema vladarju.
Člen 2. Za izvršitev tega zakona ima skrbeti minister ver skupno z odborom, ki se ima izvoliti za »zakon o narodnem priznanju zasLg za domovino«.
Izdatki za postavitev tega spomenika tmaio bit v breme kreditu, ki se ima * tem zakonom določiti
Člen 3. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in obvezno veljavnost dobiva od dneva objave v »Službenih novinah«.
Za spomeni se ima postaviti v letni proračun znesek 100 milijonov Din.
Narodni skupščini je bil daljo predložen tudi zakon o r: a- dnem priznanju zaslug za domovino, ki se glasi:
Clcn L V znak narodnega priznanja Ln spoštovanja napram rrunom bojevnikov, slavno padlih v balkanski tn v veliki svetovni vojni za osvobrienje in ujedinjenje naSesa trolmenega naroda, odreja narodna skupščina, da se vsako leto stavi v b^d-£et najmanj 10 milijonov dinarjev, a po potrebi še večja vtota, da se ovckovaČl narodna hvaležnr.st napram Junaškim bud!-teljem, ki so s svojim življenjem in patri-Jotsk'm delom odkupili davno laieljeoo svobodo In nacijonalno ujedinjenje nai^a troimeneara naroda.
Člen 2. Da potomcem vidno dokaza, kako globoko sedanji rod ceni požrtvovalnost našega hrabrega naroda, sklepa narodna skupščina, da se postavi dostojen »hram-spomenik osvoboditelja m«, ki bo ovekovečil spomin padlim bojevnikom ln bo služIl potomcem kot zgled poirtvova-nja za narodno svobodo in neodvisnost.
Člen 3. Vojaški grobovi se imajo čuvati in varovaU v smislu zakona z dne 32. februarja 10?2. o »irredltvi naSih vcjašklh grobove, dokler se ne postavi »bram-apo-menik« osvoboditeljem, kjer sr imajo kosti padlih vojnikov naScga naroda, ki so so borili za osvebojenje in ujedinjenje, shraniti, a na stenah hrama se imajo vklesati njih Imena.
Člen 4. Narodna skupščina Imi v mrk narodnega priznanja določiti enkrac za vselej denarno nagrado onim že živečim bo-rlteljem in meščanom, ki so so odlikovah* za časa vojne po velik h zgodovinskih zaslugah za osvobojen]« in nj? din j en je, a otrokom in roditeljem umrlih boriteljev se ima določiti dosmrtna p:dpcra. Predlog za d ločitev visokosti nagrade ima staviti kraljevska vlada ali pa večje Število narodnih poslancev.
Clcn 5. Oni zaslužni sinovi naiega naroda, ki so umrli dema aH v Inozemstvu, verno vršeč svojo vojaško ali državljansko dolžnost, se Imajo prenesti člrrcpreje na državne stroške in pokopati v rodbinski aH novi grobnici, postaviti pa se jim ima cb-enem nagrobni spomenik kot znak priznanja in spoštovanja za zasluge, ki so si jih pridobili za domovin::. V prvi vrsti pridalo v poštev: volvoda Radondr Putnik, Andra N I k o 1 i ć, bivs* predsednik neredne sk^čin*:. vojvoda Zrvejin M i ž i d, Stojan Novaković, bivgi narodni poslanik in predsednik ministrstva, dr. Laza Paća. bivSi m:r*«star financ, dr. Milenko Vesnil bivg- nandni poslanec In predsednik ministrstva, prota Milan O j u r i Č-. brvfi narodni poslanec In vsi ostali narodni poslanci, ki so vršili svojo poslansko dolžnost za časa v^ine, se umi-
kali z vojsko, a ravno tako vsi k^roandanri divizij In brigad, ki so padli ali umrli za časa vojne za osvobojen je.
Clcr. 6. Vsaka rodbini ima pravico prenesti svojesra člana v »hrarn-spomenik« *e pred splošnim prenosom kosd boriteljev. Izdatki prenaša potom la Ua ali f.csanice bilo od katerekoli postale «L prtetajrfica v nnši državi, se imajo kriti iz b dsetskih kreditov, a pogreb na breme rodbine.
Člen S. V ministrstvu ver se Ima trvr?-11 t I stalen odbor, ki bo pod kontrola In upravo ministTa ver In ki bo sestavljen od ene-sra višjegi uradnika. Imenovanega od ministrskega predsednika in po enega višjega uradnika ministrstva v;r, ministrstva javnih dci in ministrstva vojske in mornarice ln od ene.^a univerzitetnega profesorja, ki ga nominira minister pr »vete. Ta odbor bo imel svojega blagajnika ln tajnika, ki bo vodil administrativne posle tega odbora. Vsi strelki za izvršitev tega zakona padejo v breme kreditov, omanjeattl v členu 1. tega e ':.
Cle 9. Ta zakon stopi v veljavo po kraljevem podpisu ln dobiva obvezno ve-Iiavo z dnem objave v »Službenih novi-nah«.
Zbornica Je priznala tema zakonskima načrtoma nujnost In sta bila takoj izročena v razpravo zakonodajnemu odbt ru, kjer se Že nahaja tozadevni zakonski predlog posL Ljubo Davidoviča.
Zbornica je za tem prešla na dnevni red. Naoalievala ss je načelna debata o zakonskem načrta glede povišanja taks ln pristojbin.
Posl. Maša Sokić (dem.) Je fcritizt ral sedauje postopanje vlade glede tega zakona ter Je izrazil vladi svoje nezaupanj.
Posl. SvctSslav Popovi č (dem.) Jo kot poročevalec manjšine tudi kritiziral zakon, naglašaječ, da bodo takse ln pristojbino v prvi vrsti v veliko breme siromaS--nm slojem.
Ob 12.30 Je podpredsednik RaJdć za--klJoCH sejo ter določil prihodnjo za danes ob 9. dopoldne.
Claude Farrere — prevel Miran Jare:
ChfiRzinsd
Roman. 50 XXII.
V Hong-Kongru je bilo zbrano mnogo brodovij: angleško, nemško, rusko in amerikansko, in vojno pristanišče, ki so £a ladje prenapolnjevale, je sličilo svetovnemu mestu, nekakim mednarodnim Benetkam, kjer so vse zastave sveta plapolale na otočju jeklenih palač. Oklopnice in križarke so ležale druga ob drugi v prijateljskih vrstah in se niso brigale za stare spore, pa tudi ne za skorajšne vojne. Veter Je meril na mir; celo bratili so se.
Čolni opazovalne ladje in lovci morskih somov so se neprestano križali v vseh smereh. To jt bilo pozdravljanja, obiskov in poizvedovanja; na zkrcaliŠčih so se drenjaH pribočniki, >carr«-je« in *wardroom«-e so pretvorili v svetske dvorane, kjer se je neprestano penil Šampanjec; tn so kramljali angleški, francoski, ruski ln celo japonski prav kakor pri novodobnem babilonskem stolpn.
To je trajalo ves dan, večer pa je še povečal vznemirjenje na ladjah in v drbtavem mestu. Ko pa je solce vtonilo v rožnatem morju, tadaj so spustili državne zastave la drogov ki jadrerdkov in jih proslavljali ob avokih rogov s streli to z bob-nan;etn; in v somračje so lili naperi državnih hi-med — vsaka ladja je najprej« zaigrala svojo, nato
pa — Iz spoštljivosti — še vse ostale. Tako je . vzporedni ulici — me de la Reine; in ta ulica, če šumna in zmedena melodija zaključevala življenja ' seveda izvzamemo nekatere preveč krajevno po-dnevnega dela. j barvane posameznosti, bi utegnila ležati tudi v ka-
A drugo, nočno življenje se je pričenjalo šele , terem koli angleškem, koloniialnem mestu. Toda, sedaj. £e so se prižigali svetilniki, razsvetljevale^ ; če se od nje oddaljiš le nekaj korakov, Že se pri-svetiljke in vsako okno v mestu. Mestne Četrti so | čenja kitaiski Hong-Kong, ki je tako čudovit... Ni oklepale pristanišča v ognjeni venec, l2dje na sredi j samo kitajski: tu žive tudi Farsi, Tagali, Japonci pa so na vse strani odpevale s svojimi električn-.mi i Mestici. V strahotnem zboru stotisočih glasov, ki žarometi. Tu pa tam so po črni vodni gladini be- i se hočejo prekričati, so spori, prepiri, pretepi na gali snopi isker iz parnikov. V čolnih, ki so bili do f dnevnem redu.
roba polni, pa so brodovja posijala ▼ mesto bučne I Ogromni stražniki pod rvo^mi rdečimi turbani čete mornarjev. j se brigajo samo za pretepe s palicami ali pa z no-
Nabrežja so se snefnobelo svetila pod aoiemižem; vse drugo pa je dovoljeno ht vsaka noč Ja žarnic in obločnie. Tam si moral iti po kamenitih : tako viharna, kot da re degaa vstaja, stopnicah, kjer so se grmadiH pristali čolni in brodi.        V tej Sodomi in Gomori so mornarji koprneči Na spodnjih stopnjicah so belL rdeči m zeleni ža- po vinu, vrvežu, po ženskah in razpaljenih gosti;ah rometi plesali po valrh svetlobno polko; agoraj pa 1 naill vsa, kar jim je srce poželelo. Ko se je čisto
so se vozači la nosači prerivali in si dajali duška v vseh azijskih kletvlnah ter mahali s postrosornimi
sterrmilo, so se pričele zabavo in razveseljevanja. Bolj pesno, po večerji so preplavili kopno rud!
svetiljkarni. Mornarji so tekajć in pevaje drli na j častniki — ta drugi vpad ni bil skoro nič manj vozičke; tu si cul krike, žvižge, klice, — a vsi ti j hrupen kot prvL
Sumi so se potopili v neizmerno kitajsko bučan je, ki Mornarji vseh brodovi s* niso pomešali med se je vedno bolj ojačevalo... to hreščeca, pojoča, j sabo Vsled različnih jezBcov in govoric; šele v skrivnostno hučanja. | opoin glnoca noči si videl, kako so ss zlivala sve-
V ao4 ki je bila od menJaJoSm se račf m senc'. tov I jonska krdelai doČlm pa so se častniki, ki so rnarorasta, so drveli tekači in nosači. Tn si iei po ] znali dovolj jezikov, zelo vneto brstili, strmlk uličicah m brezkončnih stopnicah, vodečih j Vsi t! vojaki iz poklica, kojih cilj je M, da na naravnost v srca kitajskega mesta, ki spanca sploh prvo povelj© drug drugega pomori, so zdaj očrtane pozna. Banke, klubi, evropski uradi se v fton- [ val! zaup«o tovarištvo, pnrro cr>ndottler-sko pri-Konjm nahajajo V eni sami, salo dolgi* s nabrežjem; srčnost BiH so pripravljeni, da se medsebojno po-
PRESTOLONASLEDNK POKROVITELJ »JADRANSKE STRAŽE«-
— Beograd, 9. oktobra. (Izv.) Pred-t&dn>Tc nerodne skupščine Ljuba Jovsnovlč Je bfl včeraj cb 17. sprejet od kralja v posebT!!, nad eno uro trajajoči avdljencl. O. JovanoriČ Jo rajpreje kralju poročal o ppriamemtCTnem delu. Obenem Pa je kralja obvestil o akciji za ustanovitev sekcijo »Jadranske ?t"r*žei v Beogradu. Naprosfl Je  krsija, da bi  prestolonaslednik prevzel
pokroviteljstvo. Za nstanovltev sekcija »Jadrarsks straže« v Beogradu se je osnoval poseben rdboT, kateremu pripadajo med drugimi Industrijalec Bp'lonl, GJuro n&^rKT RfcrloSJorJč hi gosrKJ Paš'čeva, Js-r!»«^vfč-?wa rs {v^T'^va. KndJ se Jo reio tete ftetnd za Jadransko stražo.
LLOYD GEORGE OBOLEL.
— Mrmfrecl 8. okt (Izv.) Llovd Oeof-ge Je obolel na angini. Bolezen ni kritična. Radit ena je Llovd George opustil vsak p>» lltlčon Kovor. Ko ozdravi, namerava imen* prvi oficijelni govor v Otawi.
davijo 4oda odkritosreno in brez sovraštva, sicev pa sploh n*so ne poznsii, pa tudi brigali sc niso za državno spore, kstarim so služili Složno so se smejali, popivali \n kleli; bratsko so si delili iste steklenice in teta dekleta.
To so bi:s noči veselja! Sprva so se dolgočasili, Vo so pohajali brezsk'bno in malomarno po mestu, od agoraj do nabreZja, Potem pa so se siia-jall v velikih gručah v četrti okrog Cochrane-Streeta, ki je bila kot nalašč zanjo in napadalno so polnili javna bilo.
Vrata so so morala odpreti pod udarci pesti, lesene stopnice so odmevale kot bebni pod peke-tom pc^dkovanih pet4 in ženske, ki so zdel3 v no-snažnih sobah, so plaho zakričalo in se začele suženjsko smejati.
Tu so se Izživljali v brezmejni ln pred rani razuzdanosti; kar bahali so se s svojo nu)Čjo in srrastnostjo. DomilliaJI so si, da gospodarijo v zavzamem tn izropanem mestu; ob stenah so razbijali ča5e; razmetavali so kar cele pesti pljastrov, ženske, ki so bile navajene rakih mornariških krdel, so krivile hrbte in razprcžaJ« roke In vse, prav vse — žolte Kantonke z nežnimi bosimi nogami, sevorne Kitajke s biseri v laseh, okrogle in z barvilom cle-potlčene Japonke, Macalstinjs s špnnskirni očmi, MoJdo-VaJahmJe, ki so klicale v spomin Pvropo — ves te so brci izjeme sprejemale bežna objeme vojakov iz zarado, Skoai odprta ckna si gledal tem orgijam v lice,
t.
Stran %
1     :" -~" '•
»SLOVENSKI     NARODt    dne 10. oktobra l!J2d.
štev 231
Politična situacija.
— Beograd, o. okt (lav.) Politična sl-'tuacija Je v glavnih' črtah nelzpremenjena. Džernijet zahteva od ministrskega predsednika, da izvrši nJemu dane obljube In koncesije, V nasprotnem slučaju grozi z opozicijo oz. Je predsednik džemljeta posl. Perad beg Draga ministrskemu predsednika izjavil, da bo džemijet primoran spremeniti taktiko. Če se ne izpolnijo v najkrajšem času do 20, t nj. džernJlettf iagotovUene koncesije.
Demokratski "klub* )t Včeraj Iniel krt!-to sejo, na kateri Je razmotri val položaj v narodni skupščini. Živahna pa Je bila seja radikalnega kluba, ki Je trajala od 17. jrlo 19. zvečer. Razmotrlvala so se vsa važnejša notranje-politična vprašanja, živahna Je bila debata o zakonu glede povišanja taks in pristojbin. Opozicija v klubu pod vodstvom posL Rankovlća zahteva, da se mora ta zakon v nekaterih postavkah bistveno spremeniti. Živahna Je bila dalje tudi debata o reorganizaciji radikalnega tiska. O izidu te debate ln polo-faju v radikalnem kluba varujejo radikalni poslanci strogo tajnost Nikdo nI hotel dati novinarjem zadostnih informacij
ratifikacija solunske pogodbe.
— Beograd, 9. oktobra (Izv.) V nrtni-JSlrstvu zunanjih zadev Je bila včeraj dalj-$a konferenca glede končnoveljavne ratifikacije solunske pogodbe. Takoj po -podpisu pogodbe odpotuje lz Aten naš dosedanji poslanik Balugdžic", ki prevzame vodstvo poslaništva v Berlirm. Po poročilih Iz Aten je bila včeraj podpisana konvencija tned Jugoslavijo In Grško glede solunskega pristanišča. Za našo državo Je konvencijo podpisal poslanik BalugdžKS, za grško pa zunanji minister Aleksandrls. Povodom svečanega podpisa so se Izmenjali kratki govori, v katerih se Je posebno naglašalo dejstvo, da bo ta pogodba privedla do Intimnega gospodarskega In političnega prijateljstva. Pogodba Je veljavna za dobo 50 let.
Konvencija glede samskega fhistanV šea se Ima takoj predložiti narodni skupščini V odobrenje. Med drugim konvencija ureja carinsko poslovanje v pristanišču ha pa poštno brzojavni promet med svobodno cono tn naSmri kraJL Pcšinobrzojavnl promet Je dovoljen trgovcem in eksporterjem. Ta promet Je popolnoma Svoboden. Naša država postavi direktno brzojavno In telefonsko zvezo med Solunom tn caSo mejo.
vzpostavitev normae* nih odnošajev z rusijo.
—i Beograd o. oktoDra. TTzvJ Tekom srrlhodnlrh dni prispe ?z Aten poslanik 2f-vojin Balugdžic. V najkrajšem času po dobljenih mstrukcljah odpotuje poslanfk Ba-tugdZIČ na svoje novo mesto v BeTlfn, od ioder ima nalogo priti v stike t zastopniki sovjetske Kuslje. Poslanik Balugdžic Ima ^elo važno misijo, da sondira teren za sklenitev normalnih odnošajev med obema dr-jzavama, V Berlinu se imajo pričeti prvi jrazgovorl s Sovjeti, V naših parlamentarcih krogih vlada za fo akcijo Živahno zanl-inanje ter fe pričakovati, da bodo pogaja* cja ugodno uspela,
vprašanje Nemških reparacij. «
Beograd, 9. oktobra^ (tzv.) Sef T&ffŠ delegacije v pariški reparacljski komisiji Bosković je včerai poročal zunanjemu ministru o vprašanju nemških reparacij in o i>oložaju v ruhrskem ozemlju. Po mišljenju Boškov^ča francoska vlada še ni zadovoljna s sedanjim nemškim stališčem. V Poruhrju še vedno vlada pasivna resistenca;
madžarska propaganda v nasledstvenih državah.
— Dunaj, 0. okt (Izv.) Tu h Bila prea
meseci ustanovljena centralna pisarna za madžarsko propagando. Glavna naloga te pisarne Je potom tiska Širiti madžarske aspiracije v nasledstvenih državah. Ta pisarna Ima namen v Jugoslaviji, na Romunskem in Češkoslovaškem organizirati madžarski tisk ter ga v smislu madžarskih šovinističnih idej podpirati. Ravnatelj pisarne Je bivfi polkovnik Reich. Pred meseci se je vršila prva konferenca zastopnikov madžarskega tiska v Jugoslaviji Sklenjeno je bilo dalje, da se pozoveta v ta urad po dva madžarska novinarja Iz Jugoslavije, Romunske in Češkoslovaške. Dalje skuša ta pisarna forsirati madžarski težnje v Parizu, Rimu In Londonu*
Direktna pogajanja meri francosko in nemško veletndustrijo.
Berlin. 9. okt. (Tzv.J Pogajanja za* stopnlkov nemške velelndustrlje s Francozi ni smatrati kot pogajanja poiamnih oseb, marveč kot pogajanja celotne velelndustrlje na W>stfalskcm In Porenju. Nemški ve-leindustrijci izjavljajo* da so za ta pogajanja dali pobudo zastopniki francoske ve-leindustrije. Hugo Stinnes in drugI nemški veleindustrijci skušajo s francoskimi osnovati skupno akcijo. Skupina francoskih in-'dustrijcev se Je že Izjavila za tako skupnost, med drugimi znana veleindustrljca Sehne'der in Creuzot. Značilna le Izjava veMnd'!stTi!ca Sennelderja: »Francoska ve'cindustrlja naj bi bilo Iglfno tiho, skozi katero se ima vtakniti nemška nltc
Vodilni francoski državniki so prof! taki skupnost? francosko-nemške Industrije.
— Pariz. 8. okt. (Izv.) Vcleindustrljee Otto Wolff je pričel skupno 2 nekaterimi zastopniki nemške velelndustrlje razgovore z generalom Degouttom ln francoskimi Strokovnjaki
pooblastdlni zakon v nemčiji sprejet.
— Berlin, 8. oktobra. (Wolff.) Državni gret je na današnji seji sprejel načrt po* oblastilnega zakona s večino, ki je po a p i* sena za spremembo ustave. Načrt poobla* stilnega zakona te glasi: I 1. Centralna vlada je pooblaščena, da ukrene vse, kar se ji zdi potrebno in nujno na finančnem, gospodarskem in aocijalnem polju. V tem slučaju se lahko ne ozira na temeljne do* ločbe državne ustave. Pooblastilo ae ne raz* prostire na ureditev delavnega časa, na omejitve rent in podpore za zavarovane, za one, ki so deležni rent in socijalnega sava* rovanja. O izdanih naredbah mora biti nemudoma obveščen državni zbor ln državni svet Ako državni zbor zahteva, morajo biti naredbe takoj odpravljene. § 2. Zakon stopi v veljavo s dnem razglasitve in izgubi ve* ljavo takoj, ko demisijonira sedanja vlada ali njen strankarsko« politični sestav, naj* kasneje pa 31. marca 1924. leta.
SMERNICE NOVE NEMŠKE FINANČNE POLITIKE.
* Kdln, 8. oktobra. (WoIffJ Finančni minister dr. Luther je v pogovoru z berlin« skim sotrudnikom »Kolnische Zcitung« iz* vajal o nujnih nalogah vlade na polju finančne politike to*lc: V ospredju stoji vpra* Sanje plačilnega sredstva, ki bi imelo stalno vrednost. V to svrho so že izdelani predlogi.
K temu je treba prišteti številna davčna vprašanja, ki so na dnevnem redu. Tu ne gre samo za to, da bi morali dohodki drža« ve na vsak način kriti izdatke, marveč da morajo biti davki urejeni tako, da bo orno* gočena enostavna davčna uprava. Zlasti je važno, da se odstrani sedanje stanje, ko dežele ln občine žive samo na račun države, še tako dober davčni sistem je brez pomena, ako izdatki države ne bodo izredno omejeni in ako produkcija ne bo znatne* napredovala. Definitivna sanacija bo seveda mogoča Sele tedaj, ako bodo primerno ml* i fine reparacij ske dalafve. ki jih je naložit Nemčiji nesrečni izid svetovne vojne. Pred' pego j za t o bi bito svobodno razpolagati je s Porurjem in Porenjem, ki bi lahko uvat t javilo tvojo moč temo v okviru nemškega, narodnega gospodarstva.
POŽAR V PULJSKI KATEDRALI.
i— Pula, 8. okt. (Tzv.) Velik požar }e V ftoČ! na nedeljo uničil ves srednji del tukajšnje katedrale. Ogenj se je razširil s prostora pri orgijah preko podstrešja do glavnega altarja, zajel del altarja in razne slike ter napravil škode nad pol miljona lir. Opolnoči je bila v cerkvi slu* z*ba božja povodom neke nedeljske svečanosti in ko so ljudje odšli, je cerkovnik, ko je odvil električne luči, prižgal svečo ln vrgel gorečo vžigalico na tla. To je bilo baje povzročilo ogenj. Ko so zjutraj ob H 6. uri odprli cerkev, so videli ogenj in dim je bruhnil iz cerkve. Gasilci so ugasili ogenj po velikem trudu. Katedrala je star monument iz šestega stoletja.
Politične vesti.
Julijska krajina.
NA PEDAGOŠKO POT! Primorsko učiteljstvo preživlja tež*-flre dneve. Dolga vrsta učiteljev začetkom oktobra ni vedela, kam naj krene in kaj naj stori, da ne ostane na cesti brez centezima v Žepu. Radi pričetega poitalijančevanja osnovne Šole med Ju-gosloveni je nastalo silno enodušno vznemirjenje in ogorčenje, katero je občutila italijanska oblast. Menda so v Rimu le uvideli, da je nasilstva preveč In da treba ubrati drugo pot, tudi kolikor toliko z ozirom na sosedno Jugoslavijo, ki ne more trpeti uničevanja jugcslo-venskega življa v Italiji, za katerega obstoj in pravice so se italijanski državniki svoj čas izrekli s svojo kavalirsko besedo. Provizorični učitelji v goriškem okraju, ki so bili odpuščeni, so dobili zopet dekrete, da so znova nastavljeni, pa samo provizorično. Tako je tudi dru-godi. V Istri je poitalijančevanje šole napredovalo že tako, da kmalu ne bo nobene hrvatske in slovenske šole, tam se nadaljuje poitalijančevanje šole in izganjanje jugoslov. učiteljstva dan na dan. Italijani so se vrgli sedaj na Tržaško in Goriško. Odpor je bil velik. Morda se uveljavi pričeto poitalijančevanje na Tržaškem že sedaj, goriški pokrajini za enkrat na!brže še prizaneseio. Ni pa dvoma, da hočejo italijanski nacionalisti doseči popolno italijansko šolo med Slovenci. Goriški rojaki morajo napeti vse sile, da se to ne zgodi. In vsa po-moč vseh poklicanih činiteljev mora biti na njihovi strani! Nov Šolski zakon ne sme izgnati slovenščine iz ljudsko šole! To, kar so počeli seda i, je kruta samovolja tržaškega prefekta, kl smatra Julijsko krajino za italijansko kolonijo, v kateri sme delati poljubno, kar hoče. Ako hoče biti Italija poštena, mora odpreti vse Jugosiovenom v celi Julijski krajini potrebne ljudske šole in nastaviti učitelje jugoslov. narodnosti definitivno. To učiteljstvo vrši požrtvovalno svoje delo In Izvršuje vse ukaze točno. Šolski nadzornik za gorski okraj gosp. Rubbia je dal svojemu slov. u&-teljstvu koncem leta najlepše spričevalo, rekoč, da je vršilo svojo službo vzorno in ni bilo nikakih pritožb. To pa velja za vse jugoslovensko učiteljstvo. Ako je italijanski vladi res mar Izobrazba ljudstva, naj si oh ran! med obmejnim Jugo-slovensklm prebivalstvom poslujoče učiteljstvo. Ako bi tega ne storila, bi morali verjeti vestem, da se namerava v Italiji ljudska šola zanemariti in odpreti Široka pot analfabetizmu! Ponavljamo, da ako želi Italija z Jugoslavijo dobrih odnošajev, mora kreniti glede šolstva v Julijski Krajini na pedagoško kot edino
**~\J pravo poti .
*= Rađićevci ne gredo v Beograd.
Glasila hrvatskega bloka izjavljajo, da so neresnične vesti, ki govore o tem, da bi del radičevskih poslancev imel namen oditi v Beograd in vstopiti v narodno skupščino.
== Ustanovitev »Jngoslovenske napredne stranke«. V nedeljo je imel akcijski odbor za ustanovitev »Jugoslov. napredne stranke« sejo v Zagrebu. Te seje so se udeležili Milan Marjanović, Rudolf Giunio, dr. Dinko Trinajstić, dr. Tomljenović, dr. Ante Pavelić, Juraj Kučić in dr. Živko Petričić. Na konferenci se je sklenilo, da se bo vršil ustanovni zbor stranke koncem tega leta in sicer v Beogradu.
= Sprememba v uredništvu »Preporoda«. Beogradski dnevnik »Prepo-red« je prešel v druge roke. Dosedanji lastnik in glavni urednik »Preporoda« Pavle Jurišsč, vpokojeni polkovnik, je izstopil iz uredništva, ker se z novim lastništvom ni mogel sporazumeli o po-j lirični smeri, ki jo naj list zastopa v bo-j doče. Doslej je »Preporod« podpiral demokrate in bil glasilo »Orjune«.
= Izstop iz demokratske stranke. Urednik službenega glasila demokratske stranke »Demokratija« Zivojin Vida-kovic je poslal glavnemu -odbora demokratske stranke pismo, v katerem izjavlja, da Izstopa Iz demokratske stranke In preneha biti »ne samo eden Izmed urednikov njenega glavnega organa, marveč tudi v obče njen navadni Član.« V svojem pismu pravi med drugim: »Razbita radi nesloge voditeljev, zastrupljena vsled nestrpnosti starih proti mladim, paralizirana vsled tradicij treh strank, iz Čljih elementov je vzni-kla — je demokratska stranka od dneva do dneva vedno bolj ponehavala bili globoko načelna stranka in močen političen faktor.« Vidakovfc je bil eden izmed najbolj uglednih Članov demokratske stranke ln njen organizator v Južni Srbiji.
*k Demisija bivšega poslanca Avra-m o vid a. Na seji uprave »Glavnega zadružnega saveza«, ki se je vršila ob priliki zadružnega kongresa v Celju, je bivši zemljoradniški poslanec MihaHo Avramovid podal svojo demisijo kot upravnik zadružnega saveza, Odstcpil je zato, ker Savez ni odobril njegovega stališča, ki ga je zavzel glede nekaterih srbskih zadrug, ki jih je on samooblast-no izključil iz Saveza.
z= DeputacOa sodaikov pri Pailću. Včeraj dopoldne ic ministrski predsednik Pašič sprejel zastopnike organizacij sodnikov iz vseh krajev države. Deputacija je naprosila ministrskega predsednika, da pospeši sprejem zakona o sodnikih v narodni skupščini. Pašič je deputacijo zelo ljubeznjivo sprejel in pazljivo poslušal izvajanja raznih delegatov.
tss Bolgarski komunist v Beogradu.
Voditelj bolgarskih komunistov Koia-rov je pobegnil iz Bolgarske ter prispel pred dnevi v NIŠ. Dovoljeno mu je bilo potovanje v Beograd, kjer so mu politične oblasti nasvetovala, da zapusti našo prestolico. Kolarov namerava odpotovati nla Dunaj in od tam v sovjetsko Rusijo. Bolgarska vlada je od naše vlade zahtevala njega izročitev. Ta zahteva pa je bila odklonjena na ta način, da se je Kolarova opozorilo, naj zapusti našo državo. Oficijelna bolgarska poročila ne slikajo popolnoma pravilno položaja na Bolgarskem. Vlada :-e še vedno nahaja v težki situaciji. Teror makedonskih komitašev začasno tišči nezadovoljstvo kmetskih mas.
Glasbeni vesfnik.
— Historični koncert. Včeraj je v zelo častno zasedeni dvorani Filharmonične druz* be predaval v francoskem jeziku o razvoju francoske glasbe in tesno i njo spojene francoske prošlosti. (XII.—XIX. stoletje) fl. profesor Lucicn de F 1 a g n v. Predavanje le takorekoč ilustriral predavatelj s pesnimi, ki jih je pel g- M. \Vitiam Gwin, tenor pa« riskega konservatorija. G. Lucien de Flagnv pa se je poleg duhovitega predavatelja iz* kazal tudi kot izboren nannonizator fran» roških narodnih popevk, kot prav spreten spremljevalec in pianist in celo kot pevec. G. Wiliam Gwin ima simpatičen, mehak tenor, ki jo kakor nalažč pripraven po svoji barvi in izrazu sa te po veliki večini senti* mentalne in gtlantno * duhovite romance Drolllh ttoletlj. Človek bi mislil, misleč na tivahen, igriv francoski temperament, da bodo te pesmi po svoji tonalnoati eurovega značaja, med tem pa imajo po večini mehaTc, tu in tam globoko žalen molov kolorit Francoski narod na tak način nima narodne pesmi v običajnem smislu, temveč hipno porojene popevke posameznih slojev, ali poedinea, ki is najrajše tesno oprijemJJeio domače zgodovine. Zsnimivo pa to preda* vanje včeraj ni bflo samo za ^lasboljubeče poslušalce, temveč" v prav veliki meri tudi za one, ki le govore, ali se sele uče fran« coskl Jezne. Oba, predavatelj in pevec, sta bfla deležna Iskrenih in dolgotrajnih odo* bravanj.
— Mladinsko petja. Danes v torek se račns na konservaterfju Glasbene Matice eeuk v mladinskem petju, katerega bo poučevala fdč. Angela TroStova. Pouk se vrši v pevskf dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Gojenci, ki so se že prlglarlll naj pridejo danes popoldne ob enčetrt na pet v pevsko dvorano. Sprejemajo se p« Se vedno novi gojenci. Priglasiti
J« v pfcarnf konservatorfla v uradnih j stran* v"
Gospodarstvo.
—g Novosadska blagovna borza 8. oktobra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka 79-90 kg 2%, pol vagona 356 in poi do 357 in pol; srbi lanska 76-79 kg. 2 vag. po 355, ječmen baćki 66-67 kg ponudba 275. Oves bački duplikat kasa ponudba 245. Koruza bačka ponudba 260, bačka duplikat kasa 1 vag. 255; bačka Beograd 1 vag. 271; nova za december povpraševanja 20; za januar, duplikat kasa 1 vag. 250 za januar 100/5» kasa 5 vag. 215; za januar april, 1 vg. 240: za januar—april 100% kasa, ponudba 220; za marec—april duplikat kasa 25 vag. 360— 262 in pol; sremska 1 vag. 262 m pol. Fižol beli, povpraševanje 520, moka b*-? »n« ponudba 570. Otrobi v papirnatih vrečah ponudba 150. Tendenca nelzpremenjena.
—g Zagrebška blagovna borza 8. okt. Ia produktni borzi noiirajo- Pšeniea, 79/80 kg, bačka, franko 2aba!j, povpr. 350, ponudba 350; 78/79 kg, sremska, poudba 362.50. Oves, slavonski, reSetanl, pariteta Zagreb, ponudba 260. Koruza, franko Novi Vrbas, ponudba 250; sremska pariteta Vinkovci, ponudba 275; sremska v storžih, pariteta Vukovar, ponudba 150. Moka banatska »0 ss«, franko Beograd, ponudba 580; banat. »Os« franko Beograd, ponudba 575; slavonska »0 ss«, franko Zagreb, ponudba 600.
—g FeCgradska blagovna borza 8. okt. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, 80 kg, 2—3*9, franko vagon Mladenovac, ponudba 355; pšenica, 79 kg. Z—3%, franko vagon Palanka, ponudba 330. Ječmen franko vagon Mladenovac, ponudba 270. Oves franko vason Mladeovac. ponudba 255. Fižol rešetani. franko vasron Beograd ponudba 560, povpr. 540. Koruza franko obala Beorrsd, ponudba 275. Tendenca mlačna.
—g Uzroci našega diskredtta u Am& rici je naslov brošuri, ki jo je napisal D. F. Andričević, *ef amerikanskcjja oddelka Ja* d-anske banke. Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti recenzijo tega it\o zanU mi ve ga delea, v katerem se temeljito raz«
f>ravlja o dolarskem našem posojilu, o irse* jeniJkem vprašanju in o vzrokih, zakaj ca
Jugoslavija v Ameriki ne uživa one£a kre* dita. ki ga zasluži s svojim narednim boga« s tvom.
—g Rečico parobrodarsko dniStvo, v prvi vrsti zs paroplovbo po Donavi, z glavnico 150 milj. D!n se ustanavlja. Dr. Velizar Jas4covf&, minister saobraćaja, je te dn! razglasil poriv k pristopu v uisme-intveni odbor.
i    fW I
OlttUi v LtobHanL
DRAMA.
Sreda,   10.   okt.   Judit.   Gostovanje X4«jije
Vere. Red B. Četrtek. 11. okt.: Azazel. Red D. Petek. 12. ckt.: Kar hočete. Red E. Sobota, 13. okt.: Judit Gostovanje Marije
Vere, Red A. Nedelja, 14. okt.:   Smrt majke Jugovičev.
Izven.
Ponedeljek, 15. olck.! Judit. Gostovante Ma* rije Vere. Red F.
OPERA.
Torek, 9. ckt.:  Seviljski brivec- Gostovanje gospo Wcsel Polla Iz Zagreba. D.
Sreda. 10. okt.: Aida. Red E,
četrtek, 11. ckt.: Seviljski brivec. Gostovanje ge. Wesel Polla. Red A.
Petek, _2. okt: Evgenij  Onjegin. Red F.
Sob o t l   13. okt.; Novela od Stane*. Zapc-čalenci. Red. C.
Nedelja, 14. okt.: Aida. Izven.
Ponedeljek, 15. okt: Zaprta *   • *
— Opera. Danes v torek zvečer točno ob pol osmi uri poje se v opernem gledališču komična opera »Brivec Seviljski« ln sicer za red D. Ulogo Rozine poie kolora-turna pevka, članica zagrebške opere, gospa Tinka VVesei Polla. Upravi se je namreč posrečilo že začetkom sezone pridobiti gospo Trnko Wesel Pollo kot stalnega gosta za našo opero v sezoni 1923/24. Gospa \Vesel Pclla Je tekom meseca septembra te gostovala v ulogi Rozine v operi »Seviljski brivec« ter dosegla v tej ulogl največji uspeh. Poleg nje nastopijo še gg. Betetto, Levar, Kovač, Zupan, Pugelj, Banovec ln ga Smolenska. Opero dirigira Neffat režira pa Sevastjanov.
— UmotnlSka §ola »Probnđa« na tehn. srednji Soli v Ljubljani Pouk na umetniSk! Soli se prične dne -5. ckt. vsaJii dan popoldne in zvečer. Par dni poprej e pa s s otvori končna Šolska razstava, vsebujoča dela slušateljev prejšnjega 5ol. leta. Med časom razstave in takoj od 20. okt dalje bo pa vpisovanje in sprejemanja dam in gospodov s primerno Šolsko Izobrazbo na tehn. sr. Soli (preJSnja obrtna). Pritličje, desno. Slušateljem je treba plačat! honorar, primerno nkovino mesečno naprej in pa vpisnino vsakoletno, kater* višina se bo pravočasno določMa, ter bo razvidna na Šolski deski In pa pri vodstvu šole. Znižanje honorarja ali pa celo brezplačno, je pa lakbučeoo tolfko časa dokler prosilec ne pokaže sposobnosti in pridnosti v šoli in no dokaže, da ee mere plačati honorarja. Šola, ki šteje letos že 4 »eto svojega obstoja bo obsegala vse predpogoje aka-le-mJčne frcbraibe. Učiteljski zbor obstoji iz nafbdJŠIh strokovnjakov, umetnikov In znanstvenikov. Poučevalo se bo: risanje, tn s'Rcanje portreta, akta. draperije In kompozicije, dalje narodna ornamentika in grafika. Predavanja: anatomija, perspektiva, arhitektonsko oblikoslovje, umetna zgodovina, splošni razvoj naše ljudske umetnosti, barvna kemija In barvoznanstvo. Pozneje se bedo otvorili še druel posebni tečaji Iz umetniških panog kakor za fresko, ki so potreoni za nadaljnl kulturni razvoj Slovencev. — Voditelj šole in šef šolskega odseka.i^Franjo Sterle, akad. slikar, j
Anton Brancfner:
Ob tretji obletnici.
10. oktobra n:inejo tri lera. odkar smo izgubili Koroško. Ob spominu na ta dan nam Je tesno pri srcu. Knr si nismo niti upali misliti, se je zgodilo. Večje žalosti ne pomnimo ket takrat ke se je izvedelo za to našo največjo nesrečo. Zakaj nam je tako hudo po Koroški? Ker so zavedamo, da smo Jo izj:t> bill po svoji lastni krivdi! Lansko leto je g. general Maister v »Slovenske« Narodu« dokazoval, da je hotel ::^.ses' Koroško takoj ob prevratu, ko je bil čas goden za to in so bili Nemci brm vsake moč:, da pa mu je to namero one-mogoČUa takratna Narodna vlada v Ljubljani. Drugič smo pustili koroške Slovence na cedilu, ko nam je Pari« ukazal, da moramo Celovec zapustiti. Takrat bi se morali m« diktatu iz Par rv upreti, kakor se je po zaključenih mirovnih pogodbah uprla Že marsikatera država in ne brez uspeha. V tretjič, pravijo, gre rado in tako se je tudi zgodilo. O. Jovanovič, ki je bil v zadnjem č?*-pred plebiscitom, ko je g. C\\ zbolel predsednik naše delegacije pri medza-vezniški plebiscitni komisiji v Celovc . mi je dn«* 21. oktobra 1922 v parlamentu — bil je in je še sedaj poslanec zemljoradničke stranke — izjavil sledeče besede, ki so se mi zdele tako pomembne, da sem si jih zabeležil v beiežnico: >Zelo sem vam hvaležen, da me stalno informirate o dogodkih na Koroškem, ki sa zanjo zelo zanimam. Veseli me vsaka informacija, ki se tične nesrečna Koroške. Potrebno je. da nat«n!no poznamo razmere na Koroškem. Ko bi )ar. takrat bolje poznal razm«-o, b! bil izid plebiscita gotovo drugačen.«
Potemtakem ni čuda, da nam je šlo tako slabo. Jaz s<* danes vzdržujem trditev, da nam je najvfč škodovalo to. da sc je odprla demarkacijska črta. Proti temu ukrepu so so vršili veliki protestni shodi v obliki taborov. Kljub temu se je na*a delegacija uklonila medzavezniški plebiscitni komisni. kije na prizadevanje Nemcev pritiskala na-n:o. namesto da bi bila ra;e rvskirala, da se plebiscit razbije. Naš narod na KoroSkem. ki je živci v vednem strahu pred Nemci, je videl v otvoritvi demarkacijske črte kRpituiarijo Jugoslavije JLa začel je dvomiti o naši zmagi. M;slil ie. če so Nemci zmagal; v tem vprašanju, bodo zmagali tudi pri glasovanju dne 10. oktobra, ker bodo, kakor tu, imeli tudi tam oporo v antanti.
Vse se nam je torej ponesrečilo, ic naŠ narod v Korotanu ze tri leta trpi. neizmerno trni zaradi nase nesposobnosti. O rojaki, kako Vam mora biti pri srcu, ko se spomnite nazaj na tiste srečne dneve, ko ste še upali na zmago! Kako se je od takrat do danes vse \z-premenilo! In vendir še riste odnebali upati. Človek, če ima kako gorečo željo, vedno upa in se tolaži. Saj to mu nekoliko lajša gorje. Zato vam je vsak najmanjši korak, ki ga je storila za Ves Jugoslavija, dal novega upanja.
In vendar, kakor iznleda, ni zaman Vaše upanje. Lansko leto sem zapisal v »Jugoslaviji«, da smo interesiram r.a razkroju Avstrije. Letos Bavarska že sega po njej. Ako se izvedejo načrti bavarskih naciionalistov in monarhi-stov, potem nastane izprememba na zemljevidu. Vsaka izprememba stanja v bivšem plebiscitnem ozemlju pa nas mora najti pripravljene. Izgleda, da stojimo na pragu velikih dogodkov. Zato nabrane vprašanje, ali je naša diplomacija pripravljena? Gre za našo zibelko; gre za 100.000 koroških Slovencev, ki sicer zapadejo germanizaciji; gre za tiste le* pe kraje, ki nikdar ne izginejo iz spomina, če si jih kdaj videl; gre za zemljr\ ki je namočena z našo srčno krvjo in solzami. Ako stori naša diplomacija svojo dolžnost, ako jo storimo mi vsi do zadnjega, potem je gotovo, da z mirnostjo lahko pričakujemo predstojeće dogodke, kajti izgubiti nimamo ničesar* pač pa samo pridobiti.
turisfilta in šport.
— »Planinski Vestnlk« prinaša v okto-berski številki tole vsebino: Jakob Aljaž: Oris mojega življenja. — Dr. Lapajne; Greben. — Dr. Milko Hrašovec: Iz Ccija v jugovzhodne Albanske Aipe. — čer krtib in dol: Najmlajši član SPD v planinah. — Obzor: Junaštvo ln sreča v planinah. - -Gozdarstvo v Sloveniji. — Jugoslovansko Šumarsko udruženje. — Zanimiv jubilej g. Knafelca. — Naše slike: Grebeni Razora. Spomenik ruskim Žrtvam ob Triglavskem jezeru. — Planinski koledar.
LAHKOATLETlčNO PRVENSTVO SLOVENIJE. Z zadnjim štafetnim damskim tekom, ki se je vršil * nedeljo, so bila zaključena lahkoatletična   tekmovanja   za prvenstvo Slovenije za leto 1923. Zaključen« klasif. kacija Je sledeča: I. Moiko tekmova. nje: 1. S  K. Primorje 90 točk: 2. S. K Jadrtn 51 točk, 3. S. K. Ilirija 39 točk: 4. La^k 8 točk. — TT. Damako tekmov*. nje: 1. S. K. Ilirija 53 točk; 2. S. K. Pri* morje 53 točk.
VREMENSKO POROČILO. —» Dunaj, 8. okt. (Uradno vremensko poročilo.) V srednji Evropi dežuje. Temperatura znaša okrog 10*. Pričakovati Jc, da se bo nebo večinoma zjasnilo toda ne za dolgo. V splošnem bo vreme prihodnje dni spremenljivo precej hladno in veČino« 1 jna oblačno«
i
i
slev. 231.
»SLOVENSKI   N A k i H i«  dne *0 okioL>ra 1923.
Stian 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Poglavje o gospodarski politiki.
ki smo ga včeraj priobčili in ki nam je bil dostavljen z odlične industrijske strani je naletel na raznovrstne komentarje. Piscu na ljubo nismo menjali ostre oblike ln smo ga objavili predvsem iz želje, da se vendarle sporoče v javnem listu mnenja, ki kurzirajo o tem usodnem vprašanju naše finančne politike in od katerega zavisi razvoj naše valute, stabilnost gospodarstva, ureditev državnega proračuna in socijalni položaj našega celokupnega urad-ništva.
Naravno je, da so ta mnenja razširjena v prvi vrsti med uradništvom. BaŠ saradl tega  socijalnega  značaja smo Članek objavili, dasi se nam vidijo piščeva izvajanja nekoliko pretirana in je nredništvo stalo na umirjenem stališču tajnika Trgovske zbornice v Ljubljani, dr. VVindischerja, ki ga je pojasnil pred nekolikimi dnevi v >Slov. Nar.c. Upo-števamo težavni  položaj  bank, ki so vsled registriranega   obtoka plačilnih sredstev prišle  v  veliko pomanjkanje in ki so na ljubo industrije in trgovine prisiljene zahtevati povečanje novča-ničnega kentigenta. Kakor se nam zatrjuje od kompetentne stran!, se ta zahteva jugoslovenskih   bank   drži obenem splošnega kurza  finančno  politike, ki hoče dinar stabilizirati in omogočiti njegov skorajšnji napredek.  Gre samo za nujne potrebe industrije,   pri čemer je glavno, da bodo novi krediti trgovini in industriji popolnoma pokriti. Inflacija jo v slučaju takih  produktivnih kreditov popolnoma   nedolžna,   nje nevarnost nastopi šele, kadar se je posluži država in brez posebnega kritja v državnih dohodkih zahteva papirnat denar za svoje izdatke. Včeraj se je v Zagrebu vršil važen sestanek prečanskih bank in v petek zboruje v Beogradu plenarna seja Narodne banke, na kateri se bo vprašanje temeljito obravnavalo ln z upoštevanjem vseh finančnih, gospodarskih pa tudi socijalnih vidikov najbrž tudi rešilo v tem smislu, da Narodna banka izda za 500 mil. din. novih novčanic. Po vsej priliki s temi novčanicami  ne bo združen nov padec našega dinarja.
Napram tem stremljenjem stojimo na stališču, da fih lahko podpiramo. Samo moramo dobiti zagotovilo, da valuta ne pade in da se s tem ne poslabša socijalni položaj našega Javnega name-ščenstva in pa finančni položaj države, kar je tesno in usodno zvezano! s pre-blemom stalne in dobre valute. Nam vsem Je ta problem merilo finančnega razvoja. Gre pa za to, da se pri takem zdravem razvoju zadosti vsem v po-štev prihajajočim interesnim činiteljem: državi in njenemu proračunu, državnemu in zasebnemu uradništvu in tudi delavstvu, kar znaša 3 do 4 milijone ljudi, ter bančnim zavodom in vsem gospodarskim ustanovam, ki so od bančnih zavodov odvisni. Zaradi načelne razjasnitve teh vprašanj smo objavili včerajšnji uvodnik, pri čemer izrecno poudarjamo, da smo njedra pikro obliko pustili reprikrofeno zaradi tega, ker je prišla iz industrijskih krogov samih, ki so vendarle na cenenem kreditu in na stalni valuti bistveno zainteresirani Od svoje strani pa izjavljamo, da nam ne prihaja na misel pomanjševati ugled in veljavo bančne institucije in njene vloge, ki jo igra v modernem gospodarskem življenju in ki je skoro njegov tehnični predpogoj.
*   W *
— Kraljevo kronanje. V inozemskem tisku je razširjena vest, da se vrši začetkom prihodnjega leta kronanje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in Nj. Vel. kraljice Marije. Priprave za to kronanje so v polnem teku. Poseben odbor izroči povodom kronanja kralju krasen kip, predstavljajoč naše narodno osvoboje-nje In ujedinjenje. Kip prestavlja borca, ki se ima na vse strani boriti proti zmajem.
— Voda za krščenjo prestolonaslednika. Komandanti posamnih divizijskih oblasti so dobili povelje, da naj pošljejo v Beograd čašo vode iz one reke, čije ime nosi dotična oblast. To vodo porabijo za krščenjo prestolonaslednika. Prestolonaslednik bo torej krščen z vodo iz Jadranskega morja, Donave, Save, Drave, Vardarja, Bregalnlce in iz drugih rek, katerih imena nosijo poedine divizijske oblasti.
— Proga Ljubljana - Bakar - Sušak še vedno ni v redu. Po našem mnenju bi se moralo tej progi, če se ie že otvo-rU promet in niso morda kaki višji ozi-ri merodajni, posvetiti dosti večjo pozornost in skrb. NI dolgo temu — nam piše naš znano potrpežljivi znanec — kar sem se ponoči vozil po tej prosi. Sipa v kupeju direktnega voza je bila razbita, tako da je vso pot pihalo prav pošteno. Ves čas smo se vozili v pravi egiptovski temi. In šele zjutraj sem videl nekatere svoje sopotnike !z obličja v obličje. Kar jih je med potjo vstopalo in izstopalo, tem sploh nisem Imel časti zazreti v obraz. Na moio pritožbo napram sprevodniku, kako je mogoče, da se v petem letu po prevratu še vedno vozimo y nerazsvetljenih vagonih prav
9. oktobra 1923.
kakor prve dni po prevratu ln to vkljub zadnjemu skoro dvakratnemu povišanju voznine, mi je sprevodnik odgovoril, da pričakujejo plin iz Zagreba že osem dnL Kmalu nato je trdil drugi sprevodnik, da čakajo že en mesec na ta plin. Tu pa je pripomnil nek sopotnik ter zavrnil oba sprevodnika in dejal da direktni voz Ljubljana-Bakar sploh še nikdar ni bil razsvetljen. Ko se je na to oglasil drugi sopotnik s pripombo, da bode sedaj podržavljena južna železnica vzela v svojo upravo tudi to progo ter uvedla tu povsod dosedanji red kakor ga ima na lastni progi ga je zavrnil tretji sopotnik, češ, da se utegne zgoditi ravno rasprotno, namreč da ta državna egiptovska tema objame sedaj tudi še vagone južno železnice. Po teh hudomušnih ali obupnih opazkah je nastala med nami — grobna tišina.
— TRETJA OBLETNICA KORO> SKEGA PLEBISCITA. Jutri, v sredo 10. oktobra, cb osmih zvečer sc vrši v spomin tretje obletnice koroškega ple* biscita v veliki dvorani hotela j>Lrnfon« v Ljubljani predavanje s skioptičniml slikami iz Koroške. Vabimo ljubi j sns sko občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te prireditve, kt je velikega nacijonalnega pomena. Dne 16. oktobra se namreč vršijo na Koroškem volitve v avstrijski državni in deželni zbor. Ali ni naša dolžnost, da naše brate moralno podpremo s tem, da omogo* Člmo veličastno prireditev ob priliki tretje obletnice nesrečnega plebiscita? Jutri, v sredo, ob o srni h z v e* čer vsi v »U n i o n«/
— Inskrlpclja na ljubljanskem vse-nčIHšču za zimski tečaj 1923/1924 je podaljšana do 20. oktobra,
— Tuj! agent! v naši drfcivL   V zadnjem času se vedno bolj pogosto dodaja, da agenti raznih tujih držav obiskujejo na-5e izvozne centre In prigovarjajo Izvoznl-čarjem kakor tudi possmnlm bankam, naj pošiljajo svoje blago v Inozemstvo po morju In sicer s tujimi parnikl.   Ker se Izvoz suhih sliv iz nage države vrs*l večinoma po morju, Je brodarsko druStvo določilo poseben tarif, kf absolutno olajšuje  na$ Izvoz, ker so prevozni stroški znižani do ml-nlma. Ti agenti posečajo zlasti tevozničar-je tn banke v Bosni ln Jhn prigovarjajo, naj obnove % njimi prometne stike,   ki so jih Imeli za časa avstro-ogrske monarhije. Mislimo, da nI treba nit! naglasiti, kako škodljiva Je ta agitacija za na Se gospodarske interese. V nobenem slučju nI mogoče dovoliti, da bi na5I gospodarski krog! izgubili inicijativo za ekonomski razvoj in da bi nudili kakrSneko!! ugodnosti tujim Interesentom.   N! nobenega razloga za prevoz na$!h pridelkov s tujimi parnfki. Nasprotno, naši lzvornicar.il bi se morali absolutno otresti vsakega Inozemskega vpliva, kl le vedno naperjen proti gospodarskim Interesom naše države. V tem smisla Igra glavno vlogo neka tuja donavska parobrodna družba, kl bi hotela, da se celokupni Izvoz sliv Iz naše kraljevine vrši Izključno z njihovimi parnfki. Narodna banka mora posvetiti ti okolnosti vso pozornost In slediti za bankami ki bi Izvažale naše blago s tujimi prometnimi sredstvi. V tem slučaju jfm absolutno ne sme dajati kredite niti posojila, ker so ti pojavi neposredno naperjeni proti gospodarskim interesom naše države in celokupnega našega življenja.
— Za povzdigo naše mornarice. Na* mestnik prometnega ministra, minister jav« j nih del Uzunović, Je včeraj dopoldne spre< J Jel posebno deputacijo pomorskih družb, kl I je točno in Jasno ocrtala pravi položaj na* šega  brodarstva   na  Jadranu.   Italijani  so | začeli nakupovati naše trgovske ladje. Na* šemu brodarstvu grozi kriza. 1500 mornar* j jev je brez posla. Minister Uzunović je de* • putaciji obljubil svojo podporo.
— Organizacija srednješolskih profe- j Sorjev. V poslopju druge gimnazije je beo- j gradska sekcija udruženja srednješolskih j profesorjev Imela snoČI daljšo konferenco, j na kateri se je razpravljalo vprašanje Iz- j boljšanja gmotnega položaja srednješolskih profesorjev. Nekateri so za novo akcijo, ! ker se je ugotovilo, da vlada ni Izpolnila svoJečasno danih obljub.
— Savez dobrovoljcev za Slovenlio priredi v spomin 7 obletnice dobruških bojev in prebitja solunske fronte dne 13. okt. ob 20. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« slavnostno akademijo z nastopnim sporedom: 1. Nagovor; 2. V. Žgnnec: »Ni ml volja-«, Z. Prelovec: »Oj Doberdob!« E. Adamič: Nocoj je pa lep večer« — poje zbor pevskega društva »Ljub. Zvon«. 3. Marche funčtre. Dvorak: »Na junakovem grobu« — Izvaja na klavirju gospa Dana Golia-Koblerjeva; Dr. B. Ipavec: »Ce na poljane rosa pade« In J. Pavčič; »Pred durmi«, poje član kr. opere g. Mario Šimenc. Ambrolse Thomas: »Velika arija blazne Ofelije iz opere »t>m1et« — poje ga. Pav^a Lovšetova; A. Lajovic: Iskal sem mladih dni« in Schuhmarm: »Dva gre-nadlrja« — poje član kr. opere g. Julij Be> tetto. Na klavirju spremlja kapelnik kr. opere g. A. Neffat. Igra godba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Cerlna. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini M. MmelčIČ. Seleburgova ulica, nasproti kavarne »Zvezda« In na dan prireditve pri bla/rajnl. Čisti dobiček le namenjen ▼ korist abofnih dobrovoUccv. Vabimo In pri-ča kujemo vse, ki cenijo žrtvo za ujedinjeno državo. — Odbor.
— Iz ministrstva pošte in brzojava. Posebna komisije ▼ ministrstvu poŠte in brzo* java Je tedsj izdelala razdelitev uradništva ▼ smislu novega uradniškega zakona. Načrt je H! Izročen ministru pravde. H g« je sprejel. Po tem načrtu se deli poltno uredništvo v dve kategoriji
— Not list V ponedeljek   Je Izšla v
Beogradu 1. Številka novega glasila ruska emigracije v naši državi »Staroje Vremja«, ki je organ ruske nacijonalne in državne misli. Odgovorni urednik je Gj. Stankovlč. V uvodniku beremo med drugim: Sklenili smo izdajati list P°d tem Imenom, s katerim so zvezani pri ogromni večini živečih sedaj na svetu najlepši spomini. Ime nas spominja na one čase, ko brat še nI šel proti bratu, ko je vladala v življenju narodov zikonltost In morala, ne pa živalski instinkt ln ko zlato tele Se nI bilo edino božanstvo. Za nas Ruse je s tem Imenom spejeno še več; ono vzbuja v našem spominu vsem drago obličje ruske velcdr-žavnosti, ko je Rusijo upošteval ves svet in ko so njen glas poslušali vsi naredi.
— Reorganizacija poštne sružbe. V ml« nlstrstvu poŠte in brzojava je izdelan načrt za reorganizacijo poštne službe. Za poštno uradništvo se ustanovi posebna šola, kjer se *v> uradništvo strokovno poučevalo v vseh poštno službo zadevajočih strokah. To šolo bo moral absolvirati vsak poštni urad* nik. —
— Parastos za gospo Danico Hrlstice-vo. V nedeljo dopoldne je bil v pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišića parastos za pokojno veliko pntr;iotkfnjo Danico Hrlstlčevo cb 40 dnevnici njene smrti na Bledu. Cerkveni obred je epravii prota Dimitrije Jankovič. P^rastosu so prisostvovale številne zastopnice narodnega žen-stva pod vodstvom ga. Franje dr. Tavčarjeve.
— Brezplačne železniške karte. V soboto je prometno ministrstvo podpisalo novo naredbo za vse one, ki Imajo ali uporabljajo brezplačne karte na državnih železnicah. Ta naredba določa, da se brezplačne karto ne bodo nikomur več izdajale, one pa, ki jih Imajo razne osebe, bodo proglašene za neveljavne. Kar se tiče kart na južni železnici je v novi naredbi več določb, med katerimi je najvažnejša ona, ki se tiče podržavljene proge Južne železnice. Na tej progi bodo veljali vsi certifikati tn brezplačne karte, ki Jih je Izdalo prometno ministrstvo ali generalna direkcija državnih Železnic
— V znanje In -avnanjo. Upravni od-, bor ljubljanske mestne elektrarne, vodovoda in plinarne je sldenil, da bodo ta tri mestna podjetja zaračunavala 16% zamudne obresti po preteku 30 dni od datuma računa. Stranke se opozarjalo, da v Izogib škodi točno plačujejo tozadevne račune. Dalje je ta upravni odbor sklenil, da se morajo vse nadaljne prošnje za napeljavo električne razsvetljave o tunine odkloniti. Kdor bi si pa samolasrno napeljal električno luč, temu se vsa električna razsvetljava brezpogojno odklopi.
— Javno predavanje »Splošnega žen-
skesa društva*«. Splošno žensko društvo ter »Jugoslovenska Matica« sta poslala letošnje poletje go. Vero Albrechtovo v Pcdjebrad na poletno social. šolo, ki Jo je priredila »Mednarodna ženska liga za mir In svobodo«. OndI so bfle zbrane zastopnice vseh svetovnih držav. Oa. Vera Albrechtova bo predavala v petek 12. trn. ob 8. zvečer v dvorani Kazine o tem, kaT je na Socialni šoli za mir m svobodo videla in slišala. Snov predavanja Je za nas Jako zanimiva In podučna. Poročala bo o povsem napačnih pojmih, kl jih Ima svet o Jugoslaviji, ki velja za narodno najnestrpnej-5o In najbolj šovinistično državo. Vstop k predavanju je prost In Je dobrodošel vsakdo, kl se zanima za nase vnanie razmere.
— Sprejem Čehov v Beogradu. Sestavljen Je definitivni program za sprejem češkoslovaške poljedelske deputacije, ki je prispela v nedeljo v Beograd. Predsedstvo odbora za sprejem tvori češka kolonija v Beogradu, ki bo dajala o vsem potrebne Informacije. Gostje so prišli v Beograd v nedeljo ob 21 zvečer. Poleg ostalih korpo-racij jih je pozdravila tudi beogradska ob- I čina, ki je poslala na kolodvor posebnega zastopnika. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru so gostje odš1! na odrejena stanovanja. Včeraj dopoldne so obiskali CeM v spremstvu beogradskih gospodarskih funkcljonarjev tovarno Milana Vape In VaJ-fertove pivovarne, kjer Je bila prirejena njim na čast zakuska. Popoldne se je vršila konferenca, na kateri se je govorilo o pospeševanju naših gospodarskih stikov s Češkoslovaško. Zvečer je bila v Narodnem gledališču slovesna predstava. Vprl-zorila se je »Sabo« Iz Nušičevega Nahoda In »Knez Ivo«. Danes dopoldne obiščejo Čehi več tovaren. zvečer pa Jhn priredi mestna občina banket v hotelu »Pctro-grad«. Odbor sestoji Iz 6 zastopnikov Cehov, na čelu z poslancem zemljoradniške stranke ln predsednikom poljed. sveta A-dolfom Prokupekom ln senatorjem ljudske stranke Jožefom Knrasom bo prosil za av-dijenco pri kralju m bo pr! tej priliki izro-čP. našemu mlademu prestolonaslednfku več krasnih daril, ki mu jih pošilja vlada bratske češkoslovaške republike.
— Zdravttveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 30. septembra do 6. oktobra izkazuje to*le statistiko: Umrlo je 21 oseb, 13 moške* g« in S ženskega spola. Smrtni vzroki: da vic«
I. griža 1. zastrupi jen je rane* 1. srčna hib«, bolezni žilja 2, drugI naravni smrtni vzroki
II, slučajne smrtne poškodbe 2, samomor 1. Med tem časom se je rodilo 18 otrok. 7 mo* škega in 11 žen«vega spoli. Naznanjene nalezljivo bolezni: davica 1, škrlatica 2, tre* bušni legar 1, griža 6, dusljivl kašelj 1.
— Duhovniške pokojnine. Ministrstvo zrn vere je Imenovalo posebno komisijo, katere naloaa je, da izdela zakonski načrt o duhovniških pokojninah ln e povišanju duhovniških dnevnic.
— Iseljeničke vijesti. Iz štampe Je Izišla VI. sveska »Iseljeničke Vijesti« službeno Izdanje bivšeg Generalnog Izseljcnič-kog Komesarijata. Sveska sadrži razne na« redbe f propise, koji se odnose na Iseljeničku službu kao 1 razne upute I Informacije za naš Iseljenički svjet. Sveska se može naručiti kot Iseljeničkog Komesarijata u Zagrebu Kamenita ul. 15 uz cijenu od 20 dinara ero komadu.
slavnost   v    Mariboru. Orlovska
NAJNOVEJŠA POROČILA.
slavnost v soboto in nedeljo se je izvršila j PROGLASITEV RENSKE REPUBLIKE, v izdatno manjšem obsegu, kakor se je pričakovalo za 15 letnico ustanovitve ra še posebno z ozirom na veliko reklamo. Slavnost ie posetil tudi ljubljanski škof dr. Jeglič. Novo zastavo je blagoslovil mariborski Škof dr. Karlin. Sprevod v kroju je brl nepričakovano skromen. O akademiji zvečer v Gotzovi dvorani se čuje povoljna kritika. Slavje se je vršilo brez vsakega motenja. — Narodno gledališče. V soboto ss je ponovila Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«, v nedeljo pa Molie-erjeva komedija »George Dandin«. Glavna vloga v Molierovi komediji je bila tudi letos v rokah g. Kovica ter gospe Bul *e!;o-ve, tudi ostale vloge so bile v rokah sk:h igralcev. Nekaterim se ne zdi primerno, da se je pričelo z vlogami, ki so se lasi ponavljale In žele videti vsaj ob začetku kaj novega, in sicer se mera reči, da se letos uprava, režija in Igralci zelo trudijo zadovoljiti prerazvajeno mariborsko občinstvo. — Ponesrečen carinik. Carinik Bogomir Jarc Je pade! tako nesrečno, da si je zlomil levo roko In ga Je moral rešilni oddelek odpeljati v bolnico. — Prevoz trupla soproge vladnega svetnika Poljanca, ki je umrla na operaciji, se Je Izvršil v ponedeljek ponoči v Celje k zadnjemu počitku. Nepričakovana smrt še mlade gesre, hčerke znanega lekarnarja g. Prula. Je vzbudila po mestu globoko so-Žalje. — Zimsko vreme. Po gorkl nedelji Je sledilo v ponedeljek zjutraj za ta čas nenavadno hladno vreme 7C C zjutraj, opoldne 14° C. V noči od nedelje na ponedeljek se jo zelo b'Iskalo po nekod tudi deževalo. — Glasbena M a 11 ca. Na zadnjem občnem zboru Ghsbere Matice so bili v nov odbor Izvoljeni: predsednik Arnuš, namestnik Trinkaus, tajnik Zorko, blagajnik Štor. arhivar Fagancij. kot na* mestnika dirigenta: Cfb'o In Zemlllč.
— Celjske vesti. Mestni magistrat Je Izdal razglas gleda Instalacijskih del. katere napravllajo privatni instalaterji raznim strankam. V bodoče bo takim strankam, katere bodo svojevoljno po privatnih Instalaterjih preurc.'evale ln na-pravljale Inštalacije, tok ukinil. — Radi snaženja uradnih prostorov na mestnem magistratu so v dneh 11. In 12. oktobra ne uraduje. Stranke, ki so za omenjene dneve poklicane, naj se zglasljo v soboto 13. oktobra. — Vreme je postalo pri nas popolnoma hladno Jesensko. Jutra so povečini meglena, dnevi mračni, noči skoro mrzle. Te dni bodo pričeli pri nas s trgatvijo.
— Dan Železniških katastrof V Vojvo* dlnl. Sobota 6. t. m. je bila pravi dan želez* niških nesreč v Vojvodini. Ekspresni vlak, ki prihaja ob 1 uri 15 minut iz Budimpešte, je pri nekem mostu subotiškega predmestla skočil s tira. Lokomotiva ie tako razbita, da je popolnoma neuporabljiva. Istotako so razbiti štirje vagoni. V jedrnem vagonu je bila razbita vsa posoda, neki vojak pa Je bil precej težko poškodovan. Promet na pro^i je ukinjen za nek.*J dni. Materijclna "*:oda znaša okoli 5 milijonov dinarjev. — V bližini železniške postaje Senj pa sta istega dne trčila skurtaj dva vlaka. Potniški voz Iz Senja je čakal radi defekta lokomo* tive na nrogi. Slmplonskl ekspres, kl pri* haja Iz Subotlce. se je s vso silo zaletel vanj. Večje število potnikov je bilo pri karambolu ranjenih. Razbitih ie bilo tudi nekaj vagonov. — V bližini Velikega Bečke* reka pa se je zaletel potniški vlak Iz Pan* čeva v neki tovorni vlak. Strojevodla ln osem potnikov ie bilo ranienih. Na vseh vagonih pa so bile razbito šipe.
— Aeroplan brez motorja. Str van
— Pariz, 8. oktobra. (Izv.) »Journal« Javlja iz Mainza, da so priprave za proglasitev renske republike v polnem teku. V vseh večjih mestih Poronja in Po-ruhrja se pripravljajo posebni proglasi, kl bodo naznanjali ustanovitev' renskf republike.
Šs vedno reško vprašanje.
— Rim, S. oktobra. (Izv.) Z ozirom na poročila jugoslovenskega tr!:a o skorajšnjem sestanku ministrskega predsednika Paš&a z Mussolinijera . -ivlja-jo oficijelno iz ministrstva zunanjih zadev: Pisava Jugosfovenskega tiska sra
j za tem, da sondira teren za eventualno j nadaljevanje pogajanj, Li so dospela na mrtvo točko. Glavna vprašanja Rledq Reke ?e dpic^o niso refe^a In v toj smeri še nI pričakovat] zaključka. Tudi se ne more 5e govoriti niti o optimlznrd! niti o pesimizmu. Situaci;a Je taka. da sa pogajanja še vedno nahajajo v znč fazi. Padi tega tudi sedal na more biti govora o kakem scstan'cu Pašića ln MussoPnlJa. Če pride do takega sestanka, b! to moz'o značit*, da se s tčm so-Stankom ovenča končni sporniurn. Rešitev re*Vcsa vprašanja nI samo vaz-nn za ItalHo in Jngoslavljo. marveč jo j tud! važna za orHcnlacr?o Mafo -mianto ln za vso balkansko oolltiko. Oficijelno poročilo dalje naglasa, da ffalUa nI zakrivila zavlačevanja pogajanj in da Ja Itallfa zelo intereslrana na tem, da se vz^ p.v^vijo normalni ednošnji med Beogradom in Sofijo. Ravno v tem leži jedro situacije.
spopadi v poRurmju.
— Pariz. 8. oktobra. (Izv.) Radio-gram iz Dusseldorfa naznanja, da je priŠ'o ponoči med rudaril. med katerimi so bili tudi Francozi, ra eni ^ranl in nemško poličko na drusri strani do krvavih spopadov. Dva nemška rudarja ln en Francoz so bil ubiti.
Sokolstvo.
— Sokol t. vabi vse svoje članstvo, da Se udeleži društvenega Izrcdneca občnega zbora v četrtek dne 11. oktobra zvečer ob 20. v veliki dvorani »Kazine« (Zvezda), I. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo o stavb* nih pripravah; 2. poročilo o stavbnem *k!a* du. Odobritev dosedanjih ukrepov; 3. Pred* log finančnega odseka za enkratni izredni prispevek v prid zgradbi in razmotrivanio društvenega položaja ter ukrep! glede fl* nanc; 4 slučajnosti. Udeležba za v s e člane ln članice obvezna. Ta večer se ukine vsako drugo druStveno delovanje; odpade tudi redna telovadba članic.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 9. oktobra. Sprejeto ob 13.
Ob živahnem prometu so tečaji na današnji borzi zopet znatno popustili. Posebno sta bili slabi izplačili London in Curih, medtem ko Italija sorazmerno ni toliko nazadovala. Tendenca je bila tudi po borzi še vedno slaba.
Na efektnem tržišču jo bil živahen promet v arbitražnih papirjih, ker se je v istih krila kontremina, medtem ko za
ser In tehnik Vladimir Firman iz Siska sta   ostale delnice ni bilo skoraj nobenega in
te dni dovršili svoie letalo brez motorta. Aeroplan se je dvignil do 70 m visoko in ostal 7 minut v zraku. To je prvo naSe letalo brez motorja.
n AK3Y PZEL!   HAHRY PIEL! FINO TIVOLI
JEZDEC BREZ GLAVE
Danes II. del
— Tatvine v Ljubljani. Iz stanovanja Maksa TrČelia na Starem trgu je bilo v času od 1. do 9. trn. ukradeno več predmetov tn sicer polsvilen črn dežnik, zlata enokrovna ura z obeskom In temnorujav površnik. Skupna Škoda znaša 18.750 K. Storilec le okoli 30 let star moški, kl govori primorsko nareč:e. — Kolo znamke »VVafenradt štev. 180.214 je bilo 9. trn. v Sodni ulici ukradeno Cirilu Sršenu. Kolo je vredno 6000 K. — Posestniku Ivanu Za-kotniku iz Zgornje S;5ke je bilo v noči od 5 na 6. tm. iz čebelnjaka ukradeno 5 panjev sistema »2n;dar5:č«, od katerih sta bila dva napolnjena s satoviem. Skoda znaša okoli 13.500 K. Za izsleditev ukradenega blaga je razpisana nagrada 1500 K.
teresa.
Ob zaključku borze so notirale: Devize: Curih 15.40—15.59, Parrz 5.10—5.15, London 390.5—393.5 Berlin 15 Din za 100 milijonov. Dunaj 0.12—0.121, Praga 2.56—2.575, Trst 391.5—393.5, New-york 85.5—86.5. Budimpešta 0.45—0.48,
Efekti: 7% hrvest. drž. pos. od I. 1921 70 roba, Ljublj. kred. banka 205—215» Prva hrv. šted. Zagreb 1135, Slav. banka Zagreb 110, Hrv.-slav. zemlj. hip. banka Zagreb 121—125, Hrv. esk. banka, ZagTeb 170—174, Jugosl. banka, Zagreb 157—158, Trbov. prem. dr. 900, Guttmann 1175— 1780, Slavonija 242—245. Exploatacija 240— 242.50 bečerana 2200, Nar. šum. lnd. 160— 160.50.
Valute: dolar P4.85, lira 3.84—3.86. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 9. okt. (Izv.) DanaSnla pred-borza: Beograd 6.55, Berlin 0.0000075. Amsterdam 219.25, Newyork 55S.375, London 25.43. Pariz 33.60, Milan 25.25. Praga 16.64* Budim?e5ta 0.0325. Bukarešta 2-60, Sofija 5.45, Dunaj 0.007S5.
— Trst. 9. okt Beograd 2- 40—25.60, Berlin 0.00002—0.00004. Dunaj 0.0315— 0.0320. Prega 65.25-65.75, Pariz 132—132.50 London 100.40—100.70, Ncwyork 22.05—. 22.15, Curih 394—393.
— Dunaj, 8. okt. Devize: Beograd 823 — 527.    MIlan   3209 — 3221. Praga
— Tatvina volov. Posestniku A. Seldlu *? ^SPJES j,e hll i« W5.vn ukraden vol. vre; j ^093-2103! Pariš 4257-4173, Cokli 12.685 Zan,m,TO jc' da J° bd ; -12.735. Nevvork 70.935-71.185. Valuti!
den 27.000 kron
Seidlu pred kratkim ukraden en voL
— Aretacija roparjev. Pred nekaj dnevi je bila blizu avstrijske meje nedaleč od 2e!ezue Kaplje napadena In oropana neka ženska. Roparja s.a Jo slekla do golega In privezaia na neko drevo ter nato pobegnila. Po dolgem zasledovanju so orožniki Izsledi!! roparja v osebi Alojzija Kranjca Iz
dinar 812—RIS. čeSka krona 2075—2091, 11* ra 3175—3195. franc, frank 4210—4240, dolar 70.560—70.960.
Poizvedbe.
— Zgubi! se le v soboto dne 6. tm. j od pekarne Pauer sv. Petra cesta 48 do Sv. Vrda. Udeležena pa Je bila pri ropu tu- Šolskega drevoreda pasji bič. Najditelja di njer^va pri!ez>'ra neVa Marija Clžek. j prosim, da istega cdda proti nagradi v Oba sta bila Izročena sod'šču v Slov. Orad- ; gor| omenjeni pekarljl.
eu. Obstoja strm, da Imata na vesti ie več drugih zločinov.
KOT PfAStAOA TN KOT fTRANA .TE NAJBOLJŠA  ČOKOLADA »SANA.«
— OorirorH'1* Tovarna čevljev »Peter K>zma & Ko.« Je Izdatno zn?2a1a dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. t občinstvo naj se v svojem Interesu po-
— Koncert v kavarni «Emona» se vr-vrll danes, v torek ob 8. zvečer. Igra L ljubljanski salonski orkester« * V
gori
— Dotična ženska s čepico na glav!, icatera 'e v nedeljo v fran?'$kanskl cerkvi pri obhajilu, vzela Žensko taško k sebi. se naprcSa naj tnSko odda upravi cerkve aH pa »Slovenskega Naroda«. Njeno Ime ja znano ln se drugače vpelje policijska preiskava.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK
Ođenvomt urednik: VALENTIN KOPITAR,
stran. 4.
L o v n   > n i   n a k * > i u u»f
10 oktobra ib*^
3:0 231
Bernu le In oitarae najboljša koalltetna Znnnba. Varuje Eevlfe, cenelSI In trpežne«, le cd assj£L Qš2 Maisga £eol*ar{a zantettaffg, ća Msm pritrdi esrssti gmni podpefnfiic fn gumi podplate*
IO801
Društvo za zgradbo Doma Sokolu I razpisuje dobavo ^radrn., potrebnega za Dom Sokola I. v surovi izvršitvi.
potrebovalo se bo*;
1. 520.000 kg portlandcementa;
% 1075 m* peska in 900 m* gramoza za temeljno in kletno betanako aridovje*
3. 1400 m3 lepenke;
4. 3 do 4ms asfalta:
3. 50 do 60 m* negašenega apna;
6. 413.000 kosov opeke (zidakov);
7. 480 nr3 prodca in peska za železobeton;
8. 30.000 kg betonskega železa, in sicer: 8000 kg premera 20 nun, 15.000 kg premera 8 mm, 7000 kg premera 6 mm;
9. 200 m železa za vezi 46/B mm.
Morebiti potrebna pojasnila 6e dobe vsak dan od 17. do 18. tire v pisarni Sokola I na Taboru št. 13.
Ponudbe naj obsegajo: Enotne cene za imenovano gradivo, postavljeno na gradbeni prostor ali na glavni kolodvor v Ljubljani, kratek opis kakovosti, delno količino gradiva ad 1 <k> 5, ki bi jo bilo mogoče dobaviti že do 1. novembra 1923 (prvi termin), delno količino gradiva ad 6 do 8, ki bi jo bilo jeogoco dobaviti do 20. novembra 1923 (drugI termin), končno navedbo najbiižnjfh terminov, do katerih bi bil ponudnik v •tanu dobaviti ostali del gradiva.
Društvo si pridržuje, da bo naročilo morebiti tudi manjSe količine, kakor so 7goraj navedene: pridržano mu je, da se glede tretje?*! izi vaeh sledečih terminov za delne dobave dogo* ▼ori z oiirona pa potrebe napredujoče zgradbe.
Cene v dinarjih.
Obvezne ponudbe je poslati na naslov: »Društvo za zgradbo Doma Sokolu I« v Ljubljani, Tabor št. 13, najkasneje do 18. oktobra 1923.
V Ljubljani, dn* 9. oktobra 1923.
Veti ato pločevinastih
ročk (kant)
z vsebino ca 30 litrov je poceni sta prodaj pri Gospodarski zvezi, Ljubljana. (Me ni oddelek). 10760
C a ne 03l3to.Tt do 10 besed Din 5a ; vsak? nada!;nj Lose a 53 para, i oavićino vred
i
prodam
Zlat prstan
s petimi briljanti se ceno proda. — Naslov pove uprava »SL Kar.«. 10.777
jj Navadna postelja
in dva para čevljev po*
ceni naprodaj. — Poizve se: Stara pravda št. 3/II.
10.767
Moško kolo,
dobro ohranjeno, ceno naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 10.794
Več dvokrilnih stanovanjskih vrat
in podstrešnih oken na* prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1C.704
A 47/23,   P 16/23 20
Brožbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1923 ob polu 10. se bodo prodal* po javni dražbi v Žirovnici št 36 na Gorenjskem v zaouščtao po pok. Ivanu Svetini spadajoča zemljišča:
1. ) Njiva, parcela it. 228 k. o.
Žirovnica, v Izt.ctI 40 arov 89 m2.
2. ) R.lva In travnik, pare.
Št 762 In 763 k. o. Žirovnica v izmeri 53 arov 30 m*.
3. ) Travnik, pare, St. 764, 765
in 76*> k. o. Žirovnica, v Izmeri 62 arov 51 m*. Izklicna cena ad 1) 2050 Din, ad ) 2675 Din, ad 3) 3150 Din. Dražbenl pogoji se lahko pogledajo pri podpisanem sodišču in pri županstvu v Breznid na Gorenjskem.
Okrajno sod!5če v Radovljici, odd. I.,
dne 4. oktobra 1923
, Boljša, boljše
Klavir,
kratek, črn, zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«._10.782
Delnice
Jadranske banke Beo* grad (450 komadov) se prodajo. — Ponudbe J*oo! »Se druge delnice/10./97« na upravo »Slov. Nar.*.
Šivalni stro),
malo rabljen, se ceno proda. — E. Lah, meha* nična delavnica, Sp. Si* ška.   Celovška   cesta 13.
10.768
Vinski sodi
od 350 do 700 litrov, lepi. močni, takoj porabni. Iz klanega hrastovega lesa, se prodajo. — Ponudbe na: Poštni predal 121, Ljubljana, 10.769
Vrtalni stroj,
težak, na pogon, vrta do 50 mm, stružnica na pogon z nogo, oboje v dobrem stanju, po ugod* ni ceni naprodaj. — Po* nudbe pod: »Strugarski stroji« na Anončnl zavod Drago Beseljak, Ljub* ljana. Sodna ulica št. 5.
10.764
JCafra
OSRAM
nitra
Zahvala.
Ob času, ko nam Je neizprosna usoda iztrgala 8 kruto roko iz naše srede nadvse ljubljeno mamico, soprogo, sestro, staro mamo in teto, gospo
Dolga banja,
dobro ohranjena, se kupi.
— Ponudbe pod »O. B. 10.753« na upravo »Slov. Naroda*.
Planino,
dobro ohranjen, se kupi.
— Ponudbe pod »Pianino 10.778« na upravo »Slo* venskega Naroda«.
»Gevvindeschneid-trjascliine«,
le v dobrem stanju, kupi takoj Frarfe šmajdek, Je« senice, 10.765
Hruskove hlode,
zdravo,   ravne,   ne zvite,
tudi Javorjeve hlode sve* Se sečnje, kupim. Hlodi ne smejo biti izpod 30 cm
debelosti m ne izpod dva metra   dolgosti.   — Po*
nudba v vagonskih mno# žinah t navedbo cene, franko vagon, na: P-Higersperger, Celje.
10.740
Takoj se kupi pes
čiste volčje pasme. — Ponudbe z natančnim opisom pod »Volčja pas* ma 10.747« na upravo »Slov. Naroda«.
Sbžbe
ŠiviT
na dom se Išče za takoj. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda«. 10.758
Pestunjo,
Že vajeno otrok, sprej* mem takoj. — Elza Se* ver, Ljubljana, Wolfova ulica 12. 10.670
Kuharica
(marljiva, podnevna) in postrežnica za teika da« ia se išče za popoldneve.
— Naslov pove uprava »Slov.  Naroda« 10.725
Trgovci pozor!
Gospa, katera bi lahko potovala, prevzame po* sle, naročila itd. za gg. trgovce. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 10.656
Mesta gospodinje
k samskemu gospodu želi boljša gospa, vešča vsega gospodinjstva In kuhanja.
— Ema Doberrrffl, Ljub* ljana, poštno ležeče. 10766
Kot gospodinja
želi mesta gospodična. Gre k vdovcu ali sam* skemu gospodu, tn sicer takoj. — Ponudbe pod gospodinja 10.7S4« na upravo   »Slov. Naroda«.
Trg. pomočnik
mešane stroke, dober ma« nufakturist, ter učenec s dvema razredoma me* Ščanske ali druge slične šole, se sprejmeta takoj. — Jos. Divjak, trgovina % mešanim blagom. Rib* niča. 10.744
Gozdar
ali gozdarski adjunkt, eams':i. samostojna moč, dober lovec, resen in tre* zen, s prakso; eventuelno gozdarski praktikant, se sprejme za večinoma re* virsko službo. — Prošnja s prepisi spričeval in na* vedbo referenc na Oskrb* ništvo graščine Jurklo* šter via Laš!co. 10.562
Korespondentinjo,
veščo slovarskega, nem* š'.ega in italijanskega je* zika, perfektno stenogra* finjo in strojepisko, išče večja izvozna tvrdka za takojšnji nastop in proti dobri plači — Le prvovrstne moči naj pošljejo svoje ponudbe s prepisi izpričeval na upravo »SI. Naroda« pod Bodočnost 10.741«.
Trg- pomočnik
aH prodajalka manufak*
turne stroke, prvovrstna starejSa moč. ki je imoJ* na samostojno voditi ma*
nufakturni oddflek, kakor tudi nakupovanja, sc
sprejme takoj v večji trgovini na deiell. Oziralo
se bo semo na prav spretne prodajalce. -— Ponudbe z referencami je poslati na upravo »SL Naroda« pod »Samostojna moč'10.722«.
Išče se izvežbana prodajalka
v mešani trgovini* t J-manufakturi, žpeceriji L dr. za krasno mesto v večjem kraju na deželi. — Ponudbe pod »Takojšnji sprejem/10.763« na upravo   »Slov. Naroda«.
j Slosavanja
r^j^j a »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»<
Sobo iščo
vlsokosolec. — PonudSe pod »Jory/10.773« na up: »Slov. Naroda«.
Opremljeno sobo
Iščeta dve bančni urad* niči. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »J. S./10.773«.
Meblovano sobo
s souporabo kuhinje ali brez, oddam proti predplačilu enoletne najemnine. — Društvena ulica It. 38. 10.789
Na stanovanje
se sprejmete dve gospodični: event. se odda so* ha za nekaj mesecev. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«, 107FO
Išče se stanovanje
za takoj. Najemnina po* stranska stvar. — Ponudbe pod »Stanovanje takoj 10.783« na upravo »Slov. Naroda«.
Odda se lepa meblovana soba
na Aleksandrovi cesti solidnemu gospodu. — Na* slove pove uprava »Slov. Naroda«. 10.785
Iščem stanovanje
obstoječe iz 4—5 sob v Ljubljani Plačam 96.000 kron letne najemnine na* prej. — Naslov nove uprava »SL Nar.«. 10.669
Meblovana soba,
lepa, mirna In zračna, s električno razsvetljavo, event. porabo klavirja, s posebnfm vhodom, v vili, tri minute od tramvaja, se odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«, 10.781
Iščem sobo,
prazno ali meblovano. — Podu čujem francoščino, nemščino. Italijanščino in klavir. — Ponudbe pod »Medsebojna izmenjava 10.791« na upravo »Slov. Naroda«,
Stanovanje
v stari ali novi hiši, z 2—3 sobami tn pritikli* nami. Išče za takoi al! pozneje mala stranka 2 oseb. Plača dobro: da ev. nagrado. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zračno stanovanje 1923/10.637«.
Stanovanje
s hrano za stalno išče starejši gespod prt sta*
rejši   gosorj   v Vidmu* cm   «11   tej okottei. — Opravo za stanovanj«
ima sfim. — Ponudbe i navedbo ceno (na mesec) je poslati na: Janez Jelen. Kurzheim bel Tro4* faco, Oberateiermark.
10.800
Lepa zračna opremljena soba
z  dvema   posteljama in
souporabo kuhinje se odda takoj v najem. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Souporaba kuhinje 10. .< 0. Pozor  vnuki trgovci!
Oddam stanovanje
dveh sob In pritiklin v novozgrajeni hiši na Dunajski cesti Mesečna na« Jemnina 2C00 K. plačljivo za tri leta naprej, ter posojilo 100.000 K z B% ^»brcTrmi proti vknjižbi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10668
Opremljeno sobo
išče soliden mlad urad* nfk proti mesečni najemnini ali pa konverzaciji, oziroma pouku v srbohrvaščini, francoščini, ruščini. Italijanščini. Mofc nost slrupnega muzicira« nja, — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Doktor/10.790«,
Stanovanje,
obstoječe iz dveh sob. kuhinje, kleti v kateri Je drvarnica, zraven vrt, poleg dr?avnega kolodvora, zamenjam tudi za stano* vanje s prostorno spal* nico tn vsemi drugimi pritikli nami — Naslov nove uprava »Slovenskega Naroda«. 10.788
♦>♦♦♦♦ <♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•*
Leno posestvo
v Ljubljani se radi prese-litve proda aH zamenja s posestvom v Zagrebu. —. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.776
Trgovska hiša
fstaro vpeljan*) z gospo* darskim poslopjem, velikim vrtom In obsežno njivo, v prometnem trgu Slovenije, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.774
Proda se lepa eno-ngdstropna hiša
na lepem kraju, priprav« na za trgovino. — Cena nizka: plačilni pogoji ugodni. — Vpraša se pri: Hmko Priviek. Realitet« ra pisarna, Ljubljana. Miklošičeva cesta 1^ L 10.771
Prodam eno-nadstropno hišo
na periferiji mesta Ljub* liane, zgrajeno pred 15 leti. z devetimi stanovanji. Stanovanje mogoče z zamenjavo. Ca. f00 m' vrta. Cena 420.000 K. — Realiretna pisarna: H. PrivŠek, Ljubljana, Ml* klošičeva ceata it. 181.
10.666
Pritlično hišo
na Črnučah, pol ure hoda   i?   Ljubljane, lei^co
ob glavni cesti, prodam radi iclitve, FHSa trna tri
sobe   Jn   priti kline, po?eg
f>recaiInjo supo ter sadni n zeisnjadni vpt. Ktrpou itanovanjfl takoj na raza
polago. Cena 55-000 Din. — Realitctna pisarna: H. Privšek. Ljubljana, Miklošičeva ceata št I8/L 10.667
£okaIi
y»♦♦♦♦♦♦c»♦»>»♦♦♦♦»fr+oj Dva lokr.la
(ca. 66 m*), pripravna rs skladišče ali delavnico, se takoj odd-ists. Odda ic tudi pisarniški prostor. — Naslov pove uprave »Slov.   Naroda«, 10
Posojila f
Iščem posofOo
5C0.000 D'n
proti dobrim obrest:m — Ponudbe pod »>:" r. nost zajamčena 10.795« na upravo »Slov. Nar.«.
Dopisovanj?
i
'3
Znanja želi
osamela gospodična s osamelim gospodom. — Ponudbe pod »Osame* lost/10.754« na upravo »Slov. Naroda«.
Aktivna učiteljica
zdrava in krepka, želi poročiti gospoda t 42 a!i več leti. — Ponudbe pod »LTHteljica 10.790« na upravo   »Slov. Naroda«.
fazno
Neprodaj razna vinska posoda
In 5 velikih hramnfh sodov, dokler traja ra-loga. — AvguStln. Sp, Slika, 5t Jerneja c 2M
10.3 O
Modistka
Pavla Ogrinc
Ljubljana, Gosposvetsks cesta 12, L nadstr. sc priporoča cenjenim damam ter nasnanja, da spreje* rna vsa v to stroko s^a-dajoča dela. 97^7
Kompanjon
se sprejme za staro do* brovpeljano tovarno. di>* biček lzkazljiv — vodna moč — s primcrTvm \h* nitalom. — Ponudbe pod Leta 1896 10.706 na upra* vo »Slov. Naroda«,
Minka Karo,
damsko krojaStvo, Ljubljana. Sv. Petra cesta 58, se priporočam cen j. da* mam v mestu tn na de* želi. Izvršujem vsa v mojo stroko »padajoč« dela, kakor plaiče, kostu« me, moderne toalete ter tudi vsa popravila fn moderniziran je. Postrežba točna in solidna
10JB1
•■■■varvesarreen
Vizitke
priporoča
Narodna tiskarna
soprogo veletrgovoa
nam je bflo y veliko uteho, sprejeti toliko izrazov sočustvovanja* Istotako s« zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem številu spremili nepozabno pokojnico na njeni poslednji poti in nam s svojhn sočustvovanjem tolažili globoko bol.
Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikom profesorja dr. Slaj-merju in dr. Avramoviču, ki sta storila vse, da bi ohranila nam ljubljeno bitje* kakor tudi preč. g. kanoniku Sušniku in ostalim preč. gg- duhovnikom za njih iskreno tolažbo.
Srčna hvala le vsem onim, katerih krasni venci to spremljali nepozabno tajnico na njeni zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1923.
Ivan Jakfef
Soprog.
Olga ▼ d. Mizieb, roi.
hčerka
in Mtall MrtfatfcL
Komercijelni vodja
za parno žago in lesno kupčijo, le z dobrimi spričevali, SE IŠČE z nastopom 15. novembra ali najkasneje 1. decembra. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod .Zmožnost-10786*.
Hi glazbe.
Otvara se natječaj na mjosto učitelja gradjanske glasbo se mjesečnom platom od 3000 d'nara. Dokumente o svrSerrim glazbenim naukama I svjedodžba o dosedainjoj ilnžbi uputit! potpisanoj. 10743 Za uprava gradjanske glube
Predsjednik: Tonln GtaSčevic: Kotiiovići (Đalmaol|a)
DražDenl oblic.
Dne 12. oktobra 1938 ob
9. prodado se v Kolodvorski ulici it. 25 po Javni dražbi sledeči predmeti:
neka] hišne oprave, obleke, perila itd.,
po rajnkem g. Leopoldu Visjanu, poštnem nadkontrolorju.
Kupci se vabijo.
WSSe- r..v^v'^-r-'u^T4- •
Zahvala.
Va*m, ki so ml iikaraTl tolažllno točatje ob bridki la nenadomestljivi ligubi noje blagopokojna mamice, gospe
frančiške Kozlevčar
izrekam tem potom nspapto sahvalo. ilasti ravnateljstvu fn celokupnemu nradailtvu Mestne hranilnice IjuMjanske, Mtrijlni drul;>i leni ter vsem ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Joflp Koilevoar,
uradnik Mastna hranilnice ljubljanske.
Lastnina in   tisk   »Narodna tiskarne«.
3552