Stev. 204.
V Trstu, t nadrtlo 25- julij« 1915,
Lstnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob ned€':jan In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ubca Sv, Frančii\2 Aslškega 20, L radstr. — Vsi dopisi naj se ?c§iljajo i rcdnisi/u lista. Nefeankirana pisma rc n*
s-rejcniajo in rokopisi se ne vračajo, fid«jatelj in cdgw©mi prednik Štefan Godina. I satnik konsorci* lifta .Edinosti*. — Ti^ uskarne .Edinosti", vpisane zadnige z eirejcnim forehom ▼ Tr~ruf uiica Sv. Frančiika A««škega fc. JO.
TtkiaB *rrdništva in uprave Jtev. 11-57. I> a i o č n i r. a znaš*: Z;, ceio leto ........ K 24.—
Za pol leta.....................12.—
za tri me>ece ,
2« nedeljsko izdajo za celo leto .*«.,»•, 5.20 za pol leta.............i • • . 2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi de:;arni!i zavodov ........T ..... . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . *.....K 20.—
vsaka nadaljna vrsta .......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranitnični račun št. 841.552.
Popolni neuspeh tmm Mesa laškem napada
Rttjd našega Movja ob italijanskem obrežju. - Uspešno obstreljevanje italijanske železniške prose.
Zmasooito prediranje zveznih čet proti Rusom. - Trdnjavi Man in Pultusk zavzeti. - Brezuspešni ngpri Francozov.
I	mtiilsMaliimiieii im
DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. julija 1915.
Čeprav bitka pri Gorici tudi včeraj in danes ponoči še ni bila končana, postaja popolni neuspeh drugega splošnega napada Italijanov vedno jasnejši.
Proti goriškemu predmostju se je pričel včeraj zvečer na višine Podgore nov napad, ki je bil že po artilerijskem ognju zadušen v kali. Protinapad naših čet je vrgel sovražnika popolnoma nazaj.
Na -everozapadnein robu doberdobske planote so postali italijanski napadi sla-bejši in redkejši; ponoči so popolnoma izostali. Novi napadalni poizkusi sovražnica na fronti Polazzo—Vermeljan so bih ustavljeni z lahkoto. Pri Selcah je udri sovražnik včeraj dopoldne v del naših
kov na robu planote. Tekom ponočne-ga protinapada pa so bile zopet pridobljene vse prejšnje postojanke in je bil sovražnik vržen na vsej liniji. Današnji dan je bil že mirnejši.
V ozemlju Krna so bili zopet odbiti vsi ovivžni napadi. Pri tem se je odlikovala pehota nadvojvode Jožefa.
Na tirolski in koroški fronti je položaj neizpremenjen.
Namestnik šeia generalnega štaba: pl. Tiofer, fin!.
Rajd našega brodouja ob italijanskem obrežju.
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja:; 24. ju$a 1915.
Včeraj zjutraj so obstreljevale naše Križarke iti naša plovila uspešno železnico na italijanskem vzhodnem obrežju, na progi 160 km. Železniške postaje Chianti, Campomarino, Fossacessia. Termoli in Ortona, so močno poškodovane. Postaji v San Benedetto in Grottarnere ste bili zažgani, štiri lokomotive in več vozov demoliranih in nekaj zažganih. V Ortoni je bil razstreljen vodovodni stolp, poškodovan en pontonski žerjal in en vlačilec potopljen. Dve tovarni v Ortoni in ena v San Vitu so bile težko poškodovane. Vsi dimniki so bili prevrnjeni. Železniški viadukt pri Termoli je demoiiran, most preko Mora se je podrl in vrh tega je bila u-ničena vojašnica v San Benedetto. Semafor v Tremeti je bil uničen, tamkajšnji kabel uničen.
Sovražnih pomorskih sil ni bilo videti.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Odlikovanje.
DUNAJ 24. (Kor.) Njega Veličanstvo cesar je podelil kapitanu linijske ladje Bennu pl. Millenkovichu v priznanje izvrstnega in u-spešnega vodstva brodovja pred sovražnikom red železne krone tretjega razreda z vojno dekoraejo, brez takse.
Poročilo Cclorne.	• j
DUNAJ 24. (Kor.) Iz vojnega časnikar-i skega stana poročajo: Poročila sovražnih generalnih štabov :
II	a 1 i j a. Med tem ko se v Cadoru, v zdornjem delu Cortevole in Ansiei pričeta ofenziva razvija energično naprej in med tem ko v Karnskem naša artiljerija velikega in srednjega kalibra z uspehom obstreljuje sovražne utrdbene naprave, postaja boj ob Soči zopet srdit. V Plavah je prodiranje nekoliko napredovalo. Ob srditem odporu v $meri proti Gorici se je pridobil del višinske čl te, ki krije na desnem obrežju mesto in Soški most
PODLISTEK
GREŠNICE.
A««im. — Francoski spisal Xavicr d« Montepia
— Toda kaj?
je vprašala Mignon-
ne.
—	Predvsem bi moral kaj natančnejšega vedeti o vsej stvari.
—	Prav imate, — je rekla Mignonne.
—	In če ne boste smatrala za nesram-DOSt...
—	Povem vam vse, gospod Crochard. •— Jaz^pa vas bom pazljivo poslušal.
—	Torej, piihajam semkaj v Pariz, da fri našla nekoga.
* — Kakega sorodnika ?, 1 — Ne.	r'<j .
—	Torej prijatelja?. Da.
—	Moškega ali žensko t
Na kraški planoti je bil sovražnik pregnan iz nekaterih strelskih jarkov. Boj je trajal tud: po noči ter je bil srdit in irdovraten. Razen pušk in municije v velikih, še nedoločenih množinah je padlo v naše roke veliko ujetnikov. Le-ti znašajo za tri dni 18., 19. in 20. julija v celem 3478 mož, med njimi 76 častnikov in kadetov.
Italijanska neodkritosrčnost.
DUNAJ, 23. (Kor.) V uradnem komunikeju »Agenzia Štefani« trdi načelnik italijanskega generalnega štaba, da nikdar ni podal v avstroogrski rdeči knjigi na podlagi brzojavke avstroogrskega vnanjega ministra grofa Berchtolda avstroogrske-mu -poslaniku v Rimu od 4. avgusta 1914. njemu pripisanih izjav, po katerih da Italija nikoli ne bo nastopila proti Avstro-Ogrski. ako !e-ta ne zasede Lovčena ter nj naruši ravnovesja na Jadranu.
Temu nasproti se mora konstatirati, da je generalštabni šef Cadorna te izjave doslovno podal 3. avgusta 1914. napram av-stroogrskemu vojaškemu atašeju v Rimu, ko mu je bil le-ta izročil neko vprašanje avstro-ogrskega generalštabnega šeta, barona Con rada radi izvedbe za slučaj vojne med zavezniki sklenjenih dogovorov. Cadorna je pritej priliki vojaškemu atašeju, polkovniku " grofu Szeptickemu na njegovo vprašanje, je-li morda oborožena nevtralnost Italije naperjena proti Avstro-Ogrski, celo odgovoril, da to nikakor ni res. in da Italija ne bo nikdar u-porabila prilike, ko je Avstro-Ogrska zaposlena drugod, da bi ji iztrgala province. Naj se torej iz Tirolske čete mirno odpokličejo in naj se ne dvomi nad lojalnostjo Italije. .
Nadalje skuša Agenzia Štefani demontirati v avstro-ogrski rdeči knjigi objavljeno informacijo avstro-ogrskega poslanika v Rimu, po kateri je italijanski vojaški ataše na Dunaju predstavljal situacijo tako, kakor da bi bila vojna proti monarhiji samo vojaški izprehod. In sicer dernentira to informacijo s tem, da so poročila vojaških atašejev- tajna. Pri tem komunike prezira dejstvo, da so tozadevna izvestja italijanskega vojaškega atašeja na Dunaju hujskajoči činitelji italijanske vlade skozi tedne v Rimu uporabljali v to, da so prepričavali dvomljivce in pridobivali omahljivce. Ta izvestja torej niso prišla po nedovoljeni poti do vednosti avstro-ogrskega poslanika v Rimu. razširjali so jih temveč ravno oni činitelji, ki jih. danes dementirajo.
Z avstrljsko-raskeifl tojifta.
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se objavlja: 24. julija 1915.
Sovražnik je včeraj vsled zmagovitih napadov, ki so jih izvršile v zadnjih dneh armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda, izpraznil med Visio in Bistrzyco svoje postojanke v frontni širini 40 kilometrov in je umaknil 8 —10 kilometrov severno v tamkaj pripravljeno linijo. Njegovi poizkusi. da bi se ustalil v istotako pripravljenih medpostojankah, so se izjalovili vsled pritiskanja naših armadnih zborov.
Število ujetnikov armade nadvojvode je narastlo na 45 oficiijev in 11.500 mož.
Severno Grubieszowa so udrle nemške sile v sovražno postojanko.
-Pri Sokahi so se ponavljali brezuspešni napadi Rusov proti našim postojankam na vzhodnem bregu Buga.
Neposredno zapadno Ivangoroda je izvršil sovražnik par brezuspešnih napadov proti če:am našega sedmograškega ar-madnega zbora.
—	Moškega, — je odgovorila Mignonne in sramežljivo povesila oči.
-— Mladega ali starega?
—	Mladega, — je odgovorila in zarde-vala vedno bolj in bolj.
—	Aha, razumem! — je dejal Crochard smeje, in ko je preudarjal nekaj čajia, je nadaljeval:
—	Najbrž kakega rojaka, ki je za služabnika v kaki dobri hiši?
—	O ne! — je vzkliknila Mignonne nekako ponosno in tudi sramežljivo.
—	Potemtakem je pač pomočnik pri kakem trgovcu ali pa še celo pri kakem bankirju?____Kaj ne. sedaj sem ugenil?
—	Nikakor ne, — je odvrnila Mignon-ne.
—	Kako? Se ne? Najin srčni prijatelj je potemtakem kak knez? — je vprašal Crochard.
—	Ne. ni kriefc, temveč samo edini sin bogatega barona.
—	Grom in strela! In ta edini sin bogatega barona pričakuje vas?.
! Na ostalih delih fronte je položaj ob pre-menljivi sili bojev neizpremenjen.
Čete, ki se bojujejo med Pilico in Bu-gom, so ujele od 14. julija naprej 50.000 mož.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Položaj m ruskih frontah.
»Tagespost« objavlja sledeča vojaška razmotrivanja o položaju na ruskih bojiščih :
Operacije na ruskem bojišču se razvijajo, kakor je bilo želeti.
Pod Hindenburgovim višjim poveljstvom se nahajajoče armade se nahajajo tik ob Bobru in Narevvu in pred trdnjav-skirn rajonom Varšave. Odpor .predmost-ja Rezana je vsled osvojitve dveh utrdb glavne postojanke, bistveno zmanjšan. — Rusi bodo morali napeti vse sile, ako bodo hoteli vzdržati to zelo važno točko. Od Rožana pelje cesta preko Ostrovva na zapadni breg Buga. kjer se stikate dve železnici, kojih neoviran promet je za vzdržavanje pripravljenosti ruske armade glavni pogoj: železnici Bielostok —Varšava in Siedlec—Brest—Litovvski, oziroma Ivangorod—Lublin. Nemški pritisk na Rožan bo prisilil rusko armadno vodstvo, da pošlje tjakaj ojačenja. Nemški napad na ostala predmostja je že v teku.
Sedanji kratek odmor je razumeti tako, da je treba počakati še prihoda nemških težkih topov. Desno liindenburgovo krilo se nahaja neposredno pred trdnjavama Nowogeorgijewsk in Varšava. Že v kratkem se pokaže, če hoče Nemčija že sedaj zlomiti odpor te mogočne trdnjave.
Med Pilico lir Busom.
Pod višjim poveljstvom našega armad-nega vodstva operirajoči armadi Wo-yrsch in Mackensen, nadaljujete s prodiranjem med Pilico in vzhodno Buga. Ob-koljevanje Ivangoroda se nadaljuje. Trdnjavo je smatrati kot utrjen rajon; napadajoče armade tukaj nmreč ne bodo imele opraviti samo s pravo trdnjavo, ampak tudi s celo vrsto predmostij, ki se nahajajo ob Visli. Taka predmostja so n. pr. Kazimierc, Nova Aleksandrija in severovzhodno Kocienice.
Lublin—C hol m.
4. in 11. armadi, ki ste v svrho enotnega vodstva podrejeni Mackensenu, ste v bitki, ki se je razvila včeraj južno železnice Lublin—Cholm, izvojevali zopet u-spehe. Cisto jasno je razvidno, da so Rusi na izoženi fronti pri umikanju močno varčevali in da so mogli izločit večje rezerve, s katermi ojačujejo sedaj srditi odpor proti napadom zaveznikov.Vendar pa se bo že kmalu pokazalo, ako so te rezerve dovolj močne za zavlačevanje odločitve na tem bojišču. Uspehi armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda v ozemlju zapadno ceste Krasnik—Lublin ui u-spehi zaveznikov pri Orubieszowu nčvr-ščujejo našo nado po zmagi.
Včeraj je armada, ki se nahaja pod poveljstvom generala Bohm-Ermollija, vzdržala srdite ruske napade na naše krilne postojanke.
Z nemiko-ruskegu Bojišča.
BERLIN, 24. (Kor.) Veiiki glavni stan, 24. julija 1915.
Vzhodno bojišče.
Armada generala pl. Belowa je pri Šav-lah premagala peto rusko armado. Po desetdnevnih, neprestanih bojih, pohodih in
—	Ko bi me pričakoval, bi pač vedela za njegovo stanovanje.
—	To je res; potemtakem ne veste za njegovo stanovanje?
—	Namen mojega potovanja je. da po-iščein tu mladega gospoda, v katerem govorim, in upam. da boste tako dober, in mi boste pomagal, da ga najdem.
—	Z največjim veseljem; toda zdi se mi, da stvar no bo lahka. Kaj pa dela vaš ljubimec?	_
—	Studira.	.
—	Kaj?
—	Cula sem pripovedovati, da baje študira pravoslovje... vsaj zdi se ini, da se je beseda glasila tako...
—	Potem stanuje v latinskem okraju.
—	Kje je ta okraj?
—	Na nasprotnem koncu mesta, na oni strani Sene.
—	NajraJSi bi odšla takoj tjakaj.
—	In kaj bi storila, ko bi priJla tjakaj?
—	V vsaki hiši bi povpraševala po Karlu.	»_____
zasledovanjih se ie nemškim četam posrečilo, da so prisilile Ruse v pokrajini Rozelina in Szadowa do boja, jih potolkli in razpršili. Rezultat od začetka teh operacij, od 14. julija naprej, znaša okrog 27 tisoč ujetnikov, 25 topov, 40 strojnih pušk, nad 100 natovorienih in zapreženih muni-cijskih voz, mnogo prtljage in drugega vojnega materijala.
Ob Narevvu ste bili trdnjavi Rožan in Pultusk po žilavem in nepremagljivem navalu zavzeti od armade generala pl. Ga!lwltza ter je bil izsiljen prehod čez to reko med obema krajema. Močne sile stoje že na južnem obrežju. V bojih med Njemenom in Visio je bilo od 14. julija naprej ujetih 41.000 mož, zaplenjenih 14 topov in 90 strojnih pušk. Kar je bilo v Rožanu in Pultusku zaplenjenega vojnega materijala, se ne da še pregledati.
Pred Varšavo smo v bojih zadnjih dni ujeli 1750 mož in uplenili dve strojni puški.
Severno izliva Piliće so dosegle nemške čete Vislo.
Jugovzhodno bojišče.
Od izliva Pilice do Kozienic (severoza-padno Ivangoroda) je bil sovražnik potisnjen preko Visle.
Pred Ivangorodom so se naše čete pomaknile bližje trdnjavi.
Med Vislo in Bugom se boji trdovratno nadaljujejo.
V	ozemlju Sokala so bili ruski napadi proti predmostju odbiti. Pri tej priliki se je en turinški polk posebno odlikoval.
Nemške in avstrijske čete armad gene-ralobersta YVoyrscha in armad general-feldmaršala Mackensena so ujele od 14. julija okoli 50.000 ujetnikov. Natančnega števila kakor tudi višin vojnega materijala še ni mogoče pregledati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zipfltfnefti bolltfa.
BERLIN, 24. (Kor.) Veiiki glavni stan, 24. julija 1915.
Zapadno bojišče.
Pri Souchezu so Francozi tudi danes ponoči obnovili svoje brezuspešne napade z ročnimi granatami.
Pri včeraj javljenih razstreljitvah v Šampanji je vtrpel sovražnik po zanesljivih konstatacijah velike izgube. Njegovi poizkusi, da bi nas pregnal iz dobljenih postojank, so se izjalovili.
Južno Leintreya so naše prednje straže ponovno zavrnile sovražne sunke.
V	poročilu francoskega armadnega vodstva od 22. julija, ob 11. uri predpofdne, omenjeni, preko Seille vrženi močni nemški poizvedovalni oddelek je obstojal iz pet mož, ki so bili prerezali sovražno žično oviro ter se, izgubivši enega moža, u-maknili.
V	pokrajini Miinstra so se vršili včeraj manj srditi boji.
Po bojih zadnjih dni je obležalo tamkaj pred našo fronto kakih 2600 padlih Francozov.
Vrhovno armadno vodstvo.
S turških bojišč*
CARIGRAD. 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardauelski fronti je vladal dne 22. julija pri Ari Burnu na obeh straneh boj z minami v svrho uničenja strelskih jarkov.
Pri Seddil Bahru slab infanterijski o-genj, deloma artiljerijski boj.
—	Potem bi ne bila gotova v enem letu, draga moja.
—	Toda kako naj pa vendar prič-nem?
—	Dovolj je, če vprašate po vseh gostilnah.
—	Ali jih je veliko tamkaj?.	■
—	O da, precej.	*
—	Potem se odpravim takoj.
—	Sama se ne boste spoznala, draga moja. Iti moram z vami, vsaj prvi dan, kajti vedeti morate, da boste potrebovala več dni.
—	Ali se res hočete potruditi zame? — je rekla Mignonne v zadregi.
—	Zagotavljam vas, da storim to prav rad, in le želim, da bi najina poizvedovanja imela kmalu dober uspeh. Ko bi se pa nama ne posrečilo tako, nama ostaja še eno sredstvo, ki nama skoraj ne more izpodleteti.
—	Kako je to sredstvo?
—	Vedeti morate, da ima vsak mestni okraj svojega policijskega nadzornika za
V noči od 22. na 23. t. ni. so anatolske baterije pregnale sovražne rušilce torpe-dovk, ki so se bližali obrežju Kerevlsdere in so poskušali obstreljevati naše levo krilo.
Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Neka francoska križarka je dne 18. t. m. udrla v pristanišče Bučak zapadno Adalije, da napade tri barke, ki so bile potegnjene na suho. Križarka je odposlala tri s strojnimi puškami oborožene parne čolne, ki so imeli 80 mož na krovu. Turški orožniki, ki so se nahajali v maskiranih kritjih, so pričeli strcljaH na sovražnika in ubili enega oficirja in ri vojakov, nakar so se čolni oddaljili. Sovražna križarka je pričela nato obstreljevati kritja, a je zamogla uničiti le dva zidova, nakar se je umaknila.
Angleške izgube.
LONDON, 23. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 49 oficirjev in 1470 mož. ad turška boj____ i
Odlok naučnega ministra glede ponavljalnih izpitov na srednjih šolah.
DUNAJ, 23. (Kor.) Ker se je moralo na posameznih gimnazijah in realkah šolsko leto 1914-1915, ne da bi se bil pouk popolnoma končal, predčasno zaključiti in ker so na posameznih srednjih šolali vsled učiteljskih izprememb, povzročenih po vojaških vpoklicih, nastale za učence posebne težkoče. je naučni minister v nekem vsem deželnim šolskim oblastem doposlanem odloku dovolil, da se morejo učenci, ki so pod takimi okoliščinami v e-nem ali več obveznih predmetih dobili neugodno zaključno klasifikacijo, ob začetku prihodnjega šolskega leta pripustiti k ponovnemu izpitu iz teh predmetov, ako se je učenec sicer dobro učli ter njegovi redi iz drugih predmetov opravičujejo tako postopanje. Ako izpade ponovni izpit dobro., dobi učenec novo letno izpričevalo, ki ga opravičuje, da pride v prihodnji razred.
Pošiljatve našim ujetnikom v Srbiji.
DUNAJ, 23. (Kor.) Za naprej se avstro-ogrskim ujetnikom v Srbiji pošiljajo lahko tudi poštni zavoji, in sicer pod predpisi, ki veljajo za vojne ujetnike. Rabljeno perilo in obnošene obleke se v teh zavojih ne morejo pošiljati.
HaigBas.
C. kr. nameslništveni svetnik razglaša: Od ma bojišču zaostalih predmetov, kakor od predmetov, ki so bili lastnina ranjenih vojakov, so se poizgubila marsikatera oblačila in orožje, ker so bili ti predmeti odne-šeni v ozemlje, ki se nahaja za bojiščem. Taki predmeti so se večkrat našli tudi po železniških postajah in vagonih.
Zato se na prošnjo c. in kr. armadnega etapnega poveljništva objavlja, da se morajo najdeni predmeti za vojaško oboroženje, kakor oblači'a, odeje, daljnogledi, poljska kukala, kolesa, orodja, posode, konjska oprava, sedla, ročno strelsko orožje, sablje, municija, ostanki a tiljerijskih streliv itd., nemudoma izročiti najbližjemu vojaškemu po-veljništvu ali najbližjemu političnemu okrajnemu oblastvu, oziroma županstvu. Osebe, ki bi našle označene predmete in jih ne izročile oblastvu, bodo kaznovane strogo po kazenskih določilih.
Dr. Fabrizi 1. r.
gostilne. Nadzornik obhodi vsak teden vse gostilne in si da predložiti zapisnike gostilničarjev o tujcih, ki prihajajo in odhajajo. Na ta način izve policijska prefektura imena ljudi, ki prihajajo v Pariz.
—	Da, — je nadaljeval Crochard. — Naprosim nadzornika, ko pride v mojo gostilno, da povpraša pri svojem tovarišu v Faubourg Saint Germainu, in tako gotovo izveva za stanovanje mladega gospoda.
—	Da. storite tako, prosim vas, — je odgovorila Mignonne.
—	Morete se trdno zanesti name. Samo naš nadzornik pride k meni šele v par dneh in treba je cel teden, preden iz^ ve, za kar ga naprosim. Ali počakate tako dolgo?
—	Ne, — je odgovorila Mignonne.
—	Potem pa poizkusiva najprej prvo sredstvo, ki vsekakor ne bo škodovalo, če tudi ne pomagalo nič. Grem po klobuk in potem odideta.
—	O, hvala vam tisočkrat! — je vzkliknila Mignonne in ga hvaležno pogledala.
Sam Q.

V Trstu, dne 25. julija
Tržaške stvori.
Trst, 24. julija.
i Jom v gibanje in delovanje, slično velike- f Zanimala ga je naia 0Kna CMD, „Sokol
I___.	___J__Xi___ O (.kMMMta 4 !
mu stroju.
Leto 1657 se more v resnici osmačati
,K,,,( - Danes sc * vtflo- pod pred-j sedntStvoni namestnika, barona ^ nes~ i mo^g	^^
Skeneja, zopet posvetovanje na nainest-' Stirinaj;t desetletij poten, postaja Var-mvtvu. pri katerem se je razpravljalo olfa ^ ^uLo mesto Pntfov. -vec aktualnih stvareh.	Sedai pa je miniIo 1Q0 odkar je biv.
Kar zadeva preskrbo mesta z m 11 n - pujska prestolnica Varšava polagoma s k i m i izdelki, niso v zadniiii dveh jn v razdobjih začela postajati vedno ve-tedrili dospele samo tekoče pošiljke. utrdba — Rusov!
tei; ve* . 'e polcii tega po odredbi na- Varšava je danes njihova najmočneja * Kovi napravila rezervna zaloga, iz trdnjava. Ali nje padec ne bi še pomenjal.
e -e mora daljše zalagati ne samo ^ premagani Rusi odnehajo od vojne. Še mesto, •ci ;več tudi Primorje. Poleg tega je ta zmaga more še neustavno Rusijo iti pa se je tudi posrečilo, nabaviti neko nino-j žino riža. ki prispe v najkrajšem času semkaj.
Konferenca se je pa bavila tudi z vpra-j šanjem. ali naj bi se še poslujoči trgovci z mešanim blagom ne pritegnili k razpro-] tlaii koruze in koruznega zdroba.
Popolnoma upoštevaje težavni polo-. žaj. v katerem se nahajajo tudi ti krogi,. se bo aprovizaciiska komisija temeljit*)! bavila s to stvarjo in v eni prihodnjh sej I [ <>ročala o niei.
I daljša razpra l j e v a nerucžt potrebi
ti je privržence vojne nagnati v še daljša in končna podjetja, ki hi mogla slediti notranjemu preobratu.
Ta bitka je tem važneja, ker se svetovna vojna od J oči na bojnih poljanah Rusov in združenih «v$tro-nemški?; vojsk.
Domače vesti.
in druga narodna društva. 2. februvarja t. 1. je pisal: „Tu imamo meter snega, mraza 16 stopinj pod oI0o in sibirski veter nas pošteno hladi, aH še vedno smo dobre, slovenske volje. Mars&aterfkrat se spominjam našega lepega Trsta in lepih minulih dni. Posebno takrat, ko sem na straži, ko je vse pusto okoli mene in samo topovi pojd svojo mrtvaško pesem, takrat upam, da se bo vse srečno končalo, da se zopet zdravi vidimo v slovenskem Trstu". Drugič zopet: „Veseli me, da se tako zanimate za CMD in prirejate igre, saj s tem jej dosti koristite. Cital sem tudi o tem v „Edinosti"; ki mi jo po siljajo od doma44. Ko je o v.liki noči voščil vesele praznike, je pisal: „Praznovati bom moral letošnje velikonočne praznike v teh krajih, upam pa, da bodo prihodnji boljši". Petem zopet:* „Vsi p;i;akujemo zaželjenega miru, toda tam na jugu, na jadranski obaii st nekaj p;ipravlja. Bog ne daj tega!" itd. Takih fantov, tako idealno na\ dušenih potrebuje naš Trst! In če pomislimo, da je bil doma v Kjadinu, v onem delu mesta, kjer je vse potujčeno, spoznavamo, kako težko i ga bomo pogrešali. Ni mu bilo usojeno, da
Trst, po katerem je
Ruski ujetniki na Hrvatskem. Tudi na-daljna poročila v hrvatskih listih naglaša-jo, da je vedenje ruskih ujetnikov, ki so tamkaj zaposleni na raznih delih, neoporečno v vsakem pogledu in da delajo v splošno zadovoljstvo. Istotako pa je tudi postopanje žnijjni vsakega priznanja vredno. V Belišču n. pr. jim je čital pravoslavni župnik Bogdanovič liturgijo in so Ob tej priliki prekrasno pevali cerkvene pesmi. Zaposleni so tudi v osješki okolici in je oblast — v kolikor se ni postopalo žnjimi po dogovoru — odredila z mesta, kar treba. Tako je prav! Nikdar se ne sme pozabljati, da je tudi ujetnik — človek, do katerega imamo dolžnosti — čfovečanstva!
Srčne pozdrave pošiljajo svojim domačim, prijateljem in znancem tržaški črnovojniki,
in
sicer: Gajo Bonefačič, Anton Maslo, Alojz Umek, Ivan Prelec, Jakob Šprohar fe Suhorja, Jože Sluga iz Artviž, Benedikt SusterŠič, Ivan Škerlavaj z Opčin in Ivan Počkar
Cene raznih ilvfl v Trstu,
(Dne 24. Jnllja 1915.)
I £'— SLA
— 96 ki
Vrr H
a se je razv
H<TfWl<t
meram najemi
rn r o K u	avgusta.
\i preseljevanja in izdaji nit določeb glede izločitve in j veliavnih norem sedanjim raz
Garibaldijeva zlata sablja — potopljena, lie !iner Tageblatt" je prejel iz Rotterdama bi se vrnil v ljubljeni il m o r t s e- brzoiavko> ki sporoča, da se je s križarko hrepenel, ne. umrl je tam daleč, sicer ne na G „Giuseppe Garibaldi" potopila tudi sablja, bojnem polju, pač pa vseeno junaške smrti, ki so jo svoječasno arrr.ikanski in angležki j |cer Sj je nakopal bolezen kot vojak, nalez-občudovalci poklonili Giusepp-' Garibaldiju. ijjvo bolezen, ki ga je vrgla v preiani grob. Pa ne da bi to nak'uč e - potopitev sablje j Dragi Franjo, ni mi biio dano prinesti kot
__ dobremu prijatelju cvetic na grob, ter spremiti te na zadnji poti in s tem ti izkazati
korist hišnim posestmkom: m, - k __ vrjjn- s|nov od drevesa
n. Iz razprave, ki se je je ude-jf________
ležii tudi zastopnik društva hišnih lastnikov. izhaja potreba, da se javno razglasi j
z indjo hotelo namigniti, kako daleč so
ile i
2ares hrabrega generala očeta?!
Minister in partibus. rako označuje navodilo finančnega ministrstva v zadevi 1 praška Unionka« republikanca Barzilaia. olajšav pri plačevanju davkov, da hišni! ki ga je kralj \ iktor Emanuel imenoval lastniki, poznavajoč dotične odredbe, ne ministrom — za sedaj brez porttelja — bodo prevez pritiskali najemnikov.	in ki se je pred prisego, ki jo je moral po-
Razpravljalo se je tudi o določitvi skrb- j ' ^ Pred ^aljem, potolaži z uvazeva-rfika. k, naj bi zastopal najemnike, in rav- ^m, da najpopre, "^.^Uj^^di-no tako tudi vrra sanje razte.mtve delo- tev?	™ da dotlei republika
vanja okrajnih sodišč na spore ! i izhajajo ~ ^ka! I o mu moremc»tudi verjeti. Saj iz najemninskih odnošajev. Sklenilo se je <*« nekak """ister-krajan za dežele «-tudi. da se z ozirom ukrenejo iz razmer izhajajoči se ustanovi pcsredovaln
šala dosegati pošteno poravnavo med hiš-.	. , . . .. ... ...
nimi lastniki in najemniki. Splošno se je k»lo to, p kar se vojaki kraljestva italijan-
priznak» potreba, da se glede na veliki*^ ze dva !,1?se<:? ^p^esno tru-kompleks s tem zvezanih vprašani kritič-1 * v tem za kralja tolažba, da vpra-mo presojevanie in juristična sestava ! sanJe proklamiranja republike v Italiji ne predlogov izroča posebnemu odseku, naloga, ki jo je že sprejela trgovinska zbornica. ki se je že bavila s tem vprašanjem. za kar jej gre posebna hvala, in je že ^voj obstoječi odsek pomnožila s po-
»Saicv. Sklenilo se je » nekak immster-Krajan za aezeie i-na preseljevalni rok fedente. m -dokler niso te •osvobojene,, zhaiajoči ukrepi in da	minister m partihiis. (lo pomenja
»alniča, ki bo poizku- ministra - brez dela!) Ker pa m verjet-
da bi se temu mmistrti-krajanu posre-
sameznimi udeležniki današnje seje.
Izredno važne se zde v teh časih zdravstvene odredbe. Dasirav-no je po poročilih zdravstvenih oblasti zdravstveno stanje v mestu in na deželi izborno, se vendar ne sme prezirati nevarnost, ki jo prinaša že letni čas sam po sebi in pa še sedanje posebne razmere. Zato se ponovno opozarja na to, da je treba v zasebnem hišnem gospodarstvu kakor tudi v javni upravi paziti na najstrožjo snažnost. — Razpravljalo se je tudi o cepljenju proti koleri, pri čemer so se omenjali sijajni uspeli i cepljenja. Za sedaj pa se le smatralo, da je tako cepljenje popolnoma nepotrebno. Poudarjalo se je tudi. da naj se v sedanjih počitniških tečajih izobra-žajo otroci v higijenično-sanitarni smeri. ki bo tudi za splošnost vplivala blagodejno.
Vmm.
Varšava! To ime poliske metropole čujemo omenjati že dolgo, ali nikdar še v tem razdobju vojne ni časopisje tako napeto pričakovalo daljnje usode tega mesta kakor sedai. Silne mase vojske stoje druga proti drugi, kier se bo zopet merila energija te velike množine človeškega materijala.
P« i veliki pavzi nastopijo zopet vojske na vseli frontah, potiskajoč ruske obrambne lini.le proti njihovemu izhodišču: Varšavi!
Kaže. da se vračamo v dobo. kateri je
nemški »reich« postav il temelje svoje bodi čnosti. Dne 28. in 30. julija 1656. leta se jc na istem prostoru kakor danes, bila velika btika. zmagonosna za Nemce in porazna za Ruse. Združeni Nemci in Š v e d i so na reki Visli premagali združene Poljake in M o s k o v e. Zmago ie izvojeval volilni knez Friedrich W i 1- študijah. Minule jeseni je v prvem odprli e 1 m, ki mu je bil cilj, da osvobodi neke tem roku položil v Gorici predpisani iz-neiT ^ke gospoščine izpod poljske oblasti, pit ter imel pred sabo bodočnost, ki bi Zgodovina nas spominja na to bitko, mu nudila mnogo prilike, da bi delovat za po kateri je pod kraljem Ivanom Kazimi-! izobrazbo sploh ter za svoj narod še porom jučcI kraljestvu poljskemu temneti sebej. Ne! Moral je prekiniti svoje delo v horiz -nt na korist nove, danes silne dr- najlepši dobi ter dati življenje za domo-
pride še tako hitro na dnevni red. In tako ostaja za sedaj Viktor Emanuel kralj Italije, a republikanec Barzilai njegov pre-zvesti minister — brez dela!
t Rado Meršek. Ko sem 1. oktobra 1. 1912. v novem šolskem poslopju Družbe sv. Cirila in Metoda« vpisaval učence za novo šolsko leto, se mi je predstavil simpatičen mladenič z dekretom vodstva družbe kot novoimenovan učitelj. Bil je Rado Meršek. Razveselil sem se novega tovariša posebno zato, ker je bil plod slovenske družbine šole v Trstu. Šolal se je do vstopa v strok, zavod pri Sv. Jakobu, zaliajaje iz zapuščenega Rocola v staro šolo v ulici Giuliani. In danes, ko še niso minula tri leta od vstopa Merška v narodno službo, ga ni več. Padel je kot branitelj domovine proti sovražniku, katerega zavratno delov arije je čutil še kot otrok.
Težko bo pogrešal zavod ljubeznivega učitelja. Tih in miren, si je znal pridobiti srca svojih predstojnikov, tovarišev in mladine, za katero je neumorno deloval. Vsako priliko je uporabil, da bi koristil mladini in zavodu, iz katerega je vzrastel.
Da-si šele začetnik v šolski službi, je vendar povsod in vselej s prirojenim čutom pedagoga pogodil pravo ter zdaj bojazljivemu učencu z očetovsko milim postopanjem pregnal bojazen in užgal v srcu otroka željo po znanju in izobrazbi, tam pa z resnim in odločnim glasom posvaril dečka, ki mu šolski red ni ugajal. V Mer-šku je slovenski šoli v Trstu odvzeta mnogo obetajoča moč, ki je ne bo mogoče tako lahko nadomestiti. S strokovnim znanjem je združeval svoje od otroške dobe sem segajoče poznanje tržaških razmer ter se vedno trudil, da bi bil v korist naši mladini in naši stvari sploh.
Bil ie zadnji med deveterimi učitelji C. M. deške šole. ki jih je domovina pozvala na branik. Dne 20. mainika t. 1. šele se je poslovil od tovarišev in mladine, torej tik pred napovedjo laške vojne, in danes ga ni več. Tolaži nas eno: zadnji poklican in doslej edini padel. Le tri leta, zadnjega niti do sklepa ne. je služil na slovenski šoli, kamor je prišel takoj po dovršenih
zav e, ki je bila do onih dob v povojih svoje veličine: države Nemcev!
Isti položaj, isto razvrščenje vojske, ka-
vino na bojišču proti staremu zavratnemu sovražniku Avstrije in na.-. Slovencev še posebei. Med tovariši, med katerimi ni
kor tudi danes, Ie s to razliko, da je tu so- imel nasprotnika, mu je zagotovljen blag deloval komaj loo.non do 130.000 mož. spomin, mladina pa mu ostane hvaležna in d< : i ^e danes na raztegnjeni fronti bije domovina ga vpiše med svoje hrabre bra-že tedne in tedne za isti cilj v vedni ne- nitelje.
odločnosti cel narod: milijoni očetov, si- Vzornemu slovenskemu učitelju-junaku n . v^e. kar je zdravo, kar more nositi slava!	Ivan Vrščaj.
pušk. . jc st' pilo na obrambo svoje moč- V spoTiin pok, Franju Čehovinu. Pred ne t. ">vme. ki jej more le Bog poma- j menoj leži kup vojnih dopisnic, ki jih je pi-y - ir katerega edinega se boji '.	sal blagi po :ojnik. Pisal jih je, ko so mu
1 kaka raz! ! i v utrtibah! Tedai je vo-; prsti prezebali. Ob vseh teh nezgodah se je
dil le^^m	~ ----— ---
ve v našnj groTT drug' most radi ; rus*
ti le en iros preko Visle iz Varša-|rad spominjal našega družabnega ž vljenja.
Prog. levega in desnega brega da-
zadnjo čast, ne, a v mojem srcu in srcih vseh onih, ki so te poznali, ostane nevenljiv spomin na te I Počivaj v miru, dragi Franjo, v tuji zemlji!
Zaključna veselica otroškega vrtca na Vrdelci, ki se je vršila 11. t. m. ob 5 in pol na Vrdelci, je uspela v vsakem pogledu nepričakovano dobro. Točke sporeda, katerih je bilo 16. so se izvajale druga za drugo ob velikem odobravanju. Pridni so bili. res pridni ti malčki, tako. da ni možno hvaliti posameznih. Pozabiti pa ne smemo Danila Mikeluc, Ivane Grum in Vladka Mikeluc, ki so postavili oder. Vsa čast vam, dečki in učenci, le tako naprej, nadomestujte svoje očete, boreče se za domovino, a pokažite mlačnežem, da tudi vi, dasi otroci, zmorete kaj! Le tako naprej! —
Vodstvo vrtca se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem tudi najmanjših darov, zlasti pa sledečim gospem in gospodom, ki so darovali: Ivanka Josipovič 2 K, Fa-biio 2gur 5 K, Franica Tominc 2 v Angela Furkič 2 K r kaplan pri Sv. Ivanu 3 K za preplačane vstopnine pri »Otroški veselici Ti. t. m.
Pozdrav s severnega bojišča, vsern znancem in prijateljem, pošiljajo tržaški Slovenci, prideljeni »Delavskemu oddelku«: narednik Renčelj Štefan, desetnik Godina Andrej, delavci: Pregarc Josip. Rustja Andrej, Trošt Anton, Kreševič Mihael, Pestel Josip, Benevol Alojzij, Cink Josip, Dekleva Anton. Hvala Jakob, Je-ranko Josip, Kostanjevič Vincenc, Lozar Ivan, Lukač Anton, Leščak Filip, Maglica Gregor, Mezgec Frančišek. Mezgec Anton, Mohorčič Josip, Mihalič Ivan, Padar Josip. Slama Ivan. Sluga Andrej. Suša Frančišek, Smerdel Štefan, Stok Mihael. Steiner Frančišek, Steblaj Alojzij, Tence Ivan, Fofak Ivan, Zadnik Martin, Zadnik Anton.
Po štirimesečni odsotnosti iz preljubega našega tržaškega mesta smo končno prekoračili ne z majhnim trudom Karpatsko gorovje in dospeli v tužno, drugače krasno Galicijo, do skrajnega cilja. Večkrat smo bili deležni strašnega ruskega ognja. Hvala Vsevečnemu, da kljub temu ni še bilo dosedaj med nami žrtev.
Misliti si morete našo radost, kadar kdo izmed nas dobi od svojcev našo veleltu-bljeno t>Edinost«. To se kar pulimo zanio, kajti vsakdo hrepeni po domačih novicah, posebno pa je vsak radoveden, koliko italijanskih lačenbergerjev pade na dan od hrabre pesti naših tovarišev'. Le-žal, da se jc cenjeni list porodil gotovo tri do štiri tedne preje, nego pride do nas. So pač sedaj take razmere.
Človeku lasje vstajajo pokoncu, kadar čitamo cene živil v tržaškem mestu. Vse drugačne so pa tukajšnje cene. Na primer 100 kg krompirja stane tu le K T60, jajca so pa tri za 20 vinarjev, itd. Nasprotno ie pa vino tu zelo drago. Po nekaterih mestih ga sploh ni dobiti.
Do dna srca nas je pretresla pretužna vest, katero smo šele pred kratkim izvedeli, da je neizprosljiva, kruta smrt, zopet iztrgala enega naših korenjakov-prvakov iz naših vrst.
Odšel si v prezgodnji grob. Ti nepozabni narodni junak, Matko Mandič. Slovenskemu in hrvatskemu narodu naše najiskrenejše sožaije! Tebi, slovanski hrast, pa večna slava!
In ti slovenski Trst, predmet vojne groze, po katerem zavratni sovražnik izte-guje svoje umazane izdajalske roke, ne o-bupaj! Se živi ob Adriji rod tvoje krvi, ki se in se še bo radi Tebe kruto maščeval nad sovražnikom.
Da bi se zmagoslavno povrnili v najkrajšem času na svoja zapuščena domo-vja, v to nam pomozi Bog in sreča junaška J
Moka (pšenična, mešana z rženo) ... Z Moka (za knMnjako rabo) ...... K
Sladkor ....................K 1*—- k£
Meso (goveje) sprednji deli ... K 3 68, 4 08 kg zadnji „ K . . . 4-32, 4 72 kg
Meso telečje ...........K 8 — Ig
- . . K 2 40 do 2-60 kg
.....4.40 do 5.40 kg
i ».«••,•• K 12.— kg
•	• «... . K 6*— kg • . K 7 — do 8-50 ena
, . . K 2-50 do 3.50 edoo
.....K 2-20, 2 40 kg
........ 1*28 kg
... K 1*44 1 50, 1 60 kg
i • ......K l.fcO kg
K 2 80
...... 36, 40, kj
•	. • • • ... 60, 64 kg
5ro™P"r	« ..... 20, 28, kg
Paradižniki	„	........ 20, 24 kg
Radič	„	..... 0 do 8 merica
Sakta	.......8 do 10 glf.va
^esen	„	.......8, 12 glava
Čebula	„	.......K 1.20 kg
,	• ... 13 do 20 komad
Buče	.	..... 8 do 12 komad
Pesa	„	.....2 do H komad
Malancane	„	......G, 7, komad
Kumare	m	.... tidoŠ komad
Koleraba	„	«.,..4do5 komad
Mleko	„	....... 56. 60 liter
Olje (najceneje)	....... K 2 60 Itter
Sardele (sveže)	.......K 1-76 kg
Sardoni (sveži)	. ......K —■■— k|
Meso koitrunovo . . Slanina (soljena) . Gnjat, kuhana . . . . Maslo sirovo ► . • . « Kokoši . « • . . . . P.ŠČanci ......
Polenovka suha . . .
n	namočena
fižol ........
Bob .........
Ječmen.......
Fižol (strofiji) vinarjev Grah
:s 1	4ALI OGLASI		■ ■ na
□□ □fb	se računajo po 4 a to t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 10 stotini«. :	□□ □□	
Išče
se zdrava, poštena in pridna deklica. Ulica Caserma 14, vr. 12.	320
fiflllHfl se 3ostilna	bella Trieste" ulica
UUpili Molin grande 4. Za obilen obisk se pri-istn'ca Fanv vd. Gabrovic.	328
poroča lastn
Tesarji
se spre odd E'
osti.
takoj, Naslov pove
Ins.
322
MflfHA lffmilA za m°lZE|e krave, delavno vole, tiUUlU IlilHlIU prašiče se dobi v zalogi Via Padoina H. 5.	325
Iščem
službo vratarja. Naslov pove In.ser. odd. Edinosti.	333
-——	. r —
Reruzna
griesovo moko v večji množini i.^a na prodaj pekarna Hribar. Opčine. (324
Prip@r©5IJiwe tvrdih.
Kdo ve kal?
,Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Boschetto 32, vrata 23, daje med nradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev:
Iz Dclja. Benedijčič Ivan, 61 let, Jarc Valentin 53 let. Klobučar Luka. 27 let. Leban Josip 11 let. Klobučar Marija 70 let. Leban Anton 6 let. Mrak Ivan 64 let. Leban Rozalija 4 leta. Mrak Marija 55 let. Melinc Andrej 53 let. Mrak 'van 30 let. Melinc Ana 53 let. Mrak Marija 24 let. Meiinc Marija 27 let. Mrak Jožefa 19 let. Melinc Neža 25 let. Mrak Marijana 21 let. Melinc Ana 15 let. Mrak Ivanka 14 let. Melinc Rudolf 1 leto. Mrak Ana 11 let. Benedejčič Jožefa 31 let. Benedejčič Marija 9 let. Benedejčič Anton 8 let. Benedejčič Ivan 6 let. Benedejčič Jožefa 4 leta. Benedejčič Franc 2 leti.
Iz Poljubina. Gaberšček Pavla 8 let. Ga-beršček Josip 6 let. Gaberšček Neža 5 let. Gaberšček Marija 4 leta. Gaberšček Marija 66 let (iz Gaberja). Golja Josip 23 let.
Iz Ladre. Gregorčič Tereza 34 let. Gregorčič Štefanija 6 let. Gregorčič Tereza 9 let. Gregorčič Amalija 2 leti.
Iz Volarj«. Rcjic Marija 37 let. Rejic Neža 20 let
Iz Toktiina. Skočir Marija 73 let. Savli Ernest 6 let. Urbanija Marija 33 let. Ur-banija Josip 9 let. Urbanija Ivan 1 leto.
Iz Rovt. Benčar Ivana 30 let. Kuk Jakob 51 let, Kuk Marija 33 let, Kuk Mihael 11 let. Kuk Feliks 9 let. Kuk Marija 8 let. Kuk Ivan 7 let. Kuk Anton 7 let. Kuk Margareta 5 let. Kuk Ivanka 1 leto. Kuk Tereza 65 let. Leban Ivan 46 let. Leban Lucija 9 let. Leban Pavel 7 let. Seban (Leban?) Anton 34 let. Munih Alojzija 22 let. Leban Marija 59 let. Mihelčič Tomaž 73 let. Mihelčič Anton 18 let.
Iz Sela. BremiČ Marija 37 let. Kavčič Ivan 41 let. Bremič Alojzija 12 let. Kavčič Uršula 39 let. Bremič Justina 8 let. Kavčič Mihael 14 let. Bremič Angela 6 let. Kavčič Ivan 13 let. Bremič Kari 3 leta. j Kavčič Terezija 11 let. Bremič Josip 1 leto. Kavčič Štefan 8 let. Jug Josip 71 let. Kavčič Viktorija 4 leta. Jug Franc 22 let. Kavčič Marija 1 leto. Sterger Ivan 68 let. Sterger Stanislav 7 let. Sterger Marija 61 let. Sterger Albin 6 let. Sterger Ana 29 let. Sterger Josip 4 leta. Sterger Rozalija 22 let. Sterger Ivan 1 leto. Sterger Robert 5 let. Valentinčič Ivan 58 let. Sterger Marija 35 let.
Iz Anhovega. Herbič (Gerbič?) Marija, 63 let.
Cernuta Marija iz Loga 31 je ostala doma. Safvador Alojz in Antonija iz Perteol se ne nahajata v notranjosti Italije.
istotako tudi ne družina Ručna iz Idr skega, -Fon Terezija iz Smast, Miklavfiič
Urša iz Cerovega, Melichen Marija in ______ _______ __________ _____ ____
hči Fina iz Loga, Baldassj vdova Marija serve - Švicarski in inozemski sir - Sferi-
Papir.
[Bioša papirja a š
o zmernih conah mi tirobno in debelo tvrtka rASTONK DOLLINAR. Via dei Gelsi štev. IG ex Marangoni-. Telefon St. 27-81.	(1812)
Žganjarne.
Stara jrf ka ž$an]arna žSr? v^
Via Cavana 5. Bogat izber likerjev ; grSki io francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Šlašiice in prep^čenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga n« ulice deli'Orologio. — Se priporoča An dre i Antonopulo.	410
Skladišče
Uevoltellu št.
Razni.
vrat, oken, stopnic v ul. Piccardi št. 18 je preme^ćenov nI. Pasnuale 478.	631
Naznanile«
Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da v začetku avgusta odprem svojo lastno trgovino jestvin in koloni/alnega blaga v ul Canipanile št. 13. — V naprej se priporoča za obilen obisk udani
IVAN BIDOVEC večletni voditelj trgovine Kat. vd. Mulej
jI! Samo za prosisle in mm upravo!!
Mast - Ogrski salam - Klobase - Soljcno meso • _Mesne konsorve - Gulaš kon«
iz Tržiča (Momalcone). družina Krašovec iz Mcdane št. 2.\ in Franc Ipa\ec iz Ro-j činja št. 60.	_
Darovi.
—	Za dvakrat prodani, prvikrat po g. F. I R. za 3 K zlicitin:ni osoljenec pri Grž novi mami v Konsumnem društvu pri cerkvi v Rojanu v veseli družbi za moško podružnico CMD nabrane K 4. — Hrani uprava.
—	V počaščenje spomina grofice Onorine Sordina, je sestra pokojnice, gospa Alberti de Poja, izročila cesarskemu komisarju potom grofa dr. Sordina K 1500 v sledeče svrhe: K 1000 na korist nedotakljive glavnice ubožnice, K 500 pa za ubožce in brezposelne.!
—	V počastitev spomina grofice Onorine; Sordina-Scrinzi sta darovala vit. Deodat Tripcovich in Pavel Tripcovich K 50 v prid vdovam in sirotam padlih v vojni.
—	Rodbina Machne je izročifa ces. komisarju K 100 za okrepčevalnico na postaji Štanjel-Kobdi!.
—	XXV. izkaz darov, došlih ces. komisarju za degunce iz Furlar.ije in Istre. Ercole Polacco K 20, Ema Morpurgo pl. Nilma (v spomin grofice Onorine Sordina K 40, Fany in vit. Marij Morpurgo (v spomin grofice Onorine Sordina) K 40. — Skupaj K 100. Prejšnji izkaz K 42.C96 40. Skupno K 42.796*40
lisirano mleko
kakor tudi druge jestvine prodaja po ceni
Trst - Via dslie Posta 14, II - Trst


8
S
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čer mak
se ie preselil In ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
rzdiianle zoHov brezbolečine PlomliiraDje.
w
isanm
Pozor!
' Napeljava in poprava vsakega dela, kakor vpeljavo vode, plina, kopelj, se-salk itd. izvrši avtorizirana delavnica ANTONIO BOSCHIN ul. Stadion 20, teleion št. 740. aHorannni
Varšave. Danes pa vodijo trije o-j »i: betonski. > Niknlajevski most«, i />„'ezni Kjerbudja in Kovelski | Ta poslednji je najenostavneje ali elezniške zveze proti Petrogradu in notranjosti — najvažneji. V aršava . fe danes veliko, redogledno skladišče vojnega materijala: polno ogromnih vojašnic,1, Železnikih kolodvorov, vojaških tabo-, rov, artilerijskih in irdnjavskih priprav in naprav. V nekoliko dneh morda stopi 1 £e to skladišče z vsem svojina materija-
mjm
IBB ISCTCT^^AB.
IBS
Tržaška posojilnica in hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 7,7. na menice po 6% na zastave in amortizacijo a daljšo dobo po
HRANILNE VLOGE.
ođ TMkflB*. če tudi ni ud in jih obrestuj© po
Vetje ataAne vloge la vloge na tek. račun po dogovoru.
|mw lil iL MMt MNi Mm. - Vlaga s: lahki »o UM krono. - ODDAJA COMAČr ftAilRALNIKE (HRANIL Sfi PUSlCE).
^ registrevana zadruga z omejenim coro5?vorr TRST - Piaz*a tiella Caserma š*v. 2, I, nac». TRST^ (v lastni pa!a?l) vhoo po glavnih sfopnjitelt. <»
M	-	---------------m	ii k
1'oštno-hranilnifni ra«"un 16004.	TK*iJ.'FON H. Ou'2 t
Ima varnostno celico (-afe depoeits) zx shrambo vreuuo^l- ir nih listin, dokumentov in raznih drugih Trocisot, popolnem« .varno proti ulcmu in požara, urejeno po najnovejšem načir.u ter !o oddaja strankam v nujem po najnlljih ren?h. STANJE VLOG NAD 10 HILIJ&rfOV KRC?h Inta «: rt! Jb H ćspli ia !d 3 4a 5 3c?c'ilipuf^e ;e «at <u.3S ti uniđis prah