j f ALP ŠPORT SMUČI, VEZI, SANI, SNOWBOARDI SMUČARSKA OBLAČILA Posebna ponudba: magnetni prtljažniki za smuči že od 8.1 60 SIT BTC - Ljubljanska 27. Novo mesto, tel.: 068/316-127 Št. 4 (2371), leto XLV !• Novo mesto, četrtek, 26. januarja 1995t Cena: 120 tolarjev l,ST! HJSKt UST*" dolenjski list It , HENJSK1 UST ILENJSKI LIST UST IŠKI UST DOLENJSKI LIST £ DOLENJSKI LIST NOVI PROSTORI ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SEVNICA - Ta teden se je iz občinske stavbe na Glavnem trgu presc-bla v pritličje prizidka sevniškega Zdravstvenega doma na Trg svobode 12 izpostava območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V teh prostorih naj bi sc danes, 26. januarja, dopoldne oglasil generalni direktor zavoda Franc Košir. Vhod v noy?PIios,ore je s parkirnega prostora M IG, v neposredni soseščini bank, Irgovm, zavarovalnic, pošte, železniške postaje itd., z Zdravstvenim domom pa je zavod neposredno povezan znotraj zgradbe. Razveseljivo jc, da za invalide in druge prizadete osebe ni arhitektonskih ovir za prihod v nove prostore z invalidskimi vozički ali z drugimi ortopedskimi Pripomočki. Jutrišnji dan usoden za GIP Pionir Stavka v družbi PLI še traja - Družba v likvidacijo, delavci na zavod NOVO MESTO - Stavka, ki seje začela v začetku tega leta v Pionirjevi družbi Program lesnih izdelkov (PLI), je v torek, ko je nastlalo to poročilo, še trajala. 62 delavcev te družbe v lasti GIP Pionirje prejšnji teden sicer dobilo plače za oktober in lanski regres v bonih, ni pa plače za november, kiy šele za december. Zadnje vesti iz Pionirja govorijo, da seje prejšnji četrtek sestal delavski svet GIP Pionir. Kaj so na tem sestanku sklenili o usodi družbe PLI, natančno ni znano, vsekakor pa o tem do torka delavci niso bili seznanjeni. Govori pa se, da naj bi družbo PLI likvidirali, a po nekakšnem kombiniranem načinu, tako kot bi šlo za stečaj. To pomeni, da naj bi Pionir kot ustanovitelj in največji upnik te družbe prevzel vse njene obveznosti in njeno premoženje, medtem ko naj bi delavci prišli na zavod za zaposlovanje in tako dobili vsaj minimalno socialno in materialno varnost. Vsekakor morata o tem reči zadnjo besedo še skupščina in upravni odbor te delniške družbe. V Pionirju naj bi dosegli tudi do- DR. FRANCE ARHAR O MONETARNI POLITIKI METLIKA - Pretekli teden so člani Rotary kluba Bela krajina v ustanavljanju v Metliki imeli v gosteh guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja. To je bilo prvo tovrstno srečanje v letošnjem letu, gost pa je govoril o monetarni politiki in trdnosti tolarja v letu 1995. Dejal je, da na področju monetarne politike ne pričakujejo sprememb, da pa morajo ustvariti zaupanje varčevalcev v banko in nacionalno valuto. Poudaril je še, da ima Slovenija šc lepe perspektive, če bo nadaljevala s politiko stabilizacije. Danes v Dolenjskem listu Mi 2. struni: • Kdo izkoriiča natakarice v motelu? mi 4. struni: • Prečna živi od pogleda z neba mi 6. struni: ® Žogata ob tajniku niz veterine« mi 9. struni: • Ranjen postal breme za Slovenijo Mi 11. struni: • Izgubljeni smučarski raj? Ml 12. struni: 9 krajina slovenska etnološka zakladnica mi 24. struni: • Stoletnica Terezija Vinice govor s sindikati, da delavci gradbišča Krka RKC do jutri, 27. januarja, počakajo na svojo odločitev o že za 23. januar napovedani stavki. Za jutri je namreč obljubljeno izplačilo plač. Vsekakor je stavka oziroma nadaljevanje del na gradbišču Krke za celoten Pionir v tej situaciji ključnega pomena. Če začnejo stavkati na tem pomembnem gradbišču, lahko to v stavko potegne celoten Pionir, kar bi znalo biti usodno za sistem GIP Pionir. A. B. ARGENT1NKE IN AVSTRALKE V ŠENTRUPERTU - Na tukajšnji OŠ dr. Pavla Lunačka so v ponedeljek učenci učiteljicam slovenskega jezika in kulture, ki so iz Argentine in Avstralije v nedeljo prispele v Dolenjske Toplice na enotedenski seminar v organizaciji republiškega zavoda za šolstvo, zelo nazorno in igrivo predstavili kulturno dediščino svojega kraja. Goste je pozdravil tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. Ravnatelj šole Jože Zupan je povedal, da s šentruperškim župnikom Janezom Vidicem vzorno sodelujejo, župnik pa je podelil gostjam lani izdano knjigo Šentrupert 1393-1994. Gostje so se seznanile še z likovnikom samorastnikom Bogdanom Breznikom, ki je pomagal pri izdaji glasila prizadevnega novinarskega krožka na tej šoli “Doživetja /x>d kozolcem." Gostje so se v torek odpravile še na mirensko šolo na hospitacijo k državni nagrajenki za vzgojno-izobraževalno delo Alenki Knez. (Foto: P. Perc) Stilles na dobri poti do ozdravitve Z novinarske konference SEVNICA - Ekspertna skupina Argus iz Celja, kije 10. oktobra lani prevzela krizni menedžment v sevniškem Stillesu, se je na ponedeljkovi novinarski konferenci pohvalila, da so lahko zelo zadovoljni z rezultati zadnjih treh mesecev, ko so skoraj podvojili dobiček iz tekočega poslovanja, zadolžitve pa zmanjšali za 850.000 mark. Kot jc povedal direktor Stillesa Vojko Rovere, so mnogo bolj zadovoljni z manjšimi upniki kot z velikimi, ki postavljajo zelo trde pogoje. Zlasti je bila ekipa uspešna pri dogovarjanju z domačim upnikom Gostinskim podjetjem Sevnica, ki mu bodo Slillesovi delavci in mojstri začeli obnavljati hotel Ajdovec. Ekipa je zelo pohvalila motiviranost in prizadevnost 184-članskcga kolektiva; morda je k temu prispeval tudi socialni čut vodstva, ki je neizprosno vpeljalo v podjetje, ki dejansko spet živi pod eno streho, red in diciplino; toda večini izmed 55 delavcev, ki so poslali trajni presežki, so pomagali iz zagate in morda le 14 naj bi jih končalo na zavodu za zaposlovanje, Stillesu se odpirajo novi trgi v Rusiji, Hrvatom jc pomagal pri obisku papeža, opremil je tudi tiskovno središče predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. p p TERMOTEHNIKA NOVO: 10% popusta za montažo centralne kurjave in servisiranje oljnih gorilcev v času od 1. februarja do 31. marca. Velja za vse, ki boste z nami sklenili dogovor do 31. januarja 1995. NOVO: obnavljamo, servisiramo in vzdržujemo velike kotlovnice, vse od ventilov, avtomatike, kotlov, gorilcev, priprave vode, do vseh vrst instalacije in manjših gradbenih del. Lahko nam zaupate, imamo dolgoletne izkušnje. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 agrajenka tega tedna je 63510 02ICA SEVER. KNAFELJČEVA I. 24, NOVO MESTO Če ne bodo dali, kličite sodišče Usoda Novoteksove konfekcije še nejasna - Iz tovarne odpeljali več kot 2.000 parov hlač - Zbornica seje oglasila - Doslednost pri vseh lastninskih vprašanjih? NOVO MESTO - V torek oh 13. uri, ko to poročamo, je razplet dogodkov v Novoteksovi konfekciji vsaj uradno enako nejasen, kot je bil pred tednom dni. Videti je, da vsi, ki bdijo nad usodo konfekcijskega podjetja, vlečejo poteze, s katerimi hi pridobili čas. Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto VEČ KOT TRGOVINA PODALJŠATI RAZPRAVO O “PUPIH” KOČEVJE, PREDGRAD, KOSTELSKO, OSILNICA - Na javnih obravnavah prostorskih ureditvenih pogojev za Obkolpje v Predgradu (20. januar) in Vasi (21. januar) so domačini poudarjali, da o osnutkih PUP ne vedo nič, da so zdaj prvič seznanjeni s tem, kar naj bi veljalo naslednjih 20 let in torej usodno vplivalo na razvoj tega območja, itd. Predstavnica občine Kočevje Simona Peršak-Cvar je povedala, da so bile krajevne skupnosti o tem obveščene že aprila lani in so tudi pred razpravo dovolj zgodaj dobile ustrezna gradiva. Kljub temu je dejala, da bo predlagala pristojnim občinskim organom, naj javno razpravo podaljšajo za 14 dni oz. do sredine februarja, čeprav bi morala biti po prvotnem načrtu zaključena že do minulega ponedeljka, 23. januarja. Thko je malo verjetno, da bo PUP sprejet dovolj zgodaj, da bi ga za Obkolpje uveljavili že za letošnjo turistično sezono. Več prihodnjič. ^fsKOKEDELA VSA VAS- Tradicionalne skakalne tekme v Zabrdju pri Mimi cle 1etos udeležilo 60 skakalcev’ iz Ljubljane, Krškega, Šentjerneja in Urinih sel. nlPSav se letos organizatorji ne morejo pohvaliti z velikim obiskom, so bili boji - ^5-metnki skakalnici zanivimi Verjetno pa bo že za naslednje leto za gledalce I .^bno pripravili še kaj več in zanimivega. Med mladinci so vsa mesta pobrali jffUjanfani iz llirije-Center. tudi med člani je prvo mesto z najdaljšim skokom j Petrov dosegel llirjan Franci Rogelj, domačin Janez Globočnik pa je nesel rnovpoiia\ ra drugo mesto. Med veterani je najdlje potegnil Jože Zupan iz Sent-(na sliki). Najstarejši udeleženec tekme je bil Franc Pave iz Novega mes-’ ,,ajmlajši Danijel Lindič iz Boštanja (Foto: J. Pavlin) Tudi v torek so zaposleni novomeškega obrata konfekcije stavkali, in sicer so bili v tovarni v Novem mestu. Pogajanja med vodstvom in zaposlenimi, kolikor jih sploh je, se še niso premaknila z mrtve točke. Zaposleni do tega dne še niso izvedeli, kako jc lahko neka avstrijsko-slovenska firma odpeljala pred časom iz skladišča Konfekcije več kot 2.000 parov hlač. Sprašujejo se, ali je kdo odpeljal hlače, da bi si tako sam poplačal dolg, ki gaje do njega imela Novotcksova konfekcija. Verjeti O POLICIJI, MAMILIH IN SPOLNIH NAPADIH NA OTROKE NOVO MESTO - “Kristina”, ljubljanska agencija za kvaliteto življenja, je prejšnji teden v gostišču Kos pripravila že sedmo delovno srečanje tajnic iz dolenjskih podjetij. Dokaj-šen obisk priča, da je tovrstno izobraževanje na moč zaželeno. Tokrat je tajnicam najprej govoril Franci Povše, načelnik novomeške UNZ, in sicer o raznovrstnih nalogah slovenske policije, pri čemer je izpostavil prizadevanja, da bi- ljudje policijo bolj sprejemali kot prijateljico m mani kot nekaj prisilnega. Tina Kapler-Volk, inšpektorica iz UNZ Novo mesto, je zatem tajnicam iz lastne prakse prikazala, kako in s kakšnim uspehom se na Dolenjskem zoperstavljajo kriminalnim dejanjem, povezanim z mamili, predvsem pa o odkrivanju spolnih napadov na otroke, pri čemer se novomeški izvedenci sicer srečujejo z nemalo težavami, vseeno pa beležijo vrsto razkritij teh najbolj zavrženih dejanj. VREME Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme, jutri je možno sneženje do nižin. morajo, da z odvozom ni nič narobe, vendar take “izvozne” akcije vseeno ne odobravajo. Omenjeni odvoz hlač je bil drugi primer, daje zunanja firma nekaj vozila iz Novoteksove Konfekcije. Prvi primer je bil, ko je I leidemann, tuji partner konfekcije, odpeljal iz tovarne vse svoje blago, ko je izvedel, da v obratu Konfekcije v Novem mestu stavkajo. 1 leidemannov “izvoz” je po svoje zanimiv tudi zato, ker jc zaradi njega vzela v precep zaposlene novomeškega obrata Konfekcije tudi Gospodarska zbornica Slovenije v Ljubljani. To se je zgodilo tako, da je zbornica poslala v Novo mesto dopis, v katerem zatrjuje, da stavkovni odbor Konfekcije nima pravice zadrževati blaga, ki jc last tujega partnerja. “Če sindikati oz. stavkovni odbor ne bo dal na razpolago blaga, kije last Novotc-ksa oz. tujega partnerja, imate možnost tudi zahtevati intervencijo sodišča v okviru pravil izvršilnega postopka.” Tako je med drugim zapisala zbornica v omenjenem dopisu. Zbornica je tako zažugala delavkam in delavcem z roko pravice. Naj bo, če so zbornica in vsi drugi ob njej tako natančni in jasnih pogledov na zakon zmeraj, kadar je treba povzdigniti glas v bran lastnine, ki je tako ali drugače (še) lastnina Novoteksove konfekcije. M. LUZAR VISOKA DECEMBRSKA PROIZVODNJA V NEK KRŠKO - V zadnjem mesecu lanskega leta je krška jedrska elektrarna dosegla stoodstotno razpoložljivost in kar 99,4-odstotno izkoriščenost. Tako je proizvedla in v električno omrežje poslala 458 tisoč megavatnih ur električne energije. S tako proizvodnjo ni čezmerno segrevala vode v Savi, prav tako pa v decembru niso zaznali preseganja mej dovoljenih koncentracij radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih iz elektrarne. V začasnem skladišču pri elektrarni je zdaj 9660 sodov z nizko- in srednjera-dioaktivnimi odpadki. [j Z VELODROMOM GRE ZARES - V torek dopoldne sta generalni direktor GIP Pionir Jože Peterlin in organizacijski direktor mladinskega svetovnega prvenstva v kolesarjenju Jože Majes podpisala pogodbo o pripravi lokacijske in tehnične dokumentacije za izgradnjo velodroma, ki bo skoraj zagotovo stal v Češči vasi, saj ima ta lokacija vrsto prednosti pred ostalimi. V pogodbi je kot investitor opredeljen Cyclo Tour, izvajalca pa sta Pionir in družinsko podjetje Schiirmann iz Miin-stra v Nemčiji, ki je projektiralo že preko 100 velodromov, med drugim tudi dirkališče za olimpijske igre v Barceloni in Atlanti. Vrednost pogodbenih de! znaša 183.000 nemških mark. V kratkem bodo organizatorji kupili tudi že kamerunski železni les (evzelija), ki jih bo stal 200.000mark, denar zanj pa so že zbrali. Poslanska podoba bede Televizijski prenos zasedanja državnega zbora o interpelaciji zoper obrambnega ministra Jelka Kacina, ki je v petek pol dneva pol Slovenije prikoval k malim zaslonom, je bolj kot kdajkoli doslej pokazal, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti iz sebe v boju za oblast in za prestiž. Človeka zmrazi: pripravljeni so naredili vse, pripravljeni so se odreči celo osebnemu dostojanstvu in časti. Prava beda, vredna obsodbe, še huje: vredna pomilovanja. V tej luči se je kot najbolj tragična figura pokazal dr. Jože Pučnik. Tisti karizmatični Pučnik, ki je v modri dvorani novomeškega hotela Metropol, kot še na toliko drugih krajih, znal tako pogumno in načelno utirati pot pluralizmu in demokraciji. In da sežem še dlje nazaj: taisti Pučnik, katerega resnicoljubnost in kritičnega duha smo v šestdesetih letih študentje agronomije občudovali, ko smo skrivoma razmnoževali in brali njegovo slovito kritiko zgrešene agrarne politike. Kaj se je zgodilo s tem človekom, da zdaj prisega na makiavelizem in se poslužuje nizkotnega vohunjenja in vohljanja v boju s političnim tekmecem ? Dr. Pučnik seveda ni bil edini in tudi z leve strani je padlo nekaj nizkih udarcev. Analizirati bi bilo vredno tudi glasovanje samo. Poslanci imajo pravico glasovati tako, kot mislijo, da je prav, toda kako jih je moglo kar 40 glasovati proti ministru Kacinu, če mu niso dokazali niti ene resnejše obtožbe? Je bilo merilo antipatija do njega ali celo zavist ob njegovih nespornih sposobnostih? Kaj še sploh veljajo argumenti? Menda res ni kaj narobe z našim (narodnim) značajem, ki se očitno mora hraniti z izdatno vsakodnevno porcijo sovraštva in zdraharstva, da lahko “normalno”živimo. .,, MARJAN LEGAN 9 Ste obiskali razprodajo? Ali so velike posezonske razprodaje, ki so se začele pred nedavnim v številnih trgovinah, Še zmeraj tisto, kar so bile včasih? Kako je danes z razprodajami, vprašujemo tudi v tokratni anketi. poselnih državljanov. Razprodaje blaga po nižjih cenah pomenijo cenejši nakup, razen če jih trgovci ne organizirajo po tistem, ko so predhodno podražili isto blago. Nekateri ljudje v resnici mislijo, da je zmzanje “današnjih” cen samo spuščanje na “včerajšnjo” višino. Blago, ki je na voljo na razprodajah, je kljub dokazani revščini Slovencev kiaj vendarle manj privlačno, kot je bilo nekdaj. Spretni trgovci, ki se učijo tudi pri bolj izkušenih zamejskih kolegih in ki vedo za donosnost različnih razprodaj, so namreč pomnožili različne oblike cenejših nakupov, ki zmanjšujejo privlačnost razprodaj. “Akcijskih prodaj”, “dnevov ugodnih nakupov” in podobnih trgovskih akcij, ki se vrstijo ne le vsak letni čas enkrat, pač pa zelo pogosto tudi vmes, se več ne da prešteti. Kaj kupec dobi za denar, ki se ga v trgovinah znebi ob različnih poceni in cenejših nakupih, je labko posebno vprašanje. DRAGICA HORVAT, poslovodkinja trgovine Tkanina, Kočevje: “Danes imajo ljudje malo denarja, zato je celo za razprodaje manjše zanimanje. Pred leti pa so ob razprodajah čakali pred prodajalno, da smo jo odprli. Zdaj ljudje kupujejo le, kar nujno potrebujejo, in to ne glede na razprodaje. Tudi jaz kupujem na razprodajah, saj so časi taki, aa je treba gospodariti tako, da prihraniš vsak tolar, in to se da prav na razprodajah.” ŠTEFAN INTIHAR, referent za prometni davek pri M-KGZ Ribnica: “Razprodaje so dobra stvar in sem tudi jaz na njih kupoval. Dejstvo je, daje žep slovenskih uslužbencev in delavcev vedno bolj plitev. Razlike med bogatimi in ostalimi so vedno večje. To se pozna tudi po tem, da revnejši čakajo na razprodaje. Tudi nekatere sodelavke kupujejo na razprodajah, saj je naš življenjski standard nizek in pridejo razprodaje mnogim zelo prav.” SAŠA JAKLIČ, prodajalka v pekarni Žito v Metliki: “Navadno so na razprodajah stvari, po katerih ni velikega povpraševanja. Na metliških razprodajah ni najboljše izbire razen v -zasebnih butikih, Zdi se, da ljudje na razprodajah bolj prebirajo, kot kupujejo, kajti eni so si zimska oblačila kupili že prej, drugi pa nimajo denarja niti za razprodaje. Januarja je še posebej suša v denarnicah, kar sc pozna tudi v trgovinah z živili.” TEREZIJA JUDN1Č, upokojenka iz Črnomlja: “Določen sloj ljudi se oblači in obuva le še na razprodajah. Priznam, da je tam moč dobiti tudi dobre stvari, vendar le, Če Človek pohiti, sicer ostane samo še izbirek. Tudi sama sem na razprodaji že kupila uporabne stvari. A takšne gneče ob popustih, kot je bila včasih, ni. Tisti, ki Imajo denar, se oblačijo po modi in jih razprodaje ne zanimajo, nekateri pa niti za nakupe na razprodajah nimajo.” SLAVICA HRIBŠEK, prodajaiku v nakupovalnem centru v Krškem iz Krškega; “Letošnja razprodaja je boljša kot prejšnja leta, verjetno tudi zaradi lepega vremena. Res pa je, da tudi razprodaje niso več, kar so bile, ker se pozna kriza. Znižane so tudi cene kvalitetnih izdelkov, zato sc splača kupovati, predvsem težko konfekcijo, kjer se popust najbolj pozna. Sama letos na razprodajah še nisem nič kupila.” LILIJANA JURKAS iz Rigonc, poslovodkinja oddelka v brežiški blagovnici: “Pri nas smo precej znižali cene blaga in to ne le zimsko konfekcijo, kolje bil doslej običaj, temveč tudi lažja oblačila (hlače, bluze), da si kupci lahko kaj skom-binirajo. Povprečno je cena blaga znižana za 30, nekaterega pa tudi za 40 odstotkov. Znižanje imamo vse dotlej, dokler ne prodamo. Reči moram, daje odziv dober in obisk večji kot običajne dni.” r ? JANEZ SELAK, Turistično društvo Šentjernej: “Spominjam se še, ko so ljudje v stometrskih vrstah stali pred trgovinami in kupovali poceni vse, kar so potrebovali ali pa morda tudi ne. Danes te trgovske poteze več ne privabljajo kupcev. Tudi zato, ker trgovci ponavadi pred razprodajami podražijo izdelke, da jih lahko potem pocenijo. Ljudje gredo mimo, v žepih je praznina. Bog, vrni nam čase, da bomo lahko kupovali vsaj na razprodajah!” MARJAN GORNIK, papirničar iz Sevnice: “Na razprodajah pri nas praviloma ne kupujem, kajti soglašam s tistimi, ki menijo, da se naše razprodaje zelo razlikujejo od tistih na Zahodu, denimo v Italiji ah Avstriji, kjer jc na razprodajah na voljo sorazmerno kakovostno, predvsem pa zelo poceni blago. Naši trgovci pa pred razprodajami blago podražijo za več, kot ga potem prodajajo “ceneje” na tako imenovanih razprodajah, in imajo korist le oni.” SONJA VRANA pripravnica za natakarico v gostišču Hribar vTreb-njem, doma z Mirne: “Letos sem si na zimski razprodaji kupila mekaj tekstila. S kakovostjo in ceno kupljenega blaga sem bila kar zadovoljna. Ker kot pripravnica dobim nekaj večjo nagrado kot jo dobijo pripravniki drugod (tudi do 35.000 tolaijev), si nameravam še nekaj kupiti na zimski razprodaji. Menim, da lahko na naših razprodajah kaj kupimo tudi mi, ki imamo manj v žepu.” Vojašnica ne uči samo streljati V teh dneh ekskurzija za vojake iz Cerkelj CERKLJE OB KRKI - Vojašnica Cerklje ob Krki organizira ta teden za vojake ekskurzijo. To znova potrjuje, da cerkljanski vojaški učni center skrbi ne le za pravilno ravnanje s puško, pač pa tudi za širše izobraževanje mladih Slovencev. Nekatere pomembnejše postaje tega izleta so kostanjeviška galerija in jama, arheološko pomembno Drnovo, Pišece, Brestanica z gradom in razstavo v njem, Podsreda, Olimje, Bistrica ob Sotli in Bizeljsko. Slavko Gerič, pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje v vojašnici v Cerkljah, pravi, da skušajo vojakom ponuditi kaj v zameno za dolgočasna • Galerija Učni center bo pripravila v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice v juniju veliko razstavo o vojni v Posavju. predavanja in kot dopolnilo obveznemu neizogibnemu vojaškemu piljenju. “Ob ekskurzijah dajemo poudarek tudi razstavam in različnim prireditvam v vojašnici in zunaj nje,” pravi Gerič. Slavko Gerič Razstave, ki potekajo v Galeriji Učnega centra v vojašnici, so pomemben del dogajanja v vojaškem učnem središču v Cerkljah ob Krki. V tej galeriji so lani organizirali 4 likovne razstave in veliko razstavo Znaki in uniforme v slovenski vojski. Galerija sodeluje s kostanjeviško galerijo in Posavskim muzejem Brežice in se je že tolikanj prebila v javnost, da je našla mesto v najnovejšem posavskem prospektu. Poleg razstav so lani za vojake organizirali nastope pihalnih orkestrov in pevskih zborov ter ogled gledaliških predstav v Cerkljah in Brežicah. Zadnji, nekako nevojaški lanski dogodek je bila decembrska kulturno zabavna prireditev v Prosvetnem domu v Brežicah. Med poteze, ki sicer potiju-jejo prožnost poveljstva vojašnice, se da šteti tudi dejstvo, da je vodstvo vojašnice lani odobrilo nastop v vojašnici Društvu mrtvih pesnikov iz Novega mesta. V vojašnici imajo knjižnico, ki sodeluje z brežiško, in v njej so si vojaki izposodili v pičlih dveh mesecih več kot 200 leposlovnih knjig. Kaže, da v vojašnici spodbujajo vojake, ki imajo umetniško žilico. S tem namenom so oktobra 1993 v svoji galeriji odprli razstavo intarzij Aleša Veneta. Prav zdaj se resno ukvarjajo z mislijo, da bi izdali pesniško zbirko svojega vojaka Petra Srpčiča. Kot pravi Gerič, nameravajo ustanoviti tudi pevski zbor, ki bi vključeval tako vojake kot zaposlene v vojašnici. Vnemar niso pustili niti vojakov fotografov, saj bodo v vojašnici tudi v prihodnje fotografske razstave. Na svoj račun naj bi prišli tudi vojaki, ki se ukvarjajo s športom. V Cerkljah deluje kulturno športno društvo, ker pa je večina njegovih članov v vojašnici, najbrž ne bo polen pod noge tiste, ki bi radi organizirali različna športna tekmovanja. L. M. Novih stanovanj skorajda ni vec V Krškem o gradnji neprofitnih stanovanj, merilih za dodelitev in višini najemnine -Zahteva po čimprejšnjem povišanju neprofitnih najemnin - Med socialo in ekonomiko KRŠKO - Stanovanjsko gospodarstvo na Slovenskem je v razsulu, novih stanovanj že nekaj let skorajda ne gradijo, na drugi strani pa se vse bolj povečuje število iskalcev stanovanj. To je bila splošna ugotovitev okrog 70' udeležencev okrogle mize o neprofitnih stanovanjih v Krškem, kjer so vsaj z iskanjem smernic za graditev in oddajanje v najem te vrste stanovanj želeli ublažiti posledice nereda na stanovanjskem področju. Predstavniki neprofitnih stanovanjskih organizacij, ministrstva za okolje in prostor, občin in občinskih stanovanjskih skladov ter večjih lastnikov stanovanj so v sredo najprej prisluhnili uvodni besedi ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja ter sodelavcev v njegovem ministrstvu, predstavnici Stanovanjskega sklada RS ter podjetjema Zarja iz Novega mesta in IR inženiring iz Krškega, ki sta podali dosedanje izkušnje. Dr. Gantarje napovedal, da bo vlada konec meseca obravnavala nacionalni stanovanjski program, ki daje prednost gradnji in oskrbi z neprofitnimi stanovanji, kar je svojevrsten paradoks, saj je država taka stanovanja najprej ukinila s privatizacijo, zdaj pa jih spet uvaja! “Gradnja stanovanj je v krizi. Slovenija bi morala, če hoče doseči evropsko povprečje, zgraditi letno K).(KK) stanovanj ali 5 stanovanj na 1000 prebivalcev,” je dejal Gantar. Velike so potrebe po socialnih stanovanjih, letno bi potrebovali okrog 2500 neprofitnih stanovanj in še okrog 500 profitnih. Minister Gantarje optimističen glede sredstev za stanovanja v proračunu, iz katerega naj bi za te namene v letu 1995 pridobili 6 mili- jard tolarjev. Milijarda naj bi šla za ustanovitev stanovanjske hranilnice (ob zahtevanih depozitih kreditojemalcev bi od tega 300 milijonov že lahko porabili za kredite), druga milijarda pa za obnovo stanovanj v starih mestnih jedrih. 2 milijardi naj bi proračun namenil kreditiranju neprofitne najemne stanovanjske gradnje. Če bi k temu prišteli še milijardo tolarjev sredstev lokalne skupnosti in še vložek nepre fitnih stanovanjskih organizacij, najti s to vsoto zgradili 1000 stanovanj. Zadnji dve milijardi sta v program« namenjeni za kreditiranje državljane« (novogradnje, obnove, nakup starih i« novih stanovanj). Po Ganterjevil besedah bi država s tem lahko v oblik kreditov sofinancirala izgradnjo 120C stanovanj v izmeri 76 kvadratni metrov. Program ima podporo tudi v drugih ministrstvih, zadržani pa so do njega financerji, vendar minister Gantaj meni, da sc bo vlada morala odločiti katerim nalogam bo dala prednost. B. DUŠIC GORNIK KOMU IN PO ČEM V NAJEM? - Udeleženci okrogle mize .10 iskali odgovore iti vprašanja, kakšno naj bo socialno in kakšno neprofitno stanovanje, komu j nameniti, kdo in kje naj jili gradi ter kdo financira in kako je s profitom pri tel* Še največ so se vrteli okrog metil za dodelitev neprofitnih stanovanj in višine trt' jemnine, saj pravilnika zdaj ni. Graditelji neprofitnih stanovanj so se zavzemi za čimprejšnje povišanje najemnin in za subvencioniranje, saj s sedaj predpist nimi najemninami ne morejo pokrili naložb, kaj šele preživeti in graditi naprti (Foto: II. D. G.) Kdo izkorišča natakarice v motelu? Direktor gostišča Hribar odgovarja poslancu SLS v državnem zboru Alojziju Metelku na očitke pred lokalnimi volitvami o “izžemanju ,kelnarc’ v bivšem motelu Putnika” TREBNJE - Poslanec državnega zbora Alojzij Metelko je na zadnjem predvolilnem shodu trebanjske podružnice SLS pred lokalnimi volitvami dejal, da se ne bo skliceval na imuniteto za to, kar bo povedal o prenoviteljih, ker se mu ni treba. “Določeni kandidati na listi ZLSD, ki imajo v zakupu motel, izkoriščajo in do kraja izžemajo žkelnarce” - pripravnice, potem jih pa zavržejo,” je ponazoril, češ kakšni so kandidati socialdemokracije. Po sledeh te izjave smo se napotili v gostišče Hribar (bivši motel Putnika oz. Kolinske) ob stari avtocesti, da bi zvedeli, kako tisti, ki kandidirajo na listi ZESI), v motelu izkoriščajo “kelnarce”. Ta izkoriščevalec bi lahko bil le Ignac Hribar, direktor oz. lastnik gostišča, saj je samo on iz tega motela kandidiral za občinskega svetnika. Hribar pravi, da ga jc neprijetno presenetilo, ko je prebral v Trebanjskih iverih Metelkovo izjavo, da pa ni hotel o tem z njim javno polemizirati v časopisu, ampak ga je nameraval osebno obiskati in sc z njim jiogovori-ti. Hribarje bil že vodja motela Put-nik, potem pa je motel vzel v najem od Kolinske in si ga ni olastninil oziroma prigrabil, kot sc tu in tam govori. Pravi, da dobro gospodari, zato ima 13 zaposlenih zanesljiv kruh in dokaj solidne plače v razponu od 50 do 70 tisočakov. “Prej so trije delali to, kar moram zdaj početi sam, saj sem ne le direktor, ampak tudi skladiščnik, nabavni, računovodja... Če je treba, pomagam tudi v kuhinji, ni mi nerodno dostikrat počistiti WC ali kanalizacijo, le da bi pocenil poslovanje in bi bili naši gostje zadovoljni. Nadur delavcem ne plačujem, temveč omogočam izkori-ščenje nadur. Še nikoli nisem rekel delavcu, da mora na primer delati 10 ali 12 ur, ampak gre vse po poprejšnjem dogovoru. Vsem delavcem sem omogočil izrabo letnega oddiha, dal sem jim regres in še novoletno nagrado. Delavci so zvečine domačini, pridobil sem kuharja, ki je prej 4 leta delal v Nemčiji, zaposlil pa sem že dve delavki, ki sta bili prej pri meni na praksi oz. pripravništvu; pripravnikom plačujem večje nagrade, kolje določeno. Zavzemam se za pravice delavcev, čeprav bi se moral morda bolj za pravice delodajalcev. Bil sem član socialistične stranke in sem še zmeraj levo usmerjen. Čeprav formalno nisem član LDS ali ZLSD, sta me obe pred lokalnimi volitvami vabili, naj bi kandidiral na njuni listi za občinskega svetnika. Pristal sem na kandidaturo Združene liste, vendar sem zahteval, naj ne bom na prvih mestih liste. Ne vem, od kod Lojzetu Metclk« taki neresnični očitki o izkoriščanj« mojih sodelavcev, če pa bi sc spustil na Metelkovo raven nabiranja poli’ ličnih točk pred volitvami, bi ga p«' vprašal tisto, kar sem slišal od njcgU-vili bivših sodelavcev, namreč: kak« to, da so propadla kmečka gospo-darstva Mala Loka, Jezero, Martinj« vas pri Mokronogu v času, ko je bj on eden od šefov KZTfebnjc gospod Metelko? Morda bom pa zdaj zvedel1 kakšen gospodar je bil,” pravi Hribar. p f —i———————— _ 'j • Ne draži se vse vprek, ljudje so Si na primer pocenili. (Petan) • Mladost imamo zato, da delam neumnosti, a starost zalo, da jih ort žalujemo. (Hemingway) “SEME”, d.o.o., Maribor Framska ul. 4 razpisuje prosto delovno mesto - PRODAJALCA V PRODAJALNI NOVO MESTO Pogoji: srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri, kmetijski tehnik V. stopnja Delovno razmerje se sklene za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vloge pošljite v 8 dneh po objavi na SEME, d.o.o., Maribor, Framska ul. 4. Za vse nadaljnje informacije se lahko oglasite tudi na tel. (062) 33-636. LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja ter bukova drva! Vse informacije na tel. (0608) 22-840. Najprej bo treba plačati stare račune Prejšnji oblastniki “počistili” le blagajno LJUBLJANA - Podobno kot v Mariboru tudi v Ljubljani (še) ni jasno, kdo jc zmagal na volitvah, sodeč po prvih “prislojnostnih praskah” med dr. Dimitrijem Ruplom, županom, in Dimitrijem Kovačičem, predsednikom mestnega sveta. “Mestni svet se skuša - gre pa za nekatere ljudi, ki so imeli doslej v Ljubljani oblast - vsiliti kot razsodnik vsega, kar se dogaja v Ljubljani,” trdi Rupel. “Poskuša si vzeti pristojnosti, ki mestnemu svetu nikakor ne gredo. Ob tem seveda ne dvomim, da je mestni svet najvišji organ mesta - tako, kot je parlament najvišji organ odločanja v državi. Vendar predsedniku vlade nihče ne oporeka njegovih pristojnosti. Nihče ne pričakuje, da bo g. Školjč računal plače za vlado g. Drnovška,” jc novinarjem še rekel Rupel in dodal: “Po zakonu je župan šef mestne uprave in je odgovoren za pravno in urejeno poslovanje mesta”. Ljubljančanom je novi župan tudi že napovedal, kaj jih čaka, ko bodo prišli na dan vsi podatki o podedovanih računih. V proračunu je po nakupu stavbe Slovcni-jašporta v središču Ljubaljane zazijala 800 milijonov tolarjev glo- boka luknja. Stara občinska vlada je namreč hišo kupila za 460 milijonov tolarjev; ker pa v proračunu za nakup ni bilo denarja, je najela posojilo pri lastnem stanovanjskem skladu. Razliko so pridelale obresti, račun bo treba poravnati. Poravnati bo treba še en račun, težak 170 milijonov tolarjev. Pred štirimi leti jc namreč SCT ljubljanski vladi izstavil račun za dela na Ljubljanskem gradu, ki je znašal 270 milijonov tolarjev. Vlada ga ni hotela plačati, še več, dolga sploh ni vknjižila in je do tožbe miroval-Račun je ostal novi oblasti... In če omenimo še več kakor 450 razočaranih Ljubljančanov, ki jim je stara vlada še do nedavnega pošiljala sporočila, da bodo dobili stanovanjska posojila, ustavno sodišče pa je malo pred lanskim božičem razsodilo tako, da so posojila padla v vodo, bi bila mera potrpljenja Ljubljančanov že skoraj zvrhana. Ker pa denar za posojila je, si bo dr. Dimitrij Rupel prizadeval, da bi problem rešili na zakonit način. Ljubljanski županje novinarjem še izjavil: “Kot župan sem tudi varuh zakonitosti v mestni občini Ljubljana, zato moram opozoriti na probleme, ki nastajajo in so nastajali v preteklosti. Posledice tega, kar se je doslej dogajalo v mestnem izvršnem svetu, namreč zadevajo tudi današnje življenje v mestu Ljubljana. Poseben problem je predvsem to, da sc skupščina ni sestajala, zato so člani izvršnega sveta 'določene stvari' sami urejali, in to tiste, ki bi jih ne smeli. Ugotoviti moram, da je večina sklepov, ki sojih zadnji dve leti sprejemali na izvršnem svetu, praktično nezakonita. Zato moram najprej razčistiti s stvarmi iz preteklosti, pogledati, kje smo zdaj, koliko denarja sploh jc na razpolago.” VINKO BLATNIK Ena pod Orlico, ena pod Gorjanci V Posavju dve vinski turistični cesti - Razviti želijo ponudbo v vinotočih in na kmetijah, a jih ovira zakonodaja - Projektna sveta že delata, zdaj še krajevni sveti POSAVJE - V posavski regiji so oblikovali dve vinski cesti: bizeljsko-sremiško in podgoijansko. Obe povezujeta vinorodna območja ob Krki in Savi, prva na pobočjih Orlice, druga na obronkih Goijancev. Kmetije! tega področja so veseli projekta vinskih cest, saj računajo, da bodo z njegovo pomočjo pospešili razvoj podeželja. kmetovalec ŠT. 1 SLOVENJ GRADEC - Izšla jc pr-a letošnja številka strokovne revije Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije. V njej sta objavljena dva ses-avka o ginsengu, najbolj znani in nvnostni zdravilni rastlini, mag. atjan Dolenšek poroča z obiska pri izdelovalcih kmetijskih strojev na “avarskem, dr. Peter Hostnik z Ve-ennarske fakultete v Ljubljani piše o virusu IBR/1PV, mag. Dolenšek v svojem drugem članku piše o dvojnem testu traktorjev Cararro, Jože tj s'ovenskern zadružništvu, Janez Hudovernik pa o borznem načinu poslovanja. Revija objavlja še nekaj drugih strokovnih zanimivosti. ČEBELARSKO PREDAVANJE V STRAŽI STRAŽA - Čebelarsko društvo ,'raza-Dolenjske Toplice vabi čebe-arje na predavanje, ki bo v nedeljo, • januarja, ob 9. uri v sejni sobi krajevne skupnosti Straža. Predaval bo priznam čebelar Jože Sever, ki bo predstavil svoj način čebelarjenja in PS čebel na izkoriščanje čebe- JNOVOMEŠKE TRŽNICE Nenadna otoplitev je na tržnico priklicala nekolko več prodajalcev in kupcev. Branjevke še vedno tarnajo, da ni kupčij. Pogledali smo po mizicah in izpisali naslednje cene: jajca 20 do 25 tolarjev, sirček 310, lonček smetane 600, ocvirki 500, špile 250, fižol 450, orehi 1.200, svijska mast 300, domači vinski kis 150 in slivovka 550 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je bila vrsta, saj so ljudje s ponudbo in cenami zadovoljni. Prodajalki zaupajo tudi /ato, ker ima vse cene jasno izpisane m se jih drži: pomaranče so 75, madarine 160, rozine 320, fižol 263, čebula 95, solata 150, radič 160, ba-nanc 110 in korenje 84 tolarjev. Pri konkurenci Djeladiniju so banane 110, solata 160, mandarine 130, jabolka 90, kivi 200, paradižnik 360, paprika 350, grozdje 450 in pomaranče 70 tolarjev. seimisca BREŽICE - Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripcl-J"M 180 do tri mesece starih in 60 starejših prašičev. Mlajših so prodali P" 270 d« 300 tolarjev, starejših žinM !>" ^ ^ talarjev kilogram Območji obeh vinskih cest sta že zaradi svojih naravnih lepot zanimivi za turiste. Večjih kmetij je ob obeh trasah le malo, domačini so tu redko POSVET ZADRUŽNIKOV- Prvo predavanje na torkovem in včerajšnjem posvetu slovenskih zadružnikov na Otočcu je imel minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun, ki je spregovoril o ciljih ekonomske politike v letošnjem letu. To za zadružnike gotovo ne bo lažje kot lansko. V uvodnem nagovoru je namreč Leo Frelih, predsednik zadružne zveze Slovenije, poudaril, da bodo zadruge in kmetijstvo nasploh močno občutili vklapljanje Slovenskega gospodarstva in slovenske države v evropske združevalne tokove. Kaj mora za kmetijstvo v prehodnem obdobju storiti država, da to ne bo preveč boleče, so skušali zadružniki ugtoviti tudi na tokratnem posvetu, ki so se ga udeležili direktorji, predsedniki, komercialisti in pravniki večine slovenskih kmetijskih zadrug. (Foto: I. Vidmar) v Cebelaijera ne status kmeta? Jubilejno leto sevniških čebelarjev najuspešnejše v zadnjem desetletju - Bayarol zoper varozo SEVNICA - Za stotnijo članov sevniškega čebelarskega društva je bilo preteklo leto, ob 60-letnici društva, najdejavnejše v zadnjem desetletju, je na zadnjem občnem zboru ČD menil njegov predsednik Janez Levstik. Lani so se že spomladi lotili zatiranja varoze. S pomočjo pospeševal-ke dr. veterine Olge Jurkošek in veterinarskega inšpektorja dr. Hinka Mavra so nadzirali pojave nalezljivih čebeljih bolezni in preprečevali nji- * Slovenski čebelarji niso proti uvozu medu, zahtevajo pa, nty bo med vsaj pravilno deklariran. K boljšemu trženju slovenskega medu pa lahko poleg zaščitne znamke pripomore še vrsta podrobnosti oz. prijemov. Kot je ponazoril član upravnega odbora ZCD Slovenije Branko Vodpivec iz Dolenje vasi pri Krškem, ki ni bil zadovoljen z Medcxovo odkupno ceno, je sam začel prodajati med v lični embalaži in mu gaje brž zmanjkalo. Neutrudni tilnik CD Sevnica Viktor Kladnik je opozoril, da se čebelarji še vedno borijo za status kmetu in da bi bilo čebelarjenje kot kmetijska dejavnost oproščeno plačilu prometnega davka. hov vnos na It) območje, ukrepali pa so tudi proti lastnikom nezadovoljivo saniranih čebelarstev. Predsednik komisije za zdravstveno zaščito čebel Alojz Flajs je povedal, daje komisija ugotovila ponoven pojav varoze pri tistih čebelarjih, ki še vedno uporabljajo za zdravljenje ploščice fluvali-nat. Zato so lani razdelili med čebelarje 1.500 kosov zdravila bayvarol po zelo ugodni ceni. “Zmanjšali smo tudi okužbo s poapnelo zalego, ker je bayvarol tehnično čist. Uidi ostanki zdravila v medu so mininalni. Ker je bila lani paša dobra, smo opazili naglo izboljšanje in celo izginotje okužbe s poapnelo zalego. Lani so sevniški čebelarji nabavili tudi 15 ton krmnega sladkorja, pri tem opravilu pa so sc pred jesenjo soočili s premnogimi zapleti pri dobaviteljih in državnih organih. Kolje poudaril predsednik ČD Sevnica Janez Levstik, bo tudi letos najpomembnejša skrb društva za zdravje čebel in izobraževanje čebelarjev. kmetijski nasveti Da za zimsko škropljenje fjesad' S.C 'd,'ruar 'n L "j'm vprašanje, ali je še čas za zimsko škroplje-°tlk ir nC^a “rcvj‘a- Odgovor ni enostaven, saj stroka ni povsem enotna, narav'* *k *1nAat'cva za tako imenovano integralno pridelavo, ki naj bi strun' kar.nnibo|j prizanašala s kemičnimi pripravki, predvsem bolj sel nek'!1,1ža?ovf>rn‘ki opuščanja opozarjajo tudi na to, da sc jc une-škrnn' nJ' nilJbujši škodljivec ameriški kapar in da tudi zato zimsko da so'^V11 VC("tako nujno potrebno. Ob tem pa običajno pozabljajo, na i,, iS0 .j razmnožili drugi škodljivci, na primer jablanov cvetožer Vs«k-ZriJač’ki 'ahko zelo prizadeneta letino. stov x °r JC *e Ravnaj odzvonilo nestrokovni rabi kemičnih sredic*1 ''arstvo rastlin, ki brez haska onesnažujejo naravo in pomenijo stroj. ,no 'z8ubljanje časa in denarja. V ospredje stopa stroka, to je enjn, k°dravosti, ki se ji je mogoče učinkovito postaviti po robu že z zam, s,an’im ali dvema zelo natančno tempiranima škropljenjema. Če udinio odločilni trenutek, toj ' ‘ ■ tajo prvi vršički bodočih I uPr- hi' VC<"' Glivica Taphrina deformans je že prodrl KI' k' delan ali ciram ne morejo več zatreti. JUb omejevanju števila škropljenj v celotni rastni dobi pa je pokuk -: uuiuumi trenuten, iO|ja je tedaj, ko iz brstov z vrha krošnji P^niaga več. Glivica Tnnhrinn deformans je že protiria^ras/Žioo Tn*]. Pri, Sfli Puročljivo zimsko škropljenje še ohraniti, saj preventivno “počisti” z|-nJak. v katerem so se med letom zaredile glivice in škodljivci. Za tiejj. ' škropiva uporabljamo kombinacijo mineralnega olja in insek-pr !'■ lenta pa dodamo še fungicid (na primer kak bakrov pripravek) Uči, ! najnevarnejši bolezni - škrlupu. Olje samo po sebi ni strupeno in jc j^uje tako, da škodljivce preprosto zaduši. Seveda le v primeru, če n0 ‘Upljenje res temeljito opravljeno in so vse veje in vejice dobeseden Pr‘lne- Urez folidola ali oleockaluxa ali vsaj najbol milega belega Urun 'arstva jablan in hrušk pravzaprav še ni mogoče predstavljati. hJi^ A'‘‘če je s koščičarji, ki, z izjemo breskev, niso tako ogroženi v Zat se zgodnjespomladanskem (ali poznozimskem) obdobju, Pja 1 ^a P°leti prežijo nanje druge nadloge, med katerimi postaja zad-e,a vse bolj nadležna in škodljiva sadna monilija. SREČANJE DRUŠTVA KMETIC IZ BREŽIC ČATEŽ OB SAVI - Društvo kmetic iz Brežic bo to soboto od 10. uri dopoldne pripravilo tradicionalno srečanje svojih članic na motelu Petrol na Čatežu. Kmeticam bo med drugim spregovoril minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, in sicer o možnostih hitrejšega razvoja kmetijstva v demografsko ogroženih in obmejnih območjih. Udeleženke srečanja bodo lahko prisluhnile še predavanju I lelene Čok o zdravilnih in aromatičnih rastlinah ter 1 lelene Mrzlikar o zdravi prehrani. poseljeni, zato pa je več vikendov in hramov, ki so v lasti meščanov. Prebivalci se večinoma vozijo dnevno v dolino na delo po dokaj dobro urejenih cestah. Obe trasi vinskih cest sta dolgi po 45 kilometrov in na vsaki je le 7 km brez asfalta, zato bosta projektna sveta več dela posvetila povezovalnim cestam za dostop v vse predele vinorodnega območja. Sicer pa naj bi večino svojih moči usmerili v izboljšanje turistične ponudbe na tem območju. Ob obeh trasah ne manjka lepih cerkva, zani-mih izvirov, starih mlinov, so pa tudi gradovi, gozdna učna pot in druge poti za planince in popotnike. Obiskovalce naj bi privabili s ponudbo vrhunskega vina in domače hrane. Taje za zdaj še revna. Zato naj bi v bodoče ponudbo razvili z odpiranjem vinotočev, turističnih kmetij in podobne prodaje na domu. Domačini si zelo želijo takšnih oblik, vendar žal sedaj še nimajo ustrezne podpore v zakonodaji. Za obe vinski cesti sta že oblikovana projektna sveta, ki ju mora zdaj še potrditi ministrstvo za kmetijstvo. Za uspešnejše delo naj bi oblikovali tudi krajevne odbore, ki naj bi dajali osnovne informacije in predloge za načrtovanje projektov vinskih cest ter pomagali pri njihovi izvedbi. Obetavno se sliši, da je bizeljsko-sremiška vinska cesta uvrščena med tri poskusne, ki bodo imele prednost pri razvoju. Kot pravi Bojan Jevševar iz brežiškega sekretariata za kmetijstvo, je projetni svet za to cesto trdno odločen, da bo to prednost izkoristil. B. D. G. pogovori o družim ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Odločujoča je soodvisnost gojenja in rezi (Nadaljevanje) Nobenemu potrošniku ne more biti v korist pitje nekakovostnega (razredčene vse sestavine) vina, še manj pa pridelovanje slabega grozdja oz. vina. Kje pa naj iščemo vzroke, da se to vseeno dogaja? Možno je zato dolžiti razmere v družbi, ki nas “silijo” k čim večji porabi in ceneni pridelavi. Vendar je dejansko pravi vzrok le v nemarnosti, nevednosti in mogoče tudi v zasvojenosti z alkoholom. Rešitev je torej v naših rokah oz. glavi. Pomoč iščemo v naravi, ki je učiteljica življenja. Rez trte je tisti poseg, s katerim ne vnašamo v naravo tujih snovi, le ravnati moramo tako, da ne podiramo naravnih zakonitosti. Narava je močnejša od vsega, kar človek lahko naredi, zato bomo zaradi pogostih napak vedno težje kos razmeram, ki nastajajo. Možno pa je sodelovati z naravo in uporabljati njeno moč. Naj na kratko ponovim za uspeh odločilne dejavnike: V tleh je potrebno zagotoviti zadostno količino humusa (vsaj 3%) v celotni globini razraščanja korenin. Saditi moramo samo cepljen- ke, ki imajo popolnoma zaraslo cepljeno mesto (cepljeno na zeleno) in daljšo podlago, ki zagotavlja nekajkrat večje število in s tem tudi razraščanje in popolno prekoreninjenost tal. Pri sajenju dajmo v sadilno jamo samo toliko organskega gnojila (brez mineralnega), da bo cepljenka imela dobre možnosti za odganjanje. Ne dovolimo, da bi se mladi trs preobremenil, kajti to bi lahko povzročilo trajno izmenično rodnost; nasprotno pa razbremenitev mladih trsov prispeva k izenačeni rodnosti, ko ni potrebno odstranjevati veliko grozdov. Obremenitev oz. število puščenih očes pri rezi določimo izključno na osnovi življenjske moči trsa in razvitosti rozge, ki jo pustimo za rodni les. Vedno, ne glede na primernost položaja na trsu, pri rezi puščamo samo kleni les. Pri sortah z velikimi grozdi za doseganje ravnovesja med življenjsko močjo (te ne smemo istovetiti z bujnostjo) in rodnostjo po potrebi redčimo nastavek. Skrbeti moramo za dobro ozelenitev tal, predvsem za ustrezen delež metuljnic, ki bodo zagotavljale primerno bujnost, in po potrebi dodajati po površini apneno ali kameno moko. Svetujem, da se pri rezi in ostalih delih vsaj poskusite prepričati o pravilnosti danih razlag. Pomagajte si med seboj, spodbujajte sc in uspeh ne bo izostal! Inž. JOŽE MAUEVIČ Znanstveniki o vinu in zdravju Sklepi z mednarodnega simpozija “Vino in zdravje”, kije bil novembra v Ljubljani LJUBLJANA - Kot smo poročali (Hvalnica rdečemu vinu, DL 17. novembra), je bil ob martinovem v Ljubljani pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za vino in vinsko trto pomemben mednarodni simpozij z naslovom “Vino in zdravje”. Na i\jem so poleg domačih strokovnjakov sodelovali znanstveniki s področja medicine in enologije iz Evrope in Amerike, po obdelavi predavanj *n polemik pa so sprejeli sklepe, ki jih na tem mestu zdaj pona-tiskujemo: • Vino je del človekovega okolja, ki (lahko) dobro ali slabo vpliva na človekovo zdravje. • Povezava med uživanjem alkohola in različnimi kroničnimi boleznimi je danes že precej znana in očitna. • Številne raziskave, populacijske in eksperimentalne, potrjujejo hipotezo, da utegne imeti predvsem vino dodaten učinek na človekovo zdravje, podobno, kot ga imajo nekatera živila, zlasti iz vrste sadja, zelenjave, čaja in začimb. • Koristna in tvegana količina popitega vina in drugih alkoholnih pijač se pri posameznikih zelo razlikuje. Pri tem pa imajo velik pomen med drugim tudi dejavniki tveganja: kajenje, nasičene maščobe, neaktivrost, stres, in na drugi strani zaščitni de- javniki. • Danes lahko skoraj že povemo dnevno količino popitega vina, ki je zdrava in varna. • S sedanjimi ministri sem zadovoljen, kajti iz izkušenj vem, da so listi, ki jih nasledijo, praviloma še slabši. (Jurič) • Kmetijsko ministrstvo jc pokleknilo pred strankarskimi interesi. (Podobnik) • Slovenija (predvsem njeno kmetijstvo) še ni “zrela "za vstop v Evropsko unijo. (Zagožen) • Vključitev v Evropsko zvezo bo gorenjsko kmetijstvo uničila. (Gros) • Zmerno pitje vina lahko vključimo v preventivo kroničnih bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja. • Vino se lahko pojavi kot agent boja proti alkoholizmu. • Vino, ki je sestavni del pravilne prehrane (na primer mediteranske diete), je lahko pomemben dejavnik pri preprečevanju kroničnih bolezni. • Danes je izredno pomembno seznanjanje potrošnikov s pozitivnimi in negativnimi posledicami zmernega oz. čezmernega pitja vina. SAD ST. 1 KRŠKO - V prvi letošnji številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo piše mag. Matej Stopar o diferenciaciji cvetnih brstov sadnih dreves, inž. Alojz Pirc o uporabnosti suhega sadja, inž. Robert Magič o podlagah za marelico, inž. Jurij Ma-milovič o sadjarski ekskurziji v Val di Non, nemški del južne Tirolske in mag. Alojz Muster o Prunus numili L., primerni šibko rastoči podlagi za breskve. ZETOR 43 40 TRAKTOR LETA - Bralci strokovne kmetijske revije so lani prvič izbirali slovenski “Traktor leta 1994". Zmagovalec prvega izbora je zetor 43 40 (zanj se je odločilo 20,2% vseh glasovalcev), ki je še posebej primeren za naše kmetije. Sledita mu zetor 53 40 (15,5% glasov) in Fendt fanner307 (6,8% glasov). Glavni in odgovorni urednik Kmetovalca Andrej Golob je ob razglasitvi izbora poudaril, da so visoko uvrstitev zetorja pričakovali. Že nekaj let dosega prav zetor najvišji tržni delež pri prodaji traktorjev v Sloveniji po zaslugi generalnega zastopnika Gorenja Trgovina, ki je organiziral razsojeno prodajno in servisno mrežo ter dobro oskrbo z rezervnimi deli. Pomembno za visoko uvrstitev zetorja je bilo zagotovo ugodno razmerje med ceno in tehničnimi lastnostmi. Organizatorje izbora pa je presenetila visoka uvrstitev fendta, ki je resda tehnično odličen traktor, vendar zaradi cene za večino slovenskih kmetov ni dosegljiv. V uredništvu Kmetovalca si bodo po besedah glavnega in odgovornega urednika Andreja Goloba prizadevali, da bi postal izbor slovenskega “Traktorja leta" v prihodnje vsakoletna prireditev. (M. Lipovšek) \helena mrzlikar] gospodinjski kotiček S sokovi bogatimo prehrano Poleg domačih sadnih sokov imamo pogosto na mizi kupljene izdelke, kot so sadni sirupi, sokovi in razne brezalkoholne pijače. Pogosto se potrošniki ne vemo odločiti za najbolj primeren sok ali drugo vrsto pijače, saj jc teh na prodajnih policah vedno več. V najvišji kakovostni razred med sadnimi sokovi spada DŽUS. To je naravni sok s 100-odst. deležem sadja v soku brez dodanega sladkorja. Najbolj poznani džusi so pomarančni, ananasov in grenivkin sok, pridobljeni z razredčitvijo sadnih koncentratov na predpisano suho snov. So naravni, brez dodatkov in tudi prijetnega kiselkastega okusa. Ker niso sladki, so osvežilni, manj kalorični inv svetu so postali obvezna pijača že za zajtrk. SADNI SOKOVI pa so proizvodi, pridobljeni s predelavo svežega ali zamrznjenega sadja in tudi z razredčenjem sadnega koncentrata. Sadni sokovi so pogosto mešani z vodo, dodan jim jc sladkor v obliki saharoze ali glukoze, dekstroze, fruktoze in sirupi naštetih sladkorjev, kisline ter dovoljena anlioksi-dativna sredstva. Sadnim sokovom, ki so pripravljeni iz sadnega koncentrata, je dodana naravna aroma, odvzeta koncentratu med postopkom koncentriranja. Poznamo BISTRE SOKOVE, ki so dobljeni z bistrcnjcm in filtriranjem matičnega sadnega soka. Ti sokovi so v steklenici brez usedline. MOTNI SOKOVI vsebujejo v tekočini fino razpršene koloidne delce sadnega mesa, zato so motni in tvorijo na dnu steklenice usedlino. Na voljo so tudi KAŠASTI SOKOVI, ki vsebujejo grobe delce sadnega mesa z dodatki kisline. Sadni sokovi so pomemben sestavni del uravnotežene zdrave prehrane. Mnogi sokovi za dojenčke so obogateni s C vitaminom, železom in kalcijem, ki je sestavni del kosti in zob. v Šentjernej: v ponedeljek druga seja Kje prostori občine? ŠENTJERNEJ - Šentjemejska občina obstaja slab mesec, v ponedeljek pa se bo občinski svet skupaj z županom srečal že drugič. Ker se občinska uprava šele vzpostavlja, so tudi predlagane točke namenjene predvsem tem zadevam. Obravnavali bodo osnutek statuta občine in izvolili nadzorni odbor. Ker so začasni prostori nove občine kar na sedežu krajevne skupnosti in matičnega urada Šentjernej na Trgu Gorjanskega bataljona 8, se bodo morali svetniki spopasti tudi s to težavo. Ena izmed možnosti je prazno skladišče trgovskega podjetja Dolenjka, ki meri okoli 100 kvadratnih metrov. Potrebna bo še uradna ocenitev prostorov, ker bo na odločitev seveda vplivala tudi cena. Ena izmed prednosti teh prostorov je ta, da bi se lahko tako oblikoval strnjen upravni center v središču Šentjerneja. Župan šentjernejske občine Franc I ludoklin je za drugo sejo sveta predlagal nekaj točk, med njimi predstavitev upravne enote Novo mesto, informacijo o imenovanju pravobranilca, javna dela v Sloveniji in Šentjerneju, predstavitev javnega razpisa za prodajo parcel v lasti občine Šentjernej. Razpravljali bodo tudi o prometni ureditvi v naselju Cerov Log in nekaterih naseljih v krajevnih skupnostih Orehovica in Šentjernej. T. G. ZA TABORNIKE ZIMA NI OVIRA NOVO MESTO - Skupina za iz-letništvo zna pripraviti članom Rodu gorjanskih tabornikov tudi v tem letnem času prijetna presenečenja. Zadnjo soboto sc je 24 otrok in 10 njihovih vodnikov z avtobusom pripeljalo do Gradišču pri Šentjerneju, odkoder so se napotili v Praprečc. Tam jim je Jože Antončič razkazal konjar-no in več drugih zanimivosti. Ogledali so si tudi žago za les in zanimiv kmečki mlin, s katerim meljejo moko še na star način. To soboto bodo pripravili izlet za starejše tabornike. Izpred zavarovalnice Tilia bodo^b 8. uri čez Marof, skozi Bršljin in Ka-mence odšli do Kuzarjevega Kala. Tim jim bodo v Klančarjevem kmečkem turizmu postregli s čajem. Skozi Prečno in Bršljin se bodo popoldne vrnili domov. „ A. K. V boju s snegom Rad bi še več delal ŠENTPETER - Nekaterim sneg pride prav, drugim je nadloga, zlasti šoferjem. Janez Rataj iz Dolenje vasi v krajevni skupnosti Otočec že drugo leto skrbi, da so ceste v Šentpetru, na Lešnici in tja do Črešnjic prevozne tudi v snegu. “Pozimi za nas kmete res ni pravega dela. Ponudil sem se, da bom poskrbel za ceste naše krajevne skupnosti ob obilnih snežnih padavinah. Že ob prvem visokem snegu sem se dodobra namučil, da sem z dve leti starim traktorjem nekako našel cesto in jo naredil prevozno. Ljudje so imeli precej pripomb, češ da s takšnim traktorjem ne bom kos razmeram. Zato sem kupil precej močnejši zetor s pogonom na vse štiri kolesa in udobno ogrevano kabino. Z njim je oranje enostavno in učinkovito,” pripoveduje 24-letni Janez, ki ima polno načrtov in je prepričan, da se da tudi s kmetijstvom preživeti. Rad bi doma zaslužil večji kos kruha, zato je vzel v najem precej neobdelane zemlje. “Rad bi še kaj delal za krajevno skupnost. Kupil sem si tudi manjši kamion. Novi traktor bi lahko tudi pozimi več koristil. V nekaterih krajevnih skupnostih že posipavajo lokalne in vaške poli. Tudi jaz bi lahko na traktor pripel posipaleeza umetno gnojilo in vanj natresel peska in soli,” pravi in doda, da bo že naslednje leto zagotovo kupil nov in večji snežni plug. J. P. Ko oblečeš uniformo, si gasilec GD Orehovica uresničilo lani večino zastavljenih načrtov - Med pridobitvami nova črpalka - Sponzorji - V domu ni bilo predvolilnih shodov - Priznanja OREHOVICA - Gasilsko društvo Orehovica je pred dnevi na občnem zboru pregledalo svoje delo in uspehe v 1994. letu. Ugotovilo je, daje uresničilo večino zastavljenih cifjev. Naloge, ki so orehoviške gasilce čakale v letu 1994, so bile lastninjenje gasilskega premoženja, dokončanje gasilskega omizja, ograditev dvorišča in postavitev montažnih vrat ter nakup avtomobila, visokotlačne črpalke in prikolice. Če bi jim uspelo kupiti avtomobil, bi načrt uresničili v celoti. Pomembna pridobitev je visokotlačna črpalka, ki sojo pomagali kupiti novomeška Zavarovalnica Tilia, TPV Novo mesto, podjetje Mi-star in krajani z namenskimi prispevki. Daje društvo lani uresničilo tolikšno število načrtov, so pripomogli še OGZ, občina Novo mesto, podjetnik Miha Bratkovič, Novoles, Kremen, KZ Krka ter krajani. Jože Novak, predsednik GD Orehovica, je omenil precej imen, ki so tesno povezana z delovanjem in uspehi društva. Po njegoverit se lahko katero od imen pozabi pri naštevanju, toda ljudem ostane v spominu, koga videvajo na najrazličnejših gasilskih delovnih akcijah. ŽELITE POSTATI TURISTIČNI VODNIK? NOVO MESTO - Zanimanje za obisk Dolenjske narašča, zato Dolenjska turistična zveza in Turistični informacijski center za vse, ki vas zanima vodenje strokovnih ogledov, pripravljata seminar za turistične vodnike po regiji, ki si lahko s tem nazivom pridobijo tudi možnost honorarne zaposlitve. Izvajalo ga bo Društvo turističnih vodnikov Slovenije. Prijave pošljite do 10. februarja Dolenjski turistični zvezi, Novi trg 6, Novo mesto. Podrobnejše informacije dobite tudi na tel. št. 068 322-512. Telefoni že v februarju V Šentjerneju bo nova centrala vključena v februarju -400 čakajočih na priključek • Skrivnost moči je v spoznanju, da so drugi še straliopctncjši od vas. (Borne) • Resnica potrebuje le malo besed. (Ruski pregovor) ŠENTJERNEJ - Poslovna enota Telekom Novo mesto na območju Šentjerneja že dalj časa ne more nuditi novih telefonskih priključkov, ker je sedanja centrala že več let 100-od-stotno zasedena, prav tako pa so na robu zmogljivosti medkrajevne zveze z Novim mestom. Z zgraditvijo digitalnega prenosnega sistema in magistralnega optičnega kabla od Novega mesta do Krškega so sc odprle nove možnosti. Nova centrala v Šentjerneju naj bi bila nared že decembra lani, vendar bosta nova centrala in prenosni sistem vključena v telefonsko omrežje v februarju. Podaljšanje rokov je posledica finančnih problemov pri vodenju upravnega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za montažo centrale in prenosnega sistema. Nova digitalna centrala bo imela zmogljivost 892 priključkov, gre pa za eno najsodobnejših central na svetu. Vse nove telckomunkacijske naprave v Šentjerneju hodo stale preko 40 milijonov tolarjev, denar pa je zagotovljen iz lastnih virov Telekoma Slovenije in kreditov izvajalcev in dobaviteljev opreme. Na novo centralo bodo vključeni stari telefonski uporabniki z večjim prometom, poleg lega pa večina novih naročnikov, ki jih je sedaj prijavljenih 400. Nova centrala Prečna živi od pogleda z neba Na letališču Prečna so se lani letala kar 4554-krat dvignila v nebo - Veliko hitreje po Sloveniji - Radi bi asfaltirali pristajalno stezo, a nimajo 2 milijonov mark PREČNA - Dolenjskega letalskega centra že nekaj let ni več, ostalo je društvo Aeroklub Novo mesto, ki združuje ljubitelje jadralnega in motornega letenja. Delo se nadaljuje, velike zasluge za to pa ima peščica zanesenjakov, kijih vodi v.d. upravnika kluba, Franc Klemenčič. “Že desetletja je moje življenje povezano z letali in letališčem v Prečni in sedaj, ko je prišel zasluženi pokoj, sem se v to delo še bolj zagrizel”, pove Franc, ki ima nemalo zaslug, da seje zadnja leta v klubu marsiknj premaknilo. Aeroklub dela največ z lastnim denarjem in pomočjo sponzorjev. V lanskem letu so z jadralnimi letali opravili 1.302 leta, letala pa so bila v zraku 686 ur. Motorna letala so vzletela 3.252-krat in bila skupaj v zraku 729 ur. Za največji uspeh v lanskem letu si dolenjski letalci štejejo, da jim je republiška komisija Uprave za zračno plovbo izdala 6 novih dovoljenj za pilote jadralnih letal, 2 dovoljenji za pilote motornih letal, 2 dovoljenji za poklicna pilota in izpit za učitelja jadralnega letenja. Ta čas je strokovno usposobljenih kar 60 jadralnih in motornih pilotov. V hangarju je tačas šest jadralnih in 5 motornih letal. Med njimi so ponosni na lani kupljeno jadralno letalo DG-300, ki ga je krstil prvak krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki se je prvih poletov naučil prav v prečenskem klubu. V športnem letenju so jadralci lani osvojili 4 pogoje za srebrni C, in 5 pogojev za zlati C znak. Udeležili so se mladinskega državnega prvenstva jadralnih pilotov in državnega prven- stva motornih pilotov. “Medalj ni bilo tudi zato, ker nimamo ustreznih možnosti za trening. Naša pristajalna sleza je travnata in po velikem in dolgo- trajnem deževju neuporabna. Prav čas po nevihtah pa je za doseganje dobrih rezultatov najprimernejši", pove upravnik. Načrti so pripravljeni, ko bodo lahko zbrali dva milijona mark, bo 1.200 metrov steze asfaltiranih v širini 30 metrov. Nekaj denarja sc nabere v klubsko blagajno s poslovnim in panoramskim letenjem. V lanskem letu so kar ti m • Aeroklub pripravlja tečaje za vse tiste Dolenjce, ki si želijo postati piloti športnih letal. Do konca januarja se lahko na naslov Aerokluba v Prečni vpišejo vsi, kijih to zanima, vendar mon^jo biti stari vstg 15 let in biti telesno in duševno zdravi. < Franc Klemenčič, upravnik Aerokluba Novo mesto 106 ur leteli za potrebe nekaterih podjetij, občine in posameznikov. Z letališča Prečna je po predhodno dogovorjenem času in najavi mogoče do Brnika poleteti v slabih 25 minutah, do letališča v Maribor v 35 minutah, do Lesc v 40 minutah, do Bovca v 50 minutah in v dveh urah do Dunaja. “Ta čas je naših pet motornih letal primernih le za krajše polete, saj so le enomotorna, brez dodatnih rezervoarjev za gorivo. V bodočnosti računamo, da bomo pod našo streho imeli tudi kako bolj sposobno letalo,” pripoveduje upravnik Franc Kle- meneiČ' J. PAVLIN sr Cene veste, najbrž ve Vseved Telefonske informacije o prodaji in nakupu NOVO MESTO - Kakšnega pol leta že deluje v Novem mestu Vseved, agencija, ki zbira in posreduje informacije o tržišču, storitvah, ponudbi in povpraševanju na področju zaposlitev in drugem. “Področje našega dela je zelo široko,” opisuje Aleksander Čop, lastnik Vseveda. “Podjetja in posamezniki nam sporočajo vse tržne informacije, s katerimi bi želeli seznaniti potrošnika. Mi ustvarjamo bazo podatkov in te posredujemo vsem, ki to želijo.” Najbrž bi težko stresli iz rokava vse vrste tržnih podatkov, ki jih zbira in posreduje Vseved, saj je človekovih dejavnosti že tudi v Sloveniji nešteto. “Informiramo o vseh možnih artiklih, ki se prodajajo na trgu, in o vseh legalnih storitvah. Moja želja je, da bi Vseved ljudem res bil informacijski center, kamor bi se lahko obrnili, kadar koli kaj potrebujejo. V poštev pridejo seveda samo tržne informacije. Ljudje že kar kličejo. Mnogi so se v moji agenciji že pozanimali tudi o drugih rečeh, na primer, hoteli so izvedeti naslove popevk, imena ulic ipd.,” pravi Čop. Kdor bi rad prodal blago ali storitev, to sporoči Vsevedu, kdor bi rad kaj kupil, to tudi sporoči tej agenciji in tako se lahko najdeta v najkrajšem času prodajalec in kupec. Za potrošnika je informacija - če izvzamemo njegov strošek za telefon - zastonj, saj informiranje plača tisti, ki preko Vseveda išče kupca. Jože Novak je na občnem zboru zatrdil, da se GD Orehovica ne da vpreči v strankarske vozove. “Povedal • GD Orehovica bo v letošnjem letu predvidoma kupilo gasilski avtomobil, obnovilo gasilsko opremo v orodjarni ter vgradilo nove hidrante. bi zakaj nisem dovolil, da bi imele stranke predvolilne shode v domu. Zato, ker hočem, da gasilci ostanemo izvenstrankarska organizacija. Ko oblečeš gasilsko uniformo ali prestopiš prag gasilskega doma, nisi več strankarski prvak, ampak samo še član gasilskega društva. Sem tudi proti uporabi gasilske opreme v strankarske namene,” je bil jasen predsednik Novak. Na občnem zboru je predsednik OGZ Novo mesto Andrej Poljšak, ki je uvodoma pojasnil novo organiziranost gasilstva, podelil 11 posameznikom republiška in občinska gasilska priznanja. Gasilsko društvo jc podelilo 12 priznanj svojim zaslužnim članom in zahvale 5 sponzoijem. Zbora sta se udeležila tudi šent-jernejski župan Franc Hudoklin in direktor Tilie Janez Novak, ki je izročil papirje omenjene nove črpalke. Delovno srečanje je popestril pihalni orkester Šentjernej. L. M. bo imela drugačno oštevilčenje, zato bodo vsi prestavljeni naročniki dobili nove klicne številke. Na posebno željo pa bo naročnik lahko ostal vključen na staro centralo in tako obdržal staro klicno številko. Dela pri preverjanju in rekonstrukciji telefonskega omrežja ter pripravi tehničnih rešitev za nove interesente so v zaključni fazi, zato je skrajni čas za vložitev prijave pri šentjernejski občini ali poslovni enoti Novo mesto. Večji del naročnikov bo verjetno vključen v februarju in začetku marca, seveda bo to odvisno tudi od vremena. Ker na posamcžhlh segmentih zmogljivost omrežja močno zaostaja za trenutnimi prijavami interesentov, bo zaradi predelave omrežja lam vključevanje podaljšano tudi v drugi del marca. Cena za zgraditev in vključitev telefonskega priključka je v PE Novo mesto 111.587 tolarjev, plačljiva v 5 mesečnih obrokih. T GAZVODA pogovori o družim ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 AVTOCESTA NOVO MESTO - Če na Direkciji za ceste Republike Slovenije v Ljubljani omenite, da se je zgodilo to ali to na avtocesti pri Novem mestu, vam bodo malce z nasmehom rekli, da na Dolenjskem sploh nimate avtoceste. Da na Dolenjskem ni avtoceste v pravem pomenu te besede, je, žal, resnica. So marža to krivi Dolenjci sami? Mogoče res sokrivi. Medtem ko velmožje v Ljubljani točno vedo in jasno povedo, da avtoceste na Dolenjskem ni, ljudje južno od Višnje Gore spoštljivo še zmeraj pravimo svoji magistralki kar avtocesta. VIJ ubij a ni si zato najbrž mislijo: na Dolenjsko pa že ne bomo gradili avtoceste, saj jo že imajo. ■■■■■■■■ Aleksander Cop V Vsevedovi računalniški bazi so zdaj že podatki o približno 300 dejavnostih, vendar številka ni dokončna, saj dnevno vnašajo v ta arhiv nove podatke. Vseved v Novem mestu je nastal potem, ko se je Čop nekako naveličal svojega pedagoškega dela in je iskal drugo, tudi dinamično zaposlitev. Čop je najprej sodeloval z nekim tržnim informacijskim centrom na Štajerskem, pozneje pa je prešel na svoje. Pri tem gaje vodila med drugim misel, da je za dolenjskega potrošnika pot do “štajerske” informacije v skupnem seštevku precej daljša in dražja, kot bi ga veljalo telefoniranje v informacijski center pred domačin pragom. “Če Vseved ljudi še ni prepričal, se ob vse hitrejšem življenjskem tempu ni bati, da ne bi imel dela. Ljudje še niso navajeni takih storitev. Res ta agencija pomeni pri nas novo dejavnost, v zahodnem svetu pa je telefonsko posredovanje informacij potrošnikom že dolgo vsakdanja stvar,” je optimist Aleksander Čop. L. M. Novomeška kronika POŠTA - Prebivalci prelestne primestne vasice Škrjanče imajo s pošt« veliko sreče. Le sreči grč zahvala, d* Škrjančani sem in tja pošto celo dobijo, pa čeprav po še tako čudni! poteh. Poleti so jo naslovniku prinesli z drugega konca vasi, kjer so jo našli v pasji uti. Zadnjo nedeljo zvečer pl sta bila poštarja kar dva vaška fanta-Ko sta šla na pijačo v gostilno Na hribu, so jima izročili še pošto za celo vas, ki jo je tam v petek, če ne tudi že kakšen dan prej, pustil poštar. Kaj ni to nekaj krasnega - greš na dva dcci, zraven dobiš pa še ljubezensko pismo! SMREKE - V gozdu za Ulico Matjana Kozine so lansko zimo podrli i« pospravili več od lubadaija hudo napadenih smrek. V tem času pa seja na novo posušilo še veliko smrek Vesten opazovalec iz bližnje hiše poziva pristojne, naj tudi te čim prej požagajo, saj se bo sicer spomladi okužba še širila. Vendar v mestu raja podirajo lepa in zdrava drevesa, ko! na primer smreke ob Skalickyjevi vili drevesa ob Revozu v Žabji vasi, p* tista lepa drevesa pri gimnaziji, tiste pred kandijsko banko in še in še. Preventivno, da jih ne bi napadel lubadar... PODGORCI - Podgorci, ki imaj« službo v mestu, vsak dan na lastnefl1 času spoznavajo, kje se neha svobodno Podgorje in se začne “mejstu’ Znana in nespodbitna razmejitev j«, da je vse, kar je na desni strani Krke. Podgorje. Na tem območju je vse lepo in prav, na dnigi strani pa vs< narobe, po mestno. Tako trdni Podgorec mag. Franci Bačar, direktor Geodetske uprave, z Dolža prej pride do Žabje vasi kot od tam d« občine. Včasih pa mora to pot ponoviti dvakrat v enem dnevu. Zjutra) ko gre v službo, popoldne ali zvečel pa, ko ga, dejavnega člana SKD-čakajo strankarske naloge. PRIJAVA - Na prvi seji novomeškega občinskega sveta se je vnel* živahna razprava o tem, ali je kandidatka za sekretarko sveta primem« ali ne, še posebej, ko se jc izkazal* da je celo občanka sosednje občin* Vendar je njena svetniška stran mi« no izglasovala njeno imenovanj«; Ker pa bi utegnila opozicija še M drezati v to zadevo, je zadnje dni la* skega leta sekretarka na vrat na n* postala občanka novomeške občin* Prijavljena je v znani novomeški g0* tilni, kjer se radi sestajajo člani v* dilne občinske koalicije. Malo čudi’1 bivališče za gospo, ki jc bila znana P* tem, daje na sejah prejšnjega obči* skega izvršnega sveta v glavnem p1* mleko. Vagabundu iz starega Ril*1 je bilo usojeno umreti v gostilni, g*f pej tajnici pa je usojeno tam živeti. D čeprav samo po prijavi, saj listi, * razmere bolj poznajo, vedo poved* ti, da v službo tudi sedaj pride iz sta* postelje. ne št. Ena gospa je rekla, da so mihf I ter Kovačič, dr. Vida Čadonič V Špelič, Gregor Golobič in To"1 Anderlič dolenjsko maščevanj1 *a Ljubljani za vse, kar nam je p"e* *j' talnica hudega prizadejala v ZA" njih stoletjih. tl! s.' flTII/ IZ- POSTAVITEV SPOMINSK^ PLOŠČE - Spominsko ploščo idc! ^ komunističnega nasilja bodo postaj li med župniščem in novo cerkvijo*' ^ Mohorja in Fortunama. Zbirnje I' oj nančnih sredstev vodi odbor iz c* |1(. lotne krajevne skupnosti. br JAVNA RAZPRAVA O KAM' ta NOLOMU - Javna razprava jc sp^1 ^ združila krajane Cviblja in ZafaN Podobno kot proti Romom so en*1 im ruistnnili tudi nrnli un*(lilvcnCl^ no nastopili tudi proti ureditvene* ^ načrtu v peskokopu Klek. Javna t& ^ prava jc podaljšana do 10. febru* ja. Vsi krajani lahko na KS dag ja. Vsi krajani lahko na KS dag ^ pripombe ali pa tudi pobude, da sc problem rešil po mirni poli. xt; OBČNI ZBOR V HINJAH«a gasilci iz Hinj so imeli redni obč11 vc zbor. Predsednik društva Franc K* n,! jer upa, da sc bodo letošnje leto u«* . “ dili problemi z lastništvom zemlje.^ j sc bo uredil dom itd. Želja vseh ga*1, ^ cevjc tudi nabava novega avtomm* g la. or Zl MSKO PLUŽENJE - V kraje'! d. ni skupnosti Žužemberk jc dok « ze dobro urejeno za pluženje vašk) cest. Kljub sodobnim plugom n močnim traktorjem pa so neka*6” ni vasi nekaj časa bile odrezane od sv ( "• ta. To sc jc dogajalo v vasi Vink* « Vrh pri Dvoru. ^ ^ Črnomaljski drobir .... ■ -> DOGOVOR ALI VOJNA? - Ob obisku državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika so Belokranjci skoraj tekmovali, kdo bo naštel več cest, ki naj bi v prihodnje postale raavne. Ze po imenu sodeč, je očitno, o naj bi potem skrbel zanje. Toda ormk jih je (Belokranjce, seveda) mtro postavil na realna tla. Svetoval J,mJe, daje najbolje, če se miroljubno dogovorijo, katero od cest bodo prekategorizirali. Če jim namreč to ne uspelo, se kaj hitro lahko zgodi, da o med občinami vojna. Potem pa bo obrambo^ V ^el° *cra^no m'nister za VELEDOGODEK IN ZAMUDA - £nam belokranjski letalec in pod-predsemk Aerokluba Bela krajina rane Stariha se je na že prej omenjenem dogodku pohvalil, da so vzpostavili zračni most Bled - Prilozjc. ogodek bi bil gotovo vreden tudi pozornosti prisotnih novinarja in novinarke, če se veledogodek ne bi zgodil natanko pet tednov pred Stari-novim oznanjenjem. Lokalne novinarje bodo pač zopet poklicali v Prilozjc, ,° s.kl bo 7’ februarja v kul- t raj p. kul,urniškim ,lt uw podeljeval, ker v metliški občini ni- nvtin I'arinI_■ ■ .. - rungartu. Kakšnih priznanj ulturniškim zaslužnežem ne bo alft Podeljeval, ker v metliški občini ni-ine ["aJ0'zdelanih pravil o tem. Bo pa, nif „°l obljubljajo, to nared do prihod--■* slovenskega kulturnega prazni- MLADEN VUKŠ1NIČ, metliški nkovni ustvarjalec, je porabil kar To je delal po dogovoru z metliškim županom Brankom Matkovičem ki h,.i. imL;nr a v dogovoru z ljudmi iz c Ljubljane. Pa iz tc moke ne bo i V ■% ^ukSinič je Prcd kratkim žveči, da bo krasil helikopterje slovenje vojske znak, ki ga je narisal nc-Uo drug. Mladen jc razočaran, pa nc!. 1 1 . /aradi slave, kije ne bo, pač pa zavoljo porabljenega časa in pred-^sem denarja, ki mu ne bo kapnil v I imD ‘‘KIMOSTKOM IN ZEM-s” v smrtni nevarnosti predle m" Sri>iU’k' xkačci° Ccz cesto in pri . rn' "‘delijo na avtomobile. V ‘i eni času sla bili povoženi dve čeprav prometni znaki opozarjajo šoferje na divjad. Srne jih seveda niti '>e poznajo niti jih nc morejo upo-: stevati, bi pa lahko to storili šoferji. S l ^banjske iveri l Irti1 š-,ioAr./l;IS ' Z juvuimi razpisi skozi s rokov pridob'" sposobne i 2 !',jkc' nemalokrat pa so ,i * &,n' »a kožo že obstoječega (''d eškega ustroja. In kadar firme Ut raznišVl' ^ sPre'"enile. objavijo 1» sopisu .,|i',k|S"Vm m‘"ij branem ča-jirL. glasilu. Nekateri so pre- nim r i/ok M’ rrebanici z miniatur-■ A čelnik , . M>"' za v°dj° <>z. v.d. na-' ,c, |istu ‘ uPravne enote v Uradnem vi sosedi scm zadostili formalnostim, ‘ i hi^P;"!a,'a način potrudili, da ne 0 rt kandidi d7 l)v!K> mesto oz. funkcijo c t občina ,'1 dosedanji predsednik : C bolj m^V6a'ZfSnega sveta Jože Re- bridko r.C I' dlje odsoten in nuj bi \M ta razp[aZOxaran PrcP»zno zvedel za S Tudino^?.BN0.V TESNILIH -nol' ju v n .-.!’K kaj prijaznem dopisovan-ni| jn‘ j- m časopisu med delavci Tes-Z Vcem j|,r,°klorjcm mag. Cirilom Pe-,«(■ seboini kI'S,a!no Jasno' da so medno razrnl ' tlnosl sila zaostreni. Da so 1 bi °bprii i0nniklne,sejepokazalože 3 Sa leti°Z T?slncn’ praznovanju nove- r s,a se V. uilib v Veliki Loki, kjer Tuv račUh P°iavila tudi Pevec in njegov bčl* voUlfl v°dja. Delavci naj bijima ned-po na nu ° Pokazali, da nista povabljena. p„, avo >n da tam nista zažcle-c p, ic ■>.. . CC je kozarci >at>d iff na. p m,, .° da tam nista zažele-& je }e| .Cc je kozarec vina, s katerim 'sil' f°ko k '.'"'zdraviti delavcem, podal v P K t«n,i CgU računovodji, v tistem pa k°*are 'Z ozadja nek delavec stisnil črepi|.1 \ dlani, da sc je spremenil v den^ K 8a porezal. Po tem inci-zelo „Sc nepovabljenima eostoma j dem K !" ga porezal. Po tem inci-ok" ze|Q , je nepovabljenima gostoma šk' feilo iz dvorane, n - Župan Ciril Melod itcr nif, ®|‘ r|nik (LDS), sodeč jx> Števil-svf °h ces.g<’v'b in Drnovškovih plakatih ik»' kainjk ab> Se praznuje zmago na lo-volitvah. MAS1H OSČIM HMUl Vse želje gotovo ne bodo uslišane Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik prisluhnil belokranjskim cestnim težavam in željam - Vsem zaradi pomanjkanja denarja ne bo moč ugoditi ČRNOMELJ - Pretekli teden jc bil v Črnomlju pogovor treh belokranjskih županov in občinskih svetnikov z Marjanom Dvornikom, državnim sektretar-jem za ceste v ministrstvu za promet in zveze. Beseda je tekla predvsem o cestnih problemih in željah Belokranjcev. Vendar je Dvornik na začetku opozoril, daje v državnem proračunu za ceste predvidenih 14,5 milijarde tolarjev, dokumentacije je pripravljene za 25 milijard tolarjev, potreb pa je za več kot 50 milijard. Za Belo krajino imajo letos v republiki v načrtu le dokončanje ceste Vinica-Sinji Vrh, zaključek povezave med Kočevsko in Belo krajino z asfaltiranjem ceste pri Mozlju, nadaljevanje del na cesti pri Dobličah ter obnove in preplastitve na nekaterih cestnih odsekih. Metliški župan Branko Matkovič je bil nezadovoljen, ker za njegovo občino v tem letu za gradnje cest ni predvidenega nič denarja. Njegova edina zahteva in prošnja je bila, da zagotovijo denar za rekonstrukcijo Vinogradniške ceste, ki je sedaj ozka in nevarna, njena ureditev pa je pomembna tudi z ekološkega vidika, saj poteka nad metliškim za- jetjem pitne vode. Črnomaljci so opozorili na slabo cesto na 3 km dolgem odseku med Dragatušem in Suhorjem, na problematično križišče na Kolodvorski cesti pri policiji, na dotrajano partizansko magistralo, na mejni prehod v Vinici, kjer bi morali zgraditi carinski tovorni terminal. Pa seveda na črnomaljsko obvoznico, ki sojo 220 metrov že zgradili, a je vprašanje, ali je tam sploh smiselna. Za regionalni cesti so predlagali cesti Črno-melj-Stari trg in Črnomelj-Stranska vas-Osojnik-Jugorje. Slednjo so podprli tudi Semičani (ki so se jim pridružili še Metličani), hkrati pa opozorili, da je okrog 100 kilometrov cest, Pičel odziv kristjanov Denar za pastoralni center priteka prepočasi - Kljub temu sredi leta začetek gradnje ČRNOMELJ - Julija 1993 so sc kristjani črnomaljske župnije odločili za gradnjo pastoralnega centra, v katerem bodo na dobrih 500 kv. metrih uporabne površine učilnice, dvorana, stanovanje za redovnice in garaže. Preden so se Črnomaljci odločili za gradnjo, so vedeli, da bodo morali vsi, ki imajo dohodke iz delovnega razmerja, kmetovanja ali pokojnine, prispevati na mesec po 10 DEM v tolarski protivrednosti. Prav pri zbiranju denarja pa seje najbolj zataknilo. Zbiralno akcijo so v Črnomlju pričeli novembra 1993, po blagoslovitvi temeljnega kamna, doslej pa se je od 7.200 kristjanov iz črnomaljske žuimijc nanjo odzvalo le 591 ljudi. A danes je le še 4K7 rednih darovalcev. Ta prispevek cerkvi velja tudi za olajšavo pri dohodnini. Žalostno jc tudi, da so sc od 42 podjetij in organizacij, na katere jc gradbeni odbor naslovil prošnje za pomoč, odzvale le šliri, in še te s precej simboličnim prispevkom. Tako jim je doslej uspelo zbrali 5,344 milijona tolarjev, kupiti 6.IKK) kosov (>|>ckc in pripraviti večino lesa za oslrešje. Rušenje, zemeljska dela in gradnja do Irelje gradbene faze s streho vred pa bo veljalo okrog 14 milijonov tolarjev. Kljub temu se je pred kratkim gradbeni odbor odločil, tla bodo sredi letošnjega leta pričeli gradnjo do tretje gradbene faze. Zalo pričakujejo, da bodo darovalci odslej vcstncjc sodelovali v zbiralni akciji. Nerazumljivo je, daje na seznamu darovalcev manj kol desetina staršev otrok, ki obiskujejo verouk, čeprav bi morali bili prav oni najbolj zainteresirani za nove učilnice in dvorano. Sicer pa prisjKvke zbirajo vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu od 7,30 do 11,30 in med uradnimi urami v župnijski pisarni. Z gradnjo pastoralnega centra bosta veliko pridobila tako župnija kot Črnomelj, saj bodo po predpisih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine uredili del starega mestnega jedra. Tam, kjer so danes podirajoče se drvarnice, bo zrasel pravi šolski center s štirimi učilnicami, dvorano ter tremi prostori za srečanja v manjših skupinah. Župnija bo tako prišla do prepotrebnih prostorov za 550 učencev, ki obiskujejo verouk, za mladino, skavte, ministrante, pevske zbore. V dvorani bodo seminarji, tečaji, slovesnosti, srečanja za bolne, ostarele in invalide. Uredili bodo tudi zemljišče proti reki Lahinji, na zgornjem delu sadnega vrta pa manjše gledališče na prostem. Kot je dejal župnik Vinko Podbevšek, je črnomaljska župnija odprta za različne dejavnosti. Kot dokaz za to je navede! tedenske pevske vaje prosvetnega zbora pa malo šolo, ki je zaradi prostorske stiske v vrtcu v prostorih župnijske Karitas. In še bi lahko našteval. Zagotovil je, da bodo tudi v prihodnje novi prostori namenjeni vsem, ki se bodo zanimali zanje. M.B.-J. ki jih imajo v novi občini, preveliko breme za komaj 3.800 občanov. Dvornik je pojasnil, da bo v letošnjem državnem proraču, mu le ena obvoznica ali celo nobene. Ureditev mejnega prehoda je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, kar pa se tiče prekategorizacij cest v državne, nikakor ne pomeni, da bodo vse te ceste tudi takoj asfaltirane. Pobude za prekategorizacije so sicer dobrodošle, a ne bodo vse uslišane. Sicer pa je po njegovih besedah za Belo krajino predvidena za prekate-gprizajo cesta Jugorje-Semič-Tajčbirt. Ce želijo Belokranjci prekategorizirati katero drugo cesto, morajo napisati natančno obrazložitev. Ob tem je Dvornik povedal Črnomaljcem, ki, ko govorijo o modernizaciji svojih cest, vedno omenjajo navezavo na hrvaško avtocesto Zagreb-Reka, da je edini uradni podatek, ki ga ima o tej cesti, ta, daje želja Hrvatov, dajo zgradijo. Vendar računajo na mednarodno finančno pomoč, zato do gradnje najbrž še ne bo prišlo tako kmalu in gre za načrte za prihodnjih 50 let. M. BEZEK-JAKŠE UČNA URA DEGUSTACIJE DRAŠIČI - V soboto, 28. januarja, bo ob 18. uri v soseskini zidanici v Drašičih učna ura degustacije, ki jo bo vodil dr. Julij Nemanič, nanjo pa so vabljeni vsi, ki bi radi pridobili novo znanje o pokušnji vin. Hkrati bodo podelili tudi priznanja najboljšim vinom z degustacije drašičkega vinorodnega okoliša, kije bila sredi decembra v tukajšnji soseskini zidanici. Pomoč v stiski ČRNOMELJ - Vsak drugi in četrti torek v mesecu bo od 19. do 20. ure v pisarni črnomaljske župnijske Karitas v Ulici Mirana Jarca 8 organizirana pomoč v stiski. Dobiti jo bo moč osebno ali po telefonu 53-213. Pomagali bodo vsem, ki nc najdejo poti iz težav, ki imajo probleme sami s seboj, s prijatelji, domačimi, sodelavci, sošolci; ki so osamljeni; ki si želijo le, da bi jih kdo fioslušal. A tudi, če ne vedo, na kateri urad bi se obrnili po pomoč, kako bi izpolnili obrazec, napisali prošnjo. Pri Karitas se zavedajo, da ne bodo mogli rešiti problemov namesto tistih, ki iščejo pomoč, lahko pa jim bodo pomagali najti pravo pot iz težav. Seveda tudi ne bodo vsiljevali rešitev. To je prva tovrstna pomoč v Beli krajini, namenjena pa je vsem, ne le Belokranjcem. Telefonski klici so anonimni, tudi osebni razgovori so tajni, razen če ne bodo iskalci pomoči sami želeli, da posredujejo njihove probleme pristojnim službam. ZMAGA DRAGOŠA ČRNOMELJ - Januarskega hitropoteznega šahovskega turnirja se je udeležilo sedem šahistov, med katerimi je bil najboljši Janez Dragoš. Šahovski dvoboj med Črnomljem in Gradcem so dobili Črnomaljci. Naslednji turnir bo 7. februarja. (J.D.) • Zavist je sama po sebi kazen zavistnežev. (Kural) • Jaz dama, vi dama, kdo pa bo skrbel za svinje? (Portugalskipregovor) • Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih. (Knorr) Metliška voda končno neoporečna Konec januarja bo začel obratovati UV generator, ki bo z močnim ultravioletnim sevanjem uničil vse žive organizme v vodi - Spomladi obnova peščenih filtrov METLIKA - V Metliki imajo že več let probleme zaradi bakteriološke oporečnosti pitne vode. Kar polovica vseh vzorcev, ki sojih analizirali vsako leto, je bila oporečne. Vendar s čistim plinskim klorom vode ni bilo moč več izboljšati, ker se bakterijska toksičnost pojavlja ob kalnosti, klor pa vseh teh bakterij ne more uničiti. kovost vode z Veselice, ki jo pije dve tretjini prebivalcev metliške občine, bo zadostila vsem zahtevam. M. BEZEK-JAKŠE Hvala vsem, ki ste pomagali METLIKA - Čeprav je minilo že kar nekaj časa od Veselega decembra v metliški občini, bi se radi zahvalili vsem, ki so pripomogli, da so bile vse prireditve lahko brezplačne in da so otroci dobili darila. Pri pripravi in izvedbi programa je sodelovala vrsta posameznikov, organizacij in ustanov. Še posebej naj omenimo Ljudsko knjižnico Metlika, Otroški vrtec, OŠ Metlika, Podzemelj in Suhor, Glasbeno šolo Metlika, SKD Metlika, Matejo Koležnik in Tonija Gašperiča. Denar pa so prispevali: Občina Metlika, Beti, Kolpa san, Komet, Krka Novo mesto,Tilia, Dom počitka Metlika, KZ Metlika, Mercator Metlika, Komunala Metlika, RK Metlika, OZ Metlika, TPV podvozja Suhor, OZ Hrast Novo mesto, Dolenjske lekarne, Dolenjska banka, ZDSD Metlika, CSD Metlika, ZSS - obm. org. Bele krajine, Zdravstveni dom Metlika, Partner Metlika, Ana Štrucclj, GP Kovačevič Metlika, SLS Metlika, Branka Humljan, Biserka Magovec, Anton Črnič, Hotel Metlika, Branko Mežnaršič, Tomc, An-vet Metlika, Anton Slane, Zvonko Gerbec, Frenk Molek, Julij Brine, Draga Bajuk, Anton Bajuk, Technoshop Suhor, Ivan Šuklje, Anton Plut, Društvo upokojencev Metlika in Suhor, Marjan Judnič, Mila Vraničar, Servis Muc Metlika, Roman Kapušin, Franci Vukšinič, Darja Predovič, Jadranka Sodec, Milka Barbič, Sandi Malnarič, Stanko Jordan, Anton Težak, Stane Bajuk, Jože Kapušin, Alojz Črnič, Brunskole, Vida Novosel, Bojan Doltar, Stane Kraševec, Julij Mušič, Janko Popovič, Viktor Matjašič, Ivan Plut, Franc Slobodnik, Marjan Cerjanc, Nikola Dragičevič, Martina Kremesec, Vinko Štrucelj, Stanko Matekovič, Anton Nemanič, Janez Pečarič, Jože Slane, Karolina Končar in Alojz Car. Vsem prisrčna hVala VLADKA ŠKOF predsednica OZPM Metlika KONCERT LOLITE ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine bo v soboto, 28. januarja, ob 22. uri koncert skupine Lolita iz Ljubljane. MLADI GLASBENIKI GOSTUJEJO ČRNOMEIJ - Okrog 50 učencev črnomaljske glasbene šole seje danes odpravilo na gostovanji k vrstnikom na osnovni šoli v Podzemlju in Semiču. Predstavili se bodo z bogatim glasbenim programom, kakršnega so pred lem že izvajali ludi na osnovni šoli v Slarem Irgu. Največji problem v metliški pitni vodi so bakterije fekalnega izvora, ki jih v vodi sploh ne bi smelo bili. Zato je bila ena od možnih rešitev nadomestitev klora s klor-dioksidom, kije učinkovitejši, deluje na daljši rok in nima stranskih klorovih produklov. Vendar bi ta naložba veljala 60.000 DEM, ki pa jih na Komunali niso imeli. Zato so iskali druge rešitve. Tako so konec lanskega lela nabavili UV generator, ki je veljal 42.000 DEM. Zanj je šlo 1,4 milijona tolarjev iz razširjene reprodukcije, ostali detutr pa bo prispevala Komunala. Pri tem generalorju gre za močno ullra-violelno sevanje, ki je v zaprtem sistemu, uniči pa vse žive organizme v vodi. Kot je zatrdil direktor Komunale Juš Mihelčič, gre za sterilno napravo, zaradi preventive pa bodo vodi še vedno dodajali plinski klor, a pelkral manj kot doslej. Pri UV generatorju, ki ga montirajo le dni in bo začel s poskusnim obratovanjem konec januarja, tudi ne bo SMEH NI GREH ADLEŠIČl - V soboto, 28. januarja, bo ob 19. uri v večnamenskem domu v Adlešičih predstava z naslovom “Smeh ni greh". Predstavili se bodo tamburaši iz Adlešičev ter kulturna sekcija turističnega društva Sinji Vrh. več reakcijskega časa, ki je sicer pri kloriranju 90 minul. Toliko časa bi namreč morala pri kloriranju načrpana voda stati v rezervoarju, preden bi jo po ceveh poslali k uporabnikom, vendar tej zahtevi v Metliki niso zadostili, saj bi morali imeti dvakrat večji zbiralnik, kot ga imajo sedaj. Ko bo torej prevzel vlogo čistilne naprave generator, bodo po Mihclčičcvih zagotovilih v Metliki dosegli evropsko raven tehnološke priprave biološko neoporečne vode. Spomladi jih čaka še rekonstrukcija 25 kv. metrov starih peščenih filtrov. Potem voda oh večjem deževju ne bo več tako motna kot doslej in tudi ka- A. RUDMAN, d.o.o. B. SVIT-TEX (podružnica) Celovška 145/A Belokranjska 28/A Ljubljana 61000 Črnomelj 68340 - razpisuje več prostih delovnih mesi ŠIVILJ Pogoji: - končana poklicna šola ali 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, - državljanstvo Republike Slovenije. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mcscčnim poskusnim delom. Delovna mesta so v Črnomlju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v osmih dneh po dnevu objave na naslov A ali osebni pogovor na naslov B (pri AMZ) v soboto, 28.1., med 8. in 11. uro. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 14 dneh po končanem zbiranju ponudb. Godba utijuje pot v Lauingen Za prve slike z bavarsko občino Lauingen ima največ zaslug rojak Igor Slavinec, trebanjski pihalni orkester pa naj bi poglobil stike - Sodelovanje v projektu Phare? TREBNJE - Bo trebanjska občina, potem ko je v preteklih letih že navezale tesnejše in celo bratske odnose z nekaterimi občinami bivše Jugoslavije in z italijansko Guastallo, razširila mednarodno sodelovanje še z nemško občino Lauingen? Prve stike je navezal z županom tega bavarskega mesta g. Barfussom trebanjski rojak Igor Slavinec. Ta poslovnež je Trebanjcem posredoval željo Bavarcev, da bi sodelovali na več področjih. TIKA V PRIČAKOVANJU POMLADI V trgovini Tika Trebnje, v kateri je mogoče kupiti belo tehniko, akustiko, semena, vrtno orodje, sadike vseh vrst, načrtujejo v letošnjem letu povečano prodajo in posodobitev prodajnega prostora ter izboljšanje prodajnega asorlimana. V zimskih mesecih so zabeležili zelo živahno prodajo, predvsem na področju bele tehnike in akustike. Lastnika Alojza Kastelca pa najbolj veseli povečanje prodaje v širšem slovenskem prostoru za približno 30 odst., in to predvsem na Dolenjskem. Toda tudi kupci iz Ljubljane, Gorenjske in ostalih predelov niso nikakršna redkost. Sedaj se temeljito pripravljajo na spomladansko sezono, da bi zagotovili čim boljšo ponudbo za kmete, vinogradnike in vrtičkarje. Do prvih neposrednih stikov je prišlo konec oktobra lani, ko se je župan Barfuss med svojim bivanjem v Sloveniji skupaj s Slavincem ustavil v Trebnjem, kjer sta ga sprejela predsednik izvršnega sveta Jože Rebolj in sekretar za gospodarstvo Bogdan Breznik, mag. Marko Koščak pa je gostu s pomočjo diapozitivov prikazal občino Trebnje. Župan Lauinge-na se je pogovarjal tudi z dirigentom trebanjske godbe Igorjem Teršarjem in predsednikom občinskega pihalnega orkestra Nacetom Škodo. Županu Barfussu so Trcbanjci pokazali, kako v praksi uresničujejo projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) v Knežji vasi, župan Lauingena pa si je z zanimanjem ogledal tudi Baragovo domačijo ter Mirensko dolino s Šentrupertom in Mokronogom. Takrat so se dogovorili, da bi sodelovanje steklo tudi z izmenjavo nastopov godb iz Lauingena in Trebnjega, športna izmenjava bi sc zdaj zadovoljila s smučanjem in rokometom, poglobili pa naj bi sodelovanje pri razvoju podeželja, kjer Bavarci gmotno podpirajo že omenjeni projekt CRPOV Knežja vas. Na povabilo župana Barfussa je štričlanska delegacija občine Trebnje decembra lani obiskala Lauingen, tamkajšnjo godbo, zatem pa podjetje R+V, ki se ukvarja z reciklažo odpadnih surovin. Na sprejemu pri županu Lauingena so menili, naj bi se stiki v kulturi, športu in turizmu naposled odrazili v gospodarskem sodelovanju. Sodelovanje na teh področjih pa naj bi, kot kažejo dosedanji sliki, ob medsebojnem spoznavanju in doslej izraženih obojestranskih interesih v dveh ali treh letih pripeljali tudi do podpisa listine o medsebojnem sodelovanju oz. prijateljstvu. Po podpisu • Prve objave v nemškem lokalnem tisku o nastopu pihalne godbe iz Trebnjega na Parkfestu ’95 v Lau-ingenu 29. in 30. julija letos kažejo resno izraženo namero o dolgoročnem sodelovanju in izmenjavi. Leto 1995 bo za pihalno godbo Lauingen potekalo pod geslom “Glasba ne pozna meja, glasba je mednarodna”, tudi zaradi “mednarodne atrakcije” za občinstvo Parkfesta '95, kamor so lauingenški godbeniki povabili pihalno godbo Trebnje iz Slovenije. tega akta bi Trebanjci lahko računali na občino in mesto Lauingen kot potrebnega partnerja v projektu Phare, ki zahteva partnerja iz Evropske unije oziroma z Zahoda. perc ttHM IZ MAŠI H OBČIM MŠi “V Zdravstvenem domu ni ljudožercev” O delovanju zdravstva na podeželju - Zdravstvene postaje dobro opremljene, a neizkoriščene, in ustvaijajo izgubo, ki ni (več) pokrita iz republiških virov KOČEVJE, DRAGA, OSILNICA, FARA - V zadnjem obdobju je bilo izrečenih in napisanih (tudi v našem listu) več kritičnih misli na račun Zdravstvenega doma Kočevje, češ da ne skrbi več tako, kot je nekoč, za zdravstvene postaje na podeželju in za zdravje podeželskega prebivalstva. Direktor Zdravstvenega doma Kočevje dr. Mihael Petrovič pravi k temu naslednje: Ni res, kot bi hoteli prikazati nekateri, da smo v Zdravstvenem domu v Kočevju sami “ljudožerci”, jaz pa njihov poglavar. Ni res, da nam niso mar življenja prebivalstva na podeželju, skrbeti pa moramo, da je poslovanje zdravstvene službe uspešno in ne predrago. V Osilnici ni bila v januarju le ena ordinacija, ampak bodo skupaj (z današnjo, 26. januarja) tri. Ne bo pa ordinacije 9. februarja. Osilnico, Faro in Predgrad obišče zdravnik enkrat na teden, medicinska sestra pa je na razpolago v Fari tri dni v tednu, v Osilnici pa dva dni. To je usklajeno z normativi, ki upoštevajo število prebivalstva, in ne velikosti območja. Oskrba z zdravili ni naloga Zdravstvenega doma in celo ni dovoljeno, da bi isti zdravnik zdravila predpisoval in jih delil. Ne bomo imeli pa nič proti, če bosta sklenila ustrezno pogodbo Lekarna in zdravnik, vendar ne v breme Zdravstvenega doma. Na podeželju je pretežno staro prebivalstvo, ki ima kronične bolezni, za katere lahko dobijo zdravila za dva meseca in več. Resje tudi, da nekaj ljudi iz teh območij išče že kar redno zdravniško pomoč v drugih krajih. Za mladino pa opravlja preventivno in kurativno dejavnost šolski dispanzer v Kočevju. Zdravstveni dom Kočevje ima na terenu 6 zdravstvenih postaj, in to za okoli 3.500 prebivalcev. Normativ pa je najmanj 1800 prbivalcev na zdravnika. Zasebno zdravstvo, kolikor ga pač je, teži, da bi imelo kar najmanj prostorov, mi pa vzdržujemo, kot slikovito pravi dr. Rupnik, na podeželju cele palače, medtem ko zdravstveni dom v Kočevju životari in propada prav na račun razdrobljenosti objek- Kostelski ‘prevajalec Prevajanje iz srbščine v kos-telščino ocenili domačini zju provokacijo BODO BOLNIKI PRIKRAJŠANI? LOŠKI POTOK - Po novem letu je tudi zobozdravstvo doživelo spremembe na slabše. Zobozdravstvena ekipa, ki so jo sestavljali zobozdravnik mag. Željko Valčič, zobolehnik Rudi Rus in sestra Irena Modic, je slovela po izredni ažurnosti, obvladovala pa je naval pacientov iz drugih krajev in celo drugih občin. Mag. Valčič je dobil drugo službeno mesto v ZD Ribnica in se je sistem dela podrl. V ambulanto se bo dosedanji zobozdravnik še vračal ali, kol pravijo strokovno, nadomeščal. Koga, sc ta trenutek še ne ve. Delal bo ob ponedeljkih, torkih in petkih, ob četrtkih pa bo delal denlist iz Sodražice g. Sarkič. Poln delovni čas bosta še naprej delala terapevt Rudi Rus in sestra. Pravita, da bodo opustili storitve za zunanje paciente, zagotavljata pa, da delo za občane občine Loški potok ne bo trpelo, le čakalna doba sc lahko nekoliko podaljša. Pravijo, da bodo ali so že razpisali mesto za novega zobozdravniak, hkrati pa dodajajo, da ima ZD Ribnica, kamor spada ambulanta, presežek zaposlenih, zato bodo gornja predvidevanja najbrže pra- Vi,na- A. K. VAS - Med razpavo o PUP za Ob-kolpje minulo soboto, 21. januarja, v Vasi je povedal svoje pripombe v imenu Obkolpske turistične zveze in Turističnega društva Kostel tudi njun predsednik dr. Stanko Nikolič. Takoj za njim je povzel besedo mag. Stanislav Južnič, predsednik KS Kostel, in dejal, da prisotni ne razumejo srbsko, in da bo on prevedel Nikoličcvo razpravo. In jo je res, a ne v slovenščino, umpak v kostelsko narečje, ki so ga predvsem gostje iz Kočevja in Ljubljane gotovo manj razumeli kot Nikoličcvo “srbščino ”. Vse to se je nato še enkrat /umo-vilo, ko pa je magister začel prevajati tretjič, je v dvoranici završalo, saj so vsi vedeli, tla gre za očitno provokacijo in da prevaja celo napačno, ker ni noben uradni prevajalec, torej nima pravice prevajali. Potem je bilo s “prevajanjem ” konec. Za zaključek je preudarna predstavnica občine Simona Peršak-Cvur pozvala, naj bodo razprave umirjene in strpne, saj bo s spretna njem in uveljavljanjem novih predpisov že luko dovolj težav in zapletov. Razlika med Nikoličcvo in Južni-čevo govorico je res velika, kljub temu pa nesporazumov med njima ne bi smelo bili. Seveda je ob lem potrebno poudarili, da so narečja, tudi kostelsko, nekaj lepšega in da je velika škoda, ker izumirajo, k čemur veliko pripomorejo radio, televizija, šola in pisana beseda. Na srečo pa so narečja prav v Kolp-ski dolini še kar dobro ohranjena, tudi kostelsko, za kar imajo veliko zaslug med drugimi prav Južničevi. J. PRIMC NOVOLETNI SPREJEM Z/1 DUHOVNIKE - Na tradicionalnem novoletnem sprejemu predstavnikov verskih skupnosti seje po uvodnih nagovorih sevniškega župana Jožeta Peternela in dekana Antona Hribernika (na posnetku) razvila živah- na razprava med predstavniki posvetne oblasti in cerkve. Duhovniki so pohvalili zlasti občinski sekretariat za okolje za ažurno reševanje denacionalizacijskih zahtevkov. Občina je že vrnila večino nekoč nacionaliziranega premoženja v naravi. Večje premoženje so imele sestre usmiljenke v Boštanju in salezijanci na Rudni. Usmiljenkam so že vrnili več kot 100 ha gozdov, salezijanci pa so del premoženja dobili vrnjenega v naravi, za del stavbe, v kateri je Jutranjka, pa so postali delničarji tega podjetja. Albert Felicijan, predstavnik ZKO Sevnica, je povedal, da računajo na podporo iz ministrstva za kulturo za naslednje projekte: dokončanje cerkve na Čelovniku, restavriranje freske sv. Krištofa v cerkvi sv Florijana, odprtje freske na Logu, nadejajo, pa se denarcev še za obnovljeno boštanjsko cerkev. (Foto: P Perc) tov, kadra in opreme. To razvejano mrežo je bilo lažje vzdrževati v socializmu, ko je bila izguba zdravstvenih postaj krita iz državne vreče, pa še prebivalcev je bilo pred 30 leti na podeželju nad 100 odst. več, kot jih je zdaj. Zadevo v zvezi z ZP Draga smo skušali reševati z vsemi pristojnimi. Vendar se vse razbije ob vztrajanju, “da so upravičeni do te ZP, ki jo imajo že 30 let”, a so se v teh trideset letih časi zelo spremenili (manj prebivalcev, nove ceste, telefoni, avtomobili, manj denarja, meja na Kolpi in Ča-branki, pomoči ljudske obrambe tem krajem ni več). Lani je ustvarila ZP Draga za 471.230 tolarjev prihodka, kar ni pokrilo niti plače zdravnika, sestre in snažilke, kar je zneslo prek 777.500 tolaijev; stroški tekočega poslovanja, amortizacije itd. pa so znašali toliko, da je bilo v tej ZP izgube za prek 709.000 tolaijev. Ni logično, da bi to izgubo plačevali mi, še posebno ne zato, ker glavarino (denar) za prebivalce območja Drage dobiva Zdravstveni dom Ribnica, in to že dve leti. To sem dopuščal zato, ker je bilo obljubljeno, da se bodo zadeve uredile, a se niso, zato smo podvzeli ostrejše ukrepe. Tudi položaj v ostalih ZP ni nič boljši. Zato ni rešitev v vzdrževanju dragih zdravstvenih postajah, ampak v večji gibljivosti in boljši opremljenosti zdravnikov. Prav vztrajanje pri dragi mreži ZP pa onemogoča vsestransko prilagajanje novim razmeram in boljši zdravstveni oskrbi prebivalstva na podeželju. J. PRIMC Iz občine Osilnica TURISTIČNI VODNIK - V Osilnici se še niso odločili ali bodo izdali svoj turistični vodnik, ki bo obsegal le osilniško občino, ali pa bodo skupaj z Obkolpsko turistično zvezo izdali : Obkolpsko turistično zvezo i skupni vodnik za Zgornjekolpsko dolino. Odločili se bodo v okviru denarnih možnosti. KAJ S TURISTIČNO REKREATIVNIM CENTROM - V Starih malnih pri Osilnici stoji še ne povsem dokončana, urejena in opremljena stavba, kiji pravijo kar kajakaški center. Je bila last krajevne skupnosti, sc pravi, daje zdaj last nove občino Osilnica. Kmalu sc bo treba odločiti, kaj bodo s to stavbo. VEČ VODE - Nevšcčno je, če v vročem poletnem obdobju, ko je malo padavin (druga polovica julija), zmanjkuje pitne vode. Nova občina Osilnica skupaj s Ilydrovodom Ko-čevje-Ribnica že ugotavlja možnosti, da bi imela Osilnica dovolj pitne vode tudi v sušnem obdobju, prav tako tudi Ribjck in Žurge. Kočevje ima še rekordno brezposelnost Ugotovitve gibanja za razvoj Kočevske KOČEVJE - V kočevski občini je 6.041 zaposlenih (3.972 v gospodarstvu, 1.249 v negospodarstvu, ostali pa v kmetijstvu, obrti, oz. so zasebni kmetje) in 1.611 ali 26 odst. brezposelnih. Ti podatki veljajo za konec novembra lani. Med nezaposlenimi je skoraj 44 odst. žensk, 16,5 odst. jih išče prvo zaposlitev, dobrih 26 odst. je starih do 26 let, slabih 26 odst. jih je ostalo brez dela zaradi stečaja podjetja, prek 18 odst. je trajnih presežkov, kar nad 66 odst. jih išče zaposlitev že nad leto dni itd. Največ nezaposlenih (53,8 odst.) je s 1. in 2. stopnjo izobrazbe. V razpravi so člani gibanja za razvoj Kočevske opozorili, da so vzrok za tako veliko nezaposlenost tudi velike obremenitve zaposlenih (105 odst. na plačo). Zato se podjetja branijo zaposlovati in marsikatero zaposluje le za določen čas. Evidenca zaposlenih, plač, dajatev itd. je namreč v družbenem sektorju tako rekoč 100-odstotna, v zasebnem pa slaba oz. je ni, saj celo nekateri direktorji zasebnih firm dobivajo uradno le 25.000 tolarjev mesečne plače, kar seveda ni res. Zato zasebniki plačujejo manjše dajatve, ker pa država potrebuje denar, so bolj obremenjena družbena podjetja in * Na zadnjem sestanku Gibanja za razvoj Kočevske so med razpravo o nezaposlenosti med drugim ugotovili, da mnoga podjetju ne zaposlujejo delavcev za nedoločen čas, ampak le za določen čas. Priznali so, da je vzrok za tako početje v tem, ker se delavci za določen čas boje izgubiti delo in zato bolje delajo, ko pa so sprejeti za nedoločen čas, se polenfjo. ustanove. Za kočevsko občino je dodatna slaba stran, da se ljudje ne morejo zaposlovati v sosednjih krajih in občinah, saj je tudi tam stanje slabo ali še slabše. Gibanje samo brezposelnosti nc more reševati. Zato so predlagali, naj o tem razpravlja in sklepa najprej novi občinski svet, ki naj s stanjem na Kočevskem nato seznani tudi državni zbor in druge republiške orgiine. J.PRIMC Osilnica je le za turizem, ki prinaša koristi Nujna spodbuda še drugih gospodarskih dejavnosti OSILNICA - Na zadnji seji občinskega sveta v Osilnici so med drugim razpravljali o osnutku občinskega statuta in osnutku prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za Obkolp-je. V razpravi o PUP so med drugim ugotovili, da na območju nove občine Osilnica niso predvideni prostori za kampiranje (na primer v Grintovcu in Mirtovičih), pa tudi ne obnova jezov na Kolpi. So pa na pritokih možne tudi gradnje malih hidroelektrarn, za kar se domačini ne navdušujejo, saj imajo slabe izkušnje s tisto na Ča-branki in na potoku Belica, da one na Črnem potoku, pritoku Čabranke, v sosednji občini Loški potok niti ne omenjamo. Menili so, da za vikendarslvo niti nisto navdušeni, razen, če bi bili vikendi urejeni kot apartmaji. Bodočnost te doline je v turizmu in malem gospodarstvu, prilagojenem turizmu. Že zdaj je v Osilnici oz. Selih v poletnih mesecih okoli 100 turistov, sc pravi več kot prebivalcev. Onemogočiti je treba turizem, od katerega ni koristi, ampak ostajajo za turisti le odpadki in škoda. j. p. ZA GROBIŠČE POD KRENOM KOČEVJE - Razstavo na natečaj prispelih del za ureditev grobišča pod Krenom v Kočevskem Rogu s spominsko kapelo in spominskim obeležjem spravne slovesnosti bodo odprli jutri, 27. januarja, ob 17. uri v prostorih Muzeja Kočevje v Šeškovem domu. Odprta bo do 9. februarja, LOVCI PONUJAJO NAJEM BANJA LOKA - Lovska družina v tem kraju zbira ponudbe za oddajo v najem prostorov v lovskem domu v bližini vasi. Od bodočega najemnika pričakujejo, da bo kot dober gospodar opravljal nekatera dela tudi za potrebe družine. Lokacija lovskega doma je zelo ugodna in primerna tudi za gostinsko dejavnost. V. D. JAKSEVA PREDSEDNICA OO RK SEVNICA SEVNICA - Na torkovi skupščini območne organizacije Rdečega križa Sevnica so ugodno ocenili delo v preteklem letu navkljub temu, da se aktivisti RK in krvodajalci v obdobju lastninjenja in velike brezposelnosti srečujejo z vse večjimi težavami. Lani je na treh krvodajalskih akcijah v Sevnici in Krmelju oddalo kri 948 krvodajalcev, 35 občanov pa se je odločilo, da po svoji smrti darujejo svoje organe v zdravstvene namene. Letos računajo že na 1.200 krvodajalcev. Za novo predsednico OO RK so izvolili Simono Jakš iz Sevnice. Zagate ob tajniku “iz veterine” Občinski svet kljub pomislekom o usodi veterinarske postaje ob imenovanju Zvoneta Košmerla za tajnika s 17 glasovi za in 4 proti le potrdili županov predlog SEVNICA - Župan Jože Peternelje na 2. redni seji tukajšnjega občinskega sveta v priložnostnem nagovoru pohvalil svet, ki je po njegovem že na prvem zasedanju tvorno in trezno opravil svojo nalogo. Pozval je svetnike, nry v svetu spoštujejo strokovnost, se zavzemajo za poslovnost, za čim smotrnejše gospodarjenje, svoje strankarske interese pa naj uresničujejo drugje. Peternel je povedal, da se bo zavzemal za javnost svojega dela. V prvih dveh tednih županovanja je obiskal osnovne šole, seznanil pa se je tudi z delavci državne oz. občinske uprave. V slednji bo zaposleno 13 delavcev. Peternel je izrazil zadovoljstvo, ker v sevniški občini ni prišlo do sporov med načelnikom upravne enote, občinskim svetom in županom. Menil je, da je funkcija podžupana nujna. Izbrali pa naj bi ga iz vrst svetnikov, ki so dobili verifikacijo od vo-lilccv, so menili svetniki, čeravno zakon dopušča tudi drugačno rešitev. Predsednica komisije za pripravo statuta občine in poslovnika sveta Andreja Jamšek pa je svet seznanila, daje statut že v recenziji pri pravniku. Pa še to: predsednik občinskega sveta Mariin Novšak, sicer eden vodilnih mož krške nuklearke, je sejo sveta začel natanko ob uri, zato so imeli sicer redki zamudniki v nekoliko premajhni sejni sobi na občini težavo z iskanjem sedeža. Nekateri so po seji predlagali, da bi jim določili stalne sedeže kol v parlamentu. P. P. Martin Novšak, predsednik občinskega • Še najbolj polemična in vsebinsko bogata je bila razprava ob imenovanju tajnika občinske uprave. Župan Jože Peternelje povedal, daje skušal poiskati tajniku med dosedanjimi delavci uprave, a mu to ni uspelo. Zato seje odločil za vodjo sevniške veterinarske postaje, 36-letnega dr. veterine Zvoneta Košmerla. Dvanajst let dela v veterini, za svetnika je bil izvoren na listi SKD, a ni član te stranke, “geografsko pozna občino, je izredno komunikativen, odločen in ustvarjalen”, je strnil obrazložiev za tajnika župan Peternel. Svetniki SLS Alojz Zalašček, Jože Kunšek in Milan lončar so se spraševali, kaj bo poslej s sevniško veterino, ki je pod vodstvom Košmerla le prišla v neki meri “na zeleno vejo.” Izrazili so pomisleke o kandidatu, ki naj bi prevzel Košmerlovo delovno mesto. Koš-merl je zanikal, da bi kdo že pred razpisom pripravil koga za njegovega naslednika, dejal pa je, da zdaj ne “bomo več posamezniki rušili veterine, ampak ga bo zakon”, in s tem posredno odgovoril, zakaj seje odločil za odhod iz dosedanje službe. sveta Sevnica Drobne iz Kočevja NAJBOLJ MRZLO - Poleti je ni Kočevskem običajno najbolj vroče, celo bolj kot na morju; pozimi p* najbolj mrzlo, celo bolj kot Alpak Tudi minuli teden je bilo Kočevjt nekajkrat najbolj hladen kraj v Sloveniji (v sredo minus 13° C). Mraza se najbolj veselijo mladi, saj je Rinit zamrznila in na njej pridno drsajo. IZNAJDLJIVI ROMI - Poročali smo že, da nekateri Romi pridno de; lajo in so vzorni državljani, nekateri pa kradejo, izsiljujejo in počno še kaj drugega. Neka upokojenka je povedala, da jo je oni dan Romkinji prosila za denar, kasneje pa jo j*" videla na banki, ko je kupovala 500 mark, kar si upokojenka ne more privoščiti. Ista upokojenka je povedala, da se je ona vozila z zapo; rožcem, Rom, ki je prosjačil tudi po njej, pa z opel-kadetom. Sc bo zade; va zaobrnila in bodo morali nekateri prosjačiti pri Romih? SREČEN BOŽIČ - Čeprav smo že daleč od božiča, nekateri po kočevskem TV Visageu še vedno čestitajo “Srečen božič in uspešno novo leto”. Bolje kasno, kot nikoli. Ribniški zobotrebci OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da v Žigmafl' ca h ne bodo trpeli žeje ? - Ker urejajo še dve novi gostilni 1 Sevniški paberki SEVNICA - Slovenska vojska i j( zaprosila sevniSko občino, da bi J' dovolila izvedbo vaj njihovih inž«' nireev pretežno na reki Mirni,1,3 mostovih in v tunelih. Župan J°^ Peternel jc dve vaji v januarju *"■ odobril, zdaj jc tudi vse nadaljuj1' odobril še občinski svet. Morebi1' no škodo, nastalo med vajami ženirskih enot, bo vojska uprav'1 čencem poravnala. PLOČNIKE ČISTIJO - Tudi ribniške ulice so zaradi snega in led« peskali in solili. Zdaj so že kopne-Pred nekaterimi trgovinami in drugimi lokali pesek, ki je ostal pridno pometajo, pred drugimi pa ga pustijo kar tam, da čaka na novo čiščenje KATEREGA JANEZA ŽELITE? - V Ribnici sta zdaj dva "najbolj glavna” Janeza, in sicer Janez Rus, k je župan, in Janez Henigman, kij* načelnik upravne enote. Oba kraljujeta v isti stavbi. In če zdaj pride kdo in bi želel do Janeza, ga pobarajo, i* bi rad k ljubljanskemu ali ribniškemu Janezu. POLOMLJENA STREHA - N« avtobusnem postajališču “Pri rokah v Žlebiču, kjer se od magistralne ceste odcepi cesta proti Sodražici, je n* stavbici postajališča streha že žele preluknjana. Kaže, da sojo “polepšali” domači “nočni delavci”. tr P* sl di P' n: vs g; ki n< ni se izi da hi K' oc of Pr BI li. ZA MENTORJE NI DOVOL1 POSLUHA IN DENARJA - Sevniški čebelarji so ponosni na svojcg* člana Francija Marolta, ki si je n* golo telo “nadel” čebeljo obleko1 okrog 130.000 čebelami in sc s tet11 zapisal v Guincssovo knjigo reko’’ dov. Navkljub temu da cenijo njegovo izjemno uspešno mentorske delo (mimogrede: mladi bošlanjsk in sevniški čebelarji Miha in Nin* Pfeifer, Andrej Grilc in Aleš Stare veški so pod Maroltovim vodstvo^ osvojili na zadnjem državnem tekmovanju prva mesta), ne morejo' tolikšni meri gmotno podpreti Maroltovega dela, kol bi bilo to po njegovem potrebno. Marolt pravi, d’ mu za vodenje krožkov na bošlanjsk in sevniški šoli dulgujcjcjo še 140.1$ tolarjev. Očitno se ni najbolje obneslo trženje njegovega čebelarskega znanja oz. mentorstva niti njcgov£ “čebelje obleke.” Od nečesa pa more živeti, kot pravi. SAPA - Glavnemu bossu seviljskega Mercatorja inž. Albinu Ješči niku - Binetu je vodstvo SKB bankf silno hvaležno, ker ji je dal v najel’' prostore v pritličju blagovnice Sevničanke za agencijo le banke, neposredno v soseščini konkurenčne Posavske banke, ki sc jc po daljše^ oklevanju premislila glede “poroke z SKB banko. Ni znano ali ima Hirali morda kdo drug zasluge tudi za toda agencija nima lastnega neposrednega vhoda v svoje prostore. Goto'1! pa drži, da sc je Bine ob otvorih1 agencije pošalil s taščo vodje agencije Danice Požek, češ da bodo D"] nico popeljali z. balonom SKB bank® visoko pod oblake. Tašča je alarmirala snaho ob otvoritvi, k sreči par ogromnemu balonu pri spomenik11 začtida naglo pošla sapa. V sosednjem hotelu Ajdovec se je nekaj d po otvoritvi oglasil celo glavni direktor SKB banke Ivan Nerad in se nekoliko začudil kratki sapi sevniški11 velmož. žu jo Te- za br Ih la ni za D s;: Vc za sli Sl) lil) mi bo Fii Vs; nil žu SVi kr; i/.i oh Ni jc no po oh ari bri ali no šel llo ga Pr Pi tal VAJE SLOVENSKE VOJSK® V MIRENSKI DOLINI br to li M Ta K ht še St M S; -K Krške novice en! OPREMA-Slovenska ministrstva oit, “' odvisno od tega, koliko moči ima I pi Kakšen minister, opremljajo z pah- racVna™ki, dobrimi avtomobili in tel-evje esnimt stražarji. Čeprav mnogi take- Sto m“ P“Komernemu trošenju pro- razl J'aC.'in,skega denarja nasprotujejo, pa inža 'J1*1 Kazalo zaprositi, naj še za kratek ijo. Cas 2an|ižijo na eno oko. Ministrstvo ,čaf za oKojJ.e m prostor bi bilo nujno ide- opremiti s sodobnimi avtokartami iteri ' avenije. Tako bi prihranili čas in ; kaj enari njihovi strokovni sodelavci pa po- senc d,1, več peljali vse do Brežic, da bi inja Pnspeh v Krško, oj«' —MARNO -Včasih so imenitnost 500 . a. ?ga veljaka prepoznali po tem, tore K°!lk0 služinčadi ima. Danes se to po- steJc P‘> telesnih stražarjih, kijih kdo ipo- Pfemore. Če že nima pomembne 1 pri orzavne funkcije, si pomembnost svo-rde- y °“"c poveča vsaj z gorilami. Janez iteri Jdnsa Jlh ima šest, kot je nedavno ob njegovem obisku na Dolenjskem ugo-snio ovil snemalec TV Slovenije Jože Ko- raPj!' ^a* Sele takrat, ko so ga ob-esti- s °P|I‘ v strahu za svojega velikega 10vo * * * * v°ditclja. POSODOBLJENI KUPCI - Da so • | trgovine v brežiški in krški občini Polne hrvaških kupcev, že dolgo ni več *k"vn°st. Vendar so se tudi ti poso-udi dobili. V trgovini lahko opaziš, kako ed# po dva ali trije tiščijo glave skupaj, ,ne natančnejši pogled pa odkrije, da se ugr vse vrti okrog digitrončka, na katere-dno ga pridno vtipkavajo cene: eden nare-jsti- Kuje, drugi tipka, temu pa sledi skup-nje- no posvetovanje. Ni kaj, tudi nakupi ■ L ; niso več to, kar so nekoč bili' bolj .^IMOCIJA DA - VENDAR d je b. - Posavje je postalo z novim ,|jo- ictom bogatejše za 50.000 izvodov gdo novega lepega barvnega prospekta o >.* osavju. Vse lepo in prav, zapletlo pa ■nnii t>e je pri izbiri primernega kraja za promocijo prospekta, kamor bi pova-Mi ili okoli 80 zelo uglednih gostov. Na ah seji. Ki je bila v Krškem, je bilo ce- izrečenih veliko tehtnih razlogov, ven- 2 n» dar za različne kraje. Najbolj glasen je ,clo 'I tisti predlog, da bi bila promocija lep- v t ateških toplicah, čeprav je glas- i; ovanjc po skoraj dvournem prepričevanju pokazalo, da ni pomembna - tiSx-OSt’ *aj so se prisotni s 5:3 li ilai * ° promocija v sevniški JA občini. Če bi morali za promocijo ari’ m°TcKta ’zk>'ral' med Portorožem in uiedom, bi prav gotovo hitreje izbruhi ^ovo^rBrežičain ZA PODJETNIKE - Sevniški župan Jože Peternelje že pokazal svojo skrb za podjetnike. Na tiskovni konferenci ob začetku dobrodelne akcije za nabavo medicinske opreme za brežiško bolnišnico je vprašal, ali bo bolnišnica donatorjem tudi kaj nudi-a.S lem je mislil, ali se bodo podjetniki, ki bodo odprli denarnice, morda zaradi lega izognili vrstam in čakanju. Direktor Zorko je zatrdil, da bodo gotovo imeli prednost. Omenil je še, da bodo razmislili tudi o tem, da bi VCLJim donatorjem na stroške bolnice zagotovili še nekatere druge ugodno- ENOTNOST - I ri posavske občine so enotno podprle zgoraj omenjeno dobrodelno akcijo. Enotne so tudi v mnenju, tla občine same verjetno ne 'odo imele denarja za donacijo ‘motne so tudi v odločitvi, da bodo v,svoji sredi vzpodbujale podjel-i'Kc k donacijam. Sevniški in brežiški I an sta se tudi odzvala povabilu na ■ eeaiio predajo prve donacije, i/< J?11 ,Pa so "'orali čakali. Svojega o|.., anka m opravičil, pa tudi na N ,111 Krško ga niso mogli izslediti, i a .11 so ob lem pripomnili, tla se najbrž odhitel dogovarjal z vomešlin, ...i....-i. ^vomcSkim viZm. fu se Posavska enotnost konča. ni?^? AŽBA - Kot se spodobi, seje •lrn bbisku ministra Osterca pri hrSa'ISklh sadjarjih oglasil tudi il ,1,,1 župan Jože Avšič. Ker je re-„ ' ‘•'"vek. je že takoj na začetku jas-šele '1,0 dal "a znanje: "Ker sem dosiirtl)',cdtf" župan, ne morem kaj pametnega |X)vedati." Iz zadrege tiren Sk1u*.al spraviti Toni Koršič, pos_SCl nik Sadjarskega društva tak'en^C’,k' ic glasno dodal, da kaj ga od župana tutli ne pričakujejo. ■ bOBODKrtŠNICE SOV An- Nas- ^rcžišiSl1 °d K. do 18. januarja lonjja V. P°r°dnišnicl rodile: .... Ijo, d ' ‘)l°vec iz Volovnika - Nas-J°žit-' B°VČ iz Cerkelj - Atena, Marj.; Naglič s Površja - Kajo. TatjjJ 1 Mirt z Dobrave -Andreja, Kle„ 'Lopatič iz Gor. Pirošiee -> ve» i Karolina Intperl z Ore-H jf,; Simona, Ljudmila Grmič i°telš,,r stanjka ‘ Kristino. Ivica . Meti , ^'z Deduje vasi - deklico, ril Sabj ' Novak iz Brežic - Blaža, b'1' "Kos j/privek iz Jelš - Teo. Jožica iri' Zalok« . oB°kega - Andreja. Ana ivi' ‘r 'z Arnos ega sela - Suzano. Čestitamo! MŠŠ iz naših občin Hrt* V prazni hali bo še letos prodajni center Bivšo dvorano Adrie pripravljajo za najemnike BREŽICE - Nekdanja proizvodna dvorana novomeške Adrie v Šentle-nartu pri Brežicah ne stoji več prazna in opuščena sredi polj. Potem ko je Adria ukinila obrat in neslavno vrgla na cesto okrog 180 delavcev, je brežiška Obrtna zbornica halo najela za organiziranje dveh zaporednih in izjemno uspešnih razstavno-prodajnih sejmov. Ideja o hali z bogato trgovsko ponudbo je očitno ostala živa, tako da sta Marjan Kolman in Boris Balič junija lani od Sklada za razvoj kupila dvorano. Ustanovila sta tudi podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Denis. Vse to z namenom, da v kupljenih prostorih ustvarita nov prodajni center v Brežicah. Podjetje zdaj pripravlja potrebno dokumentacijo, lotilo pa se je že tudi urejanja prostorov. V bodočem prodajnem centru, za katerega zatrjujejo, da bo zagotovo zaživel še v letošnjem letu, bo raznovrstna dejavnost. Različna podjetja se zelo zanimajo za najem prostorov za prodajo in skladiščenje, tako da se lastniki objekta ne bojijo, da bi vsega prostora ne oddali v najem. Ker nameravajo pogodbe o najemu skleniti tudi nekatera velika podjetja (za najem se npr. zanimata Kovinotehna in Živila), ki bodo tu skladiščila svoje-blago, si okoliški prebivalci lahko obetajo tudi nekaj delovnih mest. B. D. G. OBRTNIŠKO GLASILO BREŽICE - Obrtna zbornica Brežice je te dni v 800 izvodih izdala prvo interno glasilo, ki bo občasno, morda enkrat mesečno, prinašalo obvestila članom zbornice. Glasilo še nima imena, pač pa že ideje o razširitvi. JUTRI PREDAVANJA BREŽICE - Jutri ob 17. uri bosta v prostorih Doma obrtnikov v Brežicah dve predavanji. Prvo bo o obrti in podjetništvu po novem obrtnem zakonu ter o pridobivanju obrtnih dovoljenj, medtem ko bo drugo o novi šolski zakonodaji s poudarkom na izobraževalnih programih za obrt in o mojstrskih izpitih. Predavala bosta Pavle Sedovnik in Janja Meglič iz Obrtne zbornice Slovenije. Diabetiki so opozorili na svoje težave ČATEŽ.OB SAVI- Posavje z okrog 3.200 sladkornimi bolniki presega slovensko povprečje, kar strokovnjaki pripisujejo predvsem visoki starostni strukturi prebivalstva. Okrog 700 posavskih diabetikov je vključenih v Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavja, ki je pod vodstvom Ivana Živiea in s strokovno pomočjo dr. Vande Kostevc Zorko vse bolj aktivno na vseh področjih življenja in tudi zdravljenja diabetikov. V društvo želijo vključiti vsaj polovico vseh posavskih sladkornih bolnikov in jim tako zagotoviti vsestransko izobraževanje in usposabljanje, ki bi jim omogočilo čim boljše življenje s to boleznijo. Veliko breme pri tej aktivnosti nosijo zdravstveni delavci, s katerimi društvo tesno sodeluje. Zato pri brežiški bolnišnici deluje dispanzer, v Krškem in Sevnici pa še posvetovalnici za diabetike. Vse tri občine so doslej finančno podpirale društvo, vendar sistemskega fianciranja ni. Ravno o tem ter o položaju diabetikov je društvo pretekli ponedeljek spregovorilo za okroglo mizo v Termah Čatež. K sodelovanju so povabili predstavnike novih lokalnih oblasti in predstavnike regije v državnih organih. Poslance so pozvali, naj ob spreminjanju zdravstvene zakonodaje prisluhnejo potrebam sladkornih bolnikov, saj je sredstev za izvajanje zdravstvenih programov zanje vse manj. “V Sloveniji se borimo, da bi imeli zakon o preventivi in diabetesu, ki bo to bolezen preprečeval, da leta 2000 ne bo že 100.000 bolnikov s to boleznijo,” je dejal Štefan Temlin, predsednik Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije. V parlamentarnem postopku je že zakon o fundacijah in ustanavljanju skladov za združevanje sredstev tudi za lake namene. Zakon bo podlaga za materialno potlporo invalidskim'društvom, med katera sodijo tudi društva diabetikov. Poslance Marjan Šetinc je na okrogli mizi obljubil podporo temu zakonu in tutli nacionalnemu programu za diabetes, ki ga zdaj pripravljajo pri ministrstvu za zdravstvo. BRANKA BJEGOVIČ Lani skoraj 50.000 obiskovalcev Z obnovo Opatove dvorane bi v kostanjev iškem gradu spodbndili tudi strokovno in znanstveno dejavnost - LetosD razstav in obnova stalne zbirke Zorana Didka KOSTANJEVICA NA KRKI - Lani je Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice pripravila 7 razstav, od tega eno stalno zbirko, grad z galerijo pa sije ogledalo skoraj 50.000 obiskovalcev, kar je v primerjavi z letom 1991, ko je sprejela 23.000 ljudi, izjemen uspeh. Za letos nameravajo ob redni galerijski dejavnosti, ki načrtuje 9 razstav, med drugim obnoviti še stalno zbirko Zorana Didka. V prihodnosti Opatova dvorana ne bo namenjena zgolj estetsko-galerij-skim razstavitvam, ampak tudi strokovni in znanstveni dejavnosti. V njen bi se ob redni galerijski dejavnosti zvrstili številni strokovni in znanstveni posveti, simpoziji, kongresi ter druga posvetovanja. Tak pristop in vključevanje galerije v živo kulturno tvorno dogajanje sedanjosti, in ne zgolj samo razstav- M na dejavnost, je danes v Evropi zelo aktualno, saj prinaša in uresničuje integracijska hotenja sodobnega sveta. Umetnine tako preraščajo sakralno, “mitično zaprašenost” in pridobivajo aktivno kreativno funkcijo tudi po samem kreativnem nastanki*"” Lado Smrekar, dolgoletni ravnatelj galerije, ki je že za časa socialističnega realizma zastavil intermedial-ni koncept umetniške dejavnosti, je, kolje povedala IdaTomše, umetnosti ob koncu tisočletja dal nov poudarek, ko umetnost iz svojih umetniških kreativnih hotenj prehaja v kreativno znanstveno eksponiranost. T GAZVODA Ida Tomše Lanska postavitev Donacije akademskega kiparja, slikarja in grafika Janeza Boljke je zahtevala preureditev grajskih prostorov, strokovno obdelavo 260 umetnin, galerijsko postavitev ter ustrezen propagandni material, pripravili pa so tudi interdisciplinarni kulturni program. Hkrati pa je v tisku monografija z umetnikovim opusom. Galerija Božidar Jakac je med galerijami v Sloveniji najbolj obiskana. Kot je povedala kustodinja Ida Tomše, načrtujejo tudi prenovo Opatove dvorane, ki bo potekala v etapah, pritegnila pa bo sodelavce, ki že dalj časa delujejo na obnovi Kostanjeviškega gradu. Polovičeva dva milijona Posavje: začeli akcijo za nakup medicinske opreme BREŽICE - Bolnišnica Brežice se je po nekaj letih, ko je bolj obnavljala zidove, zdaj odločila posodobiti opremo. Tako je lani že prišla do nove opreme za 24-urno spremljanje delovanja srca in do opreme za lapo-roskopijo, s pomočjo katere so ravno pretekli teden že tudi domači zdravniki začeli z operacijami žolčnika. V bolnišnici ocenjujejo, da je zdajšnji sistem financiranja zdravstva boljši, saj omogoča namensko zbiranje sredstev za opremo. Zdaj so sredi nakupa dveh sodobnih ultrazvočnih aparatov. Pri zbiranju denarja si bodo pomagali z dobrodelno akcijo, ki io je začel podjetnik /; a ta VZPODBUDA 7.A DRUGIČ? - Prejšnji petek je podjetnik Frane Polovic st. (na sliki v sredini) brežiški bolnišnici izročil ček za dva milijonu tolarjev. Donacija podjetja A F P Dobova in družine Polovic je vzpodbuden začetek dobrodelne akcije za nakup dveh sodobnih ultrazvočnih a/xtralov v skupni vrednosti 30 milijonov tolarjev. Z akcijo naj bi zbrali približno polovico potrebne vsote. Kdaj ho torej brežiška bolnišnica dobila še drugi ultrazvočni aparat, je zdaj odvisno predvsem od uspeha zastavljene akcije. (Foto: li. D. G.) Franc Polovč st. iz AFP Dobova z darilom v vrednosti 2 milijona tolarjev. Ob svojem 65. rojstnem dnevu se je odpovedal darilom v korist bolnišnice, k nabrani vsoti pa je preostalo prispevala še njegova družina. Naj tu ne pozabimo omeniti, da je že decembra 1993 tudi brežiška Galerija Meke organizirala prodajno razstavo slik, katere izkupiček je namenjen tej akciji. Vodstvo bolnišnice je že dobilo podporo prejšnjih izvršnih svetov in zdaj še novih županov za akcijo, h kateri naj bi poskušali pritegniti tudi druge podjetnike. Po sklepu upravnih organov bodo lahko podarjene zneske uveljavljali za davčno olajšavo. Brežičani so že plačali del sredstev za opremo, tako da v teh dneh že pričakujejo na carini eno od naročenih naprav, t. j. barvni dopler. Bolnišnica si želi zaokroženo zdravstveno regijo s popolno bolnico, enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje in enoto Zavoda za zdravstveno varstvo. Regija bi zaradi ekološke obremenjenosti, demografske ogroženosti in obmejne lege nedvomno potrebovala zavod, ki bi spremljal zdravstveno stanje prebivalstva in načrtoval, kako naj sc to spremeni. Zdaj te naloge za Posavje še vedno opravljala celjski in novomeški zavod. Ker je del teh nalogvvsakem primeru dolžna plačali občina, gre med drugim tudi za odliv denarja. B. D. G. Da bi bolje spoznali Bizeljsko T« je eden osnovnih ciljev že dolga leta zelo aktivnega Turističnega društva na Bizeljskem - Ocenjevanje vin, jurjevanje, nepozabna trgatev in krst mošta IIIZEIJSKO - Turistično društvo Bizeljsko je med najbolj aktivnimi v brežiški občini. Okrog 30 aktivistov društva je uspešno zaključilo minulo leto, za zdaj pa jim še ni zmanjkalo niti volje niti idej za delo v tem letu. Že v februarju lani so za vinogradnike Bizeljskega in okolice pripravili pokušnjo in ocenjevanje vin. Aprila so na bizeljskem gradu organizirali jur- jevanje, poleti sodelovali na kmečkih igrali v Kapelah, ocenjevali urejenost vasi in lani najuspešnejši vasi Drenovec podelili pokal. V začetku septembra jim je slabo vreme malo pok- varilo tradicionalno “Bizeljsko trgatev”, s katero obeležijo začetek trgatve v svojih krajih. S pomočjo športnega in gasilskega društva v okviru le prireditve organizirajo tudi Vinski maraton, edini te vrste v državi, s sodelovanjem Društav vinogradnikov pa še Pohod od hrama do hrama. V času prireditve so na Bizeljskem imeli tudi mednarodni ragbi turnir. Tradicionalen obred krsta mošta za martinovo so člani turističnega društva predstavili v čateških toplicah in dvakrat v šampanjski kleti pri Isteničevih v Stari vasi. Obredje predvajala tudi novomeška televizija. Sicer pa se je društvo skupaj z Društvom vinogradnikov Bizeljsko predstavljalo na sejmu gostinstva in turizma v Mariboru (v okviru Občinske turistične zveze), ubadali so se še s projektom vinske ceste skozi njihov kraj in s preureditvijo zadružnega doma, ki ga skupaj z drugimi društvi in KS ravno zdaj urejajo. Tudi v tem letu društvo ne misli počivati. Za začetek so si na občnem zboru konec minulega tedna zadali nalogo, da uredijo okolico v samem centru vasi Bizeljsko. Sklenili so tudi, da bodo za turiste, ki prihajajo na Bizeljsko, pripravili opis celotne ponudbe, da bodo vedeli, kje se lahko RAZSTA VU/\JO TUDI NA SEJMIH ■ TD Bizeljsko je za letos že sestavilo program prireditev: 4. februarja bo Praznik bizeljskih vin, 22. aprila Jurjevanje. 2. septembra Bizeljska trgatev z Vinskim maratonom in Pohodom od lirama do hrama. 7. oktobra Kostanjev piknik. 11. novembra Martinovanje in 31. decembra Silvestrovanje po domače. Na fotografiji je razstavni kotiček društvu na jesenskem sejmu Gost-turv Mariboru. (Foto: B. D. G.) ustavijo, kaj ogledajo ter kje okrepčajo z dobro domačo hrano in vinom. Taka * Od maja do avgusta bodo spet ocenjevali urejenost vasi, že zdaj pa sporočajo, da bodo tokrat ocenjevali tudi posamezne kmetije in zaselke. Društvo se ho še bolj kot minula leta povezovalo z drugimi društv i v kraju in še posebej s šolskim turističnim krožkom, ki seje pokazal z izdelavo projektne naloge o vinogradništvu na Bizeljskem, zdaj pa se bo ukvarjal z. nalogo "Naš boljši turistični jutri”. ponudba naj bi bila vključena v ponudbo ob bodoči vinski cesti. B. D. G. PELI BODO SOLARJI Z BIZELJSKEGA BIZELJSKO - Ravnateljica OŠ Bizeljsko Vida Najgervabi vse, ki želijo preživeti lep večer, da pridejo jutri ob 16.30 v šolsko telovadnico. Tam sc bo 22 solistov razredne in višje stopnje pomerilo na četrtem zimskem glasbenem festivalu. Pri petju jih bosta spremljala šolski mladinski pevski zbor in učitelj Vilko Urek, kije pevce in zbor pripravil za nastop. Lani so na podobni prireditvi prikazali modno revijo, letos pa bosta nastopila dva najboljša plesna para iz Krškega in še nekateri glasbeni gostje. Prve tri uvrščene po oceni strokovne komisije in tudi zmagovalca občinstva v obeh kategorijah bodo nagradili s kristalnimi pokali, unikatnimi izdelki steklarne Dekor iz Kozjega, vsi nastopajoči pa bodo prejeli kristalni obesek - svoj znak iz horoskopa. K9MM0HN Posavje ima nov prospekt Novi prospekt Posavja na 16 straneh izšel v 50.000 izvodih - Natisnjen v štirih jezikih KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA - Z novim letom so tri posavske občine dobile nov barvni prospekt na 16 straneh, katerega cilj je, da ta del Slovenije celostno prikaže in da privabi turiste. Natisnili so ga v 50.000 izvodih, od tega po 15.000 izvodov v slovenskem in nemškem jeziku, 10.000 izvodov v italijanskem jeziku in po 5.000 izvodov v angleškem in hrvaškem jeziku. Pri tem so upoštevali strukturo turistov in ciljne skupine. Prospekt poskuša, kolikor mu obseg dopušča, celovito zajeti kul-turnozgodovnisko ponudbo Posavja, spomenike, običaje, industrijo, šport, ribolov, naravne danosti, vsebuje pa tudi pregleden zemljevid, na katerem so označene turistične točke. Prospekt je oblikoval Studio Visio iz Ljubljane, tekst je prispevala Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice, oblikovala gaje Mateja Pelko, bogat fotografski material pa je prispeval Zvone Pelko. Prospekt Posavja so finančno podprle vse tri občine, pri čemer je občina Sevnica prispevala 28 odstotkov, krška in brežiška občina vsaka po 36 odstotkov, svoj delež prihodkov pa je prispevalo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Skupni izdatki so bili 4.700.000 tolarjev. Prospekt so pripravljali eno leto, vloženega je bilo veliko strokovnega dela. Vsaka občina je že dobila določen del prospektov, poteka pa tudi že distribucija. Skupna promocija prospekta Posavja pa bo v občini Sevnica. T. GAZVODA POSA VSKJ PROSPEKT EDEN LEPŠIH REGIONALNIH - Prejšnjo sredo je odbor, ki je bil poverjen za pripravo prospekta, poročal o opravljenih aktivnostih, hkrati pa je bilo izrečenih tudi nekaj pripomb, ki jih bodo upoštevali pri ponatisu. (Foto: T. G.) r nmm Oživljeno društvo Zgodovinsko društvo Novo mesto ponovno dejavno NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto je bilo ustanovljeno leta 1980 in je vse do leta 1987, ko je njegova dejavnost povsem zamrla, delovalo na območju takratnih občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Brežice in Krško. Oktobra lani seje med zgodovinarji prebudilo zanimanje za društvo in imenovali so odbor, ki je uredil pravne formalnosti za ponovno delovanje društva ter pripravil program dejavnosti za leto 1995. Z občnim zborom, ki bo jutri, 27. januarja, v Dolenjskem muzeju bo društvo stopilo na nove poti. V letošnjem programu imajo kulturnozgodovinski sprehod po Novem mestu v živo in z diapozitivi, izlet v Belo krajino z ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti ter okroglo mizo o sodelovanju med šolami in kulturnimi ustanovami. V društvo so vabljeni vsi, ki jih zanima delo in tematika društva, saj članstvo ni omejeno na zgodovinarje. M. PUNGERČAR Pred 30. leti dal pobudo, ki živi še danes BREŽICE - Bojan Horvatič je eden ob pobudnikov in soustanoviteljev brežiškega Društva likovnikov, obenem pa je bil tudi med pobudniki za ustanovitev slovenskega združenja likovnih skupin. Brežiško društvo ljubiteljske likovnike uspešno povezuje že tri desetletja, za kar je ob priložnostni razstavi in prireditvi prejelo tudi priznanje občinske in državne Zveze kulturnih organizacij. Nekateri člani društva so se s svojimi deli javnosti predstavljali že pred ustanovitvijo društva. Tako so v letu 1962 Mirko Bogovič, Bojan I lorvalič, Anton Ivkovič in akademski slikar Petrovič pripravili razstavo. Istega leta sta se dva izmed četverice uvrstila na prvo republiško razstavo v Celju. Od leta 1964 do danes je društvo priredilo 44 samostojnih razstav, kar devetkrat so njegovi člani razstavljali skupaj z ostalimi člani Posavskega društva likovnikov in sodelovali še na treh razstavah v sosednji Hrvaški (Duga Resa, Karlovec). Društvo, ki mu predseduje I lorvalič, šteje danes 21 članov, za strokovno vodenje njihovega dela pa skrbi akademski slikar Anton Miklavžin. Društvo je včlanjeno v ZKO Brežice, ki mu tudi materialno pomaga, sicer pa pošilja mlajše člane na izobraževalne tečaje Zveze likovnih skupin Slovenije. Mnogi amaterski likovniki so se tako v tem času torej šolali in umetniško razvijali, mnogi so se dobro usposobili in so že tudi samostojno razstavljali, medtem ko je nekatere amatersko ustvarjanje navdušilo tudi za študij na univerzi. B. D. G. PRAZNIK ZA DRUŠTVO IN PREDSEDNIKA - 30-letuica je lep praznik za društvo amaterskih likovnikov. Hkrati je tudi svojevrstno priznanje za njegovega predsednika Bojana Horvatiča, ki se dolga leta tudi sam ljubiteljsko preizkuša s slikarstvom. Na fotografiji je pred enim svojih zgodnjih del, nastalim pred desetletji, kije na ogled med ostalimi razstavljenimi deli brežiških likovnikov v galeriji Posavskega muzeja. (Foto: B. D. G.) V kamnu, bronu, železu in besedi . Retrospektivna kiparska razstava Jakoba Savinska v galeriji Dolenjskega muzeja • Gostje večera so bili dramski umetniki Mila Kačič, Judita Zidar in Pavle Ravnohrib NOVO MESTO - Kipar Jakob Savinšek, ki se mu je življenjska pot v 39. letu starosti mnogo prezgodaj iztekla pred dobrimi tremi desetletji, je star znanec Novega mesta, saj tu stoji več njegovih monumentalnih stvaritev, od kipa Talca in Svobode do portretov Trdine, Ketteja, Župančiča in Jarca, precej njegovih del hranijo tudi v Dolenjskem muzeju, ne nazadnje pa je bil tudi dobitnik Trdinove nagrade leta 1957. Minuli petek, 20. januarja, je mesto, ki že tako gradi del svoje kulturne identitete na Savinškovih stvaritvah, še intezivneje zaživelo s kiparjevo zapuščino. V Dolenjski galeriji je namreč župan novomeške občine Franci Koncilija odprl imenitno retrospektivno razstavo Savinškovih kiparskih del, s katero je javnosti predstavljen obsežen in kakovosten ustvarjalni opus tega mojstra med povojnimi ustvarjalci. Razstava, ki jo je lansko jesen za Moderno galerijo pripravila umetnostna zgodovinarka Sonja Klemenc, je doslej obiskala že nekaj slovenskih krajev, Novo mesto pa je njena zadnja postaja. Z njo se obiskovalcu razgrinja bogat ustvarjalni opus umetnika, ki je presegel v njegovem času prevladujoči socialistični realizem ter nakazal in razvijal pomembne novosti kiparskih modernističnih PRODAJNA RAZSTAVA STERNENOVIH SKIC IN RISB DRUŽINSKA VAS - V penzionu Domen v Družinski vasi pri Šmarjeških Toplicah je od konca lanskega leta odprta razstava risb in skic znanega slovenskega impresionista Mateja Sternena. Konec tega meseca jo bodo zaprli in tako je le še nekaj dni časa, da si jo ogledate. Za zbiralce umetnin je to edinstvena priložnost, da pridobe razstavljena Stcrnenova dela, saj je razstava prodajna. struj, ko je zavzeto reševal problematiko raznolikih izraznih možnosti v odnosu kip-prostor ali raziskoval formo in materijo. Tehten del O USTANOVITVI IZRAELSKE DRŽAVE NOVO MESTO - V sredo, 1. februarja, bo ob 18. uri v prostorih Dolenjskega muzeja tradicionalna prireditev “Ob sredah ob 18-ih”, ki jo v okviru Hrvaškega kulturnega združenja organizira tajnik Tribune mag. Vladimir Uglješič. Predaval bo Slavko Goldstein, predstavnik židovske skupnosti v Zagrebu, gospodarstvenik in izdajatelj ter eden najboljših poznavalcev novejše židovske zgodovine. Govoril bo o ustanovitvi izraelske države, torej o dogajanju, ki mu je mogoče potegniti nekatere vzporednice tudi z dogajanji na tleh nekdanje Jugoslavije. Pritegniti več obiskovalcev Dolenjski muzej je pripravil pester program letošnjih razstav -Glavni poudarek ni več na likovnih razstavah Savinškovega umetniškega opusa predstavljajo portreti politikov, kulturnih delavcev in umetnikov. Kiparjeva roka jih je oživila v njihovem značilnem duhovnem svetu, za vsakega od njih je poiskal njegovemu značaju ustrezen oblikovni izraz in tako s formalističnimi novostmi obogatil slovensko portretno kiparstvo. Mnoge od njih je postavil kot spomenike v številnih slovenskih krajih, podobno kot je postavil tudi več monumentalnih spomeniških plastik, posvečenih NOB. Na razstavi so prikazane tudi stvaritve iz zadnjega obdobja njegovega ustvarjanja, ko se je umetnik intenzivno ukvarjal s študijo abstraktnih oblik. “Umetnost Jakoba Savinska ima poseben pomen za naš čas,” je v otvoritvenem nagovoru dejala avtorica razstave Sonja Klemenc, “je izraz umetnikovega človeškega dostojanstva in njegovih stremljenj obvladati kaos modernega sveta, vtisniti moči narave smisel in lepoto ter ustvarjati • Otvoritev razstave je postregla še z enim za marsikoga zares lepim presenečenjem. Obiskovalci so namreč lahko spoznali Savinska tudi kot zanimivega pesnika. Igralec Pavle Ravnohrib je prebral več doslej še ne objavljenih Savinškovih pesmi. V kulturnem programu pa je Judita Zidar prebrala nekaj pesmi kiparjeve živjenjske sopotnice Mile Kačičeve, nekaj pesmi pa je prebrala tudi Kačičeva sama. Recitacije je občuteno z igranjem na kitaro pospremil Dušan Pavlenič. Tako je petkova otvoritev izzvenela kot pester in kulturno bogat dogodek. dela trajne vrednosti.” Župan Franci Koncilija pa je v svojem nagovoru poudaril predvsem Savinškov delež v kulturni identiteti Novega mesta. M. MARKELJ NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju so kar s tremi razstavami, ki so jih odprli v tem mesecu začeli uresničevati svoj letošnji razstavni program, ki je pestrejši in nekoliko drugače zasnovan kot prejšnja leta. Novost je predvsem v tem, da ne bo več toliko likovnih razstav, ki so v zadnjih letih izrazito prevladovale, ampak sc bodo z razstavami predstavila tudi druga področja muzejske dejavnosti, od arhelogije do etnografije. Za razliko od prej se tudi razmerje med gostujočimi in lastnimi razstavami spreminja, še vedno bodo sicer prevladovale gostujoče, vendar pa bo število lastnih večje. Kol pravi Zdenko Picelj, kije oktobra lani prevzel ravnateljstvo Dolenjskega muzeja, bo muzej od skupaj 21 razstav pripravil dve lastni arheološki, dve zgodovinski in eno likovno razstavo. Aprila bodo tako v počastitev 630. obletnice ustanovitve Novega mesta odprli razstavo Pečatniki iz zbirke Dolenjskega muzeja, 50. obletnico zmage nad fašizmom bodo pospremili z razstavo Dolenjski likovniki med 2. svetovno vojno, najstarejšo zgodovino Novega mesta bo predstavila razstava Novo mesto pred Iliri s prikazom kulture žarnih grobišč nekropol na Kapiteljski njivi in Mestnih njivah, razvoj lončariva na Šcntjernejskcm in Krškem polju bo prikazala razstava Od antičnega vrča do majolikc, sezono pa bo zaključila likovna razstava del v Novem mestu bivajoče akademske slikarke in grafičarke Svetlane Jakimovske Rodič. Med gostujočimi razstavami omenimo pet razstav, ki jih s sodelovanjem * Statistika obiskov je zanimiva: kaže, da so likovne razstave razmeroma slabo obiskane. Po obiskuje bila lani daleč pred vsemi razstava ob 95. rojstnem dnevu novomeškega olimpijca Leona Štuklja, ki si jo je v Novem mestu in Mariboru, Kjer je gostovala, ogledalo prek 6500 obiskovalcev. Velik je bil tudi obisk razstave Ulice Novega mesta s prek 2000 obiskovalci. muzeja pripravlja Hrvaško kulturno društvo in z njimi seznanja naše ljubitelje likovne umetnosti s hrvaškimi ustvarjalci, ter veliko razstavo Profesorji grafike, ki jo bodo odprli v počastitev 50-letnice Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Za širši krog obiskovalcev bosta gotovo zanimivi razstava o risanem.filmu in stripu Mikija Mustra ter razstava o skavtih in gozdovnikih na Slovenskem. Muzej bo proti koncu letošnjega leta pripravil tudi prvo prodajno likovno razstavo. “Letošnji program je tako zapolnjen, da bomo imeli ves čas v prostorih muzeja najmanj dve razstavi,” pravi Picelj. “Upam, da bomo tako privabili v muzej še več obiskovalcev. Letos smo prvič poskrbeli, da so vse osnovne in srednje šole dobile celoten program, posebej pa smo z njim seznanili še aktiv ravnateljev, ki podpirajo naša prizadevanja, da bi šolarji pogosteje obiskovali muzej z njegovimi zbirkami in razstavami. Problem je v nekaterih učiteljih, ki po več let skupaj ne pripeljejo šolarjev v muzej, medtem ko drugi znajo lepo izkoristiti ogled muzeja kot dopolnilo pouku.” M. MARKELJ Zdenko Picelj LORCOVA DRAMA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V ponedeljek, 30. januarja, in v torek, 31. januarja, s pričetkom ob 19.30, bo v novomeškem Domu kulture za abonma in izven predstava Dom Bernarde Alba, ki jo bo uprizorilo Prešernovo gledališče Kranj. Za predstavo je na voljo tudi nekaj vstopnic izven abonmaja, kijih lahko kupite v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture ali rezervirate po telefonu št. 321-214. Drama je zadnja in morda najslavnejša drama španskega pesnika in dramatika Federica Garcie Lorcc. PO JUŽNI AMERIKI NOVO MESTO - Danes, 26. januarja, bo ob 18. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predavanje z diapozitivi. Simon Kravanje bo govoril o svojih potovanjih po Južni Ameriki od Bogote do Ria de Janci-ra. Vstopnine ni. Spet kulturna poslastica V Metliki so že pripravili program poletnih prireditev “Pridi zvečer na grad” - Poudarek etno glasbi METLIKA - Metliške poletne kulturne prireditve pod naslovom “Pridi zvečer na grad” dobivajo vedno večjo veljavo. Ne nazadnje tudi zato, ker organizator, odbor za poletne kulturne prireditve pri Ljudski knjižnici Metlika, nanje vedno povabi veliko znanih imen iz kulturnega življenja. Čeprav smo še sredi zime, je odbor že pripravil letošnji program poletnih prireditev. Tudi tokrat bodo prireditve, ki bodo trajale od 24. junija do 26. avgusta. prava poslastica za kulturne sladokusce. Pričele sc bodo z orgelskim koncertom pri Treh farah, na katerem sc bo predstavila organistka Angela Tomanič iz Ljubljane. V juliju bo pripravila koncert ob 145. obletnici svojega dela metliška mestna godba, obiskovalci bodo prisluhnili pesnici Marjanci Kočevar in pevki Stanki Macur ter folklorni skupini “Istoki” iz Podmoskovja v Rusiji. Pred odhodom na turnejo v Kanado bodo pred domačim občinstvom nastopili tamburaši, plesalci in dekliški pevski zbor folklorne skupine “Ivan Navratil" ter oktet Vitis. Enega od julijskih večerov bodo popestrile etno skupine Puerto Rico, Ukrajinski kozaki, Machu Piccu in Kurja koža, drugega pa Vlado Kreslin in Beltinška banda, tretjega igralec Željko Vukmirica iz Zagreba z monodramo “Naročena resničnost”. Tri dni v avgustu bodo Metličani imeli v gosteh peti Okarina etno festival. Koncertni večeri so tokrat zamišljeni kot Transilvanija s skupinama iz Madžarske in Romunije, Iberija s skupinama iz Portugalske in Španije ter Skandinavija s skupinama iz Norveške ali Švedske in Finske. Festival bodo spremljale še razstave domače in umetne obrti, degustacije, predstavili se bodo izvajalci slovenske ljudske glasbe. Prireditveni odbor v avgustu načrtuje tudi nastop šansonjerke Vite Mavrič in pogovor z vidnimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci. Kulturno poletje bo 28. avgusta zaključil Slovenski oktet. Kot je povedala ravnateljica Ljudske knjižnice Anica Kopinič, so s pripravami pohiteli, ker se zavedajo, da bo program moč speljati le, če bodo zbrali dovolj denarja. Prireditve bodo veljale najmanj 1,3 milijona tolarjev, edini vir pa bodo poleg vstopnine prispevki sponzorjev. Kopiničeva pohvali, da je bilo doslej v metliški občini med sponzorji veliko razumevanja za kulturne prireditve, in upa, da bo tako tudi letos. M. BEZEK-JAKŠE KULTURNO BOGAT VEČER - Otvoritev Savinškove razstave v Dolenjska muzeju je bil bogat kulturni dogodek, saj je predstavitev kiparjeve ustvarjalno) pospremila tudi predstavitev njegovih javnosti nepoznanih pesmi in pesmi njegov ^ življenjske sopotnice Mile Kačičeve (tretja z leve). Pesmi so brali Pavle Ravrtohi> s (prvi z leve) in Judita Zidar (četrta z leve), medtem ko je umetnika predstavi r avtorica razstave Sonja Klemenc (v ospredju). (Foto: MiM) t r t z PRVA OD PETIH - Dolenjski muzej in Hrvaško kulturno združenje sta preji) teden pripravila prvo od letošnjih načrtovanih petih likovnih razstav, s kateri) se bodo v Novem mestu predstavili hrvaški likovni ustvarjalci, in sicer so v (M rani Oddelka za novejšo zgdoovino odprli razstavo likovnih del priznanet hrvaškega umetnika srednje generacije Daliborja Jelaviča. Četudi se avtor prd stavlja le z enim od svojih slikarskih ciklov, pa je tudi tak manjši izbor primer) predstavitev Jelavičevih likovnih iskanj in prizadevanj, za kalem je višji kustos JA Matijevič v svoji predstavitveni besedi dejal, da manj zahtevnega gledalca pril4 nejo z estetsko, dovršenostjo, zahtevnejšemu pa nudijo poistovetenje s slikarjet duševnostjo.-Razstavo je postavil dr. Emil Lučev, siceršnji organizator priredi) Hrvaškega kulturnega združenja, denarno pa jo je podprla tovarna zdravil K& Na otvoritvi je za prijetno vzdušje poskrbel kitarist Boštjan Jerman z novome? glasbene šole Marjana Kozine. (Foto: M. Markelj) KDO JE KDO - Ivo Kuljaj, novinar in urednik pri Delavski enotnosti, je pred predstavil v Gabrju svojo knjigo s pomenljivim naslovom Banda na prostosti ' knjigi jemlje avtor pod kritično in malce zlobno lupo 120 javnih, predVfi političnih osebnosti v Sloveniji. Kuljaj je ob predstavitvi knjige razgrnil tudi blffl načne založbe Magnolije, prve prave slovenske zasebne zuložln1, ki jo vodi Jtdfi da Ajtnik. Pri Magnoliji bo predvidoma aprila letos izšla ''Dolenjska kuhinj) knjiga znanega in priznanega kulinaričnega strokovnjaka Petra Bevcu. (Eotd' REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA - Na sobotni reviji posavs godb v’ sevniŠki kulturni dvorani so številne poslušalce prijetno presenetili z do™ izvedenimi skladbami in tudi novitetami: Delavska pihalna godba pri G D Sc^ ca pod vodstvom prof. Franca Zupanca, Gasilska godba Loče in Pihalni orkes1 radeških papimičarjev, ki jima dirigira Jože Rus. Radečani so bili posebej ves* ( ker so smeli prvikrat nastopiti na tej reviji, in so z Avsenikovo Prijatelji, os ta nit* prijatelji ob vokalni spremljavi Mateje Strnad in Robija Zorca dodobra ogreli hvaležnega občinstva. Pihalni orkester Kapele, ustanovljen že leta 1850, je p^ taktirko Francija Arha že posegel po zahtevnejšem repertoarju; še bolj to veljoP Pihalni orkester Senovo, (dirigent prof. Janez Ceglar, posebej za skladbi Slovo mladosti Danila Švare in Pastoralno suito Gerarda Boedjina) ter Pihalni orkeiti Videm z dirigentom prof. Dragom Gradiškom (na posnetku), ki že nekdaj let sp*, data med najboljše orkestre na Slovenskem in žanjeta priznanja tudi na nastopa v tujini; Krčani so se tako iz Valencije vrnili s srebrno plaketo. (Foto: P Perc) 8 DOLENJSKI LIST Št. 4 (2371), 26. Januarja 199L II M S o Nujne sodne zadeve tečejo nemoteno S prvimi rednimi glavnimi obravnavami bodo začeli v februarju - Poleg organizacijskih zadev tudi prostorska problematika - Začasni prostori na Bohoričevi KRŠKO - Po novem zakonu o sodiščih imamo v Sloveniji namesto temeljnih sodišč in njihovih enot okrožna in okrajna sodišča. Okrožnih sodišč je 11, med njimi tudi na novo v Krškem, okrajna pa v Krškem, Sevnici in Brežicah. Stavba, v kateri bosta v Krškem tako okrajno kot okrožno sodišče, še ni obnovljena, zato se na sodišču ukvarjajo le z nujnimi zadevami, kot so stečaji, pripori, nujne preiskave, začasne odredbe in podobno. Okrajna in okrožna sodišča bodo bodo tu opravljale vse funkcije sodi- Tnoi?^,IL V POSLOVNE PROS-t ‘ V noči na 18. januarje neznan dec na Strojarski poti v Novem mestu vlomil v prostore podjetja WLB •er ukradel 25.000 tolarjev, 500 nemških ™?rk’ telefonski aparat in kasete za dik- a 250.000"tolarjev. °Šk°d°Val Mc4SE,?Li.SUMLJIVE PRED-Kriminalisti UNZ so skupaj s P 'cisti 16. januarja na podlagi odred-De °PAr?v'li hišno preiskavo pri 24-let-nem Aleksandru J. iz okolice Krškega. Našli so plinsko pištolo, 63 nabojev, več ■ ^°]u'kov za avtomatsko orožje, vo-J ški bajonet, lisice za vklepanje, dva mpleta vojaških maskirnih uniform m HO steklenic raznih žganih pijač. Obstaja sum, da je Aleksander pred-oeDP^i°.bil s *^aznivim dejanjem. . OGLEDALO - V času od 10. do *.' Januarja je neznan storilec v Rosal-mcah s tovornjaka znamke Mercedes S®"** kl 8a ,ie imel lastnik F. Ž. iz v i Parkiranega na dvorišču pod-J • Pa’ °dmontiral zunanje ogledalo in ga s tem oškodoval za 20.000 tolarjev. sodila na prvi stopnji, vendar bodo njihove pristojnosti ločene. Okrajna sodišča bodo sodila obtoženim zaradi kaznivih dejanj, za katera je zagrožena kazen do treh let zapora, razen pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, storjenih v sredstvih javnega obveščanja. Okrožno sodišče bo med drugim pristojno za sojenje v kazenskih zadevah, kjer je zagrožena zaporna kazen nad tri leta, v pravdnih zadevah, kjer je vrednost spornega zahtevka večja od 2 milijonov tolarjev, v vseh gospodrskih zadevah, stečajih... Kot je povedala v. d. predsednice okrožnega sodišča v Krškem Dušanka Weiss, celoten prevzem od sodišča v Novem mestu še ni končan. Prevzeli so že večino zadev, razdeliti pa bo treba še zadeve sodnega registra. Trenutno se morajo na krškem sodišču ukvarjati tudi s prostorsko stisko, saj so sedaj v prostorih sedanjega okrajnega sodišča, obnovljena sodna palača pa bo verjetno nared šele v juniju. V kratkem naj bi se preselili v začasne prostore na Bohoričevo ulico 9, kjer bo sodni register, vsi vpisniki in sodna uprava, vendar bodo morale biti glavne obravnave še vedno v starih prostorih. V obnovljeni stavbi bo prostora za okrožno in okrajno sodišče, na voljo bo 5 razpravnih dvoran prav tako se ix>ir- ODPRLA POT K HUDIČU - Na Ja/ronskem so katastrofalni Pri r‘:l>n 'IUS "a Dolenjskem P11 sc z“ z‘Dj krcz wlike škode, odpirajo jame. je od' goltnila nobenega šolarja, udrlo se je tudi pred janc’’ "a noyomeSkem Olavnem trgu. Kaj bo, ko se bodo odprli votli Gor-„ *' se sprašujejo starejši. Ta čas je zanimiva precej velika luknja, ki je nastala n e,M al' ic t0 "pol k hudiču " naredila meteorna ali kakšna druga neutrjeno travnato bankino, nato pa nazaj na vozišče. Ker je bilo vozišče zasneženo in spolzko, je trčil v osebni avto, ki ga je vozila nasproti M. L iz Kopra. Ta seje hudo poškodovala, njena sopotnica, 39-letna M. M. iz Semiča pa lažje. Obe so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na avtomobilih je za okoli 200.000 tolarjev škode. NEPREVIDNO PREHITEVANJE - 22. januarja ob 2.55 je 27-letni Z. S. iz Kočevja vozil osebni avto od Mačkovca proti središču Novega mesta. Pred Ločno je začel prehitevati avto, ki gaje vozila 31-letna J. V. iz Novega mesta. Tedaj mu je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 25-letni M. K. iz Ljubljane. Pri čelnem trčenju je avto, ki ga je vozil M. K., zaneslo še v avto voznice J. V. V nesreči se je hudo poškodoval 28-letni S. D. iz Kočevja, ki ie bil poleg Z. S., voznik Z. S. pa lažje. Skoda na vozilih znaša okoli 500.000 tolarjev. soh!^ pi^Jr 'V.. * w l ztvljajo^ Gače pogoste kritike, saj marsikdaj smučišče ni urejeno, t bi si želeli. Smučaijev je manj, vendar so ti precej bolj zahtevni. odo Guče kdaj dobile umetni sneg in postale urejeno smučišče? mc^0^ne sncznc >n vremenske raz- za Krko oziroma družbo Krka da rnad včasih graditi. Takrat je z denarjem priskočilo mnenin ° urcJcn,mi smučišči, ki po na pomoč več podjetij in občin in tudi pri «*> araaaK* možnosti sc v Krki trudimo, da vzdržujemo ta center, vendar se zavedamo, da tega ne počnemo najbolje. Hudo nam je, da je tako, vendar nismo v stanju sami rešiti stvari, saj je za to potrebno veliko denarja. Naši ljudje se trudijo, da bi bilo vse dobro, vendar na koncu izpade slabše, kot bi si vsi želeli. Mislim da ima- umetnega zasneževanja. Moramo vedeti, da ima območje, kjer leži to smučišče, nekaj naravnih slabosti, predvsem gre tu za fen, ki bo še naprej povzročal težave. Tega ne moremo odpraviti in pomeni veliko tveganje. Mislim, da obstajajo možnosti, da center dogradimo, vendar ne verjamem, da bi se lahko to zgodilo samo s poslovnimi sredstvi našega podjetja. Mislim, da bi morali združiti moči vsi zainteresirani tako kot takrat, ko smo na Gačah začeli k<>t b. bilo treba. Očitki letijo tak!) na osebje smučišča kot tudi na Krko oziroma na njeno družbo Krka Zdravilišča, ki jc lastnik postrojenja in smučišče tudi upravlja Za Dolenjski list so svoje poveda-' ? predstavniki upravljaleev smučišča kot tudi predstavniki uporab-nikov oziroma predstavniki novo-Mt *?ga SITU|čarskcga društva, ki so od sn’učišča na Gačah močno odvisni. 9 tcm> da b* zgradili sodoben /jci smučarski center nad Črmošnjicami ozi-'j0‘ ^ ™a ,na ^'ačah, se je začelo resno raz-hI' p ;li' spustila vj-----------“■ Jv ,l,“AU siuuusca v upravljanje. /xio rad bi sc vsaj S uspehov Rnia egano investicijo. Včasu pol ure pogovarjal s tistim, ki meni, da bi fi venske simi^irsl^'^'^ ”' na-ivečjc slo‘ smučišče lahko prevzel, saj me zanima, luki-cj- delovanja smučiša. Vendar je to le izhod v sili. Sistemska rešitev bi bila ureditev umetnega zasneževanja smučišča. Vsaj na enem delu smučišča bi to bilo nujno. Gre predvsem za progo A, kjer poteka večina tekmovanj. Ne bi potrebovali veliko snežnih topov, vsaj na že prej omenjenih strminah ali na položnejše dele pa se umetni sneg lahko narinc s teptalnim strojem. Idejni projekti že obstajajo, in če bi jih uresničili, bi na Gačah lahko bolj brez skrbi čakali na vsako smučarsko sezono. Z umetnim snegom je veliko lažje pripraviti proge kot z naravnim snegom, ki sc ga suhega ne da utrditi. Celotna investicija bi znašala nekaj več kot dva milijona nemških mark; če bi se lotili vsaj najnujnejšega dela, pa bi bila ta številka primerno nižja. Vodo bi lahko napeljali s Črmošnjic, kjer obstaja izvir s pretokom okoli 14 1 na sekundo. Tako bi imeli možnost, da uporabljamo zgornje in spodnje smučišče, s čimer bi lahko v primeru toplotne inverzije, ko pride na zgornjih smučiščih do odjuge, smučali na spodnjem smučišču, kjer so temperature nižje in odjuge ni, v primeru ugodnih vremenskih razmer pa bi lahko izdatno izkoriščali celotno smučišče. Kolikor vem, je trasa smučišča z iztekom v dolini že urejena. Kupljena je tudi že vlečnica, vendar že nekaj let čaka na postavitev. Če bi uredili umetno zasneževanje smučišč, bi imeli sezono od novembra do aprila, saj je umetni oziroma kompaktni sneg zaradi drugačne jo Gače dobre temelje za uspeh, saj so a*i»-6 miuui uiugduit poleg žičniških naprav zgrajene tudi strukture kristalov, ki so predvsem precej gostinske in posteljne kapacitete, in vcčj> kot naravni, precej manj občutljiv mišlihtT SC zavcl° resno.raz' treba je upoštevati iniciativo zasebnikov, na fen- Na osnovi izkušenj drugih velik v y.fatCtku 8()~,h let- ^nteres je bil ki tu gori obstaja, vendar menim, da domačih *n predvsem avstrijskih in itali- ki ie bT Pi!JC bl1 tUd‘ pr'tisk na Krko’ noben zasebnik ni sposoben prevzeti janskih smučišč menim, daje investicija SDuoii ! a, , rat cdina> ki se je lahko smučišča v upravljanje. Zelo rad bi se vsai v smučišče brez umetnega zasneževanja h • a v tako tveonnr. ..... ............................... stran vržen denar. Glede na to, daje v v Gače, pa se nič ne pozna. Že sama priprava žičnic na sezono pobere veliko denarja, pa če se potem vlečnice vrtijo ali pa ne. Trenutno se Gače financirajo iz osnovne dejavnosti Krke Zdravilišč, to je iz zaslužka zdraviliškega turizma, vendar zadnje čase slišimo, da nismo najbolj in narcdi,a veselje veliki množici dolenj-skth smučev. Obdobje zelenih zim je jz i ace .Pomen*lo ustavitev investicij. CjfJC Slccr 2 vcl*0 dobre volje poskr-G-j! I3 V2drzcvanje smučišč in žičnic na Jovan'-'Vendar F povPrcčno 20 dni obra- pokriffsK3^ da bi se vsaJ približno dar zadnje čase slišimo, da nismo najbol jkrat prekaš-' d°bodek kar za neka- uspešni. Moram povedati, da na Dolenj V času b^0'- ... skem nimamo smučarske tradicije, da in ^ ■ ’ ° ni vcč “zastonj” kreditov smo samouki, kar bi morali tisti, ki mis- Krka Zdri r! lzrcdno drag, družba lijo, da se na smučarijo bolj razumejo, jo osnovn ( SCa V Uga Prcdvscm v svo' upoštevati in nam pomagati, za kar bi jim kazalo ,i dejavnost’za katero se je iz- bili hvaležni, saj imamo tudi ljudje, ki Snuičarsk^esPosobnavraj-at‘denar. Na vodimo naše podjetje radi smučanje, 2eraif>„ centerna Gačah, kije očitno vendar čustva niso dovolj. Edino pravo dolenjsko smučišče Jože Golob, predsednik smučarskega društva Rog Novo mesto; “Smučarsko društvo Rog je edino na Dolenjskem, ki se še resno ukvatja tako s tekmovalnim Krka^-, Petrovič, direktor družbe smučanjem kot tudi z vzgojo peda-ni do>' ravi i^ča: “Investicija na Gačah goškega kadra in organizacijo tečajev, na roma . ,ana' Osnova za drugi del ozi- katerih seje naučilo smučati že več tisoč center*!} ^eK3nvest'ctje v smučarski Dolenjcev. Zato je razumljivo, da smo Zasnež' • 'A:rmošniice Je umetno zelo zainteresirani, da bi bilo edino pra-Stlega VtnJe'Scle k° bomo imeli dovo|j vo smučišče v tem koncu Slovenije bolje n;ipr.ln bo ‘a zdržal dlje, bomo lahko urejeno ter da bi smučarska sezona na spada 8radlli žičnicc in vse tisto, kar Gačah trajala precej dlje. V razmerah Snega raVen' OoklernimamoumetnegB kakršne so, ne moremo za vse kriviti mestn JC.Vsaka ‘nvcsticija na Gačah neu- osebja smučarskega centra, ki se pri ure- Zelenih 'n dCnar VrŽCn Stran' 0bdobjc janJu smučišča trudi po svojih močeh. Z je žifn ’.Z‘rn’ k* smo mu priča zadnja leta, njimi ima naš klub dobre odnose in ved-nji^ 'vCar)e Pfi nas in predvsem v sosed- no nam priskočijo na pomoč. Težave ij°Sis^avah prisililo, da intenzivnogritd- smučarskega centra na Gačah so Krki Ctne za umetno zasneževanje. V večplastne. Najprej je treba investicijo v vet1(jgtT1° seznanjeni s tem problemom, kapitalskem smislu zaključiti, kar pome-Centr*f * °zirom na donosnost takega ni, da je za urejanje obstoječih površin tUr0 ^''histvupredsttivljainfrastrulc- treba kupiti zanesljiv teptalni stroj, s ekega mesta oziroma regije, je to katerim bi lahko nanašali sneg na najbolj zgraip ,la cjucan, Kije očitno ie »v na P°' ozir°ma do tiste faze, ko biia' f3? dobičkonosen, Krka ni poza-ostaV 3,ar bo moral vsaj še nekaj časa °statl tak, kakršen je. Osnova je umetni sneg rka 7d,'m'r Petrovič, direktor družbe smučišče na Gačah po podatkih, ki jih imam, vloženega že za okoli 10 milijonov mark, bi z dodatnimi dva in pol milijona markami za umetno zasneževanje investicijo zaključili, s tem pa bi se močno povečal izplen celotnega vložka.” Bližje urbanim središčem Marjan Šonc, vodja tekmovalne komisije pri smučarskem društvu Rog: “V svetu se je pokazalo, da sc smučišča, ki ležijo na višini 600 do 1.000 m nad morjem, uveljavljajo, medtem ko težje dostopna visokogorska smučišča izgubljajo pomen. Z umetnim zasneževanjem so sc smučišča približala urbanim okoljem, kar omogoča veliko lažji pristop, daljšo sezono in boljše pogoje za smučanje. Gače, ki so za tekmovalce našega smučarskega društva izredno pomemben vadbeni poligon, imajo vsekakor perspektivo, da se razvijejo v pravi smučarski center ob pogoju, da smučišča umetno zasnežijo. Brez tega razvoja smučišča ne moremo pričakovati. Smučišča na Gačah so homolo-girana za tekmovanja na najvišji mednarodni ravni, celo za ženske tekme svetovnega pokal v super G-ju. Proge ustrezajo tudi za tekme moških v slalomu in za vse discipline tekmovanj nižjih kategorij. Smučišče danes služi predvsem dnevnim gostom, ki prihajajo na Gače glede na vesti o snežnih razmerah, ki pa so tukaj zelo spremenljive. Za razvoj stacionarnega turizma, vikendarska vas daje na razpolago več kot 200 postelj, so pogoji, Gače pa bi bile lahko zanimive Jože Golob tudi v drugih letnih časih, ko tu ni snega.” Kaj vse je mogoče na območju Gač narediti, ve povedati tudi oče celotnega kompleksa smučarskega centra na Gačah, arhitekt Zdenko Hlavaty, ki pa se ne ustavlja le pri snežnih topovih, ampak vidi na Gačah še marsikaj drugega. Njegovi načrti temeljijo na dejstvu, da je bilo to območje nekdaj urbanizirano in da je kočevarske košcniec in njive zarasel gozd šele po drugi svetovni vojni, ko zapuščenih kočevarskih vasi niso naselili novi prebivalci, skoraj celotno območje Kočevskega Roga pa je postalo tabu. Hlavaty meni, da revitalizacija oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna niti nima nobenega smisla. V svoji urbanistični študiji namenske izrabe prostora Črmošnjice -Komama vas - Stale - Gače - Gričicc za potrebe razvoja turizma načrtuje marsikaj, kar bi bilo uresničljivo šele proti sredini naslednjega stoletja, veliko tega pa bi lahko na Gačah zgradili že kmalu. Poleg razširitve smučišča, ki naj bi ga večji del zasneževali z umetnim snegom, lahko v njegovih načrtih najdemo naprimer igrišče za golf, konjeniški center s progo za militari pa letališče in še marsikaj. Hlavaty ugotavlja, da bi se dalo zajeziti Divji potok pri kraju Novi Tabor, za jezom pa bi nastalo jezero, ki bi segalo vse do Črmošnjic. Jezero bi bilo zelo primerna osnova za športe na vodi, ob jezeru pa naj bi v Črmošnjicah zrastel hotel. IGOR VIDMAR pogovor z mag. andrejem dularjem Bela krajina slovenska etnološka zakladnica Marsikdaj, ko se iz Bele krajine preseli v katerega od večjih krajev zaslužen Belokranjec, ljudje tarnajo, da bodo še bolj prikrajšani. A vedno le ni tako, saj nemalokrat takšen čbvek, če je pravi domoljub, naredi za domači kraj še mnogo več, kot če bi ostal doma. Ne nazadnje ima za to tudi več možnosti. Eden takšnih je etnolog mag. Andrej Dular, ki je - četudi sedaj živi v Ljubljani - še vedno z vsem srcem Metličan. Andrej Dular se je potem, ko je bil pet let kustos v Belokranjskem muzeju v Metliki, leta 1986 zaposlil v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Vendar svojih korenin ni ne zatajil ne pozabil. Nasprotno! Je človek, ki je šele v Ljubljani dobil pravi pogled na Belo krajino in pravo podobo o svoji rojstni deželi. “To je tako, kot če gledaš slike, zlasti dela impresionistov. Od blizu je vse nerazločno, zamegljeno, prava podoba se pokaže šele, ko se odmakneš,” pravi Dular. A čeprav se je odločil, da bo svoje raziskovalno delo, ki gaje začel že med službovanjem v Metliki, tudi v Ljubljani posvetil Beli krajini, po drugi strani dobro ve, da je prav domači kraj najtežje raziskovati. Tujec namreč opazi marsikaj, kar ostane domačinu zaradi tega, ker je kraja že preveč navajen, neopazno, prikrito. “Zato lahko mi, ki smo odšli iz domačega kraja, toliko bolj pomagamo, ker hitreje opazimo, kaj je narobe in seveda tudi, kako bi bilo bolj prav. Zaradi odhoda v Ljubljano nisem imel nikoli slabe vesti, kajti nisem pozabil, kdo sem in od kod. Resje, da je za raziskovalce v Ljubljani več možnosti za brskanje po arhivskem gradivu, toda za etnologe je Bela krajina ne le zakladnica, ampak prava poslastica. Koliko slabo raziskanih ali celo neraziskanih tem je na vsakem koraku! Pa prijazni, nasmejani in radodarni ljudje, vedno pripravljeni za sodelovanje! Človek se težko odloči, katero temo bi najprej obdelal,” pravi navdušeno Dular. “Zastrupitev” z vinogradništvom Andrej Dular ne govori na pamet, ampak iz izkušenj, saj danes dobro pozna Belo krajino in vsak njen še tako zakoten kotiček. O tem, kakšen poznavalec Bele krajine je, naše korenine je bil sicer prepričan že takrat, ko je začel službovati v Belokranjskem muzeju. Z očetom prof. Jožetom Dularjem, nekdanjim ravnateljem omenjenega muzeja, jo je že prej prekrižaril po dolgem in počez. Toda ko se je lotil svoje prve službene naloge, ureditve vinogradniške muzejske zbirke v Semiču, mu je domačin Lojze Kočevar odstrl marsikatero skrivnost. Takšnih odkrivanj in presenečenj je bilo pozneje še veliko, ko je kot eden prvih v Sloveniji začel obdelovati črnomaljsko občino kot enega od kamenčkov v obširnem projektu etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja. Danes priznava, da mu je bilo prav pisanje te knjige pripravniška šola za nadaljnje raziskovalno delo, predvsem pa mu je pokazalo pot, kako se lotiti obdelave obsežne snovi, pa naj gre za terensko ali študijsko delo. “Takrat sem spoznal, da je terensko delo tisto, ki daje globalni vpogled v neko kulturo,” pravi Andrej. Ob vsem terenskem delu, a tudi na številnih mladinskih raziskovalnih taborih v Beli krajini, na katerih je sodeloval ali jih celo vodil, je vedno znova spoznaval, kako pomembno je bilo in je še vedno za Belokranjce vinogradništvo. Kamor koli je prišel, povsod je bilo čutiti vpliv te gospodarske panoge. Povsod so govorili o kopanju, škropljenju, letini v vinogradu ali vinu, odvisno pač od letnega časa. Počasi, a vztrajno in v začetku povsem nezavedno se je “zastrupljal” z vinogradništvom. Razumljivo, kot etnolog in raziskovalec. Gradiva, ki ga je zbiral o tem, je bilo vedno več in odločil se je, da bo belokranjsko vinogradništvo tema njegove magistrske naloge. Takrat sc še ni zavedal, da bi iz zbranega gradiva, predstavljenega na poljuden način, lahko nastala tudi Rojen je bil v Konjšici, hribovski vasici pri Zagoiju. Komaj 15-lcten je že delal kot rudar v zagorskem rudniku. “Pozimi sem hodil na šiht, tudi če je bilo pol metra in več snega. Sploh nisem mislil, da jc to kaj hudega-” Ko jc imel 27 let, sc je prijavil v orglarsko šolo v Ljubljani. Oče mu je takrat dejal:”Ti nisi za v šolo, ampak za v štalo!” Vendar jc bil sprejet, in to kar v drugi letnik, saj jc bil že mežnar in organist. Šolo je dokončal v dveh letih. Vmes je že pisal pesmi in skladal. Leta 1939 je bil organist in občinski uradnik v Krškem. Takrat se je tudi poročil s 16 let mlajšo. Tistega leta jc v samozaložbi izdal pet pesmi za mešani zbor. Za prvo, “Pozdrav slovenski prestolnici”,, je napisal besedilo in jo uglasbil, za ostale štiri pa je napisal glasbo. Med njimi je pesem “Spomini”, za katero je napisal besedilo Belokranjec Zvonimir Ivanov in je doživela izreden uspeh med izseljenci v Ameriki, ker poje “Preteklih dni spomini, ko vi zglasite se, po rodni mi dolini zahrepeni srce...” Prišla jc vojna, nemška okupacija in edini, ki so ga odpustili iz krške občine, je bil Vinko. Z ženo in otrokoma, eden star 4 dni in drugi 16 mesecev, sta krenila v Trbovlje. Iz Krškega je takrat zbežal tudi župnik Štrukelj (kasnejši prošt v novomeškem kapitlju), v cerkvi katerega je Vinko orglaril. V partizane je odšel leta 1944, in sicer v Belo krajino (Predgrad). A ni ostal dolgo. Nekoč je prišel k njemu politkomisar in mu zelo zanimiva knjiga. Ideja je dozorela pozneje, prav te dni pa bo pri Dolenjski založbi v Novem mestu izšla njegova knjiga “Pij, kume moj dragi” s podnaslovom “Vinogradništvo in vinogradniki v Beli krajini”. “V tem prelomnem času hočejo biti mnogi strokovnjaki v etnologiji, zato ne čudi, uj da nas je preplavila kvazi etnološka litera- * tura. Mene pa zanima etnologija, ki temelji v na historičnih dejstvih, torej etnologija, ki “j raziskuje način življenja v vsej celovitosti. Da g lahko raziskujemo določeno temo in suvere- 5 no govorimo o njej, moramo poznati gos- o podarska in politična dejstva. Teh pa je bilo o pri raziskovanju vinogradništva kar veliko,” pripoveduje o svoji najnovejši knjigi avtor. V njej govori o belokranjskem vinogradništvu od druge polovice 19. stoletja, torej od pojava trtne uši v Sloveniji, do današnjih dni. To obdobje si je izbral zato, ker je trtna uš, ki se jc leta 1887 v Beli krajini pojavila najprej v Drašičih, Semiču, na Lokvici in na Radoviči, skupaj z drugimi trtnimi boleznimi, ki so prišle iz Amerike, pomenila prelomnico v tehnologiji vinogradništva. Te bolezni so Belokranjce prisilile, da niso več tako slepo zaupali zgolj tradiciji ter da so končno prisluhnili tudi strokovnjakom. Po drugi strani je bilo vinogradništvo v Beli krajini vsaj do druge svetovne vojne panoga, ki je pomenila stabilnost v gospodarskem in socialnem življenju. Brez vina bi ljudje stradali, a tudi obogateli niso z njim. Dokaz za to so slabe letine in trtna uš, kajti bolj ko so vinogradi propadali, bolj so se ljudje izseljevali. Ob koncu 19. stoletja je bilo v Beli krajini s trtno ušjo okuženih že vseh 2.189 hektarov vinogradov, med izseljenci pa številni obubožani Belokranjci. Po vinogradniški še obrtniška monografija “Obnove vinogradov so bile takrat zelo drage, vendar so kmetijska društva, vinarske podružnice, zadruge in država veliko pomagali pri lajšanju težav. Pa seveda vinarski in vinogradniški učitelji z grmske kmetijske šole, ki so svetovali, kako obnavljati,” pripoveduje Dular ter ob tem natrosi nekaj najbolj zanimivih drobtinic iz sicer obsežne knjige. Potem ko so začeli sistcmatičncjc S pesmijo skozi življenje Pred 90 leti, 25. januarja 1905, je bil rojen Vinko Dežman, upokojenec iz Kočevja, ki je tudi eden najstarejših naročnikov in bralcev našega lista. Se vedno je zdrav in bistrega duha. Seveda pa ve tudi veliko povedati iz svojega razgibanega življenja. povedal, da so v četi trije taki, ki bi ga radi ustrelili, češ da je bil organist, mežnar in da je gotovo vohun. “Tako mi jc politkomisar rešil življenje, saj sem ga poslušal in pobegnil v Novo mesto k župniku Štruklju, s katerim sva sc poznala šc iz Krškega. Povsod, tudi v partizanih, so bili dobri in slabi. Jaz nisem nikoli nobenega tožil ne domobrancem in ne Nemcem,” pravi Vinko. Po vojni jc nekaj časa učil v kočevski glasbeni šoli pa še rudniški in upokojenski pevski zbor jc vodil. Ker pa so mu spet nekaj grozili, je vodil naprej le še cerkveni pevski zbor. Takrat je prinesel tudi kočevskemu županu (ki jc bil pred vojno rudar kot on) svojo novo skladbo “Pomlad prihaja”, pa je kamerad, ki se na note ni razumel, vergel note po tleh in rekel:”Kaj boš s tem drekom!?” Za 500-letnico kartuzije Pleterje je napisal in uglasbil pesem, ki je nekakšna himna tega samostana in so jo zapeli na osrednji proslavi. Takrat mu je zdaj že pokojni prior Janez Drolc dejal:"To je prva pesem o sv. Bernardu v slovenščini, saj so ostale v nemščini ali latinščini.” Vinko je po letu 1953 rešil tudi nekaj zvonov iz Kočevske, da jih niso pretopili v jeseniški železarni, in sicer tako, daje posredoval pri pristojnih v Ljubljani in nato zvonove odkupil ali kako drugače rešil. Tako so še danes trije zvonovi iz cerkve v Nemški Loki v cerkvi župnije Čatež pri Brežicah. Zvonove iz Kočevske je posredoval tudi drugim cerkvam. Za enega je dobil ustrez- Andrej Dular škropiti vinograde, se je povečalo tudi število dni dela v vinogradu. Če bi moral vinogradnik sam obdelati hektar vinograda, bi v tridesetih letih tega stoletja moral delati v njem 313 dni na leto. Tudi to dokazuje, kako pomembna je bila ta panoga v življenju Belokranjcev. Seveda so kmetje najeli delavce, ki so kljub temu, da je bilo plačilo skromno, komaj čakali, da jih pokličejo na delo. Pred drugo vojno je kopač ob hrani in pijači zaslužil na dan še za približno dva litra vina ali dva kilograma govedine. Pred drugo vojno so približno dve tretjini vina prodali, ostalo pa porabili doma. Za domačo porabo je ostalo najslabše vino, medtem ko danes vinogradniki pustijo v domači zidanici navadno najboljše grozdje. Tistega, za katerega menijo, da ga ne bodo potrebovali, odpeljejo v metliško vinsko klet. Predvsem je očitno, da danes vinogradništvo nima več takšnega socialnega naboja kot nekdaj ter da razen tistim, ki se z njim preživljajo, pomeni domače vino predvsem prestiž. Če jc Belo krajino doletela čast, da ima po Dularjevi zaslugi kot prva slovenska pokrajina tako bogato in zanimivo vinogradniško monografijo, pa bo, kot kaže, Metlika deležna obrtniške monografije. glasba Madžars Vinko Dežman na dovoljenja, da ga je lahko daroval Kočevarjem v Celovcu. To jc storil zaradi prijatelja Jožeta Bauerja, ki je bil rojen v Knežji Lipi na Kočevskem. Pred desetletji je popravljal tudi cerkvene in stolpne ure, tako na primer v Novem mestu ure na kapitlju, rotovžu in sodišču, v Osilnici in drugod, med drugimi tudi v Pleterjah. O teh urah, ki jih zna danes le šc malo kdo popraviti (tudi na kočevski cerkvi ura danes le bije, ne kaže pa časa), pravi Vinko, da so mnoge dobre in da bi jih bilo treba le primerno vzdrževati, pa bi še desetletja kazale čas. V življenju je Vinko izkusil veliko hudega pa tudi dobrega. Meni, daje danes pri nas kar lepo, posebno če se primerjamo z južnimi kraji, kjer divja vojna in nimajo ljudje ne hrane in ponekod še vode ne. O naših politikih, strankah in prerekanjih pravi:”Drug drugemu bi morali bolj zaupati. Vse stranke, tudi komunisti, liberalci in klerikalci, bi morale malo popustiti in imeti za cilj le dobro Slovenije in njenih prebivalcev. S sovraštvom bi morali nehati, saj ne prinese nič dobrega... In še to naj povem: vedno sem bil Slovenec in katolik, a nikoli nisem tako goreče molil, da bi bil ves slinast.” JOŽE PRIMC Po imenu sodeč bi novomeški glasbeni skupini Madžars prisodili domicil tam nekje v Szekesfehervarju ali pa v Hod-mezovasarhelyju, memara celo v Budimpešti. Vendar gre za prave novomeške glasbenike, ki ne znajo madžarščine niti ne igrajo madžarske ljudske glasbe. Vsaka povezava z našo vzhodno sosedo je zgolj naključna. Zgodba se začne leta 1991, ko so želeli prijatelji David Bratož (klaviature), Zmago Vidrih (bobni), Matej Ferlič (bas), Jurc Kocuvan (kitara) in Janez Badovinac (kitara, vokal) svoje prijateljstvo razširiti še na glasbeni podlagi. To jim je tudi uspelo in v tej zasedbi so zdržali kakšno leto. Potem pa naprej ni šlo več, skupino sta zapustila oba kitarista - Jure in Janez. “Mislim, da imamo težave,” jc ob prikimavanju Mateja in Zmaga rekel David. Res so imeli težave - kako da ne - veter nesoglasij jim jc odpihnil kitare in vokal. Pa ni bilo pretirane panike, saj je odrešitev prišla Andrej jc namreč y SiCVčuskem etnograf-ikCffi muzeju višji kustos za obrt. A da kovačeva kobila ne bi ostala bosa, se je odločil, da bo pripravil vzorčni model svojega pojmovanja obrti. Ker bi bilo preobsežno govoriti o obrti v Sloveniji na splošno, se je znova odločil za patriotsko potezo. Izbral je obdelavo metliškega obrtništva med obema svetovnima vojnama. “Metlika je bila znano obrtniško mesto - vsaj govorili so tako - zato bi rad preveril, če to drži. Zanimivo bo raziskati, kaj je Metlika pomenila za agrarno zaledje, za Žumberak, za vasi onkraj Kolpe in kaj je za Metliko pomenil Karlovec. Da so bili metliški obrtniki že nekdaj močni, pove to, da so leta 1904 zgradili svoj dom. Toda kakšni so bili odnosi med družinskimi člani in predvsem vloga očeta, kakšni med obrtniško družino in vajenci ter pomočniki. Pa konkurenca med obrtniki, šušmarstvo, obrtno šolstvo, družabno življenje,” našteva mag. Dular teme, ki ga v njegovem raziskovalnem delu zadnje čase najbolj zaposlujejo. Priznava, da jc o tem ohranjenega veliko pisnega gradiva. A njegov način raziskovalnega dela je takšen, da po eni strani išče informacije v pisnih virih, po drugi pri in; formatoijih, ki se opirajo na svoj spomin ali ustno izročilo. Čeprav ustne vire potem vedno preveri s pisanimi, jim namenja veliko pozornost prav zato, ker dajejo raziskovalni nalogi sočnost. Zaveda pa se, da bo mo; ral z raziskovanjem obrtništva pohiteti, saj je ljudi, ki bi vedeli še kaj povedati, vedno manj. A ne le pri obrtništvu, čas se neusmiljeno oddaljuje tudi za raziskovanje marsikaterega še kako zanimivega področja v Beli krajini. Če mag. Andrej Dular že dolgo ve, kakšen raj za raziskovalce je Bela krajina, ne bi bilo napak, če bi to odkril še kdo. Kajti zagotovo je predvsem eno: vsakomur, ki bo želel njihovo pomoč, se bodo Belokranjci razdali z vsem srcem, v vsej belokranjski gostoljubnosti in preproščini-Odprli mu bodo svoja srca, podstrešja, kleti, kašče, zidanice, razvezali svoj jezik, da bodo potešili znanstvenikovo radovednost. Da je res tako, dobro vedo mag. Andrej Dular io tisti, ki so, tudi po njegovi zaslugi, že “okusili”, kot bi rekli v žargonu, belokranjski te-ren. MIRJAM BEZEK-JAKSfi kmalu, novembra 1992 sta se skupin1 pridručila pevec Janez Lamovšek in kitari*1 Jernej Zoran in veselje do muziciranja je bilo spet tu. Z novo zasedbo so naštudirali nov rep" ertoar, s katerim so nastopali po Novcij1 mestu. Sprva je bila to stara rockovska klasi" ka, skladbe, ki so jih tako ali tako že vsi prci" gravali, kmalu pa so začeli pisati tudi lastne pesmi v slogu rocka, blues-rocka in tudi čiste* ga bluesa. Vse so bile v glavnem Jernejevo delo, nekaj pesmi pajc bilo tudi Davidovih-Aranžmaje so naredili skupaj. Spomladi leta 1994 so odšli v studio io posneli tri demo posnetke, ki so bili predstavljeni v aprilskem intervjuju s skupino n* radiu Sraka. Potem so naenkrat začutili, d* bi radi izboljšali zvok, ga razširili. * sodelovanju so pritegnili kitarista in pevca Matjaža Duha, ki je repertoar obogatil tud1 s svojimi skladbami. Peterica se je ošesterila lanskega julija. Z dopolnjeno zasedbo so s6 Madžarsi prvič predstavili novembra v p1' zzeriji na Glavnem trgu, decembra pajc sle* dil nastop na novomeški Gimnaziji. Kar pa sc tiče prihodnosti, madžars' pravijo, da sc načrtov ne splača delati, saj jih običajno delamo zato, da sc jih potem uc držimo. Radi pa bi spet kaj posneli, saj im*' jo materiala dovolj, nov pa stalno nastaja-Obljubljajo, da bodo šc prišli naokrog,1,1 tedaj bodo ljubitelji zabavne glasbe v Novcu1 mestu in okolici ves ta material tudi slišali v živo. Pravijo, da prav kmalu. * SILVIJA MARCIPANČlC Madžarsi: Jernej Zoran, Zmago Vidrih, David Bratož, Matjaž Duh, Janez Lamovšek, Matej Fe1 lič. NAGRADI v dolenjske TOPLICE IN METLIKO Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral Janeza Avguština iz Dolenjskih Toplic in Hasana Mahniutoviča iz Metlike. Avguštinu je pripadla denarna nagrada, Mahniutovič pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 2. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 2. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KROPA, ta,?VER’ JEDILNICA, BORUT, NAT, JAVORNIK, ENI, OJNICA, RIAL, NIPIČ, m,’ i?V0r- šiv, lok, slive, sipina, BILAČ, DECENIJ, AVAR, ACETON. prgišče misli e se naučili na ustvarjalen način soočitve s svojo notranjostjo in prenehali hiti sami sebi tujci, bi nam tudi smrt ne bila tako tuja in zastrašujoča, kot nam danes večinoma je. A. VITTURI Ljudje pripadamo narodom, jezikom in kulturam, zato se upiramo že več tisočletij, da bi nas razdeljevali med države. R. ŠTIH ahko resnično ljubimo le z mukami in samo s. ozi muke. Drugače ne znamo ljubiti in drugačne ljubezni ne poznamo. F.M. DOSTOJEVSKI Ljubezen napravi človeka otročjega in ga spremeni do zadnje žilice in živčne nitke, kako mu začara staro okolico v pravljično nov svet. K KOCJANČIČ AVTOR: MARKO, BOKALIČ ČISTI ALKOHOL ZVOK GLASBILA BOLG. PISATEU PELIN PIHALO Z NIZKIMI TONI OŠABNOS KDOR IMA KAJ V NAJEMU NOGOME-x TAŠ ŠKAPER KRAJ PRI VELENJU SEVERNIC POLARNI- CA N/ SALOMONOV UGANKAR ZNESEK ZA UDELEŽBO NA PRIREDIT POKLON > SLOV. KIPARKA DRAGICA SPODNJI UDI SLOV. IGRALEC ALEKSAN- DER RASNO RAZLIKO- VANJE TOV. V MARIBOR ČISTILEC uuc, . POMETAČ ALK NICK NOLTE MESTO V NEMČIJI obrazne 1ISICE PROGRAM SKO GESLO SKANDIN. NAROD DOLENJS UST DOLENJS UST DOLENJS LIST TATVINA BORBA OGRAJEN PROSTOR ZA PSE CUNJA AM. FILM. IGRALEC RICHARD ZOLAJEV ROMAN OPIS, PRIKAZ POVOJNI PREDSEDNIK AVSTRIJE KARL ŽITNO SEME STAR CIMOSOV AVTO SLOV. PISATEU FRAN JAPONSK DENARNA ENATO STARO GERMAN SKO UUDSTVO JUNAKINJ KARENINA SAMICA GOVEDA JAKA PLESEN NA VINU PRI SPC IZNAN ORTNIK Kulturna dediščina Kruh in srce srce, srce in kruh. Zmeraj in vedno znova sta sredi življenja, olecina nedoživetega in radost doživetega je v srcu. Če hočeš videti, mo/m gledati s srcem, verjamem Saint-Exuperyju in njegovemu Malemu princu. Kar osmišlja čas in bivanje, sta občutenje s srcem in boj za vsakdanji kruh. V pletenem srcu, mojstrovini slovenske kulinarike, sta kruh in srce simbolno združena. Kruh spremlja človeka skozi vse njegovo ziv jenjc. Pripravljali so ga, in ga še na različne načine in mu dajali številne svojstvene oblike. ■slovenska dekleta so nekoč znala speči kruh Pr> 4 letih, ko so fantje že morali znati prav zamahovati s koso. Čeprav smo siti tisoč in tnc reci, kruha nismo nikdar. Že sto in sto let nam sledi v dobrem in slabem, sladkan in maslen, manj sladek koruzni in zmesni, pa prislužijo'1*1 rSiktiaj ^ ,iS,C’ k' 8i‘ tCŽk° O kruhu je najlepše misliti, je bistvo, pomeni vse lepo m dobro, pomeni tudi mater |n ognjišče. O kruhu govorimo z mnogimi pregovori in reki, kruh hvalimo in skozi kruh ™ ‘lm° na življenje. Spet in spet rečemo V zvezi s kruhom so se pri vseh narodih n‘>g nam daj vsakdanji kruh in pameti, da na, vendar sestavine še ne zagotavljajo dobrega kruha, ki bi obenem imel tudi lepo obliko. V srčasto obliko povit velja pleteni kruh, ki vonjavno napolni vsak prostor, za veliko kulinarično mojstrovino. Po obliki in izvedbi je to srce poznano edino na brežiškem območju. Dediščina prav takšnega srca povezuje kraje na kranjski strani brežiške občine: Dobeno, Laze, Ko-ritno, Sobenjo in Krško vas, Cerklje itd., s kraji na štajerski strani brežiške občine od Artič do Brežic. Dve pokrajini, Štajerska in Kranjska, sta v vrhunski mojstrovini - pletenem srcu - združena v kulturno izročilno celoto. oblikovale razne šege in navade. V nekaterih krajih so sc še do danes ohranile, kar je znak pomembnosti in spoštovanja do njega. Tudi danes pojmujemo kruh kot izraz dobrote. Za najvažnejšo življenjsko prelomnico je veljala poroka. Kruhov poročne sreče in vese-lja je bilo več. Pleteno srce s prostoročno oblikovanimi nekvašenimi okraski pa je edinstven primer kulinaričnega mojstrskega izdelka pri nas. Peka kruha je bila nekoč za vsako gospodinjo obred posebne vrste, istočasno pa je pomenilo izdelovanje pletenega srca tudi določeno stopnjo veljave v družbi. Iz testa, zamesenega iz prave količine sestavin in ljubezni, so znali nekdaj oblikovati srce iz petdelnih kit. Vedeli so dodeliti prave količine nekvašeni zmesi, iz katere so po vztrajnem polurnem ročnem gnetenju izdelali okraske za srce: nageljčke, poročna prstana na testenem pladcnjčku, ptička in gartrože. Pletenega srca na oheeti navadno niso pojedli, pač pa so ga postavili sredi svatovskega omizja, da je krasilo večdnevno ohcctno dogajanje. Na Dobenem so na isti način izdelano srce ob pričetku oheeti obesili na okno med ženina in nevesto in je tam viselo do konca oheeti. Svatje so pred drugo vojno . “ „ “"j »ouivuhiiji m um m panicii, ua 'nio sc sejali zdravo seme inželiobilnozrnje kruh!"'* V m'ru icdli’,a na* vs;|k<-ianji Nuj bo preklet tisti, ki ne ve za ceno *ruha m soli,” pravijo Turki. Tu, v naših vi-UKKJnih krajih, pa radi rečejo, daje nekdo Kfuha pijan”, t0 jc kruha sit. ^elinio si, da bi nam nikoli ne bilo treba . ‘^uhom za kruhom, kot je šlo pred nami •C .ko in toliko prednikov, tudi otrok, ki j |VS0 dopolnili 10. leta starosti, in mladih c "■* 'n fantov, ki so služili po svetu svoj tS , danji kruh. Služili so od Zagreba, Ju ‘Jane in Gradca do Dunaja in Amerike, j^amo sejati, žeti, mleti in mesiti naš kruh ma. Z dobrim semenom in dobrim gospo-ar]cm ne bomo več odhajali služit drugam. CcPrav ima sosedov hlebec večji krajec, bi v verjeti staremu slovenskemu prego-ki pravi: “Če človek pol sveta obteče, aJ"uljši kruh doma se speče!” sm ^ ,cm Iahko z veseljem ugotovimo, da no°|VS-°Vcnskem Pros,oru enkratni in nepo-Ij j'vi. ker lahko črpamo vir identitete v dei?Skem ustvarjanju neposredno iz jhščine prehrambenih mojstrovin, kot je SrI^er pletenega srca. Največja nagrada tej B evf mojstrovini in nam samim bi bilo za-^ Ov>lo, da znanje o njej ne bo šlo v pozabo. Bo to tudi vabilo k razmišljanju, ali bi ne Vph P'ctcno srce nadvse zgovorno in po-*■ ho kot turistični znak občine Brežice. Priprava kruha je na prvi pogled enostav- zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Stres, rizični dejavnik pri nastanku bolezni Tudi izguba ugleda na delovnem mestu, nepriznanje ali pomanjkanje podpore pri nadrejenih, nazadoščenost na delovnem mestu, nočno delo, pogosto premeščanje, denarne ali druge skrbi v zvezi z zaposlitvijo kakor tudi nezadovoljstvo z delom prav tako povečajo nevarnost srčne bolezni. Na splošno torej ne gre za objektivno oceno težavnosti posameznega dela, ampak bolj za subjektiven občutek stresa, ki je za razvoj srčne bolezni dosti bolj pomemben. Kaj pa pomanjkanje spanja ? Če živimo v stalnem stresu, nas to lahko izčrpa. Zdrava utrujenost, kije posledica živahnega telesnega gibanja in izgine po dobrem nočnem spanju, se močno razlikuje od izčrpanosti, ki je posledica neučinkovitosti pri delu. Ta vodi v še večji stres in večjo izčrpanost! Redno spanje je najboljša zaščita . Kvaliteto spanja pa lahko močno izboljšate z redno telesno aktivnostjo in s tem , da se znate pravilno sprostiti. Nekoč so mislili, da je srčna bolezen pogostejša v premožnih in vodilnih slojih, kar so povezovali z večjim poklicnim naprezanjem. Vendar se je smrtnost med nekvalificiranimi delavci bistveno povečala. Del prekomernega števila smrti zaradi srčnih blezni lahko pojasnimo z dobro znanimi dejavniki tveganja, kot so kajenje, povan krvni pritisk in debelost. Krivda je tudi v modernem načinu dela in v sedanjih ekonomskih razmerah, polnih stresnih situacij, zlasti za ljudi iz nižjih socialnih razredov. Vsekakor pa so ti ljudje tudi zadnji, ki upoštevajo zdravstvene nasvete. Ljudje svoje življenje in vedenje prilagodijo družbi, v kateri živijo. Kadar se preselijo, se morajo ljudje prilagoditi tudi novim zahtevam in pričakovanjem. Do pospešenega socialnega in geografskega preseljevanja je prišlo v dobi industrializacije, kije sledila L.svetovni vojni. S povečanim preseljevanjem se je smrtnost zaradi srčnih bolezni početverila in dosegla vrh leta 1960. Po drugi strani pa se je smrtnost v vzhodni Evropi povečala šele v novejšem času. Morda gre tudi tu za spreminjanje prehrane in kadilskih navad, velik del povečanega tveganja za srčne bolezni pa lahko pripišemo prav socialnemu stresu. Prav tako se smrtnost poveča zaradi srčnih napadov pri priseljencih. Tudi v prvi generaciji priseljencev se smrtnost še povečuje, v drugi generaciji pa že upada. Zlasti otroci imajo težave z identiteto, kajti ne morejo se poistovetiti z resničnimi domačini. In prav tako nimajo nič več skupnega z deželo svojih staršev. V drugi generaciji pa se že počasi vzpostavi identiteta z domačini. (Se nadaljuje) praktični K praktični KRIŽ! praktični - praktični Ž > Zavarujte kožo l°Flal Mraz, sneg, megla in onesnažen zrak so pozimi največji sovražniki vaše kože, še zlasti na obrazu. Zato si jo vedno, ko odhajate ven, dobro zaščitite. Po jutranjem čiščenju obraza si na kožo nanesite dnevno kremo, ki naj bo bolj mastna kot tista, ki ste jo uporabljale poleti ali jeseni. Predvsem naj vsebuje veliko vode. Kremo si nanesite na obraz vsaj deset minut prej, preden zapustite topel prostor. Dobro zaščitno sredstvo proti mrazu in vetru je tudi puder, zlasti še, če je koža nežna in občutljiva. Še posebej zaščitite kožo na obrazu, ko odhajate na smučanje, čeprav ne sije sonce, saj so žarki, ki prodirajo skozi meglo, zelo nevarni. Zato kremo nanesite na obraz večkrat na dan, ustnice pa zavarujte s stikom, ki ima zaščitni faktor. Na kožo ne pozabite tudi, če ves dan ostanete v stanovanju. Ker je pozimi zrak v stanovanjih navadno suh, si kožo “omehčajte” s hidratantno kremo. ffl Pleteno in okrašeno srce prinesli lepo “napletene” šarklje, potice in jagnjeta, srce pa je bilo lahko le eno. Veljalo jc namreč, da morata biti oba, ženin in nevesta, za eno srce, t.j. delati in ravnati enotno. Veliko poročno pogačo je priča razrezala po polnoči, ko so nevesti sneli poročni venček in je zaigral muzikant. Pleteno srce se na oheeti in tudi kasneje ni pojedlo. Nevesta ga je odnesla na svoj dom in ga postavila na predalnik. Čaralo in pričaralo naj bi blaginjo, srečo in ljubezen. Kot simbol dobrote, ljubezni in povezanosti lahko tudi danes in jutri takšno srce izpričuje opredmeteni spomin in napoveduje vse dobro v prihodnjem času. IVANKA POČKAR Kvašeni rogljički Potrebujemo: 1/2 kg gladke moke, 9 dag sladkorja, 9 dag masla, 3 dag kvasa, približno 2 dl mleka, 4 rumenjake, 1 žličko vanilina, 9 dag rozin, naribano limonino lupinico, marelčno marmelado za polnjenje, sol, jajce za premaz. Za kvašeno testo najprej presejemo moko, v njej naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in 2 žlici toplega mleka. Ko se kvas speni, dodamo rumenjake, toplo mleko s stopljenim maslom, naribano limonino lupinico, žličko vanilina in sladkor po okusu. Zamesimo gladko, srednje gosto testo. Testo naj vzhaja 20 minut, nato ga pregnetemo in razdelimo na 10 enakih delov ter pustimo vzhajati še pol ure. Testo razvaljamo v krog, za vsak rogljiček posebej. Krog nato na polovico namažemo z marmelado in zvijemo v zvitek, ki ga potem upognemo v rogljiček. Pečemo pri 180 stopinjah približno 20 do 25 minut. Med pečenjem jih večkrat premažemo s stepenim jajcem. Domač žlahtni kostanj Kaže, da ni več daleč čas, ko se z žlahtnim debeloplodnim kostanjem ne bodo ponašali le sosedje Italijani, marveč ga bomo znali pridelovati tudi sami. Dr. Aleksandru Šiftarju, direktorju Vrtnarstva v Murski Soboti, se je posrečilo cepiti in vzgojiti dcbeloplodni kostanj, ki bi bil primeren za naše gozdove pa tudi vrtove in sadovnjake. Na Goričkem je odbral dva najbolj primerna tipa ter ju razmnoževal. Zanimivo je, da spada kostanj med drevesne vrste, ki jih je najtežje cepiti, dr. Šiftarju je to uspelo in v nekaj letih lahko pričakujemo, da bo na trgu dovolj sadik za vse, ki bi radi zasadili in obirali, bolje rečeno otresali debele kostanjeve plodove. Zal pridelka ne bo tako kmalu, saj kostanj rodi zelo pozno, v naravi šele v 15. letu, cepljen pa v šestem. Nova lada Ruske lade so pri Slovencih dokaj priljubljeni avtomobili, kar med drugim potrjuje tudi prodaja. I^ani je bilo prodanih 2.730 lad, kar pomeni skoraj 6-odstotni tržni delež oziroma 5. mesto na lestvici najbolj prodajanih avtomobilov v Sloveniji. Pred ladami so renaulti, škode, fiati in fordi. Za ljubitelje lad je zanimiva novica, da v tovarni žc nekaj časa pripravljajo nov avtomobil. Prototipe so že pokazali na nekaterih večjih svetovnih avtomobilskih sejmih, proizvodnja pa naj bi stekla že letos. Gre za avto "s tovarniško oznako 2110, ki bo v bistvu nekoliko večja, prostornejša in bolj zaobljena samara. Kupcem bo na voljo v treh karoserijskih izvedbah: kot limuzina, kombilimuzina in kot karavan. Prednji kolesi bo poganjal 1499-kubični motor z močjo 70 KM, motor s 16 ventili pa bo imel moč 94 KM. Cmš Varčno osvetlimo stanovanje Razsvetljavo stanovanj prepustimo arhitektu, saj v skupni porabi energije v gospodinjstvu predstavlja majhen delež. Kljub temu pa lahko tudi na tem področju električno energijo racionalno izkoristimo. Na mestih, kjer imamo stalno razsvetljavo in je ne vkljaplja-mo pogosto, zamenjamo navadne žarnice z energetsko varčnimi. Dnevna svetloba je zastonj, zato delovno mesto približajmo oknu. Vsakega kota v prostoru ni potrebno osvetliti. Pomembno je osvetliti delovno mesto, bralni kotiček itd. Splošna razvetljava pa je lahko nekoliko manj izrazita. Temne stene, stropi in tla vpijajo svetlobo, zato uporabljamo svetle barve. Stikala redkeje izkljapljamo, če jih je premalo ali če so vgrajeni na nepravih mestih. Včasih pobrišemo prah tudi s senčnika luči. Učinek bo presenetljiv. Svetlobni izkoristek pri svetilih, reflektirajočih in čistih senčnikih je večji kot pri temnejših. ..........................''"\ ’ . • ■■■;■, ■ ■■■ ■ . ; ; . ■■ __________________________________________________________________ .____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________f — ■ JEČMEN ŽANJEM - Marsikateri ljudski način zdravljenja se je ohranil vse do današnjih dni. Poznavanje zdravilnih rastlin, znanje o pregai\jai\ju urokov in verovanje v blagodejno moč predmetov je bilo nnjtesneje povezano z življenjem. Ljudje so veijeii v zdravilno moč zagovaijanja. Glavobol so zdravili tako, da so sedem žarečih koščkov oglja vrgli v skodelico vode in vanjo namočili ruto, ki sojo navezali na boieču glavo. Proti bolečinam v trebuhu so imeli navado okrog vratu navezati česen. Zdravljenje Z rokami je odpravljalo ječmen na očesu, ki so ga križali s palcem in kazalcem (s figo) v Siiicii gor-dol in od leve proti desni. Zraven so govorili: “Samo prišlo, samo prešlo,” aii pa “Ječmen žanjem, v rit me piši!” Na fotografiji je pokojna Antonija Gramc, rojena leta 1905 v Mrzlavi vasi; kaže, kako so v starih časih odpravljali ječmen na očesu. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Ne da se prepričati - Dolenci so brez mere nezaupni, zato Rat ne verjame, da bi imel misijon kak večji uspeh, kajti neverjetni narod meni, da jih vsakdo hoče ukaniti. Vse jim je sumljivo, kar se ne ujema z njihovimi miselmi in predsodki. Dolenec potrdil bo na videz, z usti vsakemu vse, ali prepričati se ne bo dal, sam za se ohrani vedno le svoje prepričanje, svojo trmo. Gorenka o Dolencih - Vse da obdelajo in gleštajo slabeje od Gorenjcev, le z vinom se pehajo, toda tudi tu brez koristi, ker ga hočejo zopet sami požreti. Pop Ciglar o Dolencih - Da so potuhnjeni, neresnični, hinavski in ne le prosti ljudje ampak tudi inteligenca in posebno popi. Mrtvaška truga - Iz Lok hodil je fant v Prečino k ljubici v vas. Enkrat nameri se na smrt, trugo ležečo sredi ceste. On se ogne in obme na desno ali truga pomakne se tudi tu prednj, gre na levi -tmga zapre mu zopet pot. Na zadnje jo preskoči in gre domu še le drugo jutro. Posrana od strahu - Na topliški misii bila je v cerkvi tolika gnječa, da so enega stlačili in v s. olje deli. Ko je pop s strašnim glasom zarjul “če se ne poboljšate (še glasneje:) Vas bo vse hudič vzel”, je neka baba tako ustrašila se, da se je posrala in silno sramuje se pobegla. Morali so s piležem posuti tla. 90oovop nti POSTAJI Z avtobusom iz Ljubljane sem se pripeljala v Novo mesto le nekaj minut prepozno in vlak proti Beli krajini mi je ušel. Do odhoda avtobusa za Vinico je bilo še dve uri. Ni mi preostalo drugega kot čakati. Sed la sem na klop, si nataknila temna očala, da me nihče ne bi spoznal, in poskušala malo zadremati. Ob meni sta se ustavili ženski, po starosti iz moje generacije, torej tiste, ki so ji mladost zagrenile grozote dntge svetovne vojne. “Koliko nas je podobnih,” si mislim, “in zakaj sploh vojna? Nobena ne prinese nič dobrega. Nekaj političnih sadistov jo zaneti in ustvari sovraštvo, nedolžno ljudstvo pa potem trpi. ” Tako sem premišljevala, nato pa sem nehote prisluhnila pogovoru med ženskama. “Si kaj opravila pri komisiji? Ali ti nisem takoj po tistem napadu na vašo vas omenila, da ti bom jaz pomagala, če bo treba. Ti pa si vse pustila pri miru. Sama zase si iskala zdravnike in se zdravila, "je govorila ena. “Zdravila sem dobivala iz Amerike. Takratni zdravnik mi jih je hotel celo odkupiti. Nisem mu zaupala. Nosila sem po eno injekcijo v torbici vsak dan, da mi je zdravilo vbrizgal. ” “Zakaj tako pozno iščeš invalidnino, zakaj se nisi že prej pobrigala ? ” “Tisti iz odbora so mi dejali, da je letos zadnji čas in da imam to pravico. Saj so takrat popisali vojno škodo, a nam ni nikoli nihče nič plačal. Streho hiše smo popravili s posojili in vse pošteno vrnili. Kdo pa sploh lahko vrne zdravje moji deklici in meni? Zdravim se že vsa leta od vojne, pa nič. Ko bi bilo zdravstveno zavarovanje po vojni kaj bolje urejeno, a je bilo za kmeta borca na psu, saj sama veš, "je druga govorila prizadeto. “O, vem, vem. Ko bi nam vsaj še teh nekaj preostalih let življenja prizanesli ti novi, da nam ne bi vzeli naših pravic!” “Komisija mi je pregledovala nogo, operirano leta 1964. Ko sem pokazala, kje sem bila ob topovskem napadu leta 1943 ranjena, se je zdravnik.zaničljivo posmehnih, češ da gre le za zaraščeno prasko. Saj res ni luknja, pa vendar... Vprašali so me, koliko let je od takrat, ko sem se začela zdraviti. Odgovorila sem, da takoj, ko sem začutila ostrejše bolečine. Povedala sem tudi, da mi je zdravnik svetoval, naj bom pod redno zdravniško kontrolo zaradi srca in živcev... Res, ni mi bilo lahko pred to invalidsko komisijo civilnih žrtev druge svetovne vojne. ” Še sta govorili, sama pa sem se prizadeto razmišljala, kje sta nekdanje tovarištvo in spoštovanje do ljudi, ki so največ pomagali osvoboditeljem. 9.$>. orepitoih sprememb sporedov! ČETRTEK, 26.1. SLOVENIJA 1 ,9£/0'15 teletekst 0 00 video strani 10.20 OTROŠKI PROGRAM 'o 30 ŽK?KAUH ^ N0<^A LUt'KA’W 10-45 TEDENSKI IZBOR 10.45 VELIKE KNJIGE, amer. izobraž. nadalj, 6/6 1115 PO DOMAČE 3.00 POROČILA 1515 ORAD NA ČEŠKEM, ponovitev beške drame 17.00 ^JJM-DOBIM, ponovitev 1710 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV « H,G10NALNI STUDIO MARIBOR 8 4 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 1013 RISANKA S ^VN!K 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKAHIŠAFALKENAU,nemška „ nadalj., 10/13 21.00 TEDNIK 223 S'eK3'VREME’ŠP0W' 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA VEČEN SANJAČ, amer. naniz, 4/27 10/33 8k^R^A OBZORJA, amer. naniz., SLOVENIJA 2 12.35 - 1.30 Teletekst 123 Video strani -13.00 Euronews -15.10 Kinotc-rn ,r,i?er filra) ■ 15-40Tedenski izbor: Vvrtin-i • va (ponovitev): Eno leto v Provansi angl. naniz., 2/12); 18.00 Severna obzorja (amer. nosdvilVh J l8'45 U Veste'19'05 Majhne skriv-;k„lkuharsk,h m°)slrov • 19-10 Podarim-ni™ JVM Tok, tok (kontaktna odd. za mladost-fl '2(k(k> ^lervju - 21.05 Povečava in D.W Grif-lith, oče filma (amer. dok. film) kanala 7.00 Video strani -12.05 Na velikem platnu -12.25 luč svetlobe (ponovitev 348. dela amer. nadalj.) -rtiT ?klh deset (Slasbena oddaja) -14.20 , ”1' •. ,Na velikera platnu -16.55 Album show p< novttev glasbene oddaje) -17.45 Video igralni-ca oddaja o računalniških igricah) -18.15 Bcnny ka teri dda a"8L naniz> • 18-45 Risan- st&rsssses HTV 1 7-40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12 05 tmperatriz -12.50 Zaklad Sierra Madrc (amer. ,llm I ‘ 14-50 Šolski program -15.30 Program za otroke m mladino -16.30 Poročila -16.40 Z jadri okol, sveta (potopis) - 17.10 Turistični magazin -, ,, t"va5ka danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski lilm) -10.30 Dnevnik šport V22 3ll Tv'« Ktnzkoteka - 2L30 Ekran brez okvira IV razstava - 22.40 Moč denaria - 22 50 S assssrkiLH'05 HTV 2 !laverVidC°r‘r,nis’1515™kolcdar' '5-25Steze slave (senjski fi m) -16.15 Tenis -10.30 Dnevnik, port, vreme - 20.10 Narava (dok. serija) - 21 05 fcfffirasESS"5-** PETEK, 27.1. SLOVENIJA 1 lSMA<" TANTADRUJ'P°novi,cv^ lh as VODIJO NAŠE STEZICE '7JI0 DNEVnIk iD0B1M’fX)n°VIICV jgi! PROŠKI PROGRAM 18 4S ^S10NALN1 STUDIO KOPER iq i. [JUGO. TV igrica U ‘ r|sanka aons DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT ^POGLEJ IN ZADENI turistična ODDAJA 3 VREME. ŠPORT 22-45 SOVA DAVOV SVET. amer. naniz., 13/24 ~10 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 20/33 0.00 SLAMNATI PSI, angl. film ^OVENIJA 2 12.30’v°/l5 Telelckst Ga| Video strani - 12.50 Košarka (ž) Ježica-Melh.aSaral (P°snc,ek) • 14.05 Tenis (posnetek iz Pr^ttma) -15.05 Tedenski izbor: Razjamikosi v (am u V KAI, I I'j KM, 6 vral, t.enu.ilno z,tklep.inj<', < < ktnčni pomik stekel spredaj, air bag, pomična .slreha s st nčnikom, osvetljeni prtljažni prostor, otiratomer. stereo radiokasetofon s štirimi zvočniki, opozorilni zvočni signal zn prižgane luči, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja klop deljiva MV40. zatemnjena stekla, pnevmatike 186/66 RI4, po višini in <]l°bini nastavljiv volan, samozatezni varnostni pasovi, bočne 0,'’e"vcvvr',"h 36.650 DEM Darilo vsem kupcem Fordov! Komplet žarnic, varnostni trikotnik in prva pomoč, vse skupaj v priročni usnjeni torbi! To pa še ni vse! Podarjamo vam še komplet gumijastih predpražnikov za vaš model in Fordov dežnik! ^režice - Krška vas PSC PAIČ (0608/61-450) Črnomelj - PSC STEPAN (068/52-407) Trebnje - SERVIS GROZNIK (068/44-701) Sevnica - AT & R d.o.o. (0608/41-350) AGROSERVIS KNAFELČEVA 2 NOVO MESTO v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 29. 1.1995, v sodelovanju z zavarovalnicama TRIGLAV PE Novo mesto in TILIA,objavlja javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila: SUZUKI SWIFT 1.3 GL CIMOS ZX 1.9 D SKODA EORMAN PLUS LX AUDI 100 2.8 E OUATRO SUZUKI MARUTI HYUNDAY SONATA 1.8 GLS i R CUO 1.4 RT vlečno vozilo R 310T (motor) vlečno vozilo R 31OT (vozen) tov. prikolica ITAS PAL PP 26 letnik: 1994 izkl, cena letnik: 1992 izkl. cena letnik: 1994 izkl. cena letnik: 1991 izkl. cena letnik: 1991 izkl. cena letnik: 1994 izkl. cena letnik: 1994 izkl. cena letnik: 1985 izkl. cena letnik: 1985 izkl. cena letnik: 1982 izkl. cena 1.000. 000.00 SLT 1.050.000. 00 SLT 500.000. 00 SLT 1.200.000. 00 SLT 50.000,00 SLT 1.000. 000.00 SLT 950.000. 00 SLT 837.000. 00 SLT 1.237.000. 00 SLT 605.000. 00 SLT Licitacija bo v nedeljo, 29. 1. 1995, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVISA, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v četrtek, 26.1.1995,od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. I j= zavarovalnica triglav 'o' poslovna enota novo mesto Mercator- KZ Krka, 2.0.0., Novo mesto HIPOT, Tovarna elektronskih elementov, d.o.o. Šentjernej, Trubarjeva 7 68310 Šentjernej JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za odprodajo opreme 1. 3 ekscentrične stiskalnice POBEDA EPPA 16 t, letnik 1973. izhodiščna cena 240.000.00 SIT/ kom. 2. stružni avtomat KRUŠIK, letnik 1975, za šibkastni material, izhodiščna cena 165.000,00 SIT, 3. brezkončni brusilni stroj BUDAPESTER KCH — 25, letnik 1965, izhodiščna cena 155.000,00 SIT, 4. 2 stroja za brizganje plastike BELMATIK TIP B-50/28R, letnik 1984, izhodiščna cena 185.000,00 SIT/kom., 5. stroj za brizganje plastike FAHR — BUCHER SGA — 50 100 g, letnik 1974, izhodiščna cena 415.000,00 SIT Na razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov: HIPOT, d.o.o., Šentjernej, Trubarjeva 7, z oznako na ovojnici »Komisija za prodajo«, najkasneje v 8 dneh po objavi. Prometni davek plača kupec. Komisija bo na osnovi prejetih ponudb izbrala zanjo najboljšega ponudnika. Za dodatne informacije v zvezi s to objavo in morebitnim ogledom opreme se obrnite na direktorja HIPOT, d.o.o., Šentjernej. Komisija za prodajo HIPOT, d.o.o. RIC UAZVOlhO IZOllUAŽtVAt.NI CEN TER NOVO MESrO. Ulli o tok rv lu. l.HMMI lluvu mr-.tu. tri Ol>d/ JI m. Zl t»UJ tu« IX.«/ Zl tl*) po Pojdimo v šolo februarja! [osnovna ŠOLA ZA ODRASLE^ • kombinirani oddelek 7. - S. razred prijave in vpis: DO KONCA FEBRUARJA • ŠOLANJE JE BREZPLAČNO PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure AcNTJiA d.o.o. ATIK PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 ROVER 600 NAJBOLJŠI V SVOJEM RAZREDU Kredit na 4 leta brez pologa za vsa vozila! POSEBNA PONUDBA - SUPER CENE ROVER 111 SL: 1119 ccm, 60 KM ROVER 216 SLI: kompletna oprema, klima ROVER 416 SLI: GSI: 1590 ccm, 111 KM, kompletna oprema, klima ROVER 620 Sl: kompletna oprema, klima ROVER 820 Tl: kompletna oprema, klima Garancija 1 leto po nakupu! TEČAJI IN IZPITI IZ SLOVENSKEGA JEZIKA s preizkusom znanja po programih: - za pridobitev državljanstva, - za hrvaško ali srbsko govoreče. Prijave in informacije: RIC Novo mesto Ulica talcev 3a vsak dan od 8.00 do 16.00 telefon: (068) 21-319, 21-640 KOVINOTEHNA Mednarodno trgovsko podjetje, d.d., Celje Načrtujete spremembo v vaši karieri? Razmišljate morda o delovnem mestu v modernem prodajnem centru?,. Mi ga bomo odprli v BREŽICAH v začetku meseca aprila 1995. KOVINOTEHNA, Mednarodno trgovsko podjetje, d.d., združuje mlad, kreativen in sposoben kolektiv z jasno začrtanimi cilji, ki obetajo boljši jutri. Od vas pričakujemo znanje, sposobnost in veselje do trgovskega poklica PRIDRUŽITE SE NAM! Objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja prodajnega centra 2. pomočnik vodje prodajnega centra 3. vodja prevzemno-odpremnih del 4. vsebinski koordinator AOP 5. obračunski referent 6. blagajnik (več delavcev) 7. blagovni manipulant (več delavcev) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1 in 2: — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj na vsebinsko sorodnih delovnih mestih v trgovini — sposobnost za vodenje in organiziranje poslovnega procesa — 6-mesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Pod 3: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v trgovini v Pod 4: — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj na področju informatike v trgovini — znanja iz računalništva Pod 5: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Pod 6: — IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri — 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Pod 7: — III. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri — izpit za voznika viličarja — 9 mesecev delovnih izkušenj Za delovna mesta pod točko 3 do 7 se sklepa delovno razmerje za določen čas, za čas 6 mesecev, nadalje možnost zaposlitve za nedoločen čas. V prodajnem centru odpiramo naslednje oddelke: * kemije * široke potrošnje, bele tehnike * elektro materiala * železnine in orodja * vodovodnih in toplovodnih instalacij * gradbenega materiala Za delo na navedenih oddelkih objavljamo naslednja delovna mesta: 1. ODDELKOVODJA 2. PRODAJALEC Pogoji: Pod 1: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri ali trgovski poslovodja — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj z zgoraj navedenimi blagovnimi skupinami oz. materiali Pod 2: — IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri — 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj z zgoraj navedenimi blagovnimi skupinami oz. materiali Za delovna mesta pod točko 1 in 2 se sklepa delovno razmerje za določen čas, za čas 6 mesecev, nadalje možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba. V času od 28.12.1994 do 15.1.1995 so v novomeški porodnišnici rodile: Mihaela Krevs iz Belšinje vasi - Roka, Damjana Štupar iz Trebnjega - Domna, Kristina Nastav iz Kohanjca -Danijela, Mojca Lužar iz Mirne Peči - Anjo, Sonja Movak z Velike Ševnice - Jureta, Darja Pavlin iz Gabrja -Patricijo, Kristina Mlakar s Hudega Brezja - Janžeta, Andreja Brine iz Metlike - Mateja, Barbara Legan iz Stranske vasi - Lavro, Nada Radoš iz Brašljevice - Sladžano, Slavka Stojnič z Jugorja pri Metliki - Mojco, Stanka Gorenje iz Šentjanža - Denisa, Darja Leščanec z Božakovega - Nives, Tanja Klobučar iz Srebrnič - Domna, Duška Papež s Suhorja pri Novem mestu - Petro, Renata Bakarič iz Vrhovca - Valentino, Vesna Ribarič iz Rosalnic - Dalijo, Cvetka Sebanc iz Mokronoga - Primoža, Andreja Žago iz Prelesja - Alena, Suzana Fink iz Prečne - Jana, Branka Filipovič iz Meniške vasi - Blaža, Jožica Pungerčar z Malkovca - deklico, Jožica Eijavec iz Dol. Toplic - dečka, Renta Virant iz Metlike - dečka. Majda Jerele iz Šentjerneja - Mateja, Polonca Žvab z Lokev pri Črnomlju - Klaro, Željka Halovanič iz Metlike - Valentino, Mateja Novak iz Gradcnca - Matica, Janja Žibert iz Šmarjete - Tjašo, Zalka Grden iz Dolge njive - Roka, Jožefa Tršinar iz Gornjega Dola - Jana, Štefka Sre-bcmjak iz Križev pri Novem mestu -Jaka, Nataša Semenič iz Metlike -Laro, Marija Srebernjak z Velikega Slatnika - Manco, Tatjana Bregar z Čateža - Lovra, Anka Koračin z Dol. Težke Vode - Vaneso, Breda Perpar iz Vrbovca - Anjo, Valentina Vajovič z Male Cikave - Tomaža, Bernarda Kulovic iz Šentjošta - Ano, Mateja Dragovan iz Rosalnic - Marka, Klavdija Štampahar iz Vukovcev -Boruta, Lidija Rapuš iz Češenc pri Mirni Peči - Roka, Vesna Kotar iz Mokronoga - deklico, Anica Mam s Križnega Vrha - deklico. Iz Novega mesta: Marinka Šašck iz Irče vasi 3 - Tadeja, Boža Plut iz Westrove 22 - Barbaro, Vilma Kren s Šmarješke ceste 2 - Aljaža, Jadranka Samaržija iz Kandijskc 41 - Ivo, Renata Pavlin iz Mačkovca 6 - Urško. Čestitamo! • Ženska ima pri moških največ uspeha s tisto obleko, ki je nima na sebi. (Jurič) • V Bosni in Hercegovini uničujejo katoliško cerkev. (Nadškof Puljič) Odbor Državnega zbora za znanost, tehnologijo in razvoj organizira JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ K PREDLOGU ZAKONA O SPODBUJANJU REGIONALNEGA RAZVOJA (prva obravnava) Odbor Državnega zbora za znanost, tehnologijo in razvoj se je odločil za javno predstavitev mnenj, ob predložitvi zakona o spodbujanju regionalnega razvoja zaradi njegovega izrednega pomena za uresničevanje skladnejšega razvoja celotne Slovenije, o čemer pričajo tudi dosedanje pozitivne izkušnje pri policentričnem razvoju v Sloveniji, kakor tudi izkušnje v drugih evropskih državah. Vse, ki se boste javne predstavitve udeležili in na njej sodelovali s svojimi prispevki, prosim, da nam svoja mnenja predložite tudi pisno. Javna predstavitev mnenj bo v sredo, 1. februarja, ob 11. uri v Mali dvorani — pritličje, v poslopju Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva 4, Ljubljana. VLJUDNO VABLJENI! Predsednik Odbora za znanost, tehnologijo in razvoj dr. Peter Tancig Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti ijavenju avtomobila Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred vplivi zime; 10 let garancije, enostavna premontaža. Prodaja in montaža SPH Vrh 26, Šentjernej, tel: 063/42-361 Iščemo montažeije na vzhodnem delu Slovenije. BELT - LIVAR objavlja razprodajo zalog, ki bo 3. in 4. februarja v prostorih BELT-a od 10. do 13. ure. Nudimo vam: - jermene - ležaje - elektro material - livarske odlitke - vijake in matice Vse dodatne informacije so vam na razpolago na tel. 52-145, g. Adlešič. A ZAHVALA V naših srcih ti živiš -zato pot nas vodi tja. kjer ti v tišini sama spiš. Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka. Z bolečino in neizmerno žalostjo v naših srcih ob tragični in mnogo prerani smrti naše drage TANJE KRIŽAN se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in nam nesebično pomagali, darovali cvetje ter sveče. Posebna zahvala ZD Metlika, dr. Vukoviču, d.o.o. Trendy, Cvetličarni Brine, g. župniku Albinu Žnidaršiču, pevcem, g. Kapušinu za zaigrano Tišino, Andreji za besede slovesa pred domačo hišo in vsem, ki ste našo Tanjo tako številno pospremili na zadnji poti. V imenu vsega sorodstva ati, mami in Mateja ZAHVALA V 57. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi LOJZE SIMONČIČ z Gmajne pri Raki Ob nenadomestljivi izgubi našega Lojzeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah pomagali, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju Interne bolnice-Oddelku intenzivne nege za trud, da biga ohranili pri življenju. Hvala nekdanjim sodelavcem Sekcije za vleko Novo mesto, PP Krško, OŠ in VVO Stopiče, OŠ Brežice, Begradu Črnomelj in DU Raka, govornikoma g. Kužniku in g. Molanu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje, sveče in sv. maše. Vsi njegovi RIC IIAZVOIMO IZOBHAŽEVALMI CEMTEIt MOVO MESTO. po. Ufti o luk rv tu bttOUO Ilovo inrstu, let Obd/ 21 IN. 21 1*40. lo« 0t>«/ 21 IN Pojdimo v šolo februarja! SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI IV.stopn ja \ PRODAJALEC - prekvalifikacija V. stopn ja; • TRGOVINSKI POSLOVODJA - prekvalifikacija * RAČUNOVODJA - specializacija PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure ZAHVALA V 84. letu nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PAVLIN roj. Dular z Gor. Mokrega Polja 3 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom.še posebej pa Domu starejših občanov m vsem, ki so darovali cvetje in sveče,ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica JOŽEFA HOSTA roj. Pavlin iz Volčkove vasi 18 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, posebno sosedom Sadejevim, Prahovim in Pun-gerčevim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in našo mamo pospremili na zadnji pQti. Prisrčna hvala Interni bolnišnici Novo mesto, tozdu Hibridi Šentjernej, Podgorje Šentjernej, ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata GUSTELJ SAJE vozovni preglednik v pokoju, Dol. Podboršt 4, Mirna Peč Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala sosedom Slakovim, Jarčevim, Povšetovim in Žagarjevim za pomoč. Hvala njegovim sodelavcem, govorniku pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, zastavonošem, Društvu invalidov Novo mesto in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Tončka, sin Tone s hčerko, hčerki Darja in Nataša z družinami ter bratje in sestre z družinami ZAHVALA Na Tvojih Gorjancih bodo zelenele bukve. Veter bo skozi njih veje igral pesmi kot Ti včasih na orglice... V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, ded, brat in stric MARTIN MODIC iz Ločne 3 K zadnjemu počitku smoga spremili 21 .januarja na pokopališču v Ločni.Prisrčno sc zahvaljujemo osebju Internega m Urološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu za pomoč v času njegove bolezni, g. proštu Lapu za obred in lepe besede, direktorju in delavcem Dolenjskih pekarn, delavkam Sodnika za prekrške, Društvu invalidov, Društvu upokojencev, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so našega očeta spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žena Pepca in hčerka Zofija z družino v imenu vsega sorodstva ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ROZALIJA GREGORČIČ iz Trške Gore 28 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, nam stali ob strani in pokojnici darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Tiskarne Novo mesto, pevskemu zboru, organizatorju za pogrebne inpokopališke storitve in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoči: vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP __ Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine Prodaja pogrebnega materiala __ ureditev pokojnikov, tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih ___ s‘°ritve v zvezi z upepelitvijo — P°®redoyarije vencev in cvetja dekoracija poslovilnega prostora izredno konkurenčne cene Posebna ugodnost! soddovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse brezplačne!6 upokoience kompletne pogrebne storitve V SPOMIN ob tretji obletnici smrti 29. januarja BORISA VIDAUA iz Hmeljčiča 11 Rodila žeje trikrat trta, a Tvoja žena solzna, strta, grob prezgodnji obiskuje, ji dan za dnem je vedno huje. Žalujoča žena ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustila NEŽA ZAGORC z Dol. Vrhpolja 23 tem krajanom^' sorod"'kom> prijateljem, znancem, sodclav-mašč tcrilnh^1 'C soscc*om za darovano cvetje, sveče in svete duhovnikoma za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA BENČIČA doSlett 1 rVC,JC SV,CČC- Poscb"a zahvala dr! Macanu za ma stireirv, d[f-VUenje^ medicinskemu in strežnemu osebju Do-strani inHts Cjk£a{10>v Crnomelj. ki so mu med boleznijo stali ob Banovm. J ‘ b?lec!nc' Prav lako iskrena hvala g. Vrliniču in g. ČrnomPbZ7,P^OV,1"C.beSede’ gasilcem, Zvezi borcev, Občini na pihala in moškemu pevskemu zboru. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Njegovi: žena Ana, hčerki Vladimira in Bogdana z družinama ter sestra Anica Štrucl z družino Črnomelj, 23.01.1995 V SPOMIN Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a v strašnem trpljenju odšel si v večni dom. 26. januarja mineva 10 let žalosti in praznine, ko je mnogo prezgodaj ugasnilo življenje našemu ljubljenemu možu, očku, sinu in bratu ALOJZU GOTLIBU iz Otočca Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Vsi njegovi OSMRTNIC^ Sporočamo žalostno vest, daje umrl FELIKS STARIČ skladiščnik v pokoju Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO X ». ZAHVALA V 83. letu starosti naS je za vedno zapustil naš dragi mož, brat in stric F JOŽE TURK iz Vavpotičeve 12, Bršljin Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam stali ob strani, Pljučnemu oddelku za nego in Komunali za podarjen venec in cvetje., Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, teta in sestra ANA MAJERIČ roj. Jakše s Potoka zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo e. župniku za opravljen obred in pevcem iz Šmihela. Žalujoči: vsi njeni ®S0R]RR0VRKh« SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 ZAHVALA V 95. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila naša draga mama, stara mama, babica, prababica in tašča ŠTEFANIJA VIDMAR roj. Kočevar po domače Gozeča mama iz Kota 57 pri Semiču Ob boleči izgubi naše mame sc prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v času, ko smo pomoč najbolj potrebovali. Hvala vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, naši mami darovali čudovito cvetje in jo tako številno pospremili k njenemu večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste v spomin mami prinesli sveče. Posebno pa sc zahvaljujemo stanovalcem bloka na Rašiški 9 v Ljubljani za vso pomoč in razumevanje ter ge. Ljubinki Firšt in g. Antonu Žlendru za ganljive besede ob zadnjem slovesu, PPO Kot- Brezje za organizacijo pogreba in praporščakoma g. Škrinjarju in Avscu. Hvala g. kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom in zemljo dala. Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V 73. letu starosti nas je za vedno zapusti-■ la naša draga žena, mama in stara mama JOŽEFA KUČIČ roj. Pirc Črneča vas pri Kostanjevici na Krki Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, podjetjem Iskra Kostanjevica, Lipa Kostanjevica, Avto Comerc, Emona, dr. Nemethu, patronažni sestri Vlasti Curhalek, g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih dneh in našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami ZAHVALA Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi sto užije let! V 94. letu starosti je za vedno zatisnila utrujene oči in mirno v Gospodu zaspala naša dobra mama, baka in prabaka, sestra in teta DRAGICA KOŠČEC roj. Srebačič Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki sojo spoštovali in imeli raai, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali pokojni cvetje, vence in sveče ter jo pospremili na ‘Sanji poti. Lepo se zahvaljujemo za pomoč in sočustvovanje dobrim sosedom, posebno g Sprei-zerjevi in g. Jevščkovt, ki sta nam veliko pomagali tudi v času bolezni. Posebna hvala g dr Zlatku »ortču, kije dolga leta skrbel za njeno zdravje, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter g. kaplanu za lepo opravljen obred in molitve na domu. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: hčerka Ivanka, vnuka Marjan in Franci z ženo Suzano, pravnuka Erik in Štefan, sestri Katica in Agata ter ostalo sorodstvo Črnomelj, Adelaide, Varaždin, 23.1.1995 Veter je zapihal, drevje zašumelo, suho rmeno Ustje daleč odletelo. Tuga mi globoka ZAHVALA dušo je pretresla, nadeje in sanje daleč vse odneslo. (Ivan Trinko - Zamejski) V 62. letu starosti je umrl naš mož, oči, dedi, brat in svak FRANC TRINKO iz Vavpotičeve 4 v Novem mestu Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, osebju Nevrološkega oddelka v Novem mestu, še posebej njegovim sodelavcem iz Sekcije za vleko Novo mesto, zaposlenim v 1TG Slovenija turist Novo mesto, Krki Novo mesto, Ministrstvu za obrambo, sorodmkom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosedom iz Fužine in Zagradca, g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku ob odprtem grobu za sočutne poslovilne besede in trobentaču iz Trebnjega za zaigrano istno. Vaša pozornost in pomoč nam je v veliko tolažbo. Vsem iskrena hvala! Neutolažljivi: vsi njegovi Bršljin, Fužina, Novo mesto, Domžale, Ribnica, Fram, Trebnje, Gradac, Jesenice 4 (2371), 26. januarja 1995 TP/°' TPR|7^nin\n W/7/7'(S T? M nsn n IM1 M tedenski KOLEDAR — KINO — kmetijski stroji — kupim — motorna vozila — obvestila — posest— prodam U u-~ L1 LEj l~y Lri LM W ZAaLrvJ U UvtLJZAa —razno — službo dobi —službo išče — stanovanja — preklici — čestitke — ženitne ponudbe — zahvale tedenski koledar Četrtek, 26. januarja - Pavla Petek, 27. januarja - Angela Sobota, 28. januarja - Tomaž Nedelja, 29. januarja - Franc Ponedeljek, 30. januarja - Martina Torek, 31. januarja - Janez Sreda, 1. februarja - Ignac LUNINE MENE 30. januarja ob 23.48 - mlaj kino BREŽICE: 26. in 30.1. (ob 20. uri) ter od 27. do 29.1. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Specialist. 31.1. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Končna hitrost. ČRNOMELJ: 27.1. (ob 20. uri) in 28.1. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski kriminalni film Neposredna nevarnost. 29.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška nora komedija Policijska akademija -Misija v Moskvi. KRŠKO: 27.1. (ob 20. uri) in 29.1. (ob 18. uri) ameriška komedija Trije lopovi in potepin. METLIKA: 27.1. (ob 20. uri) in 28.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška nora komedija Policijska akademija - Misija v Moskvi. 29.1. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Neposredna nevarnost. NOVO MESTO: Od 26. do 28.1. (ob 16., 18. in 20. uri) in 29.1. (ob 16. in 18. uri) akcijski film Končna hitrost. 27.1. (ob 22. uri) predpremiera Tombston. 29.1. (ob 20. uri) predpremiera slovenskega filma Haigato. • NEPOSREDNA NEVARNOST, politični akcioner (Clear And Presen! Danger, ZDA, 135 minut, režija: Phillip Noyce) “Oh, ko bi le Rdeči oktober še enkrat spremenil svet", se je pred slabim mesecem dm zapisalo njegovi kritiški eminenci Štefančiču ml. Pritrditev velja, saj je nedvomno res, da se po Revoluciji 1917. ni nikoli več zgodila tako drastična sprememba, po lovu na rdeči oktober pa tudi politični akcionarji niso dobro uspevali. Dobili smo le dva kilavca: pred ocenjevanim so to bile Patriotske igre. Žanr političnega triletja in ak-cionerja ta hip torej potrebuje precej več adrenalina, trenutno pa resno črkuje na ruševinah velikih scenarističnih kiksov. Na filmski adaptaciji šest milijonov prodanih izvodov težkega bestsellerja Toma Clancyja so očitno prešibek pot potili kar trije siceršnji in tovrstni profiji: v ekipi so bili Donald Stewart (oskar za Pogrešanega), John Millius (oskatjev-ska nominacija za Apokalipso zdaj) in Števen Zuillian (oskar za Schindlerjev seznam), kar je še z nekaj drugimi pritiklinami očitno dovolj za velik uspeh, ki ga je film imel v ZDA. Neposredna nevarnost je naivna zgodba, primerna za vso družino, pravi domovinski film. V srcih najbolj privrženih bo ostal še dolgo zapisan tisti mali monolog Jamesa Earla Jonesa Harrisonu Fordu: “...nikoli ne pozabi, da nisi prisegel le predsedniku ZDA, ampak tudi njegovemu šefu, ljudem..." Kateri igralec igra z glasom bolje kot s karkoli drugim kot ravno Jones, ki je to najlepše dokazal ravno v Levjem kralju, ultimativno največjem lanskem družinskem filmu? Jonesa nasledi Ford (stari foter simbolno preda štafeto sinu), prvi igralec, ki se kot nam estnik pokojnega šefa CIE trudi s poštenjem iztrebiti kolumbijsko narko mafijo. Prehiti ga sam predsednik ZDA, ki naroči svojo malo vojno zoper iste ljudi, le z opazno razliko: teren zanj čisti vojska ZDA. Tudi nameni so različni: Ford išče prave lastnike denarja, ki ga je pri mafijcih pral dober predsednikov prijatelj, predsednik hoče prepis na svoj žiro račun. Kdo bi le slednjemu zameril, saj je akcijo pranja s tihim sprenevedanjem zgledno sponzoriral. Sam prvi mož “držav"je tako največji kriminalec v zločinu, ki ga načelno prvi najbolj zatira, sicer pa mu ta boj oziroma ne - boj še kako pomaga v volilnih tekmah. Zaplet, ki obeta, pa vseeno ohrani bistro vodo. Žal celo tako bistro, da vidimo pravna dno. Takšna prozornost pa za tako kalne namene res ni pohvalna. T. BRATOŽ DOLENJSKA BANKA BANČNI SEF - Tja varno hrambo vaših dragocenosti Najem bančnega seja je prava rešitev za vse, ki si želite zagotovili varno hrambo svojih dragocenosti, vrednostnih papirjev in drugih pomembnih dokumentov Kaj je sef/ Sef je poseben predal, vgrajen v varovanem in zaščitenem prostoru banke, v katerem uporabnik hrani vrednostne predmete in dokumente. Dodatki o tem, kdo ima v banki sef, so poslovna tajnost banke. Ilanka skrbi za varnost sefov s posebno skrbnostjo. Danka izda uporabniku sefa izkaznico za vstop k sefu in enega od dveh različnih ključev. F stop v prostor za sefe je možen le v spremstvu dveh pooblaščenih delavcev banke. Kje lahko najamete sef.? V Dolenjski banki je občanom na voljo večje število sefov v štirih različnih velikostih. Sef lahko najamete za dobo enega meseca ali enega leta, seveda pa je možno najem podaljšali. Najemnina je odvisna oil dobe najema in od velikosti sefa. Sefi so vam na voljo na sedežu Dolenjske banke, d.d., Seidlova cesta 3, Novo mesto, in sicer vsak delovni dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. ------------ Vabimo vas k sodelovanju!---------- DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan 1-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta le vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fololaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefajc (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizs odov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. čestitke DR. MED. OSKARJU ZUPANCU, specialistu ortopedu, iskrene čestitke! 643 kmetijski stroji MALO RABLJEN molzni stroj Vitrex in motorno žago Stihi 050 prodam. * 76-377. 522 AGREGAT, 600 W, in frezo Gorenje ugodno prodam. ® 87-026. 529 UGODNO posredujemo pri nabavi rezervnih delov, traktorjev Deutz. Redna nabava ali po naročilu. » 59-082. 547 ROTACIJSKI PLUG, še nov, in škropilnico, 100 1, kompletno z brizgalko za kultivator Gorenje Univerzal prodam. ® (064) 77-290. 549 TRAKTOR TV 18, starejši letnik, ohranjen, prodam. ® 51-288. 551 TRAKTOR URSUS 35, letnik 1976, s kabino, dobro ohranjen, brezhiben, prodam za 4200 DEM. Možna menjava za avto. 562 KOSILNICO OLIMPIJA z vozičkom prodam. Franc Češck, Stara Bučka 37, Škocjan. 577 TRAKTORSKO bočno kosilnico Gra-mip, 1.5 m, za traktor Štore ter mešalec betona Liv ugodno prodam. ® 342-663 ali 21-218. 599 DVE TRAKTORSKI PRIKOLICI, nosilnosti 3 in 4 t (4 t nova), prodam. » 68-521. 606 TRAKTOR UNIVERZAL 445, starejši letnik, ugodno prodam. ® 76-531. 609 TRAKTOR FERGUSON 539 z 210 delovnimi urami ugodno prodam. Ivan Baznik, Hrastje 2, Cerklje ob Krki. 625 STROJ za mletje in ruženje koruze, bencinski mešalec za beton in frezo Goldoni, 14 KS, s priključki prodam. » 65-532. 640 UNIVERZAL 340 in prikolico 31, domače izdelave, prodam. ® 78-307. 644 KOSILNICO GORENJE Muta Kosor D, 10 KS, staro 5 let, ter enobrazdni obračalni plug, kultivator in bočno koso za torno vinkoviča prodam. » 49-504. 655 PLUG SLA VONAC ter bočno koso IMT prodam. Starič, Volčje Njive 8, Mirna. ČELNO sušilno napravo za seno (ventilator), sistem Jagodic, fi 700/4.5 KW, prodam za samo 40.000 SIT. Šinkovec, Malko-vec 2, Tržišče, * (0608)80-271. 667 SAMONAKLADALKO 17 m3, pajka, prevozni hladilni bazen za mleko, puhalnik z elektromotorjem in trosilec hlevskega gnoja ugodno prodam. ® (0608)75-411 ali (068)73-336. 675 KOSILNICO BCS prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto. 679 TRAKTOR ZETOR 6911, 200 delovnih ur, in kosilnico Figaro diesel, staro 2 leti, prodam. » (0608)78-529. 689 PLUG za tfaktor Tomo Vinkovič prodam. ® 44-675. 704 PRIKOLICO za motokultivator in kosilnico na laks - laksarnico ter frajtonarico, B, Es, As, prodam. * (0608)81-961. 705 DVE PRIKOLICI (manjšo in večjo) za manjši traktor zelo ugodno prodam. ® 42-466. 715 MOTOKULTIVATOR Mio Standard Honda F - 620 Y, 4.4 K W, s frezo, prodam. » 44-289. 718 CISTERNO za gnojevko Crcina, 2700 I, staro I leto, prodam ali menjam za živino. ® 44-686. 730 kupim ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke boljše kvalitete. Neto cena je od 10 do 14.000 SlT/m3, s takojšnjim plačilom in lastnim prevozom. Gram, d.o.o. ® (061) 1323-264, vsak delavnik od 10. do 15. ure, ali ® (061)311-900. 4 KARAMBOLIKAN R 4 GTL od letnika 1988 dalje kupim. ® 25-581. 550 Z 750, dobro ohranjeno, registrirano najmanj do 9/95, kupim ® 78-440. 576 DVA otroška avtosedeža po ugodni ceni kupim. Marija Rom, OBrh 4, Dolenjske Toplice. 627 RABLJEN KOMPRESOR. 25 I, 120 V, kupim. ® 85-698, zvečer. 665 motorna vozila GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 14.12.1995 prodam. * 26-270. 525 GOLF JX D, letnik 1986, kovinsko sinje modre barve, z dodatno opremo, ugodno prodam. » 43-684. 526 (»OLE JX D, letnik 1986, registriran do 10/95, prodam. Martin Turk, Podgora 44, Straža. 528 VVV 1300. nemški, opremljen in registriran, rdeč, za 1800 DEM ter veliko delov za diano prodam. » 52-494. 532 AUDI 100 1.8, letnik 1986, registriran do 12/95, dobro ohranjen, prodam. * 62-439. 534 VETROBRANSKO STEKLO za opel vcetro in VW Herbi, zelo lep, vijola barve, široke gume. prodam. Mimi Simončič, Brinje 9. Šentrupert. 538 JUGO 45 KORAL, letnik 1987, registriran do 17.8.1995, prodam. ® 85-845. 544 GOLF JX D, letnik 1987, rdeče barve, nikoli karamboliran, lepo ohranjen, prodam. Hrastar, Poljane 1, Mirna Peč. 548 MOTOR TOMOS 14 M prodam. Franc Schvveiger, Ločka 22, Črnomelj. 554 FIAT 126 P, letnik 1989, registriran do 4/95, dobro ohranjen, prodam za 2100 DEM. » 42-831, do 12. dopoldan. 556 OPEL KADETT 13 S, limuzina, 4V, letnik 1989, avtomatik, prva barva, prodam za 10.500 DEM. * 59-244. 568 126 P, letnik 1984, prodam kompletnega ali po delih. Ima nove gume in športen volan. * 321-333. 570 Z 101, letnik 1973, veliko novih delov, motor obnovljen, prodam. ® 65-701, popoldan. $73 126 P, letnik 1987, prodam. ® 83-287. 585 GOLF JX D, letnik 1986, prevoženih 100.000 km, lepo ohranjen, garažiran, drugi lastnik, registriran do konca avgusta, prodam. * 45-389. 589 MERCEDES 220, registriran do 7/95, prodam ali menjam za manjši avto ali smrekov les. ® 57-145. 591 GOLF CL, letnik 1990, prodam. ® 23-985. 595 GOLF X, letnik 1986,110.000 km, registriran do 5/95, lepo ohranjen, prodam za 8500 DEM. ® 323-824. 597 LADO SAMARO 1300 S, letnik 1990, 5V, prodam. * 43-564. 601 R 4 TL, letnik 6/83, v dobrem stanju, vozen, prodam za 1500 DEM. * 42-957 ter 321-878 (v službi), David. 603 126 P, letnik 1982, obnovljen, prodam za 700 DEM. ® 87-399. 610 OPEL KADETT 1.3 GLS, limuzina, letnik 1987, prodam. Roman Miklič, Stranska vas 51 a. Novo mesto. 618 CLIO 1.4 RN, letnik 1993, rdeč, registriran do 10/95, ugodno prodam. * 50-066. _______________________________________619 FIATTIPO 1.4, letnik 1991,35.000 km, z veliko dodatne opreme, prodam. ® 23-805. _______________________________________623 R 4 GTL, letnik 1983, in tračni žagi, premer 27 in 50 cm, prodam. * 323-789. 638 TIPO 1.4, letnik 1990, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 52-508. 645 FIAT TIPO 1.4, letnik 1989/90, prodam. »40-824. 651 MOSKVIČ - ALEKO, letnik 1991, regis-triran do 5/95, prevoženih 22.000 km, garažiran, prodam. » 83-191. 652 PRIKLOP za avto prikolico za fiat uno prodam. ® (0608)80-126. 654 R 5, letnik 1990, registriran za celo leto, prodam. ® 24-569. 658 R 5 CAMPUS, letnik 8/92, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 76-204. 660 126 P, letnik 1986, odlično ohranjen, prodam. ® 85-161 663 KADETT 1.3 E, letnik 1985/85, registriran do 11.1.1996, prodam. ® (0608)69-289. 668 VISO, letnik 1982, registriran do 17. 3. 1995, prodam za 1000 DEM. »49-122, dopoldan. 685 FIAT TIPO 1.7 DKT, letnik 1991, z veliko dodatne opreme, tudi klima, prodam. » 85-118. 691 126 P, letnik 1989, prodam. * 27-842. 698 HROŠČA, registriranega do avgusta, prodam za 1700 DEM ali menjam za R 4 ali jugo z mojim doplačilom. ® (0609)623-489. 699 R 19, letnik 1989, registriran do 10/95, 83.000 km, prodam. » 44-321, dopoldan, Drago. 701 Z 850 AP, letnik 1985, na novo obnovljen in registriran do 20.1.1996, prodam. Robert Šuštar, Bclšinja vas 7, Trebnje. 702 GOLF GLS 1500, letnik 1981, sive barve, 5V, prodam za 3600 DEM. »(0608)75-775. 706 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran za celo leto, prva barva, prodam. ® 52-466. 708 R 18, letnik 1983, registriran do 9/95, prodam ali menjam za golf JXD, letnik 1986, z mojim doplačilom. ® 52-787. 711 UNO 45, letnik 8/90, črne barve, lita platišča, lepo ohranjen, prodam. » 52-190. 712 JUGO 45, letnik 1987, prodam za 1900 DEM. ® 23-934, dopoldan. 713 126 P, letnik 1987/88, registriran do 10.9.1995, lepo ohranjcn.prodam. Leopold Žalec, Na bregu 12, Črnomelj. 714 Z POLLY, letnik 1991, in letnik 1987, prodam. ® 321-781. 721 OPEL KADETT, letnik 1971, lepo ohranjen, registriran do konca oktobra 1995 ugodno prodam. Milena Vrščaj. Marjana Kozinc 66, Novo mesto. 723 JUGO 45, letnik 1989, in KTM kros zelo ugodno prodam. Tone Pavlič, Gor. Vrhpolje 11, Šentjernej. 726 JUGO 45, letnik 1990, prvi lastnik, prodam » 85-695. 731 Z 101, letnik 1987, prva registracija 1990, prodam. * 85-958. 737 Z 101, jetnik 1987, prodam. Srečko An-žclj, Blato 11, Trebnje. 741 GOLF JGLD, letnik 1983, registriran do 7/95, prodam. * 24-851. 743 JUGO 45, letnik 1986, registriran do marca, prodam. ® 25-369. 750 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:............................. AX 1.1 KABAN, star lb mesecev, z dodatno opremo, prevoženih 13.000 km, prva lastnica, prodam. ® 26-824. 754 obvestila TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihrani energijo, prepreči hrup in prah! » (068)44-693. 71 IZDELAVA AKVARIJEV, PRODAJA HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI. ® (068)26-942 (doma), Trdinova 6, Novo mesto, od 16. do 19. ure. 484 JARKICE, rjave, tik pred nesnostjo, prodam. Možna dostava. Fujan, Hraše 5, Smlednik pri Medvodah, » (061)627-029. 604 HORTING vam nudi strokovno pomoč preureditvi sadnega ali okrasnega vrta. » KOLESA za tračno žago izdelujem po naročilu. Janez Popit, Log - Loška 23, Brezovica, * (061)653-271. 672 OVEC- črpalke s pogonom na vodni podeč za črpanje pitne vode, izdelujem. Janez Popit, Log - Loška c. 23, 61351 Brezovica, »(061)653-271. 673 PURANE brez puric, težke 2 kg, bomo prodajali 8.4., rjave in grahaste ncsnice ter bele piščance za dopitanje pa od 20. marca dalje. Jože Jršin, Račje selo, * 44-389. 683 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 686 RJAVE JARKICE, stare 11 tednov, dobava 1.2., beli piščanci, 2 kg, dobava 15.2. » 68-064, Trgovina Jelka, Semič 709 preklici MAKS LOKAR iz Šentruperta preklicujem besede, izrečene zoper Rajmonda Be-deneta iz Knežje vasi 8. 735 posest PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, » 60-667. 452 PARCELO, 20 a, s starejšo hišo na Tolstem vrhu, prodam. » (0608)87-583. 524 VIKEND - zidanico z vinogradom, 1000 m2, v Vinjem vrhu 165, lokacija Bela Cerkev prodam. » 25-793. 564 VIKEND HIŠICO ali manjše stanovanje v bližini Šmarjeških Toplic kupim. ® (061)575-965. 566 VINOGRAD, 1453 m2, oddam v najem za eno leto na Podrebru pri Semiču. ® (061)376-922. 572 VINOGRAD z zidanico, 5 km iz Sevnice, prodam. * (061)713-855, zvečer. 580 ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo v Straži pri Novem mestu ugodno prodam. »21-308. 583 NA DOL. KAMENCAII prodam vinograd, sadovnjak in travnik. * 22-788. 586 V GORENJEM LESKOVCU (hajdina) prodam parcelo, 18 a, primerno za vinograd. »(0608)33-426. 587 NA SUHORJU pri Metliki prodam novejšo vikend zidanico z vinogradom in sadovnjakom. ® 59-644. 632 ZAZIDLJIVO PARCELO s starejšim vinogradom, 25 a, v Bcrčicah pri Metliki, na izredni lokaciji, prodam po ugodni ceni. » 53-040. 647 NJIVO, 3219 m2, za vasjo Slcpšck, ob asfaltu, prodam. ® 49-132 653 V ČRNOMLJU, k.o. Dobliče, prodam neporaslo parcelo, 1604 m2, ter v k.o. Ma-vcrlcn 53601 m2 mešanega gozda. Pišite na naslov: Petra Bcnvenuti, Miklošičeva 36, Ljubljana. 662 V DOLENJSKIH TOPLICAH ugodno prodam hišo v 4. gradbeni fazi. ® 24-135. 670 BLIZU RAKE prodam parcelo, 26 a, primerno za vinograd in vikend, ter njivo, 54 a. * (0608)75-356. 707 STAREJŠO HIŠO v Žauii vasi, voda. elektrika, kanalizacija na parceli, prodam. » 26-889. 744 STANOVANJSKO HIŠO s skupno stanovanjsko površino 150 m2, s telefonskim priključkom, delno podkleteno, ter garažo kot samostojen objekt prodam. Šifra: »UREJEN DOM«. 747 V RODINAH prodam mešan gozd, na Selih pri Otovcu pa manjšo parcelo, primerno za čebelarje. » 58-191. 748 NJIVO, 20 a, v Šentjerneju (Turopoljc) prodam. ® 42-147. 749 POSREDOVANJE NEPREMIČNIN. Nudimo vam nakup, prodajo, najem in oddajo vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Brežic, Krškega, Sevnice in Bele krajine. V evidenci imamo veliko interesentov za nakup in prodajo. SHOP UNIVERZAL, Vidmarjeva I, Novo mesto, * (068)27-131,83-551, od 16. do 19. ure. 753 prodam ŠE TOVARNIŠKO ZAPAKIRANO etaž-no peč Emo Celje, 15.000 kkal, ugodno prodam. » 24-179. 521 DRVARNICO, (8x6 m), primerno za prenočitev ovac, prodam. » 67-202. 523 PLUG IMT za odmetavanje snega kupim in prodam več brejih kobil ter silokom-bajn. »(061)778-141. 531 GORSKO KOLO, 21 prestav, / dodatno opremo, prodam. » (0608)80-104, popoldan. 535 DVOREDNI pletilni stroj Singer s priborom in mcmomatic napravo prodam.» 58- 398. 537 MOŠKO, žensko in poni kolo, nerabljen, emajliran štedilnik na olje in nerabljen mini televizor prodam. Jožica Auspergcr, Rimska 31, Trebnje. 539 NOVO termoakumulacijsko peč, 2.5 KW, in likalni stroj, 80 cm, prodam. » (0608)87-087, do 18. ure. 540 JUNCA, 2 zoba, krmljenega s senom in koruzo, prodam. » 51-820. 541 OHRANJEN pralni stroj Gorenje poceni prodam in pripeljem na dom. * 78-506, popoldan. 542 GLASBENI STOLP Schneider, avtooja-čevalec Pioneer in subwoofer Nashvvillvv, vse novo, nujno prodam. ® 42-465. 543 MOČNE POLNILCE in gumi voz, 14 col, prodam. » (061)777-849. 545 PRALNI STROJ, hladilnik, kuppers-busch na trda goriva in plinsko peč ugodno prodam. » 73-089. 546 SENO prodam po ugodni ceni. JanoŠ Janc, Arto 5, Studenec, » (0608)89-112. MIZARSKI REZKAR s krožno žago, Žago za razrez hlodovine, kamion TAM z dvigalom za nakladanje hlodovine ter silos za žagovino s cevmi in ventilatorjem prodam. » 44-871. 553 MLADO brejo kravo prodam. Franc Jc* ralič, Šmarje, Šentjernej. 555 ČEŠKO BOKARICO s strelnim daljno* gledom, staro 4 leta, prodam. ® 83-398, Zdravko Turk. 557 POROČNE OBLEKE št. 38, 40 in 42 prodam za 250 do 350 DEM. * 28-875. 558 ARBURG 64 g, komplet z mlinom in delom, ter kadi in transformator za galvanizi* cijo prodam. ® 57-775. 560 PRODAJAMO, odkupujemo in servisiramo vse vrste industrijskih in gospodinjskih šivalnih strojev Infor. ® 64-00/. 561 REZERVNE DELE za R 4, akumulatorje in kuhinjski hladilnik poceni prodam. • 43-518. 563 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega sena in otave prodam. * 78-097, popoldan. 565 HLADILNIK, 350 I, primeren za trgovine ali večje kuhinje prodam ® 51 -007. . 567 PEČ ZA KOPALNICO, trajno žarečo peč in hladilno omaro prodam. Mihael Ja-kobčič, Dolenjci 12, Adlešiči. 571 RDEČE kvalitetno vino prodam. Jankovič, Dol. Brezovica 12, Šentjernej, »42-495. 574 INDUSTRIJSKI pletilni stroj in industrijski šivalni stroj prodam. ® (0608)89-245. 575 PANCERJE št. 39 in motono žago, rusko, novo, prodam. » 46-517. 578 NOV ŠTEDILNIK na trda goriva, s peči* co^60 x 60, prodam 30 odst. ceneje. » 341* GOLF, les za ostrešje, mešana drva, dvf kobili ter krožne brane porodam. » 43* 752. 584 12 M3 suhih bukovih drv prodam. Ivan venetič, Srednja vas 15, Semič. 588 PIANINO, star 6 let, prodam za 1500 DEM. » 85-045 . 590 VEČJO KOLIČINO koruze in sena pro* dam ali menjam za teličko. »(0608)64-639, dopoldan. 592 GUMI VOZ, 16 col, prodam. »42-925. 596 HLADILNO VITRINO Ljutomer, 2 m, ugodno prodam. » 342-663 ali 21-218.^ PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega r domačo krmo, prodam. * (0608)79-2/0^ RABLJENE, dobro ohranjene zimske in letne gume za R 4 prodam. ® 20-529. VZREJA južnoameriških činčil. Prodajam legla na obroke. Garantiram ceno in odkup živali. » (062)778-123. 608 BUKOVA DRVA in hlevski gnoj pr°' dam. Dostavim pa dom. » 65-140. 6l2 V1NOGRADIŠKO KOLJE in stebričke ter jabolčni kis prodam. » 26-726. 613 ŠIVEGA BIKCA, starega 8 tednov, pr°' dam. * 73-587. 614 KORUZO v strokih in kombajn Zmaj 133 prodam. » 42-355. 61* VIDEO PLAYER Samsung prodam. ^ 22-952. 616 OVCE prodam. * (061)804-191. 617 VEČ TON dobrega sena prodam. Frane Hočevar, Stara vas, » 76-069. 620 KOMPLET obnovljenih komatov s ki*1 in rostfrejem za par konj, 15 eolski voz zdj' ro ugodno prodam in kupim mlado brejo kravo ali telico. Franc Okorn, Stična 72. Ivančna Gorica. 62> TALNE in stropne zaključne letve in vzidljjvc podboje notrajnih vrat prodam.* VEČ M3 desk, debeline 2 do 5 cm, pr0*. dam. * 65-242. 624 V KAMPU LUCIJA prodam počitnišk0 prikolico tip 450 z lesenim prcdprostoroi* za 3300 DEM » 67-071. 628 ODOJKE odlične sorte, težke 25 do 3« kg, prodam. ® 40-154. 62’ HRASTOVA metrska drva prodam. * 58-068. 631 KUHINJO GORENJE. 5.5 m elemen* tov, dobro ohranjeno, zelo ugodno dam. » 51-619, Veselič. 634 MIZARJI! Mizni rezkarzkrožnožagoin vozičkom ter nov pralni stroj prodam p*’ polovični ceni. ® 49-251. 636 POLOVICO krave za zakol prodam, * 78,428. 637 KOBILO, staro 5 let, pripuščemo, z ŽIC* bičko, staro I mesec, zelo lep zapravljivček in prašiča, domača krma, 150 kg, prodam-Tomc, Trata 7/24, Kočevje, » (061)852* 577. 639 HLEVSKI GNOJ prodam. ® 48-460. 642 CERTIFIKAT v vrednosti 800.000 Sl^ prodam za polovično ceno. » 40-847, z.vC' čer. 646 DVE trajno žareči peči prodam. * 52* 181. 648 RABLJEN nemški biljard prodam * (061)804-047, od 18. ure dalje. 649 24 NOVIH STOLOV (country, riž.cv trs), primernih za gostinski lokal, prodam-» 41-132. 650 BERNARDINCE, čistokrvne, stare H tednov (20 kg), prodam. » (0608)79-47^ zvečr. LESENI KADI, 12001, hrastovi, za vino. prodam za 10.000 SIT. ® 67-367, zvečer. 659 PRAŠIČA, težkega 100 kg, krmljenega * domačo krmo, prodam. ® 50-178. 664 ŠKOTSKE OVČARJE, čistokrvc, mla; diče, cepljene, prodam. ® 41-143. 666 SMUČI 1.40 m z vezmi in panccrjc prodam. Judež, Veliki Orehek 8 pri Stopičah. 669 MIZARSKO KOMBINIRKO, 6 operacij, mizarski rezkalni stroj z vozičkom m podajalno napravo prodam. » (0608)84-188. 671 DOMAČE ŽGANJE slivovko in sadjevec prodam. ® (061)800-587. 674 ŽAMRZOVALNO SKRINJO in bojlcr za kopalnico na trda goriva, nov, prodam * 47-724. 678 PRAŠIČA, težkega 250 kg, po 220 SIT/kg, in več piščancev 60 do 120 kg p° 250 SIT/kg prodam. Stane Jarc, Hrastje 3. Mirna Peč. 680 PRAŠIČA, težkega 120 ke, krmljenega t domačo krmo, prodam. » 26-059 681 3T kvalitetnega sena prodam. ® 76-301 693 APN 6 S, letnik 1988, kravo sivko, brejo, prodam in kupim kiper prikolico, 4.5 T » 76-533. 694 VEČJO KOLIČINO sena, praSiie, 100 do 120 kg, ter jedilni belomesnat krompir prodam. » 73-317. 695 POMIVALNI STROJ, v brezhibnem stanju, poceni prodam. ® (068)324-377. 697 STRUŽNICO za kovine, domače izdelave, fi 70 x 350, primerno za hobi in manj zahtevnejšo obdelavo. » 25-227, zvečer. 700 4/1- 656 barv^sIP Jn*'rno Kolpa san. krem e’ 80 x 80 cm, prodam. « 52-114. prodam0. 6V8al|58tn0 belokranJ5ko damT*N7V|^A tcr bel° 'n rde£e vino pro- (0608)77-033'teŽkega 140 k6. prodamo^® ličn^mh A*fI' l,8°dno prodam 3 raz-361 ne 73 mlelJe plastike » (061)667- risalrufd^? KOKOŠI nesnice in večjo (do 20 nan ° Pro^arn ter kupim čebelnjak SAMOJoV)- * 42'492* zycčer. $22 omam no t meseca rabljeno zamrzovalno .2TFfcprodam * 24-819. 724 Dular, Jurkav J'Pr°dam' °727 426 * M3 Suhlh bukovih drv prodam. * 49- 'ov°nKiNc° 85a8Z40Ole,° Pr°dam P° De^Cc^'N°5t,ARb10N,K0' dun A' zaš¥*&S3 m,prod^ prodam .4'l.Por1'rrne 73 nadalJ"J° d«fre prod!*' nROMP,R jerla. sanic 'in * (064P3jto56 D°Stavlm na dom' Ericn-(°6oKr9,S2^cArin °'aVC Pr°dam'7^ 7a Plcmc prodam. ® 40- d^0#.‘JM-!?5k:a^nbel'*“ "»* pro' ___________razno i7dIi?«TE„ vsch v™ in ™ vsako priložnost udarno po naročilu. . (0608)82-483, b ukv- Naslov v oglasnem oddelku. dci?rsvoiim AiN10rSaclcklr<,in5lal“uijskil kurcnčnlh™ *11 vaSim materialom po kon- nčrjI^i^Š-^-^.rič- odd^mHAN,ČNO DKI-AVNICO / optiko oudam v najem. » 341-790 * A7A damoN4°VmEMDM|KSTU' KandipdJl: sr£nc bolezni. Hvaležni naiem °VEA1 bd-NIK ali okolici vzamem v K,,St<>r za "ho Obrt (eea 20 do 30 dvema soh gara?aab slarcJ5a hi5a z eno ali d vv m a so ha m a. Možnost honorarnega de- ' FRIZERSKI SALON, 50 m2 vpeljan", opremo, prodam ali dam v mncm MoL alid25dr259a namcmbn"s'- * (0609)614-572 ,fV,° MOTO, d.o.o., NOVO MESTO mdt v^TriP3T|1n076CP2rOSU>r';V govinsko ali rihrtn i primerno za tr- na «lo ugodni Ic^ti^m‘V11 Pr°SU>ri s" be večjih narlrimih C J 7 mo*n°stjo upora-UJ n Parkirnih prostorov. » 322-159. GRADITELJI, POZOR! Po konkurent n cenBh izdelujem peči in bojlerje za ccn-0 L", solarno ogrevanje. Garanciji Pc£, jc 5 let. . (063)39-858. ia za 692 službo dobi ^ vunioan et * 47'305 533 '™*4W05ZnanJCm °iCnj redn° zaP°' vJlK,A,LNaICI zaposlim dekle z 30 ure d d'a 7 Judm' * 43-841, do 7. k„nnZ7iEuIA S,MFONV takoj zaposli S kupno dekle za strežbo. * (0609)622-268. s.reRžbiDnohZAn^ScL,MO dekle za d--“v 52-530 er^^» hrana in stanovanjc. H* delo^sUcžbv » 83?! jf Prija7no dckl"a pom™ g£Aod,A„K?N^ '5ieta *"*koza č.lo, hrani fnsiJ^'™-' Nudi,a d°bro pla- °d18jo22nuT°Vanjevhiši*50-'34; shtevl » S030 i5iCm° Rcd"a “Puški dclavahci^M zaPoslim delavca v mizar-Mirna |Peč M,zars,vo Miklič. Sranga 43, s§jps®F«| Poslimo .^sr5'7'^1 bonorarno za' l'hohveI;nost,KrdO4f>0() DEM! S,c brezv”-jemo nekai 7oi',resni,ln zanesljivi? Potrcbu- ,ck in petek odTo Ve f°rmaciJc včctr' GOSTINKO “ ° L5’ ure' 740 skeča u,i sposobno vodenja gostin- mesto 3' 73poslimo- šifra: -novo redn.f^h^OČJU Metlike in Črnomlja za strežbn « ilnt° ,slmPatično, urejeno dekle čer Zb° v °kalu. ® (0609)618-680, zve-_________ 755 _____službo išče ^ekciJnx)AdAER^ z večletno prakso v kon-Jl 'sče redno zaposlitev. . 83-578. šiite Rv^ERRRA POMOČNICA išče zapo-^JJrtzerskem salonu. . 22-865. 641 ^stanovanja Uj^D-SOitNO STANOVANJE ah garso-V vAruomlju iščem. . 51-036. 569 nost^RSKEM ort. Rom. sta^^KEM oddam enosobno opremlje rn ^*^anje s centralno, KATV in teleto 27-1 ta soz htes^DSOBNO STANOVANJE v Novem nJetti * l lc*cfonom in centralnim ogreva-’ °Qdam. Šifra: »STANOVANJE«. ^Qv_ 622 SlaVL enosobno stanovanje, 37 m2, na v Cent ^ruma prodam ali menjam za večje ,lrU Novega mesta. * 73-459. 703 ENOSOBNO STANOVANJE v visokem pritličju prodam. Lavrič, Jakčeva 10 (Majde Šilc): 734 ZELO UREJENO, delno opremljeno garsonjero na Seidlovi cesti, 26 m2, z balkonom, pogled na reko Krko, s telefonom in skupno garažo prodam. Šifra: <«GAR- in skup SONJE! RA«. RADIATORJI Izdelovanje ploščatih radiatorjev po 8.000 tolarjev za tekoči meter. Možnost vgraditve. Tel. (068) 65-407 TELEVIZIJA NOVO MESTO ] Ica^al s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 Delo na domu za vse brez službe! Prodaja knjig po telefonu • dober zaslužek! Prednost Posavje (Brežice, Krško, Bizeljsko)! (061) 331-575 (061) 159-91-78, popoldan f taBakcim nport-tmpotl TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO Trgovina s kmetijsko mehanizacijo MARIBOR zastopstvo Podbevškova ulica 5 68000 Novo mesto tel.: 068/23-826, 341-810 fax: 068/322-625 UGODNO — NA ZALOGU — bogata izbira traktorjev — nakladalke, trosilci, rotacijske kosilnice, obračalniki in zgrabljalniki »SIP« — trosilci in prikolice »TEHNO-STROJ« — kosilnice, ACME motorji, vozički »BCS« — cisterne za gnojevko »CREI-NA« — varilni aparati vseh tipov »VARSTROJ« — agregati za pranje pod pritiskom — brzoparilniki in kotli za žganjekuho — cisterne iz nerjaveče pločevine — rezervni deli UTB, ZETOR, TOMO VINKOVIC, SIP — gume za osebni, tovorni in traktorski program Akumulatorska delavnica Blažo Tasev vam ponuja: — vedno na zalogi vsi tipi akumulatorjev VESNA po najugodnejših cenah — brezplačna demontaža, montaža in pregled — odkup odpadnih akumulatorjev in ostalih svinčenih surovin Pridite in se prepričajte sami! VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg KOMISIJSKO PRODAJO RABUENIH REZERVNIH DELOV IN NOVE AVTO DELE ZA ZASTAVO, GOLF, RENAULT. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 TAVRIA 1.1 3V 9.300 DEM 1.1 3V/L 9.800 DEM Kredit R+12% Tel.: 068/26-077 Želite plasirati vaša finančna sredstva? Garancije po vaših željah. Pokličite nas, mi vam bomo pomagali! (061) 1599-056 od 8. do 15. ure. Želite najeti hipotekarni kredit, pa ne veste kako? Pokličite nas, mi vam bomo pomagali do realizacije! (061) 1597-270 do 8. do 15. ure. ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. «(061)57-18-75. r Zelo ugodno prodamo manjšo posest v bližini Brežic v izmeri 88 a z gospodarskim poslopjem (hiša in hlev) In z možnostjo dograditve. Posest ima lasten vodovod, elektriko in asfalt do posesti. Možnost nakupa na delni kredit. Tel.: (061) 1597-270 od 8. do 15. ure., po 15. uri pa na tel.: (0609) 616-989 ali (0609) 624-123. CMiblENTd.o.0. VOZILA HYunani • ACCENT1,3 S; 3V 17.500 DEM • ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM • ACCENT 1,5 GLS: 4V22.500 DEM • GRACE (kombi) 25.600 DEM • LANTRA16V 25.990 DEM • ugodni krediti • najugodnejši leasing • menjava staro za novo • velika izbira rabljenih vozil Prodajna mesta: Eminent, Dol. Kamence 61, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068/323-902 • AVTOSA-LON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto, tel.: 068/28-950 • PE KRŠKO, CKŽ 51, Krško, tel.: 0608/22-950 (prodaja vozil MARUTI) • PE Črnomelj, Belokranjska 16, tel.: 068/51-378. GRAVERSTV0 IN PASARSTVO NEŽKA STANIŠA DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770 Nudimo vam vsa graverska In pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi, Ms stojala za dežnike. Se priporočamo! Avto izpušne cevi tel. (068) 322-643, 322-278 V centru Sevnice prodamo objekt, primeren za gostinsko dejavnost (okrepčevalnica). Stavba je v 3. gradbeni fazi, z vso dokumentacijo in dovoljenji o namembnosti objekta. Tel.: (061) 1597-270 od 8. do 15. ure, po 15. uri na tel.: (0609) 616-989 ali na tel.: (0609) 624-123. ][j]W elektroinstalacije SERVI8 EL. NAPRAV ALARMNI SISTEMI tel.: 068/341-896 TELEVIZIJA NOVO MESTO l^a^al s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. url NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. url KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 aeJVTJia d.o.o. ATI K* KUPUJETE AVTO? * OPEL * UDA * FORD * ROVER * Ugodni krediti brez pologa Za Oplova vozila najboljši leasing Informacije: PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax. 068/324-424 ranftf| odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Ce nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otočcu, Lu-terškem selu, Stopičah, Vavti vasi, Soteski, Vel. Lipovcu, Žužemberku, Rebri, Trebnjem, Dol. Pod-borštu. Selih pri Šentjerneju, Škocjanu, Šmarjeti, Hrastju pri Šentjerneju, Gazicah, Smolenji vasi, Krškem, Brestanici — na Sutni, Dol, Boštanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Dol. Podborštu pri Šentjanžu, Črešnjicah pri Cerkljah, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Gradišču pri Primskovetru Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Rosalnicah pri Metliki, Zdolah pri Krškem, Babni gori pri Trebnjem; stanovanja: v Novem mestu. Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; Novem mestu — v centru; Škocjanu — v centru hišo z bifejem in obratovanjem; poslovne prostore: v Novem mestu: na Trdinovi, poslovni objekt; na Sokolski prostore za pisarne ali storitvene dejavnosti; v Trebnjem v centru in Črnomlju v centru; v Šmihelu — Novo mesto objekt s trgovino in gostilno; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljubnu, Brezovici pri Metliki, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Karteljevcm — Karteljevski gori in na Šentjurski gori. Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Zaplazu; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Stopičah, Žužemberku, Vrhu nad Šentrupertom; Stari vasi pri Brežicah; Brusnicah; Mihovcu pri Podgradu; Semiču in Straži za vikende; Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo; kmetijska zemljišča in gozdove: v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Sevnica, Krško; v najem oddamo: gostilno, pisarne in lokale v občini Novo mesto. Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure SALON RENA 1 A Nag« in podaljtovanj« nohtov lansko frizerstvo RENATA STIH Ul. OM/lt-131 Jadlniilca It, Novo m«ito J FORD FIESTA 1.1i NAVY 19.450 DEM ESCORT 1.80 27.164 DEM M0NDE0 2.5i 6V 24V GT 52.100 DEM M0NDE0 1.8i CU, KLIMA 35.950 DEM M0NDE0 1.8TD CU 38.950 DEM DAEVVOO RACER BASE že od 19.269 DEM RACERGSI že od 21.913 DEM MITSUBISHI ECLIPSE 2.0i GS 49.900 DEM PAJER0 2.5 TDI LWB 50.000 DEM KOMBI L300 2.5D 30.315 DEM Krediti brez pologa R+17%. Leasing polog 25%, doba 5 let. Originalni rezervni deli in kvalitetne servisne storitve. AVTO-HIT, Podbevškova 4, Novo mesto, tel.: 068/26-077 I 00852-17-266-690 00852-17-266-691 | »00852-17-266-692 00652-17-266-693 00852-17-266-694 POKLIČI ME 00852-17-266-695 00852-17-266-696 I »00852-17-266-697 00852-17-266-698 j t 00852-17-266-699 i J & C CENT-A-CAC telefoni CG3/411-38S C63/7/2-43J ŠOLA TUJIH JEZIKOV IA 068/341-434 vpisuje mladino in odrasle v tečaje: angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine vsak dan od 10. do 16. ure. AVTOHIŠA Servisno proda|ni center Ločna 48, 68000 Novo meato — prodaja vozil RENMJUT — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil ob nakupu novega vozila CLIO si izberete darilo v vrednosti 35.000 SIT NOVO UGODNI KREDITI obresti že od R+1 2,5°o NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2,3.4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 Avto-Slak Trebnje, prodaja in servis vozil Seat obvešča, da bo v začetku meseca februarja imel na zalogi vozila Cordoba 1,8 GLX, vozila Ibiza 1,4 CLX in 1,6 CLX in Toledo. Pokličite na telefon: 44-446 PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga JS mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. V 0608/82-945. zavarovalnica tilia d.d. RADIO MHz WXbn(b Radio KRKA Adamičeva 2, 68000 Novo mesto P. Janez HoUenstein Življenje kartuzijana je zavezano samoti, molku, kontem-placiji, molitvi in samotnemu delu. Pripadniki tega meniškega reda, ki velja za najstrožjega, so v predstavi običajnih ljudi popolnoma odmaknjeni od življenja, pogreznjeni v razmišljanja o stvareh, ki so nad in zunaj obzorij navadnega smrtnika. Zato je bilo za marsikoga presenečenje, ko je prebral v časopisju, da so pred kratkim priorju pleterske kartuzije p. Janezu Hollensteinu podelili zlati znak Rdečega križa, najvišje priznanja, ki ga podeljuje Rdeči križ Slovenije. V samostojni slovenski državi sta tako priznanje doslej prejela le nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik republike Milan Kučan. Priznanje je priorju v kartuziji izročil sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič kot izraz zah vale in hvaležnosti za organiziranje človekoljubne pomoči. Presenetljivi so podatki, da je p. Ho-llenstein največji podpornik v območni organizaciji RK, da je organiziral kar štiri konvoje pomoči za hrvaške in bosanske begunce, da je pridobil 10.000 nemških mark za zobozdravstvene storitve begunskim šolarjem, da je poskrbel za oblačila, hrano in pohištvo za tisoče beguncev, da je povrhu vsega odkupil za begunce nad 40 ton krompirja in tono marmelade in še bi lahko naštevali. Le kako je mogoče, da nekdo, ki živi strogo in odmaknjeno življenje meniha ter se skoraj ne gane iz samostana, naredi toliko dobrega za ljudi v stiski? Najbrž bi težko našli boljši dokaz, da je pač dobrota srca velika moč in da za dejavno ljubezen do bližnjega ni ne zidov in ne meja. Tudi v tihoti samostana se da veliko narediti. P. Hollensteinu dogajanje ob razpadu Jugoslavije nekako ni presenetilo. Ko je prišlo do voj- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H nih obračunov, se je takoj odzval in opozori! oblasti, naj se pripravijo na begunski val. Niso ga takoj resno vzeli, a on ježe vedel, kaj govori. V njem je zelo živ spomin na čase, ko je bila njegova domovina otok svobode v okupirani Evropi in je sprejela mnoge begunce. P. Hollenteina je namreč po rodu Švicar, njegove korenine so torej v deželi, kjer je nastal Rdeči križ. Zanimivo naključje je, da je priorjev rojstni kraj Alttoggenburg blizu kraja, kjer se je rodil ustanovitelj te človekoljubne svetovne organizacije. Sočutje do beguncev ni dovolj, treba jim je pomagati na vse mogoče načine, saj ne potrebujejo le hrane in obleke, meni Hollenstein. In tako je zveze, ki jih ima pleterska kartuzija z uglednimi osebnostmi in ustanovami v zahodni Evropi -omenimo mimogrede, da v Pleterjah živijo menihi osmih narodnosti - uporabil za zbiranje pomoči. Njegovo ime je bilo marsikje najbolj zanesljivo jamstvo, da se pomoč ne bo razgubila po neznanih potih, ampak da bo v celoti prišla do potrebnih. P. Janez Hollenstein je kljub duhovnosti, ki ji je zapisan kot menih, tudi praktičen človek in dober organizator. Tako je za begunce organiziral takšno pomoč, ki jo res potrebujejo. Ob tem ga seveda zelo jezi, kadar pri svojih prizadevanjih včasih naleti na nerazumljivo topo birokratsko miselnost. Četudi umirjen, čustveno zelo uravnovešen človek, se je razburil, ko je razlagal, koliko težav je imel zadnji konvoj pomoči na slovenski državni meji in kakšne nesmisle so se šli uradniki, predno so končno po \ dolgih urah zavlačevanja in intervencij le dopustili, da je kon- ; voj krenil. “Zlati znak Rdečega križa bi j morali dati komu drugemu, kateremu od tistih, ki dan za dnem delajo z begunci, "pravi z neponarejeno skromnostjo. Pristna ljubezen do bližnjega in pomoč , nesrečnim je sestavni del njegove biti, zato ne čuti, da bi s svojimi dejanji, s kakršnimi se zares ne j more pohvaliti kdor koli, sploh j naredil kaj posebnega. Naravno \ prihajajo iz njega in iz njegovih j življenjskih izkušenj, ki sicer res j niso zorele v vrvežu sveta, a so za i| zidovi samostana, ki je Hollen-steinov dom že več kot štirideset s let, dobile globoko žlahtnost, tako odločno potrjeno z dejanji, j da je ni mogoče spregledati. MILAN MARKEIJ hmmhbmbhmmhmhr Goriškove smuči in Poldovi čevlji ZABRDJE - Glavna zanimivost nedeljskih smučarskih skokov v tem kraju pri Mirni je bil Novomeščan Franc Pevc. Ne le zato, ker je bil s 56 leti najstarejši med 60 tekmovalci, ki so se za pokale zaganjali v dolino, temveč zato, ker je skakal s 50 let starimi smučmi in prav toliko starimi čevlji. Pa to še ni vse. Smuči so bile last znanega konstruktorja planiških skakalnic Janeza Goriška, čevlje pa tragično preminule legende Planice, Janeza Polde. Za nameček še to, da je smuči naredil oče znanega smučarskega skakalca Rudija Finžgarja iz Begunj. Dvesto trideset centimetrov dolge dilce s štirimi žlebovi so narejene iz jesenovega lesa. Na pogled so zdrave, lesni črvi so doslej izvrtali vanje le štiri luknjice. Soboslikar Franc Pave jih je pred leti opazil v kleti Polončcvega Naceta v Šentjerneju. Ko jih je natančno pregledal, je opazil v les vrezano ime Janeza Goriška, ki je bil Nacetov bratranec, lit mu je zaupal, da se je Janez med zimskimi počitnicami redno udeleževal skokov, ki so iih na Zgibetovem bregu prirejali Scntjcrnejčani. Nace je nekdanjega mladinskega državnega prvaka in študentskega svetovnega prvaka enkrat celo premagal. Goriškov Janez si je to dobro zapomnil in sedaj, ko med letom redno prihaja v svoje trtje na Golobinjck, pogovor nanese na tiste čase, smuči pa je pustil Nacetu v . spomin. Druga zgodba je povezana z bivanjem Franca Pavca na Gorenjskem, kjer je štiri leta delal kot pleskar. Tako je naneslo, da sc je ena od njegovih strank pohvalila, da ima originalne skakaške čevlje legendarnega Janeza Polde. Na njih to res ne piše, vendar so mu njegovi poznavalci zatrdili, da jc le on nosil takšne. Narejeni so doma in so res nekaj posebnega. J. PAVLIN Telefonski kupleraj - Črna dela in tenis pod žarometi - Kakšen je občinski arhiv? Sigmund Freud bi pri nas imel kaj delali. Spolnost, ki jo je proučeval in hotel posvetiti v njene globine in prepade ter osvetliti njene vrhove in nedosežne višave, enako kot v vsej človeški zgodovini določa in zanaša, prizadeva in dviguje tudi današnjega človeka. Kaj bi na primer o današnjem človeku sloviti psihoanalitik izvedel iz pojava tako imenovanega seksa po telefonu? Seveda tu ne gre za sočno straniščno genitaljenjc, ne, ta bogata balkanska epska širina izginja in se izgublja, tu je govor o drugačnih besedah in glasovih. Sedaj nimamo samo javnih telefonskih govorilnic, ampak še javne telefonske številke. Pravi telefonski “kupleraj”. “Da vas ni sram! Kaj vam je treba objavljati v Dolenjcu telefonske številke za te ogabnosti! Odrasli, pokličite me! Seveda, otroci kličejo in se r -S Halo, tukaj DOLENJSKI UST' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še reč sodelon 'anja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato Ixi je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih kraje\’, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen tuisvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. V V tako pohujšujejo, starši, ki jim že tako in tako zmanjkuje denarja za najnujnejše, pa plačujejo! Prenehajte s to svinjarijo in jo obsodite! Je to demokracija, da se lahko pojavljajo laki oglasi? I Ivala zanjo! Kaj ni pri nas prostitucija prepovedana? In kaj je drugega ta telefonska svinjarija?! V prejšnjem režimu kaj takega ne bi bilo mogoče, sedaj, ko so vseh polna usta etike in morale, pa jc. Farški se z vsemi štirimi borijo za oblast, komunisti so tiho, ker sc bojijo lastne sence, liberalci pa tako in tako nimajo nobenih zadržkov, ko gre za denar in biznis. Najbrž pobirajo delež tudi od te telefonske svinjarije!” Tako je (gre za skrčeno izdajo) skoraj pol ure ben-til Frapjo S. iz Novega mesta, ki ima doma dva odraščajoča mulca, ki sta mu zadnji mesec telefonski račun in krvni tlak dvignila do nevarnih višin. Franjo, ki pravi, da se spozna na psihologijo trdi, da se to ne bo dobro končalo. Brez seksa tudi v naslednjem klicu ni šlo. Bralec F. J. z Uršnih sel se sprašuje, kje je “kdo z jajci", ki bo samozvanemu “podjetniku”, ki je na črno postavil žago nad Lazi, odločno pokazal, kako se takim črnožagar-skim stvarem streže. “Če moramo navadni ljudje cele mesece letati od Poncija do Pilata in dobiti na kupe dovoljenj, da si ob hiši postavimo drvarnico ali garažo, ki nikogar ne moti, bi bilo po moje tudi za take moteče obrate potrebno kakšno dovoljenje in soglasje. Kvečjemu če za naše ob-čin-arje tudi že velja, da vidijo v nekaterem očesu najmanjšo iver, v drugem pa tudi najdebelejšega bruna ne.” Na isto temo se je oglasil bralec iz stopiške fare, češ da za zasipavanje vrtače pri gostišču Prepih ni treba nobenih dovoljenj in tudi nobene inšpekcijske prepovedi nič ne hasne-jo, ker da so zadaj močnejši botri, ki radi igrajo tenis pod žarometi. Pod “strogo zaupno” se je na nas obrnil naš bralec iz okolice Novega mesta, ki, očitno dobro prestrašen (že ve, zakaj), ni hotel o sebi povedati nič drugega. Čeprav bi lahko rekli, da gre za anonimko, jc njegov namig zanimiv in vreden javnega opozorila. “Raziskali bi bilo treba usodo občinskega arhiva pred letom 1990, ko je bil shranjen v šoli v Šmarjeških Toplicah, potem pa so ga prenesli v nekdanje vojaške objekte v Žabji vasi, kjer je v obupnem stanju. Zanima me, kaj o lem pravijo strokovni delavci Zgodovinskega arhiva.” Ni kaj, bogato spolno življenje! Kamor sc obrneš, sama kurbarija! A. B. KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 18. in 20. uro. Na vaš klic bo čakala socialna delavka Mija Zupanc. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, pokličite vsak drugi in četrti torek v mesecu od 19. do 20. ure po tel. 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8! Nikoli ni šla k zdravniku, samo enkrat sojo peljali v bolnišnico, ko ji je krava zlomila kolk - Mož težak invalid, ranjenec na Doberdobu - Kave za naslednjih 100 let Terezijo Vesel z Vinic pri Sodražici, ki je pred kratkim praznovala 100-letnico rojstva - slavili sojo kar teden dni - sem našel sedečo na klopi pri krušni peči. Povedala je, da malo greje peč, malo pa peč njo. Rodila se je na tepežni dan 28. decembra 1894 v vasi Hudi Konec pri Sv. Gregorju. Tam blizu je stari ort-neški grad - zdaj so le še razvaline -in ko je bilo konec tlačanstva, so ljudje v tej vasi dejali: “No zdaj pa je vsega hudega konec”. In tako je tavaš dobila ime Hudi Konec. Po prvi svetovni vojni, ko ji je bilo 28 let, se je primožila na Sinovico. Vzela je invalida. Možje bil namreč v prvi svetovni vojni hudo ranjen na Doberdobu. ‘^Doberdob, slovenskih fantov grob”, poje pesem. Že dobrih dvajset let pokojni mož ji je pogosto pripovedoval, kako hudo je bilo tam. On je imel srečo, daje ostal živ, a težak invalid, saj ga je granata, ki je priletela v bližino, hudo ranila v nogo, v glavo pa mu je priletel še velik kamen, “da so mu lobanjo zakitali in se je videlo, kako mu utripajo možgani, vse do njegove smrti”. Kljub vsemu hudemu pa sta se z možem vedno razumela. Rodili so se jima štirje otroci: eden je umrl že mlad, Janez je na domu na Sinovici, V SOBOTO NA OTOČEC- V restavraciji Čarni hotela na Otočcu bo v soboto, 28. januarja, ob 21. uri privlačna predstava - modna revija, ki jo prirejata HIT Casino Otočec in Reklam studio iz Novega mesta. Manekenke Reklam studia, med katerimi bo tokrat tudi lepotna kraljica in miss fotogeničnosti Slovenije Vesna Dolenc (na sliki), bodo pokazale ekskluzivne modele oblačil in modnih dodatkov iz prodajne kolekcije trgovine Elit z Novega trga v Novem mestu. (Polo: Marko Klinc) CLUB DISKOTEKA OTOČEC Petek, 27. januarja nastop skupine RITMO LOCO. Rezka je v Gorenj ih Lazih, pri hčerki Ivani na Vinicah pa mati živi že šest let. Družina je živela skromno, saj mož ni mogel zaslužiti. Vsi, tudi mati Terezija, so jedli vedno le kmečko hrano, se pravi krompir, zelje, fižol, kar jedo radi še danes, in žgance, ki pa jih ne kuhajo več. Meso bi včasih tudi prav prišlo, a ga ni bilo, danes pa ga ne ne more jesti zaradi slabih zob in slahe prebave. K zdravnikom ni nikoli hodila. Le enkrat sojo peljali, ko jo je krava, ko jo je šla krmit, vrgla po hlevu in si je zlomila kolk. Takrat so jo z rešilcem odpeljali v Ljubljano in ji s kovinskimi ploščicami in vijaki utrdili kolk. Pravzaprav je bila tista vožnja z rc-šilccm do Ljubljane tudi njeno najdaljše potovanje. Druge zravstvene pomoči v življenju ni potrebovala, res pa je, da jo zdravnica Irena Češarek iz Sodražice včasih obišče, prišla ji je tudi čestitat za stoletnico. Zdravila pa jemlje predvsem proti revmi in gotovo je zato tudi rada ob topli peči. Koliko vnukov in pravnukov ima, ne ve natančno. Na proslavljanju stoletnice je bila vsa hiša polna sorodni- Še posebno zanimivo pa je, da It' režija pridno bere vse časopise, po sluša radio in gleda televizijo. S poli' tiko in dogajanji je bolj na tekoče® kov, sosedov, znancev, da vseh niti poznala ni. Prinesli so ji veliko rož, kave (da jo bo dovolj za naslednjih 100 let) in drugih daril. Vsem se lepo zahvaljuje. “Vsi so bili fajn, da jih ne moremo prehvaliti,” pravi mati Terezija. kot večina veliko mlajših. Bere D® lenjski list, Nove novice, Jano, Del® in Družino. Večje črke vidijo sto 1® stare oči še brez očal. priM^ Jelševniško labodje jezero] Črnomaljski lovci in ribiči so vsaj deset let kupovali dva laboda, nazadnje pa sta priletela kar sama JELŠEVNIK-Črnomaljski lovci in ribiči so se vsaj deset let dogovarjali, da bi kupili labodji par in ga spustili v Lahinjo v okras reki in mestu. A kljub obljubam in dogovorom ju niso mogli dobiti. V začetku letošnjega leta pa sc jim jc ta želja kar sama izpolnila. Takoj po novem letu, ko je zaradi obilnih padavin preplavilo polja okrog Dragovanje vasi, so vaščani zagledali na poplavljenih poljih dva laboda, pravzaprav labodko in lanskega mladiča, ki sivega perja še ni povsem zamenjal z belim. Ko jc voda upadla, sta sc umaknila v bližnji izvir Dobličicc, prav v zajetje pitne vode. Tam sta preživela teden dni, a jima okolje zaradi pregloboke vode očitno ni ustrezalo. Poiskala sta si novo domovanje na bajerju na Jelševniku pri Črnomlju, tik ob izviru Jclšcvnicc. “Od kod sta laboda prišla v Belo krajino in zakaj, ne vemo. Le domnevamo lahko, da sla priletela k nam zaradi prenaseljenosti v reki Krki in pomanjkanja hrane ali pa sta izgubila orientacijo,” ugiba gospodar lovske lahko še dolgo občudovali. M. BEZEK-JAKSf 1ABODA VIZOHIIJU - Labod in labodka, kisla si našla novi dom na bajdlJ na Jelševniku pri Črnomlju, sla hitro poslala prava atrakcija. Tudi zato, ker sc i* bojita ljudi, ki jima prinašajo hrano. (Polo: M.B.-J.) Niko Zupanič - visokošolec Belokranjec Niko Županič iz Gribelj je študiral na dunajski univerzi. Seveda se je študij vlekel. Več let. Po kmečki pameti kar predolgo. Pa je rekel Nikovemu očetu njegov sosed. "Tvoj Niko nekako dolgo študira. Kdga vraga bo postal, da se tako dolgo vtiči? An ti ja ne bo minister. ” Dr. Niko Županič, upokojeni profesor na ljubljanski univerzi, je kasneje rekel: “Bogme, sosed je imel prav. Zares sem bil v stari Jugoslaviji tudi minister, čeprav samo nekaj mesecev." Duševno prizadeti _ Slovenski muzealci so kmalu po zadnji vojni na poučni ekskurziji po Štajerskem obiskali tudi baročni dvorec Dornava na Ptujskem polju. Potem ko so si ogledali dvorano s freskami, so se zgnetli na balkonu, da si zviška ogledajo še park. Spodaj jih je kolega fotografiral. Dva ali trije muzealci ob njem so se prešerno smejali. Kaj se ne bi, ko pa je bila na balkonski ograji, tik pod nogami muzealcev, pritrjena velika tabla z napisom: ZAVOD ZA DUŠEVNO PRIZADETE Zamenjal jih bo Jure je nameraval v trtju zamenjati nosilne stebre. “Kostanjevi vam bodo zdržali kakih dvajset let, betonski pa so trajni, " mu je dejal vinarski strokovnjak. “E, za zdaj bodo kar kostanjevi dobri, "se je odločil 85-letni Jure. “Jih bom pa čez dvajset let zamenjal z betonskimi, če bo potrebno." jUmtvhuMft M. /^>1 llmmU I Z krili Btjaa kjiti družine Črnomelj Tomaž Burazer. ^ kar koli že ju je prignalo v Belo kraj1' no, za tukajšnje ljudi sta postala prav* atrakcija. Prinašajo jima hrano, hkr® ti pa lahko na bajerju opazujejo tu® čaplje, race ter celo zaščitene v® domce, ki so tudi zaščitni znak kraji® skega parka Lahinja. Čeprav s® črnomaljski lovci in ribiči vzeli lab® da v zaščito, pa tudi krajani Jelševnik* ter Rihard Zupančič, ki ima v bliži® ribogojnico, skrbno pazijo, da se ji®11 ne bi kaj zgodilo. Vsi se dobro zavedajo, da je lab® da pripeljal na Jclševnik zakon nara® ter da bosta tudi odšla, če ne bos* imela primernih možnosti za življenj® “Labodi navadno iščejo mir in čis® vodo. Obojega je tukaj v izobilju. P* je Jelševnica izredno čista, dokazuj® tudi to, dajo nekateri pijejo, dajc' njej moč najti rake jelševce, močeril*' torej črno človeško ribico ter da jc * bližini ribogojnica za postrvi,” p®*® Burazer. Zalo upajo, da bodo labou® Ni opazil Starejši zakonski par na sprehodu gozdu preseneti nevihta. ‘Ali veš, dragi?"pravi žena, ko sta d stisnila pod košato smreko, “da je tedaj, ko sva sc spoznala, zelo grrrto" in se močno bliskalo ? Se spomniš tisi® ga hudega večera, nevarnosti pred stri' lo?" “O, še kako dobro! Le nečesa niscU1 tedaj razumel, da nevarnost ni sarU0 enkratna. Ta nevarnost traja namrečr meni že štirideset let." Pogovor o papagaju Dve upokojenki - ena ima kanarčki' druga papagaja - se pogovarjata o njU' nih ptičih. Pa pravi prva: “Včeraj je moj papagaj srknil ncM bencina, ko sem z bencinom prala leko. ” "In kaj se je zgodilo potem ? "je za