List ljudstvu v pouk in zabavo. tiha« vsak četrtek in velja i poštnino vred in v Maribor« s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za N?m«jo 6 K, za druge frvenavstrijske dežele 8 K. Kdor bodi sam po njet a plaž na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se doposilja do odpovedi. — Udie ,Katoliškega tiskovnega ¿«ižtva« dobivaj* list brez posebne naročniae. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ae vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem* naročnino, inseraie in leklamacije. Za Inserate se plxčui<» -«t enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., aH kar je isto, 1 kvadratni centsmeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Maia namanfla* stano be.--da 5 vin. 1'arfe in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. insetati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte rcklaitSjrije so poštnine proste. Kdaj isa kako je prositi za odpis zemljiškega davka. Zemljiški davek ie odmerjen po čistem katastrskem donosu in če se zaradi Kake prirod,ne uime, t. j. nesreče, ki je kmetovalec sam ni zakrivil, pridelek znatno zmanjša, oziroma se deloma ali popolnoma izgubi, je naravna posledica, da kmetovalec ne more plačati vsega zemljiškega davka, ker ni imel tistega dohodka, ki je podlaga za odmerjen je zemljiškega davka. V tem slučaj,u se zemljiški davek ves ali deloma odpiše po državnem zakonu z dne 12. julija 1. 1896, a le s. pogojem, da se poškodba na zemljiščih pravočasno prijavi pristojni oblasti in se obenem zaprosi za odpis davka. Ker se naši kmetovalci malokdaj brigajo za določila tega zakona, zato dostikrat po nepotrebnem plačajo precej znatne svote zemljiškega davka, dasi jim je M velik del pridelka brez njihove krivde uničen po raznih uimah» Tudi letos se bo, kakor vsako leto, semtertja pripetila na zemljiščih kaka nesreča, in zato že sedaj kmetovalce vnovič opozarjamo na koristi, ki jim jih nudi ta zakon. Pri kmetijah nastane pravica do odpisa zemljiškega davka, če je bil na majhnih parcelah, ki merijo do 4 ha, uničen vsaj četrti del prirodnega donosa vsled poškodbe po toči, vodi, ognju, miših ali po trtni uši. Pri večjih posestvih nastane ta pravica, če je bil pridelek vsaj na 1 ha poškodovan. Vsled poškodbe po suši, pozebi (slani), škodljivih mrčesih in Škodljivih glivah pa pristaja do oidpisa zemljiškega davka*, če znaša poškodba vsaj četrtino prirodnega donosa rseh parcel, ki leže v enoinisti davčni občini. Vsako poškodbo na prirodnem donosu, ki se za njo moro prositi odpis davka, mora posestnik poškodovane parcele ali njegov pooblaščenec — da. ne izgubi pravice do odpisa davka — v osmih dneh potem, ko je zapazil škodo, naznaniti davčnemu obla-stvu prve stopnje (okrajnemu glavarstvu, davkariji, ali davčni okrajni komisiji), Za pooblaščenca lastnika poškodovane parcele se štejejo: zakonski drug, varuhi, zakupniki ali užitniki zemljišč, pooblaščeni kmetijski uradniki in pa župani občin. Poškodbo, ki se zaradi nje prosi za odpis zemljiškega davka, more torej vsak za-se ali po svojem pooblaščencu naznaniti; more jo pa naznaniti tudi več zemljiških posestnikov skupaj, ki naznanilo vsi podpišejo, ali pa jo more naznaniti župan za vso občino. Ker so vse take poškodbe manj ali več v celi občini, zato je najbolje župana naprositi, da poškodbo naznani; vendar priporočamo zadevo zasledovati in če župan svoje dolžnosti ne stori, naj vsak za-se ali vsi prizadeti skupaj vlože naznanilo. Naznanilo škode in druge vloge, ki se tega tičejo, so koleka proste. Promet s krompirjem. Na podlagi cesarske naredbe z dne 10. oktobra 1914 je izšla dne 4. avgusta 1916 ministrska na-redba glede prometa s krompirjem letošnjega pridelka. Danes prinašamo glavno vsebino te naredbe; ¡pozneje se bomo, kolikor bo treba, podrobnejše pečali z njo. Prijava potrebnega krompirja. § 1 te naredbe pravi: Občine, katere za prehrano domačega prebivalstva pridelajo premalo krompirja, morajo politični okrajni oblasti naznaniti množine krompirja, ki ga primanjkuje in sicer v dveh rokih: a) najpozneje do 25. avgusta 1916 se mora naznaniti, koliko krompirja se rabi do 1. aprila 1917, in obenem se naj vsaj približno naznani množina, ki se bo rabila za dobo od 1. aprila naprej; b) najpozneje do 15. januarja 1917 se mora na/tančno naznaniti množina krompirja, ki se bo rabila v občini za dobo od 1, aprila naprej. Občine z lastno ustavo, to so na Spodnjem Štajerskem mesta Maribor, Celje in Ptuj, morajo svoje tozadevne potrebe naiznaniti naravnost cesarski namestniji. Občine morajo (§ 2) pri preračunanju potrebne množine jemati v poštev vporabljene množine krompirja v prejšnjem letu; ako pa se mora v kakem posameznem slučaju ravnati po kakem drugem ključu, se mora to v uradni vlogi navesti.. Pri prvem naznanilu mora občina navesti: 1. število prebivalstva v občini, priffližno množino krompirja, ki se je vali bo), letos pridelal v občini, in 3. množino krompirja, ki se porabi za krmo živine ter število in vrsto živinej kateri se krompir poklada. Pridelek in vporaba doma pridelanega, krompirja. Vsakdo, kdor je na svoji ali v najem vzeti njivi (§ 4) do dne 15. oktobra 1916 izkopal krompir, je dolžan, tekom osem dni potem, ko je krompir spravil z njive, pri občini naznaniti: 1 obseg njiv, na katerih je pridelal krompir; 2, množino pridelanega krompirja po stotih (100 kg), kakor tudi kje in kako je krompir shranjen; 3. število in vrsto živine, kateri se poklada krompir; 4. koliko krompirja bo rabil do novega pridelka za živež in živalsko krmo in 5. koliko ga bo rabil za seme. Kdor krompir izkop.lje še Ie po 15. oktobru (§ 5), mora takoj pri obči.d podati gornje poročilo, Občine morajo naznanila glede resničnosti podatkov preiskati in vsa naznanila najpozneje do 30. oktobra skupno rtdposlati okrajnemu glavarstvu (§ 6). Razdelitev potrebnega krompirja. Razdelitev potrebnega krompirja se bo vršila po uradno določenem načrtu. Seveda se mora vsakemu lastniku krompirja prepustiti toliko krompirja, da ga bo imel za hrano družine in krmo živine dovolj. Politična oblast sme posamezni občini ali skupini posestnikov predpisati množino odvišnega krompirja, ki ga morajo oddati. Politična oblast bo v svrho pokritja potreb odvišni krompir zahtevala, oziroma istega zasegla. Zahtevani (odvišni) krompir se ne sme prostovoljno prodati. § 8 te naredbe določa., da je krompir, katerega je okrajna politična oblast zahtevala za se, z dnem» ko se dostavi tozadevni uradni odlok, zasežen, to l>8 pravi, ne sme se nikam drugam prodati,, kakor poli« tični oblasti ali vojno-žitno-prometnemu zavodu„ Od-i višna (zahtevana) množina krompirja se ne sme ne vporabiti, ne pokrmiti in ne prostovoljno kakor tudi prisilno prodati komu drugemu, kakor je to določila oblast. Nakupoval se bo krompir po občinah. Prevzel se bo krompir najpozneje do 31. maja 1917. Lastnik MšM "^TIB. jtC« O treh kmetij ah. Prilika iz naše dobe. Oče je imel tri sinove in tri kmetije. Sinovi so bili dobri, kmetije so bile bogate. V jeseni, ko je ii-stje odpadlo, je zbral oče sinove na griču, odkoder so se videle tri kmetije in je dejal: „Lepe so te tri kmetije in blagor mu, ki jih bo znal izkoristiti. Dober gospodar: kmetije se bodo Š9 razširile in obogatele; slab gospodar: kmetije se bodo zožale in poberačile. Rad M imel, da sledite mojim naukom in nadaljujete moj trud. Ne branim pa, ki silite v svet, da bi se izučili boljšega gospodarstva. Pomnite pa: Blagoslov božji je nad kmetijo, ako so božje zapovedi v nji!" Tako je rekel in predenj je stopil najstarejši sin, rekoč: „Oče, grem in se vrnem o Vstajenju. Ko bo začela pomlad, zagospodarim na kmetiji." Oče ga je blagoslovil in najstarejši je izginil v dolini. Nato je stopil srednji sin k očetu, rekoč: „O-Če, grem in se izučim, da povečam kmetijo. O novem letu se vrnem in z novimi nazori zagospodarim na kmetiji." Oče ga je blagoslovil in srednji sin je izginil v dolini. Razžalostil pa se je očetov obraz, ko je videi edino najmlajšega sina pred seboj. Pri sebi je dejal: Zapustila sta me, da se vrneta bogatejša. Zdi ss mi pa, da vidim berača, ki se vračata po blatni cesti. Stopil je k najmlajšemu in dejal: „Ali me tudi ti zapustiš, najmlajši?" Najmlajši pa je stopil k očetu, rekoč: „Kako naj Vas zapustim, oče? Vedno ste mi bili dobri in ste me le dobro učili. Obogateli ste po svojih nazor h in zakaj bi jim jaz ne sledil? Ostal bom pri Vas in še danes naj postanem gospodar na kmetiji." S solzami v očeh ga je oče objel in mu dal eno kmetijo. Ko se je nagibal štiridesetdanski post k večeru in so zvonovi peli po dolini, so je vrnil najstarejši sin. Ni se zahvalil očetu, ko je zagospodaril na kmetiji in ni vprašal očeta za svet; kajti tako se je izučil in izobrazil v svetu. Pozabil je na očetove besede o božjem blagoslovu in se ni odkril, ko je zvonil poldan v dolini. Njegovi podložniki so točili solze, ko ie tir j al dolgove; njegovi prijatelji pa so mu napx»a-; li, ker je ljubil narod in napredek. Reševal je ljudi , rimskega jarma in jih vodil na pot prostosti, Delil je • veselje in zabavo, za solze me, ako bi bila potreba, uporabo krompirja urediti kakor je urejena uporaba žita. Vele važno bo pri izvrševanju te odredbe naznanilo pridelanega krompirja. Nihče v naših krajih približno ne ve, koliko tehta pridelani krompir. Krompir se naklada na voz in se kar v velikem spravlja v kleti. Tudi časa ni za to, da bi se krompir ishtal. Odslej bo drugače; kdor bo hotel vsaj približno vedeti koliko krompirja je pridelal, bo moral napraviti O konserviranju sadja smo že veliko govorili in pisali. Vsaka boljša gospodinja, ki se je zadnja leta le količkaj zanimala za to sadno uporabo, je i-mela dovolj prilike, da se je poučila o temeljnih pojmih konserviranja živil sploh, posebno pa sadja in zelenjadi, Zal, da se v praksi velika večina drži še stareaa kopita in dela slepo po receptih in pri tem porabi veliko preveč sladkorja. Vse take gospodinje so danes, ko nam je sladkor tako piičlo ochnerjen, v prav veliki zadregi. Njim so v prvi vrsti namenjene te vrstice. Najprej moramo povdarjati, da dandanes vob-če sladkorja ne smatramo več za ohranjujoče sredstvo, ampak le za več ali manj potreben dodatek, ki naj izboljša sadju okus in poveča njegovo rectilno v-rednost. Znanstveno je že davno dokazano in neštetokrat preizkušeno, da se vsa živila lahko konservi-rajo brez vsakega dodatka, bodisi kateregakoli ohra-njujočega sredstva,viorej tudi brez sladkorja. Seveda je potrebno, da se lotimo dela s pravim umevaniem življenjskih pojavov, ki pridejo v poštev pri tem važnem predmetu in ki so razmeroma prav lahko razumljivi. Pred vsem si moramo enkrat za vselej zapomniti temeljno pravilo, da kvarjenje sadja (gniloba, plesen, kipenje in kisanje) povzročajo razna s prostimi očmi nevidna, torej sila majhna bitja — rastlinice, ki jim pravimo glivice. Njihovo seme — imenovano: tros — se nahaja v neizmernem številu na sadju samem, na vseh predmetih, ki pridejo v dotiko s sadjem in v zraku, tako da ga skoro ni prostora na zemlji, kier bi bili varni pred njim. Nevidne glivice so torej edini vzrOK, da sad zgnije, ukuhaho sadje splesni, sladek sadni sok kipi in se naposled skisa. Iz tega sledi drugo velevažno pravilo, da mora vse naše prizadevanje pri konserviranju sadja stremiti za tem, da pogubno delovanje glivic oviramo ali pa popolnoma preprečimo, Za to imamo brez sladkorja dve imenitni sredstvi, ki sta nam vedno na razpolago, ki sta poceni in popolnoma zanesljivi. 1.. Škodljive glivice potrebujejo za razvoj in svoje delovanje veliko vlage — vode. Zato razdenejo posebno hitro vsa sočna, vodena živila, kakor je ravno sadje, ki ima povprečno 80 do 85% vode v sebi. Ako pa iz sadja odpravimo precejšen del (do dve tre- Oče je z veliko žalostjo gledal na kmetiji dveh starejših sinov, ju opominjal in ju učil. Nauk iz tujine je premagal očetov opomin in zasmeh je donel o-četu na uho. Vzdignil pa se je najmlajši in prišel k očetu, rekoč: „Težko mi je, ko vidim zasmeh namesto hvaležnosti in propadanje kmetij, namesto blagostanja. Pojdem in ju spreobrnem, dokler jima ne zazvoni -— zadnja ura." Oče je blagoslovil njegov namen. Sin pa je odšel v dolino in obiskal brata, Najstarejšega ni bilo doma. Sedel je v gostilni in napival rodoljubom in živio-klical napredku. Ko je vstopil najmlajši, je prekinil svoj govor, pogledal po rodoljubih in po bratu, pa je dejal: „Poglejte ga — nazadnjaka in izdajalca!" Ko bi trenil, se možje spogledajo, skočijo izza mize in planejo na najmlajšega. „Ven iz poštene naše družbe! Smrt izdajalcu! Živel napredek!" — In potisnili so ga ven na cesto in metali kamenje za njim. Šel je in obiskal drugega brata. Ni ga bilo doma. Delil je premoženje z lenuhi, ki niso imeli žulja na rokah in jim govoril pri bogati mizi o trdem kruhu delavskih mas. Ko je vstonil najmlajši, je prekinil svoj govor, pogledal po svojih gostih, pa je dejal: „Poglejte ga, skopuha in pobožnjaka!" Ko bi trenil, se možje spogledajo, skočijo izza mize in planejo na najmlajšega, „Ven iz poštene družbe! Smrt bogatinu in podiepni-ku!" Potisnili so ga ven na cesto in metali kamenje za njim. Žalosten se je vrnil najmlajši sin pred očeta: „Hotel sem rešiti nju in kmetiji, pa je že žalibog — prepozno." Oče je otrnil solzo in dejal: „Hiša, ki se maje, je blizu padca in hrast, katerega črvi razjedajo, že kmalu strohni. Kmetiji razpadeta sicer, a ob zadnji uri bom plačal dolgove in dal kmetiji Tebi, ki oi dobro gospodar 1. Združil boš tri kmetije v veliko eno kmetijo in srečen boš, dokler boš šel po ti poti!" Oče ni nič več svaril in najmlajši ni šel vač v dolino. Cez leto dni je prišlo novo Vstajenje. Kekor je zagospodaril najstarejši sin štiridesetpostnega dno zvečer, ko so zvonovi peli, tako je tega dne dogospo-daril in povezal culico. Kakor je zagospodaril srednji sin starega leta dan, ko je Silvestrov zvon pozdravljal novo leto. tako je tega dne dogospodaril in povezal culo. Obe kmetiji pa je dobil najmlajši sin, najvrednejši in je tako imel tri kmetije al: eno samo veliko kmetijo. tjini) vode, s tem ustavimo kvarljivo delovanje gbvic in sadje se ohrani. Kako pa odpravimo iz sadja preobilo vodo? —* Tako kakor iz sveže trave in drugih pridelkov, ki bi jih glivice istotako prav naglo uničile, ko bd jih ne posušili. Sušenje sadja je najpreprostejši in najcenejši način konserviramja brez sladkorja. Suhega sadja si vsakdo lahko pripravi za svojo potrebo bo-> disi na deželi ah v mestu. Suho sadje ni prav ni$ manj vredno kakor kako drugače in s sladkorjem konservirano. Ako ga skuhamo in po potrebi nekoliko osladimo, je ravno tako okusno in redilno kakon najfinejši kompot. Kuhano suho sadje je pa tudi kar brez sladkorja zdrava in tečna hrana za zdrave in bolne. Letos nam posebno kaže sadje sušiti; ne samo zato, ker nimamo sladkorja, ampak tudi zato, ker ga je izredno malo in s sušenjem se najbolje uporabi, ker se tvarine nič ne izgubi. Letos ne bomo ni§ lupili in trebili, ampak posušili vse y koži, k večie-> mu zrezano na krhlje. Ravno tak vspeh, kakor pri sušenju, doseže mo, ako sadje razkuhamo v kašnato tvarino in potem tako dolgo ukuhavamo, t. j. izparivamo vodo, da se močno zgosti. Tudi te saidne tvarine, ki smo ji vzeli veliko vode, glivice ne morejo lahko pokvariti, posebno če jo spravimo v primernih posodah na suh, in hladen prostor. Na ta način dobimo zelo okusno, tečno in zdravo sadno mezgo, ki bi morala prav povsod priti tudi pri nas do take veljave, kakor jo ima po drugih deželah. Povdarjati moram tudi tukaj, da letos ne bo kazalo sadja za sadno mezgo lupiti ali tlačiti skozi sito ter zametaii toliko dobre tvarine — kar lepo o; rano in obsušeno sadje celo ali pa zrezano v lonec ali v kotel! Poleg suhega sadja je sadna mezga najvažnejša sadna konserva, ki se izvrstno obnese brez sladkorja zlasti iz češpelj in jabolk. 2. Vse se pa ne da posušiti, nekaj sadja bi vendar radi ukuhali kot kompot in sadne pijače bi tudi radi imeli. To pa gotovo ne gre brez sladkorja. Pač* tudi za ta slučaj imamo zanesljivo sredstvo, da sadje in pijače iz njega obvarujemo pred pokvarjenjem; V to svrho moramo pa glivice in njihove trose na sa-* dju uničiti in sadje potem tako zavarovati, da se glivice ne morejo zopet iznova zatrositi vanj. Na ta način se bo sadje ohranilo popolnoma neizpremen-jeno, kakor dolgo hočemo — njegova trpežnost bo na-omejena brez ozira na to. ali mu pridamo kaj slad* korja ali pa nič. Kako pa uničimo gUvice in njih trose na sadju? Prav lahko, hitro in zanesljivo! Snažno oprana in obsušeno sadje vložimo v primerne steklene posode, ki morajo imeti seveda dovolj širok yrat, za sadne sokove so pa dobre vsakovrstne navadne steklenice od vina, piva, slatine itd„ Tako pripravljene po^ sode, napolnjene tesno in brez vode, ali nalite s sadnim sokom, postavimo v lonec ali kotel, ki ga nau-jemo z vodo do blizu vratu steklenic. Sedaj vodo se-grejemo najmanj na 75 stop. C. Ce pa nimamo termometra, pa naj vre. V vreli vodi pustimo posode s sadjem kake pol ure. V tem času vročina pomori vs& glivice in trose na sadju in v sadnem soku — sadje je sterilizirano. To pa še ne zadostuje. Ko bi steklenice pustili Odprte, bi se takoj zopet zatrosili iz zraka trosi vanje in razgrevanje bi bilo brezvspešno. Zato je pa treba posode s sadjem ali sadnim sokom zapreti, in sicer še preden jih denemo razgrevat, zapreti jih pa moramo tako trdno, da ne more zrak do sadja ali da sadnega soka — t. j. neprodušno. Tako zapiranje pa ni lahko, kjakor bi kdo mislil. Pergamentna obveza ne drži zraka, tudi navaden zamašek sam ne zapre neprodušno, Niti dober mehur ni vedno zanesljiv. Popolnoma zanesljivo neprodušno zapri steklen pokrovec z gumijevim obročkom, kakor je vpeljan pri vseh novejših konservnih steklenicah. Paziti je le na to, da rob steklenice in pokrova ni okrušen in gumijev obroček mora biti prožen. Steklenice zapremo takoj, ko jih napolnemo s sadjem ali sokbm, torej preden jih denemo sterilizirat. Da med sterilizacijo pokrovec ne zdrkne s steklenice, ga moramo pritrditi s kovinsko vzmetjo. Potrebno je tudi, da je stekle-ničin vrat, rob pokrova in gumijev obroček popolnoma suh, ko se steklenica zapira. Po končani sterilizaciji vzamemo steklenice takoj iz lonca in jih pustimo, da se shlade. Še le čez več ur, ko so popolnoma mrzle, snamemo vzmet & pokrova. Ako je vse v redu, se pokrovec tako trdno drži steklenice, da ga ne moremo odtrgati od nje — zračni tlak je tista sila, ki nam tako izvrstno siužu Take konserve so neprodušno zaprte in ako so dobro sterilizirane, se tudi 10 let ne bodo izpremenilet dasi ni v njih niti trohice sladkorja. Prav isti vspeh dosežemo, ako v takih posodah konserviramo grah, fižol, paradižnike, šparglje, kar-fijole itd. Razloček je samo ta, da moramo zelenjad dalj časa sterilizirati (eno do poldrugo uro) in pa čez en, najkasneje čez dva dni sterilizacijo za Vt ure ponoviti. Kakor smo že omenili, sadju ne pridajmo nič vode, ker pri razgrevanju da iz sebe precej lastnega soka. Zelenjadi pa prilijemo, potem ko smo jo napolnili v steklenice, nekoliko osoljene vode (da se* ga nekako čez polovico steklenice},, Iz povedanega je razvidno, da pri modernih konservnih steklenicah z gumijevim obročkom in ste-\ klenim pokrovom prav lahko dosežemo absolutno ne-\ produšnost. Žal, da takih steklenic sedaj ni dobitU Vrhu tega so bile že pred vojsko drage, kaj pa šele danes! Uporabljati bomo morali torej za ukuhavanje sadja, zlasti pa za sadne sokove v večji meri tudi navadne steklenice. Ka(ko bomo pa te »eprodušr-o zaprli ? To dosežemo edino na ta način, da iii pred sterilizacijo trdno zamašimo z navadnimi plutovimi zamaški, ki jih prej namakamo več ur v mrzrli vodi, in potem ne več kakor 10 minut v kropu. Da meti sterilizacijo zračni pritisk zamajškov ne izpahae, jiii moramo z motvozom ali z žico pritrditi, i reden dene-mo steklenice sterilizirat. Takoj po sterilizaciji, ko so steklenice še vroče, zamaške gladko odrežemo do vraitu in jih skrbno zabijemo s pečajtnim voskom ali še bolje s parafinom. Tako prirejeni zamaški so popolnoma neprqdii-šni in je vsa».a na ta način zaprta sadna konserva prav tako varna pred pokvarjenjem. kakor v poprej omenjenih modernih steklenicah. V novejšem času so začeli priporočati zamaške iz bombaža (bate), ki sicer ne za,pro neprbdušno, a delujejo kot nekako cedilo (filter) za zrak. Bombaža-st. zamaški namreč prepuščajo zrak, a ta se precedi, ko gre skozi zaanašek in glivični trosi ostanejo med bato. Kakor kažejo že mnogoletne izkušnje po labo-ratorjih, je bom'bažast zamašek jtrecej zanesljiv, toda kljub temu ni da bi ga splošno mogli priporočati, ker je treba vendarle gotove spretnosti in vaje, ako g? hočemo vspešno rabiti. Vrhu tega je bombaž danes tako drag, dai ga nikakor ne kaže ^-porabljati v ta namen. Končno moramo omeniti pri tej priliki še en način konserviranja, ki je jako enostaven in priličen, ter se vporablja tuintam po nekaterih večjih gospodinjstvih, kjer ukuhajo vsako leto velike množine sadja. To je konserviranje s pomočjo kemičnih oliran-jujočih sredstev. Ako namreč pridenemo sadni kon-servi tvarino, ki trajno ovira razvoj glivic, ali jih pa celo uniči, je umevno, da zadobi izdelek neko več ali manj zanesljivo trpežnost brez ozira na sladkor, sterilizacijo in vpliv zunanjega zraka. Žalfibog, da, tega načina kljub vsej prijtrostosti in priličnosti ne moremo priporočati» ker so izvtečine vse snovi, ki pridejo tukaj v poštev, hudi strupi, ki ne uniči-o hämo gbvic v sadju, ampak utegnejo tudi v majhnih množinah oškodovati človeško zdravje. Naravnost nevarne so pa te Snovi v rokah neizkušene gospodinje, ki ne pozna njih učinka in se pri vporabi prav lahko zmoti glede množine. Po profesorju dr. Buckenacku so posebno nevarne in pod nobenim pogojem dovoljene sledeče snovi: borova kislina (Borsäure), Formalin (Formal,de-chyd), vodikov superotxyd, salicilna kislina, kresoti-nova kislina in fluorova kislina (Flußsüure). Brez nevarnosti in škode pa smemo uporabljati za konserviranje sadja mravljinčjo in še bolj nedolžno benzoe-kislino. Seveda sta tudi te dve snovi strupeni in je treba istotako gotove previdnosti. Vendar pa v taki množini, ki zadostuje za konserviranje, še niso za človeško zdravje prav nič nevarni. Mravljinčja kislina se dobi v lekarnah kakor 25% vodena raztopina. Na 1 kg sadnega soka (ali pa sadja) smemo vzeti največ 10 gramov te raztopine. Benzoe-kislinq prodajajo v lekarnah kot ben zoekisli natron. Tega smemo vzeti na 1 kg soka ali sadne mezge k večjemu poldrugi gram. Zadostuje pa že 1 gram, da se konserva dobro drži. Povedali smo že, da. sta tudi te dve sredstvi škodljivi, ako bi ju užili v količkaj večji množini. A tako razredčeni, kakor zgoraj omenjeno, pa ne škodujeta, ker tvorita v človeškem telesu nedolžno spojino. ki jo telo izloči z vodo. Vsekako pa moramo povdarjati še enkrat, da so tudi te snovi le pripomoček v sili in ne smejo nikdar izpodriniti na vse strani preizkušenih in priznanih naravnih ohranjujočih sredstev. —c— Italijansko bojišče. Na soški fronti se je dne 4. avgusta pričela 0. italijainska ofenziva. Lahi napadajo z veliko silo naše postojanke na Doberdobu, pri Gorici, in pri Tolminu. Naši krepko drže svoje stare pooto-janke. Samo pri goriškem obmostju smo svoje Čete u-maknili z zahodnega na levi breg Soče, da se tako naše tamošnje čete obvarujejo pred prevelikimi izgubami. 11 ¡a I i j «ai n s k a. a r t i 1 ei r i j a že več dni srdito obsl reljuje mesto G o r i o o. Dne 5. avgusta so italijanske granate porušile bolnišnico u-smiljenih bratov. Pri tem je bilo ubitih večje število oseb. Lahi niso prizanašali niti ubogim ranjencem in osebam, ki jim strežejo. Raz bolnišnice je plapolala zastava Rdečega križa, a Lahi so jo kljub temu obstreljevali. Na Koroške m so se v zadnjem teduu vršili manjši boji pri gorski skupini Plocken. S T i r o 1 s k e g a se poroča o bojih, ki se vr-še pri obmejni trdnjavici Paneveggio (južnovzhodno od Bolcana). Kakih posebnih dogodkov na tirolskem bojišču ni bilo. Naši so se v preteklem tednu izkazali tudi na morju in v zraku. V severni Adriji je prišel v naše roke skoro nepoškodovan italijanski podmorski čoln ..Giacinto Pullino," Dne 2. avgusta so naše tor- pedovke obstreljevale mesto Molfetti ob vzhodni italijanski obali. Na povratku so trčile na oddelek iaš-kega bojnega brodovja. Po vspešnem našem obstrel-evaiju so se laške ladje umaknile. V Sredozemskem morju je naš podmorski čoln potopil italijanski par-nik „Letombo." Pri Visu je dne 5. t. m. zgorel in padel v morje velik italijanski zrakoplov. Pri Draču v Albaniji pa so naši letalci dne 2. n|vgjusta sestrelili sovražno letalo., Lahi z bombami z zrakoplovov sko r-o dan za. dnevom napadajo Trst in druge važne kraje v Primorju. Šesta s ška bitka. Ob Soči se je razvila nova,, zelo srdita bitka katero lahko imenujemo šesto italijansko ofenzivo ob Soči. Dne 4. avgusta so se na italijanskem delu D> berdobske planote razvili besni boji. Sovražno topništvo je od 4. avgusta naprej streljalo več dni zaporedoma z največjo ljutostjo po cele ure nepretrgoma na \ išinski greben Brjdo— Tržič, Dne 4, avgusta, po 10. uri dopoldne, so se pričeli infantefijski napadi na naše postojanke vzhodno od Tržiča. Tekom popoldneva se je Italijanom sicer posrečilo, da so vdrli na več točkah v naše postojanke, a po našem protinapadu so bili s pomočjo naše dobrodelnjoče artileri-je vrženi zopet nazaj. Ob 7. uri zvečer so bile izgubljene postojanke zopet v naši posesti, Italijanskega napada se je udeležilo 7 polkov. Dne 5». avgusta sovražni napadi na Doberdobsko planoto niso bili več tako srditi. Sovražnik je mel prehude žrtve, in ni \eč napadal s tako smelostjo, kot prvi dan. Dne 6. avgusta je laška artilerija začela zopet izredno srdito obstreljevati celo našo fronto od Tolmina do morja. Ob 4. uri popoldne so Lahi pričeli z infanterijs-kimi napadi pri gori Sabotin, pri Pevmi in Sv. Mihaelu. Srdita borba je trajala celo noč. V protinapadih smo se polastili zopet vseh razstreljenih, od Italijanov zasedenih prednjih jarkov. Borba se je v ponedeljek, dne 7. avgusta, na celi soški fronti nadaljevala z isto srditostjo Kot prejšnje dni. Razun pri Gorici smo na celi črti obdržali vse svoje stare postojanke,. Bitka se nadaljuje. Borba za Gori o. Lah porušil bolnišnico usmiljenih bratov. Že dne 4. avgusta se je Lah spravni s svojimi topovi na goriško obmostje, ki se imenuje tudi „ključ do Gorice." A najhujši ogenj je sipala itajlijanska artilerija na Gorico v soboto, dne 5. avgusta. Obstreljevanje se je pričelo ob 4. uri popoldne in je trajalo do 8, ure zvečer. Granate so na zasebnih poslopjih vnovič napravile veliko škodo. Tudi več prebivalcev je bilo deloma od granat, deloma pod razvalinami zadetih hiš ubitih. Žrtve so izključno žene in otroci. Tudi bolnišnica usmiljenih bratov, ki služi od začetka vojske kot vojaška bolnišnica in je kot taka zaznamovana z zastavami in znaki Rdečega križa, je bila, večkrat zadeta. Eno bolniško poslopje je popolnoma porušeno. Veliko ranjencev je bilo pri tem ubitih. T udi p r i j o r i) s m i 1 j e n li h bratov o. L o u g i n H o r a k, rodom Ceh, je bil l e ž k o o a n j e n , s u b p r i j o r o. Vid K] r S k a v a p a u b i t. Bolnišnica usmiljejnih bratov je za semeniščem in mestno bolnišnico tretja bolnišnica v Gorici, ki so jo Italijani obstreljevali in porušili. DunajsKi list „Reichspost" poroča, da je bilo poleg prijorja še ranjenih tudi več usmiljenih bratov, več strežnikov je kmalu nato umrlo junaške smrti, v izvrševani ju ljubezni do bližnjega. Tudi dne 0. avgusta se je obstreljevanje Gorice nadaljevalo. V pondeljek, dne 7. avgusta, pa so bili boji za goriško obmostje posebno hudi. Laška artilerija je z zatvornim ognjem naše jiostojanke na zahodnem bregu Soče pri Gorici tako obsipavala z granatami in šrapneli, da ni bilo mogoče več zdržati. Poleg tega pa so se divji napadi italijanske infante-rije neprestano ponavljali s tako srditostjo, da so se naši morali umakniti z zahodnega na vzhodni breg Soče, da se vrlo posadko goriškega obmostja obvaruje prevelikih izgub. Mesto Gorica leži seda j 8 0 0 d o 1 0 0 0 m z a h r b t o m naše nove, že p o]) rej pripravljene in dobro-utrjene postojanke. Naši vrli brambovci ob Soči bodo skrbeli, da tudi v bodoče noben Italijan ne bo stopil v Gorico, ki je sedaj po italijanski artileriji spremenjena v eno veliko razvalino. Velike italijanske izgube. Ob goriškem obmostju, kakor tudi na drugih delih soške fronte je imel sovražnik od 5. do 8. avgusta, velike izgube. Samo pri Gorici so naši vjeli do tega dne okrog 3 0 0 0 Lahov, med temi 72 čar stnikov. Ker so laški poveljniki gonili kljub hudemu našemu ognju vedno nove čete v borbo in se niso o-zirali na ogromne izgube glede mrtvih in ranjenih, pokriva sedaj bojišče ob Soči na stotine mrtvih Lahov. Po Sočj plavajo celi kupi mrtvih Lahov v morje . . "«Sir" " T—' "-'v/., Kako smo na Lahe prožili mine. Z3 šejo: Slovenski fantje na južnem Tirolskem nam pi- Bilo je meseca julija. Sedeli smo v strelskem jarku. Naenkrat nam pride nekaj na misel. Vedeli smo, da so polentarji ob jutranjih urah zelo živahni in da jih je na nekem mestu večje število skup«]., Tedaj pa smo stopili k našemu staremu delu. Začeli smo pozdravljati laškega izdajalca z minami. Ko pa smo sprožili prvi strel, se je po kratkem molku razlegala razstrelim mine. Velik oblak črnega dima se je vil po zraku. Kmalu se je slišalo stokanje polen-tarjev: „Ajuto! Ajuto!" (t. j.: pomagajte!) Vse polno razkosanih mrličev je ležalo okoli luknje, katero je napravila razstrelba mine. Takih dogodkov bi še lahko do.iti omenil, do.iti činov, katere opravljamo Slovenci v strelskih jarkih proti Italijanom. To znamo mi in znate vi v domovini, da slovenska kri ne bo nikdar izčrpana in če se postavi jo celo sovražniki peklenske sile proti nas!! Res se trudi naš zahrbtni sovražnik, da bi nas potisnil nazaj, pa dokler bomo stali na, straži štajerski in kranjski slovenski fantje, se bo vedno s krvavo bučo vrnil, kakor se je že mnogokrat.. Pozdravljamo naše starše, prijatelje, znance in čitatelje „Slovenskega Gospodarja," Na, veselo svidenje! Franc Lubaj iz Ptuja., Peter Kristovič iz Ptuja, Franc Potnik iz Konjic in Tv.an Narat iz Črne gore pri Ptuju. • 60. Italijanov na francosko bojišče. Italijanski listi poročajo, da se je na zadnjem vojnem posvetovanju četverosporazumovih držav v Parizu sklenilo, da se tudi Italija dejanski udeleži bojev na. francoskem bojišču. Za. sedaj odpošlje Italija 00.000 mož na francosko bojišče. Italijani iz Afrike pregnani. Pred balkansko vojsko so si Italijani z ogromnimi žrtvami na denarju in krvi zavo^evali Tripoli-tanijo, V sedanji vojski so jo korak za korakom izgubili in te dni se javlja, da so jo morali popolnoma zapustiti. Domači rodovi so porabili priliko svetovne vojske, se s pomočjo Turčije oborožili in nalgnali 1-talijane iz svoje domovine. Rusko bojišče. Na naši ruski fronti, smo dobili dva nova vv-Lovna poveljnika. Južno od Tarnopola do rumunske meje je vrhovno poveljstvo naših čet poverjeno prestolonasledniku Kari Franc Jožefu, od Tarnopola proti severu pa poveljuje zavezniškim četam maršal H i n d e n b u r g. Takoj, ko je prevzel poveljstvo naših čet v Karpatih naš bodoči ca-sar, je vrle avstrijske bojevnike prešinilo novo navdušenje, katerega posledice so se tajkotj pokazale. Ruse, kateri so že bili nekako na potu na Ogrsko, podijo naši zopet nazaj proti severu. Edino na fronti vzhodno od Stanislava smo se morali zaradi ruske premoči pomakniti nekoliko proti zahodu. Hudo pritiskajo Rusi na desno krilo Hinden-burgove armade med Tarnopolom, in mestom Brodi. Na tem prostoru bi Rusi radi predrli našo fronto in prodirali proti Lvovu. Ruski naval pa so naši ustar vili, Istotako hudi boji se vrše ob Stohodu v Voli-niji- Prestolonaslednik Kari Franc Jožef poveijmk v Galiciji in Bukovini. Prvi vspehi. Dne 2. avgusta se je z Dunaja uradno razglasilo, da je maršal Hindenburg prevzel vrhovno vodstvo na ruski fronti. Dne 4. avgusta se je to poročilo izpopolnilo tako, da Hindenburg poveljuje fronti zavezniških armad severno od Tarnopola do Rige, naši fronti južno od Tarnopola do rumunske meje pa prestolonaslednik Kari Franc Jožef. Sprememba v, vrhovnem poveljstvu se je zgodila rajdi tega, da je vojno vodstvo odslej bolj skupno, kakor je bilo dose-daj. Pri armadni skupini nadvojvode Kari Franc Jožefa so se takoj prve dni, ko je prevzel vrhovno vodstvo, pokazali lepi vspehi, Dočim so Rusi pred 1. avgustom vedno bolj silili čez Karpate na Ogrsko, so Avstrijci pod poveljstvom našega bodočega cesarja že prve dni meseca afvigusta v prostoru med buko-vinsko reko Moldavo in prelazom Jablonica v Galiciji začeli prodirati proti severu. Naši potiskajo posebne v prostoru pri Jablonici in Tatarovn (južno od Kolomeje) Ruse pred seboj. Zahodno od Kolomeje, t. j. v prostoru pri Delatynu, stoji general Koves, naš bivši poveljnik v Crnigori in Albaniji, Njegove čete imajo odbijati izredno srdite ruske napade. Z veliko silo se je navalila ruska armada dne 7. avgusta na del naše fronte južno od Dnjestra rri kraju Tlumač. Sovražniku se je posrečilo vpogniti našo fronto samo za 3 km (Halje proti Stanislavu. Naši poveljniki na ruski fronti. Na fronti nadvojvode Kari Franc Jožefa, torej od Tarnopola do rumunske meje poveljujejo: od Tarnopola do Dnjestra grof Bothmer. od Dnjestra do Karpat generalni polkovnik Koves: kdo je poveljnik čet ob Karpatih, še ni razglašeno. Stran 4. tiosFu&Aas. 10. avgusta 1910, Na, fronti maršala Hindenburga, v kolikor pride ta fronta za naše čete v poster, poveljujejo od juga proti severu, od Tarnopola proti severu, generalni polkovnik Botrin-Ermolli, potem generalni polkovnik Terstjanski, na to general Fath in še severneje. ttavarski princ Leopold. Husi bi pred Lvovom radi predrli našo fronto. Po padcu mesta Brodi so se Rusi navlalili z veliko premočjo na našo fronto ob močvirnatem ozemlju gornjega toka reke Seret. Sovražni sunek na tej črti je naperjen v prvi vrsti proti Lvovu. Tukaj bi Rusi radi predrli.našo fronto. V prostor med mestoma Brodi in Tlarnopol so vrgli ogromne množine svojih rezerv. Posrečilo se jim je, da so dne 5. Avgusta prekoračili reko Seret in so zasedli zahodne brežine reke.. Rusi si skušajo od tam priboriti pot na krvava bojišča avgustovih dni leta 1914 pri Gologo-rih, Pomoržanih in Przemislajnih. Tukaj poveljuje našim četam generalni polkovnik Bolim-Ermolli, ko-jega generalštabni šef je dr. Bardolff. Francosko bojišče. Na francoskem bojišču se še vedno nadaljuje o-fenziva angleško-francoskih čet, ne da l?i prišlo do odločilnih vspehov. Pozorišče najhujših bojev je ob obeh bregovih reke Somme. Anglieško-francoske čete so v sedanji pettedenski ofenzivi pridobile 94 kvadr. km ozemlja. Tudi na ozemlju rekle Može se bijejo sedaj skrajno hudi boji. Zelo krvavi so iniainterijski boji za verdunsko predutrdbo Thianmont. V borbi za Verdu«, ki že traja pet mesecev, iše vedno ni prišlo .do odločitve. Italijani pošljejo baje 60.000 mož Ver-dunu na pomoč, ;Tudi Portugalska, kateri sta Anglija in Francija dovolili večje posojilo, odpošlje dve diviziji pred Verdun. Del teh čet se že najhaja na potu. Angleži so ]x>slali na francosko bojišče veliko novih čet, iz česar se sklepa, da se bo angleško-framcoska ofenziva nadaljevala. Boji ob Sommi strašni. Očividec opisuje boje ob reki Sommi sledeče: Boji ob reki Sommi so ena sama najgrozovitejša bitka v tej svetovni vojski. Angležem se je posrečilo prodreti blizu do mesta Peronne. Peronne je v plamenu. Uničena je krasna stolna cerkev iz 16. stoletja. porušejna lepa, zgodovinsko važna mestna hiša, in uničen je dragoceni mestni muzej. Peronne je ena sama razvalina, kajti niti eden meter zidovja ni ostal nepoškodovan. General Jofii-e o koncu vojske. Pariški listi priobčujejo sledeči pogovor francoskega armadnega vrhovnega poveljnika generala Joffrea z ameriškimi časnikarji glede vojnega položaja in o končni zmagi: Naši sovražniki so že vpoklicali zadnje svoje rezerve, katerih ne morejo več poSiljati sedaj tako kakor poprej od kraja v kraj. Ni moja naloga presojati, kako dolgo še bo trajala vojska, mogoče še tedne, mogoče pa tudi zelo kratko časa. Bržčas bo pa konec vojskie tedaj, ko bodo naši sovražniki popolnoma izčrpani, kar se bo brez dvoma zgodilo. Sovražnik ve ravno tako dobro kot mi, da je dosegla vojska svoj vrhunec. Petmesečni francoski odpor pred Verdunom je izjalovil nemški načrt. Mi imamo sedaj 122 divizij na bojišču. Turška bojišča. Na vseh turških bojiščih, izvzemši Mezopotamijo. je prišlo zadnje dni do večjih dogodkov. Na kavkaškem bojišču je prodrlo rusko desno krilo 14 km zahodno od kraja Giimuslfane, središče pa 22 km zahodno od mesta Erzingian. Levo rusko krilo je pa zasedlo črto Pailu—Bitlis. Na tej črti je dosegla ofenziva turških čet nekaj vspehov in ustavila rusko prodiranje. Na egiptovskem bojišču je prišlo dne U. avgusta pri kraju Romani vzhodno od mesta Port-Said ob Sueškem prekopu do večjega spopada med turškimi in angleškimi četami. Tozadevna poročila si zelo nasprotujejo. Turško uradno poročilo pravi, da je bil sunek turških čet proti angleškim postojankam vspešen, dočim zatrjuje angleško uradno poročilo, da je bil nalval turških čet, broječih 14.000 mož, popolnoma odbit ter da je bilo v tem boju vjetih 400 do 500 Turkov. Rumunija. Rumun ja je uganka. Rumunija je kakor je bila Italija v prvem vojnem letu. Kakor hitro se nam na bojiščih nekoliko slabo godi, že se prikaže njen škodoželjni obraz na obzorju in se sliši njeno rožljanje z orožjem, Tako je i bilo tudi pretekle tedne zaradi dogodkov v Galiciji. • Četudi se trenotno ni bati Rumunije, vendar ji pa ne j smemo nikdar za 14 dni naprej zaupati. V sedanji | vojski smo se pač dodobra naučili, da Rumunija pro- i ti nam ni popolnoma zanesljiva. j Zbiranje rumunskili čet. i Kralj je odpovedal velike manevre, ki bi se \ naj začeli dne 14. avgusta, ker se je splošno smatra-i lo, da niso nič drugega, kakor prikrita mobilizacija. ; Toda mesto odpovedanih manevrov so odrejena zdaj i splošna zbiranja rumunskjh čet na dan 20. avg. Vesti o rusko-rumunski pogodbi. Bolgarske vesti hočejo vedeti, da je bila med j Rusijo hi Runuunijfc) sklenjena pogodba, v kateri se > je Rumunija zavezala se udeležiti vojne pod nasled- • njimi pogoji: 1. Rusi morajo izvojevati proti Hinden-i burgu vidne vspehe, 2. vreči morajo Avstrijce in I Nemce iz Galicije v Karpate, 3. poslati morajo Ru-i munom pomožno armado 200.000 mož in 4. izdatno j podpirati Rumunijo z municijo in z denarjem. To po-| ročilo se v Bukarešti zanikuje. Zdi se, da kakoršne- koli odločitve rumunske vlade sploh ni pričakovati pred začetkom septembra. Rumunska vlada objavlja v poluraidnem „Victorulu" članek, ki znova svari ) pred raznimi vznemirjajočimi poročili ter obsoja liste, ki jih razširjajo. Ta poluradni članek pa se na j drugi strani spretno izogiba vsaki jasni besedi o de-i janskem stanju političnega položaja. Rumunija prodaja naše in nemško blago na Rusko? Budimpeštanski listi objavljajo prav čudno po-| ročilo iz Rumunije,. To poročilo pravi namreč, da | prodajajo Rumuni industrijalno blago, ki prihaja v j „Merkurjevib" vlakih iz Nemčije, oziroma iz Avstrije, na Rumunsko — Rusom. Ako je to res, potem gre | tu za vsega obsojanja vredno zlorabo zaupanja., in | potem je sumiti, da so Rumuni sklenili trgovsko po-i godbo z Nemčijo in Avstrijo ne le, da sami dobivajo i naše blago, temveč da nas napravijo za dobavitelje j naših sovražnikov,! Poroča se, da je nemška naku-i kovalna komisija v Bukarešti proti tej zlorabi že pro-| testirala in da so rumunske oblasti obljubile strogo j nadzirati izvoz v Rusijo. Rumunija zadržuje naše vagone? List „Corriere della Sera" poroča preko Pariza: Avstrijski poslanik v Bukarešti je zahteval od rumunske vlade, da_ vrne onih 1100 železniških vagonov, ki so služili v času ruske invazije za transport bukovinskih beguncev. Rumunska vlada je to zahtevo odklonila in si vse vagone pridržala. Zelo prijazno. Piiprave za 5?imo. Kakor se poroča iz Dunaja, je vojno ministrstvo razpisalo dobavo različnih za zimo potreonih vojaških predmetov. To se pravi, da ni veliko upanja na mir in da moramo biti na vse pripravljeni. Grčija. Nejasnost na Grškem. Ker vsa poročila iz Grčije prihajajo po četve-rosporazumovih brzojavnih žicah, za to ni čudo, ako vsa poročila pravijo, da raste priljubljenost četvero-sporazrumova in s tem tudi Venizelosova. Nam se pa zdi vendar čudno, da bi se ljudstvo, ki je moralo stati dve leti v vojski, že sedaj čez par let zopet navduševalo za vojsko. Samostojnost na Poljskem. Zasedena Poljska bo dobila v najkrajšem času važne politične pravice, pravijo, da dne 18. avgusta. Poljsko ljudstvo z veselo nestrpnostjo pričakuje novih dogodkov. Kakor javlja „Ziemia Lubelska", dobijo vsa mesta in vsi trgi v zasedeni Poljski samostojno občinsko upravo. Portugalska in vojska. Portugalsko ljudstvo je nevoljno, da se Portugalska udeleži vojske, tembolj pa so zadovoljni svobodomiselni voditelji portugalske vlade. Takjj v začetku vojske so ti politiki začeli naročati v ogromnem Številu vojno gradivo, pri čemur so imeli svoje velike koristi. Portugalsko ljudstvo more prelivati svojo kri, vladni možje pa si polnijo svoje žepe. Uporni župan. List „Kolnische Zeitung" poroča: Bruseljski župan se odločno brani, da bi plačal globo 1,250.000 i frankov, katero je mestu naložil nemški -pravitelj . general pl. Bissingen radi izgredov povodom belgijskega narodnega praznika. Naše žptuE za domovino. !V bolnišnici v Tullnu na Nižje-Avstrijstem je umrl 221etni posestniški sin Janez Pliberšek, doma I iz Morja pri F r a m u. Na bojišču je bdi ranjen t in si je še nakopal bolezen, ki ga je uničila. Rajni i je bil zvest Marijin družbenik, izboren pevec in je i rad sodeloval pri društvenih prireditvah. — Na laš-| kem bojišču je bil težko ranjen Franc Grofič, ožen-| jen posestnik pri Mariji Snežni. Granata mu | je zdrobila obe nogi, kateri so revežu morali v boi-| nišnici odrezati. Operacije ni prestal. Radi prehudih I bolečin in prevelike izgube krvi je izdfthmL Rajni i junak je bil rodom iz Selnice ob Muri. — Se le se-; daj je prišla žalostna novica, da je dal svoje življe-| nje za domovino Janez Dvoršak, posestnik v Zagaj-I skem vrhu, župnija Sv. Benedikt v Slov. gor. : Padel je že dne 29. oktobra lanskega leta. Bil je da-i leč naokoli znan zidar in dober delavec. Zapušča žeji no in več nepreskrbljenih otrok. — Na italijanskem j bojišču je padel dne 12, julija mladenič Matija Ge-\ ček, star 20 let, doma na Sčavnici pri Sv. B e n o -i d i k t u v Slov. gor. — Dne 9. t. m. je minulo že le-| to, odkar sta padla v cvetu mladosti junaške smrti i na severnem bojišču slovenska junaka. Jožef Otora-pec iz Frankovec in Matija Sterman iz Huma pri Ormožu. Bila sta vzorna narodnjaka. — Na tirolski fronti je dne 2. t. m. junaške smrti za domovino padel spoštovani Konrad Majcen, posestnik v J a s t r e b c i h pri Ormožu. Bil je priden mož svoje žene in med ljudstvom posebno priljubljen. Bojev se je udeležil v Galiciji po dvakrat in proti I-talijanom, kjer je tudi našel junaški grob, — Se le sedaj smo izvedeli, da je že dne 1. aprila 1915 umri na zadobljenih ranah Alojzij Ditril?, posestniki na Kamen šl č a k u, župnija Sv. P © 4 © r pri Mariboru. Bil je ljubeznjiv, miren in povsod priljubljen, zato pa tudi od vseh obžalovan. — Padel je dne 30. junija v Val d'Asa na Tirolskem, zadet od sovražne granate, vrl posestnik in skrben oče Franc Gračner po domače Trančk, v B r d e m št, 1 pri Planini. Zapustil je vdovo z 6 nepreskrbljenimi otroci. — Tudi iz sladkogorske župnije je že zahtevala domovina mnogo žrtev. Med njima sta tudi Metod O-rač in Matevž Medved, oba v najlepših letih. Orač je bil zadet s šrapnelom, da je bil kmalu mrtev in ai imel prestati nobenih tfolečin. Medved pa, kakor poroča njegov prijatelj Karol Juteršnik, je pri kopanju predaleč odplaval in ni ga bilo več. Nesmrtna sla,va slovenskim junakom! Tedenske novice* Po smrti odlikovan. Cesar je podelil f g Jožefu Fabijanu, župniku pri Sv. Luciji, ki ga je usmrtila laška granata, vitežki križec Franc Josi povega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. Zlato mašo je v Soboti med ogrskimi Slovenci obhajal dne 6 avgusta bivši martjanški plebanoš č. g Jožef Bagari. Duhovniške vesti. Č. g vojni kurat Marko Krajnc je obolel. Na njegovo mesto je k 87. peš-polku vpoklican č. g. Anton Peršuh, prej kaplan v Dolu. Nov grško-rumunski, pravoslavni metropolit na Ogrskem. Za metropolita grško-rumutiske pravoslavne cerkve na Ogrskem je bil izvoljen Vladni kandidat državni poslanec Bazilij Mangra. Novo izvoljeni metropolit, ki je zaupna oseba grofa Tisze, si je v zadnjih letih na vladino željo prizadeval, da bi med rumunskim ljudstvom uveljavil madžarske naJrodno-politične težnje, kar pa se mu ni posrečilo. Očividno varstvo Marijino nad našimi junaki. Bivši voditelj Marijine družbe in Mladeniške Zveze pri Sv. Križu nad Mariborom, Ljudevit Nudi, piše svojemu župniku iz tirolskega bojišča: Naznanim Vam, da sem bil dne 26. junija v hudem artilerijskem boju. Popoldne ob enih nas je sovražnik zapazil, začel je sipati granate in šrapnele na nas, da je bila groza. Mene je zadela krogla od šrapnela ravno na prsa, ali glejte res čudo! Na prsih nosim že od začetka svojega življenja Marijino svetinjo, krogla mi je predrla bluzo, dalje pa me ni poškodovala celo nič. Zahvaliti se pač imam eidino preblaženi Devici, da me je doslej tako zvesto varovala. Drugi zanimiv dogodek se mi je pripetil par dni pozneje. V noči na 29. junija se vležem v svojo tforno in mrzlo hišico, šotorček, seveda kar oblečen, kakor je tukaj že niavada. Ponoči med spanjem prifrči puškina krogla, predere šotor in mojo odejo ter se zarije v borovje, iz katerega imamo narejene naše postelje. Zopet mi ni bila odločena smrt, ostal sem nepoškodovan. Očividno čuje mogočna materina roka Marijina nad našimi junaki! 'Koncem meseca julija je bil vrl mladenič za svoje neustrašeno vedenje pred sovražnikom odlikovan z bronasto kolajno hrabrosti. Veseli- mo se tega zasluženega odlikovanja, ker dela čast naši organizaciji, iz katere je tak junak izšel! Staro slovansko mesto na severu. Na nemškem otoku Rujanu (Riigen) v Vzhodnem morju se je svoje dni nahajalo slavno slovansko mesto Arkona (Ar-kun) s preslavnim svetiščem Svantovidovim. Ta najbolj severno ležeča slovanska pokrajina je prestala marsikateri napad sosednih narodov. Dne 15. junija 1168 so bili Danci, ki so izvršili napad na Arkono, ki so jo po dolgih in ljutih bojih premagali in porušili. Dandanes nosi slavnega slovanskega mesta ime samo še 170 čevljev visoki stolp na nasprotnem obrežju, kamor so pribežali begunci z Rujana. Od leta 1727 je ta sezidan svetilnik visok 170 čevljev. — Sam otok Rujan se odlikuje z mnogimi prirodnimi lepotami in številnimi spomeniki po slovanskih pra-prebivalpih in je sleherno leto privlačna sila mnogih izletnikov. Odpravljena italijanska imena krajev in otokov v Dalmaciji Z Dunaja se brzojavlja: Merodaj-ni činitelji so — vpojštevajoč hrvaški značaj Dalmacije in dosedanjo krivico, ki je omalovaževala ta značaj zapovedali, da se morajo kraji in otoki imenovati odslej s svojim pravim imenom, t. j. kakor jih imenujejo Hrvati. — Ta vest je tudi uradno potrjena in razglašena. Italijanska imena se smejo samo še dva meseca poleg hrvaškega pisati v oklepajih. Tako je prav! Isto pričakujemo tudi za slovensko m hrvaško Primorje! Namesto cerkvenih zvonov kravj- zvončke. Kmetje pri VVorglu so ?lož>li vse kravje zvonce, da bi s tem rešni rekurirane cerkvene zvonove. Njih nam:,n se jim je posrečil Mrtvi se oglašajo. Leto dni so ljudje govorili, da je črnovoinik Franc Stampar, kmet v Jastrebcih, župnija Sv. Bolfenk na Kogu, gotovo padel na bojišču. Lani 6. junija je zadnjikrat pisal svoji ženi. Žena ga je isjkala po Rdečem križu in ta ji je odgovoril, da še Franc Stampar živi kot vjetnik na Ruskem, blizu mesta Kijev. Dne 6. junija 1916 pa je na veliko veselje lastnoročno pisal svoji ženi. Umetna roka za poljedelske delavce, Kmetu J. Kelerjn v Turingiji na Nemškem, ki je izgubil .sedaj v vojski svojo desno roko, se je posrečilo izumiti umetno roko kot nadomestilo za izgubljeno roko. Ta nova izumitev je po izpovedbi izvedencev neprecenljivo važno nadomestilo za izgubljeno rdko za kmete in kmečke delavce. Tudi v Avstriji bo vpeljana ta . nova izumitev. Novi poletni čas nameravajo v Nemčiji obdržati tudi preko 1. oktobra, V tej zadevi so imeli pruski ministri posvetovanje. Vjetnik, ki ga je gospodar vjel, dela na njegovem posestvu. Iz Cirkovc se nam poroča: Od 1. 1914 je bil v vojni naš J. Osenjak ter si zaslužil srebrno hrabrostno kolajno II. razreda ker je branil proti 9 Rusom in rešil iz njih rok svojega častnika. Sedaj je prišel na dopust. Ljubi svoj dom in vse svoje je našel v redu, pri zdravju in seveda po veselem svidenju vse prav srečne in vesele. Ko pa stopi na dvor, zagleda Rusa, katerega so imeli za delavca. Gleda ga in gleda, ter zakliče: »Ivan, kaj delaš?« Sedaj je na debelo začel gledati tudi Rus. »Ivan — Gorlice!« »Ja, ja Gorlice, odgovori Rus.« Spoznala sta se. Tega Ivana je namreč naš junak pri neki patrulji pri Gorlicih v zimi vjel, ko je polagal telefonsko žico. To je bilo nepričakovano svidenje! Da bi od naših 87tih pognal vsak 9 Rusov in na vrh še enega vjel, pa bo gotovo kmahi kone.' svetovna vojne Okraden v Zagrebu, A, Blatnik iz Braslovč j3 prišel pretekli petek v Zagreb In odšel v Sajmište, kjer je zaspal. Ko se zbudi, zapazi, da mu je neznar ni uzmovič ukradel črno denarnico s 540 K. Gospodarske novice« Rekviriranje živine. Dobili smo sledeča vprašanja: 1. Ah smejo nastavljeni kupci s silo vzeti te-lico 14 dni pred teletenjem in sicer ubogim posestnikom, ki nimamo več kot po tri glave živine? 2. Ali smejo vzeti telico, ki še ni* dve leti stara, a je deset tednov breja in jo nato zabarantatii ali zamenjati drugim „boljšim" ljudem? „Slovenski Gospodar", odgovori nam na ta vprašanja. Jurij C., iz ptujske okolice. 3. Ali sme nakupovalec enemu kmetu vzeti zadnje vole, svojim prijateljem pa pusti 2—3 pare volov v hlevu? Jaz n. pr. nimam s čim orati in voziti, ker se mi je odvzel edini par volov, moj sosed, ki je prijatelj nakupovalca, pa še ima 3 pare volov v hlevu. Nakupovalec še tudi ima v svojem hlevu 3 pare volov. Kam se naj obrnemo, da dosežemo pravico? Kmet iz mariborskega okraja. — Odgovor: 1. Brejih krav in brejih telic se še sedaj ne sme nakupovati v klavne namene. Glede starosti živine je sicer določeno, da bi se telice pod 2 leti stare ne smelo nakupovati, a nakupovalci imajo, Kolikor nam je znano, naročilo, da smejo tudi živino,, ki je mlajša kot 2 leti, nakupiti, a tehtati mora vsaj 300 kg žive teže. £. Zabarantati ali zamenjati pa nalcupovalec ne sme nobenega nakupljenega komada. Ako je živina nakup-liena, se mora oddati živino-prometnemu zavodu. Zasebno barantanje z živino. Vi je določena, v klavne namene, tudi nakupovalcem ni dovoljeno. Krivično bi bilo, revnejšemu posestniku živino odvzeti in jo drugemu, bogatejšemu zamenjati za živino, ki jo mora oddati. 3. Kar se tiče zadnjega vprašanja, pa je odgovor celo enostaven: Pristransko postopanje je pri nakupovanju živine strogo prepovedano. Enemu, ki ima samo en par volov, vse vzeti, onemu, ki jih ima več, pa ne, te pravice nakupovalci nimajo označene v svojih predpisih. Svetujemo vam: Ako so vaši podatki resnični, napravite vlogo na oklrajno glavarstvo, ali pa še bolje na živinoprometni zavod v Gradcu (Gradec, Franzensplatz št. 2). Vaša vloga mora biti tako sestavljena, da ne bo nikogar žalila. Navesti smete vse resnične poidatke, iz katerih bo razvidno postopanje nakupovalca. Kako se prodaja drevesna skorja. Iz marenber-škega okraja nam piše kmečki posestnik: V našem okraju so kupovali trgovci smrekovo skorjo za ceno 20 26 in 30 K 100 kg. Sedaj pa hočejo dati nafnkrat samo 5 do 10 K za 100 kg. Jaz sem tudi dal napraviti večjo množino takšne skorje iz svoje lastne goše in sicer za okoli 1 vagon. Sedaj sem jo hotel oddati. Trgovec in tovarnar mi je obljubil za 100 kg samo 10 K. Delo mi je prišlo drago, delavci računajo 7 K na dan. Prosim če je mogoče, da bi »Slov. Gospodar« prinesel pojasnilo, če je res cena za skorje toliko padla. Pojasnite nam, kako je s cenami, da stranke ne pridejo v nesrečo in škodo. Kam se naj obrnemo za pojasnilo, z ozirom na prodajo skorje? — Od govor: Po ministrski odredoi z dne 24. septemjra 1915 št. 297 je uradno določena najvišja cena za smrekovo skorjo v celih kosih 80 K, zdrobljena ali zmlačena pa 36 K 100 kg, postavljena na postajo ali v tovarno, oziroma usnjarno. Kdor zahteva, da se mu mora skorja dati za prenizko ceno, se pregreši zoper ministrsko od edbo. Takega člo veka, ki hoče kmečko ljudstvo oškodovati, se naj kratkomslo naznani na okrajno glavarstvo. Dobro je, ako se sklicujete pri tem na prej omenjeno mi nistrsko odredbo. Naše uredništvo je pripravljeno dajati v enakih zadevah potrebna pojasnila. Proč z zajci! Prav piše stara savinjska krneč ka korenina v 31. št. »Slov. Gosp.« Pritožim se tudi jaz v imenu več takih, ki nam zajci na polju veliko škodo naredijo. Imam 30 oralov zemlje, pa mo ram hoditi po krušne karte. Ali ni to veliko čudo ? Lahko bi si doma pridelal dovolj živeža, pa si ne morem pomagati pred zajci. Pšenice še polovico ne dobim; fižola pa jaz in moj sosed kar nič nima va. Ovsa sem lani imel sejanega, da bi ga lahko zrastlo 15 vaganov, sem ga moral pokositi; ni bilo kaj žeti, ker so ga zajci skoro vse pojedli in pomandrali. Letos ga sejal nisem, ker ga tako zajci uničijo. Ječmena sejem toliko, da bi ga lahko zrastlo 20 vaganov. Potem ga pa tako zajci uničijo, da ga ni več kakor 3 v^gane. Ajdo, ko dozori, tako uničijo, da je ni vredno žeti. Da, žalibog, ko bi bili kmetje uslišani, bi se polovico več žita pridelalo. Lov gotovo ne da lovcem toliko haska, kakor bi nam kmetom tisti živež, ki ga zajci pojedo, koristili. Ubogi kmet res vse redi! Prejšnja leta. ko ni bilo toliko divjačine, sem prodajal živež, sedaj ga še pa sam nimam. In ubogim sem tudi lahko dal, sedaj pa, če mi pride kak revež prosit, pa mu pravim: »Le pojdi! Sedaj ti nimam dati. Takrat pridi, ko bo divjačina uničena.« Včeraj je prišel k meni berač, pa ko sem mu povedal, da mu nimam kaj dati zavoljo divjačine, pa mi je rekel: »Po Bizeljskem mi pa ravno tako pravijo. To raj, sedaj bom moral gladu umreti « Ob koncu pa prosi veliko mož in žen, dragi »Slov. Gospodar«, ponesi to pismo v srce tistih, ki bi nam kmetom lahko pomagali. Mož iz Pišec pri Brežicah. Promet z jajci v mariborskem okrajnem glavarstvu. Kakor znano, je mariborsko okrajno gla varstvo določilo zasego jajc v mariborskem okraju. Ljudstvo še dosedaj o tej zasegi ni popolnoma po učeno. Glavna pravila te uradne odredbe so: 1. Jajca smejo nakupovati samo tisti trgovci, ki se pečajo s trgovino z živili (z jajci); 2, oddajati smejo nakupljena jajca samo okrajnemu glavarstvu in prebivalcem v glavarstvu za njih domačo potrebo; 3. kdor rabi jajca za domačo rabo, si jih sme v okraju nakupiti, iz okraja se smejo jajca izvažati samo z dovoljenjem okrajnega glavarstva; 5. posestniki smejo jajca prodajati komad za 12 do 14 vinarjev, trgovci pa za najvišjo ceno 15 vinarjev. Da pa bi moral prodati jajca, te ne more nihče siliti. Kako se v ptujskem okraju skrbi za kmeta. Z Dravskega polja se nam piše: V začetku, ko so bili na razpolago vietniki-Rusi, jih kmetje niso marali. Sedaj ima-o radi tiste, ki so delavni, pa jih kmetje več ne dobijo, ker jih dobijo ptujski mestjani, ki jih gotovo desetkrat manje potrebujejo, kakor kmetje. — Kadar ima kmet na prodaj n. pr. krompir, ga mora peljati k prekupcu. Prekupec, ki ni trpel nič s pridelovanjem krompirja, ima velik (dobiček, dočim kmet ne dobi za prodano blago v vsakem slučaju niti toliko, kolikor ga stane. Ko bi kmet naravnost, to je neposredno prodal svoje blago onim, ki ga rabijo m vojaški oblasti, bi oba imela dobiček. Vojaštvo bi dobilo blaigo od kmeta veliko ceneje, kakor pa od pre-kupca; tudi kmet bi lahko vqjaštvu dražje prodal, kakor prekupcu. Da kmetje ne morejo biti s tem zadovoljni, je jasno; prav zelo ogorčeni so. Kdo je toga kriv? Ugane laliko vsak, ki ve misliti! Živinski sejmi. Radi sedanjega načina naku povanja klavne živine so se živinski sejmi na Štajerskem skoro povsod opuslili, ker primanjkuje živine. Na veiika sejmišča v Mariboru, Ptuju, Celju, Brežicah, Poljčanah, Št. Jurju itd. se prižene navadno samo kakih 10 do 20 glav. Polagoma se bodo sejmi na ta način popolnoma odpravili. Škode nimajo samo živinorejci, ampak tudi občine, kjer se vrši s< jm, trgovci in gostilničarji. Ljudje nas vprašujejo, ali bo sedanji način nakupovanja klavne živine ostal tudi po vojski v veljavi ali ne. V splošno pomirjen je lahko povemo, da bo živinoprometni zavod nakupoval živino skoro gotovo samo za časa vojne, potem pa bodo nastopile zopet stare kuočijske razmere. Najvišje cene za seno in slamo. Na različna vprašanja gtede najvišjih cen za seno in slamo, javlja deželno kulturno nadzorstvo štajerskega cesarskega namesto štva, da so veljavne dosedanje najvišje cene za seno in slamo, ki so sledeče: Za seno in otavo 13 K in za slamo 8 do 9 kron za meterski stot in sicer v nestisnjeni obliki. Za stisnjeno seno in otavo je dovoljena doklada 1 K 50 v za meterski stot. Za prevažanje sena in slame od kraja, kjer se je nakupilo to blago, do postaje, kjer se nalaga, je dovoljena doklada 2 K za meterski stot. Vse druge vesti, ki se o tem razširjajo, so napačne. Oddaja kovlnastih predmetov. Uradno se je razglasilo, da je rok za oddajo kovinastih predmetov podaljšan do 31. decembra 1916, Ta uradni razglas pa se je skoro povsod napačno razumel, in sicer so mnogi mislili, da, nobenega kovinastega predmeta, ki še dosedaj ni oddan, odslej ni treba prej oddali, nego najpozneje do 31. decembra. Z merodajnega mesta se nam pojasnjuje, da se mora nova uradna odredba tako razumeti, da je rok za oddajo podaljšan do 31. decembra samo za tiste kovinaste predmete, ki se plri gospodarstvih ali gospodinjstvih nujno rabijo, n. pr. veliki svinjski kotli in za katere so prevzemne komisije izdale dovoljenje, da jih smejo lastniki tako dolgo rabiti, dokler ne pride zahtevani nadomestek. Nemogoče je namreč bilo, do prvotno določenega roka dobiti za vse neobhodno potrebne predmete nadomestkov. Dovoljenje za nadaljno vporabo takih predmetov torej ne velja samo do časa, ki ga je označila komisija na dovolilni listini, ampak do časa, ko se bo dobil nadomestek, kar pa se mora z-goditi najpozneje do 31. decembra 1916. Za vse ostale predmete, za katere komisije ne smejo Idati dovoljenja za poznejšo oddajo, se morajo po posameznih občinah oddati do dneva, ki je naznanjen na plakatih. Po novi odredbi pa posestniki predmetov, ki jih še niso oddali ali ki so se jim prepustili v stalno aii začasno rabo, ne smejo komu drugemu prodati, kot vojaški upravi. Ne spravljajte nezrelega krompirja. Ponekod se dogajajo slučaji, da ljudje zlasti rsni krompir veliko prehitro izkopljejo, prodajo ali pa spravijo v shrambe. Prerano izkopani, nepopolnoma dozoreli krompir kaj rad gnije in tudi nima tiste redilne vrednosti, kakor pa popolnoma dozoreli krompir. Torej ne spravljajte krompirja poprej v shrambe, dokler ni popolnoma dozorel, kar se lahko spozna, ako je krompirjevo steblo brez listja in je temno rujave in cvenele barve. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu se je v zadnji dobi poprodala le neznatna množina tujega hmelja za ceno 60—70 K za 50 kg. Vsled ugodnega vremena v zadnjem času se je stanje hmeljskih nasadov precej zboljšalo, kar velja, tudi o hmelju v Savinjski dolini. Ker je vlaida dovolila, da smejo avstrijsko-o-grsko pivovarne vporabiti 2 milijona stotov ječmena novega pridelka,, torej približno 20% več, kakor v 1. 1915, bo sigurno tudi popraševanje po letošnjem hmelju nekoliko živahnejše. V Savinjski dolini kaže stanje poznega hmelja še precej ugodno. Ker je izpraševanje po starem hmelju v Savinjski dolini precej živahno in si razni prekupci že sejdaj prizadevajo pokupiti v naprej velike množine poznega hmelja, jo nričakovati, da bodo letos hmeliske cene ugodnejše, kakor so bile lani. Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je precej neenakomerno. Plesnoba na grozdju. Pogosti mali dežki in jutranje megle pospešujejo razvoj plesnobe po naših vinogradih in so je ista pričela na mnogih krajih Že prav opasno razvijati. Plesnoba se da ustaviti, če jo koj v pričetku zatiramo. Ce se je pa že hudo razvi- la, se jo težko odpravi. Zato moramo koj, ko jo v vinogradu opazimo, vse bolno grozdje dobro, ampak na fino, ob lepem, gorkem in solnčnem vremenu po-žveplati. V veliki vročini se ne sme žveplati, zlasti ne z novim žveplom. Na debelo natroseno žveplo pa grozdju bolj škoduje kot koristi. Kdor žvepla ne more dobiti, ta naj koj in vsaj dvajkrat tekom enega tedna poškropi trte s tekočino, ki si jo pripravi iz raztopine 120 dek kalijevega hiperman)g|aua.ta in 2 do o kg apna v 100 litrih vode. Grozdje se ž njo mora dobro premočiti. Kmetijska družba nima nič hiperman-ganata več v- zalogi, zato si ga moramo preskrbeti v lekarnah ali drogeri|ak, kjer stane kilogram kakih 10 K. 100 litrov škropilne tekočine stane tedrtj f K 20 v, z apnom vred pa. 1 K 30 v. Proti porabi ječmena za kuhanje riiva. Zdravstveni svetnik dr, Bonne na Nemškem je izda: na državfnega kancelarja Bethmann-Holhvega odprto pismo, katero je podpisalo 80.000 nemških gut-teirpler-jev (protestantski red abstinentov), v katerem opozarja, da se na Nemškem še vedno vsak dan prekuha 42.000 ineterskili stotov ječmena, t. j. krušnega žita, v pivo. S temi 4,200.000 funti ječmena bi se moglo vsak dan preskrbeti zadostno množino kruha za 10 milijonov oseb. Za 1 liter piva je treba 230 gramov ječmena, za posamezno osebo je pa določeno na dan le 220 gramov kruha. V seda,njem težkem času naj bi se popolnoma ustavilo kuhanje piva, drugače pa se naj daje pivo le na krušne karte. Razne novice. Izpit iz latinščine pred vojaškim sodiščem. Te dni se je zagovarjal pred dunajskim vojaškim sodiščem zaradi razžaljenja Veličanstva ruski vojni vjet-nik Benjamin Dorošov, V vjetniškem taboru so vpo-rabljali Dorošova, ker je razumel tudi nemščino kot tolmača in je vžival vsied tega razne ugodnosti. A prevzel se je in je začel stražnemu moštvu poveljevati, kakor če bi bil kak avstrijski podčastnik. Pri tem je šel tako daleč, da je zagrešil hudodelstvo razžaljenja Veličanstva. Pri obravnavi je pa tajil, da bi bil izustil žaljive besede, češ, njegova omika bi ne dopuščala takega kiaznji;vega dejanja, saj je vendar dovršil gimnazijo. Sodnik je pa dvomil, da bi bil ta Dorošov keda.j dovršil gimnazijo in ga ie začel iz-praševati najpoprej iz latinščine. Latinskih besed kot mensa (miza), homo (človek), filius (sin) itd. ni znal sklanjati, niti ni vedel njihovega pomena. Slično je šlo v drugih predmetih, Sodišče je prišlo do prepričanja, da Dorošov nikdar ni obiskoval kake gimnazije. Ker so priče izpovedale, da je Dorošov izgovoril kaznjive besede, je bil obsojen na tri leta težke ječe. Koliko plače imajo evropski vladarji vsako minuto. Neki statistik je objavil naslednjo zanimivo statistiko o plači raznih evropskih vladarjev na. eno minuto. Po tej statistiki ima ruski car plače na eno minuto 405 K, avstrijski cesar 174 K, nemški cesar 108 K. italijanski kralj1'88 'K. angleški 75 K, španski 72 K, švedski 48 K, bavarski 46 K, saški 24 K, norveški 46 K, belgijski 24 K, danski pa 18 K. Predsednik francoske republike ima na minuto 9 K, predsednik Združenih držav v Ameriki 2 K, predsednik švicarske ljudovlade pa, 12 vinarjev na minuto. Zena stara 171 let. V ruskem Kavkazu tflizu Tiflisa živi žena Nina Taratas, ki je stara 171 let. Vsi njeni otroci, vnuki in praivnuki, 47 po številu, so že pomrli, le ena pravnukinja, še živi. Pa tudi ta bo najbrže stara že precej desetletij. (Masti potrjujejo to vest. Originalna stava. V Londonu se je te dni izvršila imenitna stava. Slalvni angleški igralec Elder Hearn ie stavil s svojim ravnateljem, da ni mogoče v Londonu prodati v dveh urah 15 pravih bankovcev po 100 K za 1 vinar. Sta|va se je izvršila. Igralec se je napravil v najslabšo obleko pocestnega pometača, ter ponujal ljudem pravi bankovec za 100 K po 1 v. Velika večina gospode ga je ogorčeno zarvrnila. ^ ; so ga imeli za neumnega, drugi so misiili, da ;e :a denar ponarejen. In res ni mogel v dveih urah prodati več kot dva bankovca. Enega je kupila soproga nekega poštnega ravnatelja. Tako je l ila. imanitna stava dobljena. Dopisi. Maribor. Težek udarec je zadel ponoči od ponedeljka na torek dne 8. avgusta ugledno družino vpokojenega sprevodnika južne železnice Janka Kavčiča. Po kratki bolezni se je preselila v dobi 15 let pri sorodnikih pri Sv. Tomažu v večnost njih miljena hčerka Zofika Kavčič. Rajna je dovršila pravkar z najboljšim uspehom meščansko šolo ter bila sprejeta v učiteljišče šolskih sester v Mariboru. Radi svojega ljubeznjivega vedenja je bila ljubček svojih starišev in vseh, ki so jo po znali. Ko se je zadnjo soboto poslovila zdrava od svojih starišev, pač ni sama niti stariši niso slutili, da jim ostane le še eno svidenje — nad zvezdami. Sv. Peter pri Mariboru. Koncem pieteklega meseca sta se narodila mrtva dva otroka. Povsod je bil vzrok, ker se je mati prevzdign la pri pre napornem delu, katerega morajo sedaj izvrševati ženske. — Due 6. avgusta pa ^ um*ju uh ujm, kjer je zbirala krmo za svinje, nagle in neprevi-dene smrti Neža Slanič, rojena Rubin, viničarka v Malečnici. — Plesnoba sili strašno na grozdje tako da je že skoro polovico grozdja uničenega. — Ječmen, drugega zrnja še nismo mlatili, prav malo izdaje. Seme je majhno kakor kumna. — Kar p;; imamo drugih poljskih pridelkov, nam tudi ti ne obetajo mnogo. Krompir je redek in majhen. Koruza zaradi že precej pritiskajoče suše, nastavlja redko in malo stročje. — Razven teh nadlog pa še prihajajo uzmiči iz mesta, ki pulijo že pozni krompir iz zemlje, trgajo koruzno stročje, kradejo zeleno sadje in vse kar najdejo. Po hostah kra dejo in sekajo zeleno drevje. Ce se pa kmet kaj skrega nad takimi ljudmi, ga še pošteno ozmerjajo, da si ne pusti še kože zdreti. Sv. Jurij ob Ščavnici. Poroča se nam, da je bil na soški fronti ranjen v levo roko dne 26. julija, Jakob Žnidarič, doma od Sv. Jurija ob Ščav-nici. Sv. Križ pri Ljutomeru. (Nove orgle.) Dne 30. julija t. j. smo obhajali tukaj z veliko slovesnostjo god župnijske pairone sv. Ane. Ta dan so bile tudi nove orgle strokovnjaško preskušane in — lepo so pele. Nekaj dni poprej so jil? pa naš presvitli knezo-škof povodom sv. birme sami blagoslovili. To je bila čez vse lepa, redka in ginljiva slovesnost, prva na dan sv. birme. Nepozabna nam ostane procesija od velikega oltarja na z venci ozališan cerkveni kor: spredaj križ; za njim dolga vrstai iskreno molečih čč. gg. duhovnov in potem ekscelenca v orna-tu: med procesijo poje številen mešan zbor Štiriglas-no psalm „Laudate Domiuum"; zdaj pride dolga procesija na kor; začnejo se slovesni obredi; g. knezo-škof obhodijo dvakrat slovesno blagoslavljajo nove orgle; med odhodom procesije iz kora poje pevski zbor Foersterjevo „Sv. Cecilija." Da, orgle v cerkvi, v slavo božjo, v pobožno veselje in tudi v žalost, ki mu bodo pele na, zadnji poti! Nove orgle so v gotiš-kem slogu, 119. najmodernejše delo orgliarskega mojstra g. Josipa Brandl iz Maribora, ki mu delajo vso čast. Stanejo 6000 K. Imajo dva igraJnika, 26 spre-menov in so razdeljene v dva sapiostoječa glavna dela tako, da iz ozadja sveti v sredini kraisno slikano veliko okno med orglami v ospredje cerkve; res, idealna harmonija! Našemu preča .«f, o ____ iubhi^^.; iivi^uuiP» mnjVMiH III • .'■'¡inmrtv.m ■••UMI Izborih as je obneslo za vojake v vojski In sploh t» vsakega kot najboljše bol abiažujoče mazanje pri prehlajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti t hrbtu Dr. Rihter-j» Sidro - Liniment. capsici compos. Nadomestilo za Sidro - Pa«ft - Expel.ierv Steklenic» kron. —"80, 1'40, 2"—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, I., FJizabetua cesta 5. Dnevno razpošiljanje. /M Stran 7, VELIKA UMETNOST v slučaju nagle smrti obuditi popolni kes. Vsem, ki v Boga verujejo, v duhovno pomoč. 16 malih stranij. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ta drobna knjižica prihaja pač o pravem času! Če kdaj, je potrebno v sedajnih dneh velikega umiranja, da je vsakdo temeljito podučen o slučajih nagle smrti! Najprva in najpotrebnejša molitev za umirajoče je popolni kes. Na sodnji dan še ie bomo izvedeli, koliko duš se je rešilo z obujenjem popolnega kesa še v zadnjem trenotku. Učenjak Francelin, se je izrazil nekoč: „Ko bi mogel prepotovati kot pridigar dežele, o ničemur bi ne pridigoval tolikokrat, kakor o popolnem kesu." Giejte nauk o popolnem kesu Vam podaje ta knjižica. Dragi čitatelji! Sezite pridno po tej knjižici. Naročite si jo za sebe, pa pošljite jo tudi svojim me žem in sinovom na bojišče. Cene: 1 komad 8 h, 15 komadov s poštnino vred 1 K, 100 komadov s poštnino vred 5 K. Manj kakor 15 komadov se po pošti ne pošilja. Denar je treba poslati naprej. se moramo tembelj varovati, ker zdaj razne nalezljive bolezni, kakor: škrlatica, ošpice, koze, kolera, legar s povišano silo nastopajo. Zato povsod, kjer se take bolezni pojavljajo, dobro razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodarstvu v potrebi na razpolago, Naj-priljubnejše razkuževalno sredstvo sedajnosti je brezdvomnö glasom preiskav zavodov prof. Löffler, Liebreich, Proskauer, di Vestea, Vas, Pfeieffer, Ver un, Perik itd. ki je brez duha, brez strupa in po eni ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (¿eleno steklo) za K i"25. Uspeh Lysoforma gotov in hiter; ?ato ga priporočajo vsi zdravniki za razkuševanje v bolniški postelji, za umivanje ran, turov, za antiseptične obveze in za irigacijo. ysoform-inilo je fino, lahko, čisto toaletno milo, ki vsebuje Lvsoforni in učinkuje antiseptično. Rabi se lahko na najobčutljivejši koži, celo pri otrocih in dojenčkih. Napravi kožo mehko in gibčno in ima posebno aromatični duh. En poskus zadostuje in rabili bodere v bodoče vedno to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v rabi pa je jako ekomično, ker en kos za dolgo časa zadostuje. Konad stäßö K 2" - . Pfeffurrcinz-Lysoform je m čno antiseptična ustna voda, ki slab ustni duh takoj in gotovo odpravi, zobe bledi in ohrani. Rabi se lahko tudi po zdravniškem predpisu pri vratnih katarih, kašlju in nahodu za grglanje Par kapljic zadustujee za eno čašo vode. Originalna steklenica stane 2 K in se d bi v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo z naslovom: „Zdravje m razkuževanje" (Gesundheit und Desinfektion) pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto: kemik HUB MANN, Referent der Lysoform-werke, Wien XX, Petraschgas.se 4. Dr. Keleti & IWuränyi, Lysoform-tvornice kemična tovarna. Ujoest Rt-aa SLOTENSKJ »OSPODAR. 1«. avjuata IMf. mm Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuj« so najbolj priporoča. anilnica in posojilnica v C resistievans zadruga z nerrn. zaveto. fcranitae vicsie tta II 0 14 0 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Daje posojila Uradna ure i a vknjižbo, na osebni kredit m na zastavo vrednostnih iistin pod zelo ugodnimi pogoji. za slratike xsak elavaik od 9 00 12 ure Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brez- uopoldne. plačno, stranka plača le koleke. Posojilnica daje tudi comače hranilnike.' ¥ lastni hiši (Ho>tel «pri belem volu9) ¥ Celiu* Graštea cesta 991, uidstr. J /T* H* • •S 1 - -------iirrniii iiiiaruBiirin"'i>rn'i"iirntr — nT iirr'rT--'irim h"iiitirriTTVinrriTTTTifi'-' - «3TS ft< ? i i' i v ' r s* f D S O $ 1 I t»* r«?fi. zad. z neotn. zav. 'ti •s i i . • • * i * i: • r " '■■'l' I ; t-1 -i i vv i PISRI lil — uri iemi »iolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno MBMMMEBKa Kmečka hi p-i . lastnika polic je da se v drugem letu iz ron ne odvrže pravica do zavarovalnine ker se lahko pripeti, da vojak še le v drugem 13tu pade ali podleže kakšni bole sni na bojnem polju ali doma. Važno je tuii, da se ne čaka na trenutek, ko poteče prvo leto zavarovanja. Zakaj? Ako umre vojak v času, v katerem ima prva polica ve'javo in je za isto svolo že drugič zavarovan, se irplača podvojena zavarovalnina. C. kr. avstr. vdov. sirot, zaklad je pa že meseca maja 1916 poskrbel, da se lahko zavarujejo vojaki za slučaj dela nezmožnosti ali invaliditete. Ako postane vojak in valid, se mu izplača zavarovalnina in sicer v primeri z njegovo delanezmožno tjo. za to za aro-vanje so tudi malenkostne premije Tedaj je tudi tukaj pomoč, ako se zavarovanje pravočasno sklene. Ako je pa prepolno se pa plačana premija vrne. Pro-iijo se pa župani in sploh m^roda ne osebe v občini, da ljudsivu po možnosti raz asnijo in pripo očajo vojno zavarovanje, ker marsikaterim se bodo na ta način rane zace'ilie. fiatančneja pojasnila se dobijo pri c. kr. davčnih uradih in c. kr. okr. gla vmtvih in sicer vse brezplačno. Iv. V. 470 zmožen slovenskega in nemškega jfzika, ki je dovršil vinarsko šolo in je izboren vinogradnik-neakademik Biti mora Slovenec z večletnimi odličnimi spričevali, zelo pošten, neoženjen ali oženjen brez otrok. Ponudbe se nai pošiliajo na naslov Grof Festetič. Banski dvor. pošta Vinica, postaja Ormož. 12- k ■Mi-'r"-. \ : H ■ '"T• v Bl žajo se v liki dnsvi srrč •; V času do 1. febr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih ubornih srečk: Novih srečk Avstrij. rdečega križa 300.000 in 500.000 K Turških srečk . 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 90.000 in 90.000 K 3% zemljiških srečk iz 1. 1889 60.000 in 100.000 K 17 žrebanj vsako leiol Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. D4T* Mesečni obrok samo K 7 — oziroma K 3'75. ~3!KI Te Brečke imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slačaju .ieizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom! Bre6kovao ssatepatvo 16, I. ubl ana. 490 !)i*aži»eiii oklic. Dae 12. avgusta 1916, pred.», ob 10. uri, bo pri tem scdiSču v izbi št. 27 na p odstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepre čnnr zemljiška knj ga Gornje Radvanje vi. št. '¿1 (označba i epremičnin) hiša št. 44 v Gornjem Radvanju in vrt, v t bsegu skupaj 1164 m2, cenilna vrednost 6007 K. najmanjši ponudek 4004 K 67 v. vadij: 601 K. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, od d. IV., dne 28 junija 1916. 49^ U VIII 548/16 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Obtoženec Jožef Lašič, posestnik v Račjem št. 48 jo kriv, da je dne 18. maja 1916 za zabodeno svinjo za kg zahteval 5 K oziroma 4 K 90 v poraliljajoč vsled vojnega stanja povzročene izvanredne razmere, toraj zahteval za neobhodno potrebne reči očitno čezrazmerne cene; s tem je zakrivil prestopek draženja po § 14 ces. naredbe z dne 7. avg. 1915, št. 228 d. z. in se kaznuje po tem delu zakona z uporabo § 261 k. z. aa eden (1) teden zapora in 1< 0 (sto) kron denarne globe v slučaju neiztrljivosti na daljnih 10 dni zapora ter po § 889 k. p r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja. Nadalje se odredi v smislu § 19 te ces. naredbe, da se objavi obsodba brez razlogov po 1 krat v listih „Slovenski Gospodar" in „Marburger Zeitung" na stroške obtoženca in da se razsodba javno nabije v občini Račje. C. kr. okrajna sodnija Maribor, odd. VIII., dne 28. julija 1916. 600 Oswatisch i», p ' 1 ■■■ 11 in **1oJhiiV: KsioHMro «¡r»»»--». OdfforornV nrednlk: VakoaUv Stripa«r Tlak tJflka.rn» ev< CiriU v Maribora