URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO I.
20. oktobra 1956
Štev. 12
VSEBINA
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
297.	Odlok o javnem redu in miru.
288.	Odlok o gradbenih okoliših na območju občine C elje.
289.	Odlok o kategorizaciji cest III. reda.
290.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije.
291.	Odlok o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada.
292.	Odločba o imenovanju komisije za dodeljevanje obnovitvenih posojil.
293.	Skico o potrditvi sprememb v pravilniku Komunalne banke v Celju.
294.	Sklep o pooblastilu tajništva za finance za reševanje pritožb zoper plačilno naloge Zavoda za socialno zavarovanje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE
293. Odlok o družbenem planu.
296.	Odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
297.	Sklep o objavljanju letnih bilanc obrtov in drugih inanj-Sili gospodarskih organizacij.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
298.	Odlok o obvezni objavi zaključnih računov gospodarskih 1.1 gunizacij.
299.	Odlok o uvedbi občinske doklade zavezancem dohodnine iz kmetijstva v letu 1936.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOV. KONJICE
300.	Sklep o obveznem objavljanju rednih letnih bilanc obrtov in podjetij.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR
301.	Odlok o družbenem planu.
302.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi pro-lučunov bivših občin Šentjur pri Celju, Zusem, Slivnica pri Celju, Ponikva pri Grobelnem in Dramlje za leto 1953 ter novega Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VRANSKO
303.	Odlok o družbenem planu.
287.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) v zvezi s 1. in 3. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ štev. 58/55) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956 sprejel
ODLOK
o javnem redu in miru za okraj Celje.
I.	Splošne določbe
1.	člen
Vsakdo mora uravnavati svoje vedenje in ravnanje tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka drugih ljudi, da varuje javno moralo, pazi na snago in ne dela škode na javnih prostorih ter da ne ogroža zdravja ljudi.
Dobrine iz prednjega odstavka uživajo varstvo po tem odloku.	-
II.	Varstvo miru •	2. člen
Na javnem ali zasebnem prostoru so prepovedana dejanja, ki motijo mir okolice.
Prepovedano je uporabljati zvočnike, radijske aparate, gramofone ali kakršne koli druge naprave na način, ki občutno moti okolico; prav tako je prepovedano Po nepotrebnem delati večji hrnp ali ropot ali v nočnem času motiti mir in počitek ljudi.
Ne štejejo se za motnje po prednjem odstavku motnje, ki izvirajo iz oblastveno dovoljene politične, družbene ali gospodarske dejavnosti.
Tajništvo za notranje zadeve lahko v posameznih primerih prepove ali omeji uporabo naprav iz drugega odstavka tega člena v bližini bolnišnic, sanatorijev, šol in podobno ali glede na tujski promet.
3.	člen
Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko 22. ure, morajo biti v zaprtih prostorih.
Izjemo lahko dovoli tajništvo za notranje zadeve.
IH. Varstvo družbene discipline
4.	člen
Vsakdo se mora na javnih prostorih vesti spodobno in se izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina, moti gibanje, delo in razvedrilo drugih ljudi, ter dejanj, ki zavajajo v nedisciplino, vzbujajo javno zgražanje ali žalijo javno moralo.
Prepovedano je:
1.	Izzivati, nadlegovati, ogrožati ali kako drugače vznemirjati goste v lokalih, mimoidoče na ulici ali ljudi na stanovanju.
2.	Motiti javne shode, zborovanja, sestanke, športne ali druge javne prireditve.
3.	Stopiti brez dovoljenja v zgradbe ali v kraj, kamor je dostop zaradi splošnih koristi prepovedan, če je prepoved vidno označena, ali če je to mogoče iz okoliščin razbrati.
4.	Kaditi v kinematografih, gledališčih, avtobusih ali drugih prostorih ter vozilih, v katerih je kajenje prepovedano.
5.	Kljub opominom zadrževati se v gostinskem lokalu po končanem poslovnem času.
6.	Biti na javnem prostoru tako pijan, da to vzbuja pozornost okolice ali da ogroža varnost javnega prometa.
IV.	Varstvo ljudi in premoženja
5.	člen
Prepovedana so dejanja ali opustitve, s katerimi se ogroža varnost ljudi ali premoženja, in sicer:
1.	Poškodovati, onesnažiti, prevračati ali odstraniti napisne table, javne znake, ograje, klopi, mize, košarice za odpadke in podobno.
2.	Ugašati, poškodovati ali odstranjati svetilke, nameščene za razsvetljavo javnih prostorov ali za svarilo.
3.	Poškodovati ali odstraniti ograje' ali druge naprave, postavljene zato, da se prepreči nesreča.
4.	Puščati vodnjak, jamo, jašek, odprtino ali vhod v klet nepokrit ali puščati stopnice ali druge naprave nezavarovane tako, da preti ljudem nevarnost.
5.	Opuščati namestitev ali vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah ali popravilih.
6.	Ob javnih cestah in poteh nameščati na ograjo v višini 1,80 m bodečo žico.
7.	Ogrožati varnost z metanjem kamenja ali drugih predmetov.
8.	Voziti po javnih cestah z vozili vpreženimi s parom konj brez dvojnih križnih vajeti.
9.	Dražiti ali plašiti živali.
10.	Stresati ali vlivati iz hiše, delavnice ali dvorišča na cesto karkoli, kar bi utegnilo mimoidoče poškodovati, umazati in vznemirjati.
11.	'Poškropiti ali zamazati ljudi ali pročelje stavb z brezobzirno vožnjo ali kako drugače.
V.	Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega izgleda
6.	člen
Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, ki nasprotujejo pravilom o snagi ter kazijo zunanje lice strnjenih naselij, in sicer:
1.	Odmetavati odpadke ali drugače onesnažiti tla ali predmete na javnih prostorih.
2.	V strnjenih naseljih izstepavati karkoli na javne prostore, zračiti posteljnino ali sušiti perilo na uličnih oknih, balkonih ali na ulicah.
3.	Odlagati sneg, odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določena.
4.	Odlagati kurivo ali druge predmete preko časa, v katerem bi se ti predmeti lahko spravili ali kako drugače ovirali promet na pločnikih.
5.	Izlivati odpadne vode na javna pota ali odprt cestni jarek.
6.	Metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih lahko zamašijo.
7.	Onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim.
8.	Puščati greznice nezadostno zaprte ali jih iz-praznjevati v času, kadar to povzroča okolici čezmeren smrad, ali pri izpraznjevanju in odvažanju onesnažiti javna pota.
9.	Prevažati mrhovino, kosti ali kože v vozilih, ki niso zaprta ali primerno pokrita.
10.	Onesnažiti ceste pri prevozu gnoja, smeti ali drugega materiala ali kako drugače onesnažiti cesto ali po njej raztresati nepotreben material.
11.	Nameščati plakate in objave na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, ograjah, javnih lokalih ali vozilih.
12.	Zanemarjati osebno snago ali snago v stanovanjih oziroma v delavnicah v taki meri, da to moti okolico ali utegne škodovati zdravju ljudi.
7.	člen
V	stanovanjskih in poslovnih prostorih, kleteh in . na podstrešju stanovanjskih hiš je prepovedano rediti prašiče, koze, ovce, kunce in perutnino.
Te živali je prepovedano puščati na prometne ceste ali dopuščati, da odhajajo na sosedne vrtove, njive, travnike, sadovnjake ali vinograde v času, ko bi tam lahko napravile škodo.
V	predelih, ki jih določi občinski ljudski odbor, se razen psov, mačk in ptičev, domače živali sploh ne smejo rediti.
Prepovedano je postajati z živino ali privezovati jo na mestih, ki niso za to določena oziroma na javnih krajih, kjer bi se s takim ravnanjem oviral promet.
8.	člen
Lastniki odnosno upravitelji nepremičnin ob javnih poteh so dolžni skrbeti:
1.	Da je hišno pročelje vedno čisto kakor tudi hišne ulične table ter drugi javni znaki na poslopjih.
2.	Da se zastave, transparenti, parole, lepaki in drugi priložnostni okraski odstranijo najkasneje v dveh dneh po končani proslavi ali prireditvi.
Ne smejo se izobešati raztrgane, zamazane ali kako drugače neprimerne zastave ali drugi predmeti.
3.	Da strešni žlebovi in odtočne cevi na cestni strani ne puščajo vode ali da niso zamašeni.
4.	Da se pravočasno popravijo zidovi, okna, strehe, dimniki in da se namestijo odnosno popravijo snežne ograje na strehah, če bi zaradi okvar grozila nevarnost mimoidočim.
9.	člen
Jame za apno ali za drug material se morajo zavarovati z ograjo. Kadar se popravlja ali dela na strehah, je potrebno postaviti ob javnih poteh svarilne znake.
10.	člen
Izložbe obrtnih in trgovskih poslovalnic v strnjenih naseljih morajo biti odprte ne glede na to, v kakšen namen se uporablja lokal, h katerim spadajo. Izložbe morajo biti čiste in okusno urejene; odprte morajo biti dnevno nepretrgoma od pričetka do konca poslovanja.
V nočnem času morajo biti izložbe primerno zavarovane ali pa razsvetljene.
VI.	Varstvo javnih nasadov
11.	člen
V§ak je dolžan paziti na rastlinje, ki je namenjeno olepšavi kraja in drugim skupnim koristim prebivalstva. Prepovedano je:
1.	V parkih in drugih javnih nasadih, sprehajališčih, drevoredih ali na pokopališčih lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetje, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti, ravnati proti posebnim ukazom in prepovedim, ki so izdane zaradi varstva in so javno nabite.
2.	Poškodovati drevje, grmovje ali žive meje ob cestah.
3.	Brez dovoljenja obirati sadeže ali cvetje z drevja ob javnih cestah in nasadih.
VII.	Varstvo mladine
12.	člen
Mladoletniki od 16. do dovršenega 18. leta starosti ne smejo obiskovati gostinskih lokalov po 22. uri.
Mladoletniki do dovršenega 16. leta starosti ne smejo obiskovati gostiln, kavarn in plesnih lokalov brez spremstva staršev, v njih spremstvu pa samo do 21. ure v zimskem ter do 22. ure v poletnem času.
Mladoletniki izpod 16. leta starosti ne smejo obiskovati kino predstav, ki se končajo po 21. uri in vseh kino predstav, ki so javno razglašene kot neprimerne za mladino.
Večernih kulturnih, kulturno prosvetnih, telesno vzgojnih prireditev in političnih manifestacij pa se lahko udeležujejo mladoletniki do 16. leta starosti, če so take prireditve primerne razvojni stopnji in koristne za vzgojo-in razvoj mladega človeka. Otroci pod 14-letom starosti se smejo takih prireditev udeleževati le v spremstvu staršev odnosno skrbnikov, v kolikor Šolski predpisi temu ne nasprotujejo.
Javnih plesov se mladina pod 16. letom starosti ne sme udeleževati, mladina med 16. in 18. letom starosti pa samo v spremstvu staršev ah skrbnikov.
VIII.	Kazni
13.	člen
Kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v členu 2 do 12 tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 5000 din.
Kazni po tem odloku izreka občinski sodnik za prekrške.
14.	člen
strani ne puščajo vode in da niso zamašeni.
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznujejo starši, varuh ali oseba, ki mladoletnika vzgaja ali pa nadzira, če zanemarja vzgojo oziroma opušča potrebno nadzorstvo v taki meri, da mladoletnik stori kak prekršek naveden v prejšnjem členu.
Zaradi kršitve določb 12. člena se kaznuje tudi prireditelj, imetnik, vodja ali uslužbenec obrata.
15.	člen
Kdor je bil po predpisih 97. člena temeljnega zakona o prekrških pridržan, mora plačati vse stroške, ki so nastali v zvezi z njegovim pridržanjem.
Za take stroške se štejejo zlasti prevoz, prehrana, zdravniška pomoč in drugi izdatki, ki jih je pridržani povzročil.
IX.	Končne določbe
Nočni čas po tem odloku se šteje v poletnih mesecih, t. j. od 1. aprila do 30. septembra, čas od 22. do
5.	ure. v zimskih mesecih, t. j. od 1. oktobra do 31. marca, pa čas od 22. do 6. ure.
17. člen
' Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev. 01-1131 6-1956.
Predsednik: Jerman Riko
288.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-89/52) v zvezi z 2. členom zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS štev. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje po predlogu Občinskega ljudskega odbora Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših na območju občine Celje.
Na območju občine Celje se smejo uporabiti za gradnje samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših Otok, Lisce, Podgolovec, Lipa, Jožefov hrib in stari del mesta.
2.	člen
V gradbenih okoliših Otok, Lisce, Podgolovec in Lipa je določen način gradnje v urbanističnih osnovah (zazidalnih načrtih s tehničnimi poročili), ki so sestavni del tega odloka. V gradbenih okoliših Jožefov hrib in stari del mesta pa je dopustno zazidati vmesna, še nezazidana zemljišča med obstoječimi stavbami.
3.	člen
Gradbeni okoliši imajo naslednje meje:
OTOK: Savinja, Sušnica, Ljubljanska cesta, Ložnica.
LISCE: Savinja do Seidlovega studenca, parobek Anskega vrha, ravna črta med parcelami 320 in 476 k. o. Lisce.
PODGOLOVEC: Dečkova cesta, podaljšanj Ipavčeva ulica, Zupančičeva ulica, Cesta na Dobrovo.
UPA: Pot od Kovinarske šole do rudarske hiše, pot do otroškega vrtca ob gozdnem parobku do lesenega mostu, cesta od tega mostu do Kovinarske šole.
STARI DEL MESTA: Ulica XIV. divizije, Aškerčeva, Vrtna, Levstikova in Gregorčičeva ulica, Sušnica, Savinja.
JOŽEFOV HRIB: Celotno pobočje od zvezne ceste proti mestu.
4.	člen
Kot posebna gradbena okoliša se določita:
a)	predel med Ipavčevo; Gregorčičevo, Kersnikovo in Oblakovo ulico, kjer se sme graditi samo za potrebe zdravstva po posebnem zazidalnem načrtu in
b)	predel med Mariborsko cesto, južno železnico ter bodočo tranzite Teharje-^-Hudinja, kjer se sme graditi samo za potrebe industrije, obrti in trgovine.
5.	člen
Za odobravanje ožjih lokacij je pristojen Oddelek za gradnje in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Celje.
6.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo uporabljati razen izjem, ki so določene z zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene.
7.	člen
Meje gradbenih okolišev, ki so navedeni v tem odloku, so razvidne iz posebnih grafičnih prikazov, ki so sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove (zazidalni načrti s tehničnimi poročili in seznami parcel) za gradbene okoliše Otok, Lisce, Podgolovec in Lipa.
8.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene z izjemo gradenj na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva.
9.	člen
Ta odlok prične veljati po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev.: 01-8454/2-56.
Predsednik: Jerman Riko
I ------------
289.
Na podlagi 70. člena splošnega zakona o - ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269/55) zvezi s 15. in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52) v zvezi z 2. točko odločbe o kategorizaciji cest 2. reda (Uradni list LRS štev. 40-185/51) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956 sprejel
ODLOK
o kategorizaciji cest III. reda v okraju Celje
1.	člen
Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za okraj Celje se za javne ceste III. reda določijo naslednje ceste:
St.
ceste
Ime ceste — smer
1244 Kamenik—Motnik—Ločica 1579 Sevnica—Šmarje—Planina
1606	Breg—Jurklošter
1607	Šmarjeta—Dol—Hrastnik
1609 Latkova vas—Marija Reka—Trbovlje
1701	Rimske toplice—Jurklošter—Dežno
1702	Crnolica: Planina—Lesično
1703	Sv.Urban—Loka—Sodna vas
1704	Ješovec—Podsreda
1705	Prelasko—Buče—Kozje
1706	Lesično—Polana—Virštanj 1706/a Golobinjek—Virštanj
1707	Podčetrtek—Olimje
1708	Imeno—Miljana
1709	Sodna vas—Vonarje
1710	Belo—Pristava
1711	Stranje—Zibika
1712	Mestinje—Lemberg
1713	Lemberg—Sladka gora
1714	Rogatec—Žetale—Gorenje
1715	Podplat—Kostrivnica—Ratanjska vas 1717 Sv. Vid pri Grobelnem—Ponikva
1719	Loka—Žamerk
1720	Šentjur—Šentrupert—Lakomno
1721	Arclin—Proseniško—Ponikva—Loče
1722	Konjice—Poljčane—Majšperk
1723	Šentjur—Dramlje—Žiče 1725 Žiče—Tepanje
1727 Pobrež—Brdo ■
1729	Konjice—Oplotnica—Cezlak
1730	Zreče—Kunigunda 1730/a Zeče—Zreče
1731	Sp. Dolič—Vitanje—Vojnik odcep na Polže
1732	Loče—Križni vrh
1734	Bukovi j e odcep na zvezno cesto
1735	Višnja vas—Lemberg—Černova odcep na Dobrno
1736	Celje—Lopata—Šmartno—Vojnik
1737	Ljubečna—Sv. Tomaž odcep Pristava—Bovše
1738	Teharje—Proseniško
1739	Ljubečna—Globočam
1743	Velenje—Šentandraž—Polzela
1744	Šempeter—N. Klošter—Polzela 1744/a Polzela—Rečica
1745	Male Braslovče—Gomilsko odcep Tabor—Pondor
1746	Braslovče—Šentrupert—Griže— Petrovče
odcep Kasaze—Liboje
1748	Vransko—Prapreče
1749	Vel. Pirešica—Žalec—Zabukovca
1750	Celje—Zalog—Vel. Pirešica odcep na Arjo vas
1751	Vrbje—Gotovlje—Šempeter
1752	Frankolovo—Crešnjice
1753	Laško—Rečica
1754	Jurklošter—Mišji dol—Laško 1745/a Fonda—Gomilsko
1574 Podsreda—Bistrica—Kumrovec
1653	Šoštanj—Topolščica
1654	Soteska—Gorenje
1655	Ljubija—Lepa njiva—Sv. Florijan 1657 Ljubno—Rastke
1724	Levec—Aerodrom
Dolžina od	v km do	Dolžina v km in m
26.392	29.114	2.722
12.000	18.500	6.500
5.500	12.264	6.764
0.000	3.721	3.721
0.000	12.868	12.868
0.000	21.977	21.977
0.000	25.725	25.725
0.000	18.044	18.044
0.000	3.855	3.855
0.000	7.198	7.198
0.000	3.725	3.725
0.000	4.000	4.000
0.000	3.100	3.100
0.000	1.027	1.027
0.000	2.100	2.100
0.000	5.968	5.968
0.000	3.500	3.500
0.000	4.812	4.812
0.000	3.150	3.150
0.000	5.536	5.536
0.000	6.735	6.735
0.000	4.745	4.745
0.000	2.500	2.500
0.000	17.235	17.235
0.000	23.943	23.943
0.000	12.950	12.950
0.000	20.100	20.100
0.000	3.635	3.635
0.000	2.925	2.925
0.000	3.500	3.500
0.000	4.500	4.500
0.000	6.175	6.175
5.500	23.590	18.090
0.000	7.232	7.232
0.000	0.625	0.625
0.000	9.533	
0.000	1.225	10.758
0.000	15.885	15.885
0.000	3.812	
0.000	2.390	6.202
0.000	4.500	4.500
0.000	1.970	1.970
0.000	11.222	11.222
0.000	6.420	6.420
0.000	5.445	5.445
0.000	9.816	
0.000	2.400	12.216
0.000	18.432	
0.000	2.775	21.207
0.000	4.789	4.789
0.000	8.845	8.845
3.800	6.467	
0.000	1.385	4.052
0.000	6.025	6.025
0.000	6.000	6.000
0.000	4.250	4.250
0.000	10.610	10.610
0.000	2.000	2.000
0.000	8.879	8.879
0.500	4.200	3.700
0.000	2.727	2.727
0.000	9.540	9.540
^.000	7.280	7.280
0.000	0.600	0.600
2.	člen
Odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati odlok OLO Celje okolica o določitvi cest III. reda (Uradni list LRS štev. 18-163/53), odlok OLO Krško o določitvi cest III. reda (Uradni list LRS štev. 18-166/53), odlok OLO Krško o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi cest III. reda (Uradni list LRS štev. 33-583/55) in odlok OLO Šoštanj o določitvi cest III. reda (Ur. list LRS štev. 19-185/53).
3.	člen
Občinski ljudski odbori morajo v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka določiti ceste IV. reda proti potrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev. 01-7090/2-1956.
Predsednik: Jerman Riko
290.
Na podlagi 16. do 20. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ štev. 32/55) in 9. ter 22. člena statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi sklada za štipendije okraja Celje.
1.	člen
Da se zagotovijo sredstva za štipendije, se pri okrajnem ljudskem odboru Celje ustanovi sklad za štipendije.
Ime sklada je »Sklad za štipendije okraja Celje«.
2.	člen
Namen sklada je, da se s štipendijami zagotove strokovni uslužbenci v organih ljudskih odborov, v njihovih zavodih ter v gospodarskih organizacijah v okraju Celje ter da s štipendijami in podporami omogoči študij in šolanje študentom in dijakom z območja našega okraja.
3.	člen
Sredstva sklada so:
a)	dotacija iz proračuna okraja Celje;
b)	darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov;
c)	obresti od naloženih sredstev sklada;
č) povračila koristnikov štipendij, ki ne izpolnijo pogodbenih pogojev;
d)	drugi dohodki.
4.	člen
Sklad upravlja komisija za štipendije, ki jo sestavljajo predsednik in šest članov.
Enega člana voli v komisijo študentska organizacija, predsednika in druge člane pa imenuje okrajni ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo, kulturnih in drugih javnih delavcev.
5.	člen
Sklad ima predračun dohodkov in izdatkov. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je predsednik komisije za štipendije.
Sredstva sklada se vodijo pri Komunalni banki v Celju, ki opravlja za sklad vse blagajniške posle in izplačuje štipendije. Presežek sklada iz preteklega leta se prenese v predračun sklada za prihodnje leto.
6.	člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s sredstvi sklada.
Sklad zastopa kot pravno osebo predsednik komisije za štipendije, v njegovi odsotnosti pa član komisije, ki ga on pooblasti.
7.	člen
Sklad ima svoja pravila, ki jih sprejme komisija za štipendije, potrdi pa okrajni ljudski odbor na seji obeh zborov.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev.: 01-9136/1-56.	/
Predsednik: Jerman Riko
291.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 2. člena uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ št. 19-186/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi okrajnega cestnega sklada za okraj Celje.
1.	člen
Da se zagotove finančna sredstva za vzdrževanje rekonstrukcije, modernizacije in graditev cest, se v okraju Celje ustanovi okrajni cestni sklad (v nadaljnjem besedilu sklad).
2.	člen
Namen sklada je, da se njegova sredstva uporabijo predvsem za finansiranje del na cestah III. reda na področju OLO Celje.
3.	člen
Sklad je proračunski sklad.
Dohodki in izdatki sklada se določajo in potrdijo z njegovim predračunom po predpisih o proračunih in po določbah uredbe o cestnih skladih (Uradni list FLRJ štev. 19-168/1956).
Predračun dohodkov in izdatkov sklada tvori prilogo okrajnega proračuna.
4.	člen
V sklad se stekajo:
1.	stalni dohodki sklada;
2.	dotacije iz proračuna politično teritorialnih enot;
3.	darila, posojila in podobni dohodki.
5.	člen
Upravljanje sklada se v celoti prenese na Upravo za ceste pri OLO Celje, ki se mora pri svojem delu ravnati po ustreznih določbah zgoraj citirane uredbe o cestnih skladih.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave ^ Uradnem vestniku okraja Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev.: 01-9408/1-1956.
Predsednik: Jerman Riko
292.
ODLOČBA
Na podlagi 14. člena in II. odstavka 11. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956
imenoval
komisijo za dodeljevanje obnovitvenih posojil v naslednjem sestavu:
Predsednik:	Kovačič Ivan-Efenko, predsednik
Okrajnega odbora ZB NOV Celje.
Član: Borovšak Helena, zvezni ljudski poslanec Celja.
Član: Verdelj Slavko, direktor Komunalne banke v Celju.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1950.
Štev.: 01-9405/1.
Predsednik: Jerman Riko
293.
SKLEP
Na poglagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) v zvezi z 2. točko 26. člena statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956
sklenil,
da se potrdijo naslednje spremembe v pravilnikih Komunalne banke v Celju, in sicer:
1.	v pravilniku o položajnih plačilnih razredih uslužbencev Komunalne banke v Celju se doda v 1. členu v II. skupini pod A v nadaljevanju »revizor in inštruktor«.
2.	v pravilniku o določitvi položaj nilK dodatkov Komunalne banke Celje se doda v 1. členu v III. položajnem razredu pod A v nadaljevanju »revizor in inštruktor«.
3.	v pravilniku o dopolnilnih plačah in nagradah uslužbencev Komunalne banke Celje se doda v 2. členu v I. skupini pod A v nadaljevanju prav tako »revizor in inštruktor«.
Izvršitev tega sklepa se poveri Tajništvu za gospodarstvo OLO Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev.: 01-9138/1
Predsednik: Jerman Riko
294.
Sklep
Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 111. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52 v zvezi z 2. in 3. odstavkom 62. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 12/55) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20. julija 1956
sklenil,
da se tajništvo za finance pooblasti za reševanje pritožb zoper plačilne naloge Zavoda za socialno zavarovanje v Celju in za potrjevanje izvršljivosti na teh aktih.
Izvršitev tega sklepa se poveri Tajništvu za finance OLO Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. julija 1956.
Štev. 01-9404/1
Predsednik: Jerman Riko
295.
Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ štev. 26-269/55) in na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-88/52 v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ štev. 14-135/56), določbami družbenega plana ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Ur. list LRS številka 14-43/56) in na podlagi 3. točke 24. člena statuta občine Kozje je Občinski ljudski odbor Kozje na svoji seji dne 31. maja 1956 sprejel
Odlok
O DRUŽBENEM PLANU občine Kozje za leto 1956.
PRVI DEL
Smernice za razvoj gospodarstva v letu 1956
I.	Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1955
1.	V letu 1955 beležimo povečanje proizvodnje in storitve na vseh področjih gospodarske dejavnosti. K povečanju družbenega proizvoda je precej pripomogla večja dejavnost splošnih kmetijskih zadrug. Predvsem se je povečala kmetijska proizvodnja, zlasti zaradi ugodne sadne letine, medtem ko so ostale panoge na ravni povprečja iz prejšnjih let.
V socialističnem sektorju kmetijstva se je povečala vrednost proizvodnje zaradi preusmeritve na blagovno proizvodnjo, kar se predvsem odraža v proizvodnji semenskega materiala v poljedelstvu in reje plemenske živine. Zlasti je vplivala tudi večja uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in uveljavljanje sodobnejših agrotehničnih ukrepov.
2.	V gospodarstvu niso bile izvršene vse naloge, ki so bile določene po družbenem planu v letu 1955, kar se odraža zlasti v vzdrževanju obstoječih cest ter čiščenju in pogozdovanju gozdov.
3.	Blagovni promet v trgovini na drobno je stanovitno rasteh Posebno velja to za zadružni sektor. Delilo je to zato, ker so se dvignile cene kmetijskim proizvodom in ker se je povečala delavnost samih gospodarskih organizacij. Vse to je pripomoglo k razširitvi ter izboljšanju sortimenta v trgovinah.
4.	Investicij večjega obsega leta 1955 ne beležimo niti v kapitalno izgradnjo niti investicij za komunalne in stanovanjske namene. Sredstva, s katerimi so posamezne gospodarsko organizacije razpolagale, so bil*1 uporabljena predvsem) za izboljšanje in vzdrževanje obstoječe strojne opreme. Precej pa je bila aktivno gradnja privatnih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
II. Glavne naloge in smotri gospodarskega razvoja v letu 1956
I.	poglavje
Obseg gospodarskih dejavnosti se bo le delno povečal v primeri z letom 1955. Družbeni proizvod je v glavnem povečala dejavnost splošnih kmetijskih zadrug. V ostalih panogah se pričakuje le manjši porast. Kmetijska proizvodnja bo ostala na isti ravni, ker se pričakuje manjša proizvodnja v sadjarstvu, povečanje pa le v poljedelstvu in živinoreji.
II. poglavje
Kmetijstvo
Področje občine Kozje obsega 13.430 ha skupne površine. Od tega je:
njiv in travnikov.................. 2.945	ha	ali	22	%
vinogradov........................... 322	ha	ali	2	%
travnikov.......................... 2.508	ha	ali	18	%
pašnikov........................... 1.496	ha	ali	11	%
gozdov............................. 5.763	ha	ali	44	%
nerodovitne	zemlje................... 386	ha	ali	3	%
Obdelovalne površine je 5785 ha ali 43%, kmetijske površine pa 7281 ha ali 54 %>, rodne površine pa 13.044 ha ali 97 %.
2.	Za izboljšanje živinoreje je nujno potrebno izboljšati travno rušo in povečati pridelek krmnih rastlin na njivskih površinah. Zaradi tega je tudi treba pridelati več krmnih rastlin za siliranje kakor tudi graditi nove silose.
Da bi preprečili številne okužbe v živinoreji, je nujno potrebno redno pregledovati plemenjake in nabaviti nove bike.
3.	V poljedelstvu je zlasti potrebna večja uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ter uporaba in proizvodnja dobrih semen.
4.	V sadjarstvu je treba nujno skrbeti za doslednejšo izvedbo zaščitnih ukrepov proti škodljivcem in glivičnim boleznim ter podpreti nabavo žlahtnega sadnega materiala in napravljanje plantažnih nasadov za izbrano sadje.
5.	V vinogradništvu je treba zlasti skrbeti za obnovo odnosno izmenjavo starejših nasadov z novimi žlahtnimi nasadi in zmanjšati površine zasajene s hibridno trto.
6.	Poleg vseh naštetih ukrepov bo na dvig kmetijstva vplivala tudi večja uporaba kmetijskih strojev v splošnih kmetijskih zadrugah, ki doslej niso bila polno izkoriščeni za kmetijska dela. Kmetijske zadruge bodo morale še v večji meri odigrati svojo vlogo na vasi predvsem v neposrednem delu za pospeševanje kmetijstva (zaščita rastlin in v večji aktivnosti pri odkupu kmetijskih pridelkov ter nabavi semenskega materiala).
Poleg povečanih finančnih sredstev pri splošnih kmetijskih zadrugah bodo za povečanje kmetijske proizvodnje na razpolago posebni krediti iz investicijskega sklada občine. Ta sredstva se bodo uporabljala po posebnem programu občinskega ljudskega odbora.
7.	Zaradi splošnega dviga cen kmetijskih pridelkov v preteklem letu in naraščajočih stranskih dohodkdV kmetijskih proizvajalcev so se dohodki na vasi neprenehoma dvigali, družbene obveznosti pa so ostale na isti ravni ali pa so v razmerju z dohodki znatno padle.
8.	Da bi vsaj delno zajeli te dohodke, se povečajo družbene obveznosti v obliki dohodnine iz kmetijstva od 17,5 milijona realiziranih v lety 1955 na 19,5 milijona din, pri čemer sta temeljna in dopolnilna dohodnina združeni. Osnova za odmero dohodnine v kmetijstvu je čisti katastrski dohodek oz. donos. Odmera dohodnine
iz kmetijstva se bo vršila po predpisani progresivni lestvici.
9.	Občinske doklade se bodo letos odmerjale od čistega katastrskega dohodka v povprečju 4,5 %>. Glede na lego zemljišč in druge pozitivne in negativne vidike bo razpon občinskih doklad od 3,5 % do 5 %, pri čemer se bo upoštevala tudi prometnost zemljišč.
III.	poglavje Gozdarstvo
1.	V gozdarstvu se določajo v letu 1956 naslednji ukrepi:
Načrt poseka bo temeljil na okvirnem programu o izkoriščanju gozdov po družbenem planu okraja Celje na osnovi plana gozdarstva LRS, ki določa naslednje količine in sortimente:
v družbenem sektorju	v zasebnem sektorju:
Posek iglavcev v	000 m*	100	600.—
posek listavcev	2.300	4.700.—
Skupaj	2.400	5.300,—
V letu 1956 računamo s pogozditvijo 24 ha gozdnih in 1 ha negozdnih površin z gozdnimi sortimenti, ki ustrezajo klimatskim pogojem, so pa hitrejše od običajnih drevesnih vrst. Za čiščenje določamo 7 ha, za žetev gozdnih kultur pa 8 ha gozdnih površin.
' Za izvršitev vseh treh del in za dela pri vzdrževanju in obnavljanju gozdnih cest bo verjetno porabljenih 1,448.000 din iz gozdnega sklada, nabranega na območju občine ter iz neizkoriščenih sredstev iz leta 1955.
IV.	poglavje
Blagovni promet na drobno
1.	Blagovni promet je osredotočen v 4 poslovalnicah Trgovskega podjetja Kozje in v 11 poslovalnicah splošnih kmetijskih zadrug. Za povečanje blagovnega prometa v trgovski mreži, predvsem za sodobno in kulturno trgovanje, bodo potrebne določene investicije v prvi vrsti za ureditev prometnih skladišč in opremo v trgovskih lokalih. Poleg tega bodo morale trgovske organizacije v perspektivi računati na gradnjo lastnih poslovnih prostorov, saj se v glavnem uporabljajo privatni prostori za poslovne prostore.
2.	Mreža gostinskih obratov je naslednja:
zadružni sektor 1
privatni sektor 14
Za izboljšanje gostinske dejavnosti bo zlasti treba povečati delež vrednosti prehrane in brezalkoholnih pijač v skupnem prometu. Večjo pozornost bo treba tudi posvečati izboljšanju sanitarnotehničnih pogojev v gostinskih obratih, nabavi sodobnejše opreme ter kulturni postrežbi. To je posebno važno zaradi tega, ker je možno dvigniti turistični promet. V ta namen tudi zagotoviti zadostno število nočišč za prehodne goste in turiste.
V.	poglavje
Obrt In komunala
Obrt:
Na področju občine obstaja 75 obrtnih obratov privatnega sektorja, zadružnih in splošno družbenih podjetij pa ni. V skupnem merilu to število zadošča, medtem ko struktura po strokah ne ustreza potrebam. Manjkajo predvsem obrati mehanične, kleparske, ključavničarske in inštalaterske stroke.
Občutno je pomanjkanje obratov gradbene stroke.
Splošne kmetijske zadruge bodo morale posvečati več pozornosti ustanavljanju zadružnih obrtnih podjetij.
I
VI.	poglavje*
Investicije
1.	Skupna sredstva občinskih samostojnih skladov bodo znašala 7,190.000 din. V tem je zajet cestni sklad (30 % od taks na vprežna cestna vozila), občinski investicijski sklad (50 % sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in poslovalnic), sklad za napredek gospodarstva vasi (55 % od občinskih doklad na dohodek iz kmetijstva, 45 % od taks na orodja za proizvodnjo, in sicer: na kotle za kuhanje žganja, na mlatilnice, na mlin, na hibridne vinograde, na meljavo žit in na živinske potne liste), 50 % od dobička gospodarskih organizacij (obrti in komunalnih podjetij ter obratov) — to je del dobička trgovskih podjetij in obratov in del pavšalnega zneska obrtnih podjetij in sklad za zidanje stanovanjskih hiš, in sicer: od plač iz gospodarstva ter plač iz dobička, od plač iz proračuna in od invalidnin ter pokojnin. Poleg teh sredstev bodo kmetijske zadruge iz svojih investicijskih skladov, ki se osnujejo iz 50 % dobička, skrbele za nabavo in vzdrževanje mehanizacije, potrebne za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Kmetijske zadruge so oproščene vseh družbenih obveznosti iz dobička, iz katerega osnujejo svoje investicijske sklade, to je sklad za pospeševanje kmetijstva in sklad za prosto razpolaganje.
Obveznost kmetijskih zadrug je delež občinskega ljudskega odbora na dobičku.
Drugi del
Ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana občine Kozje.
1.	poglavje
a)	AMORTIZACIJA
Obrtna podjetja in delavnice bodo obračunavale amortizacijo po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi in veljajo tudi za vse ostale organizacije.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka bodo plačevala amortizacije v letu 1956 naslednja podjetja:
Prepis, polne letne amort.
Obrtno podjetje >> Tekstil« Kozje	10	%
Parna žaga Kozje	10	%
Opekarna Kozje	40	%
Apnenice	50	%
Remont Kozje	100 %
b)	OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV
Vsa obrtna podjetja in gostinska podjetja bodo plačevala obresti od osnovnih sredstev z odmerjenim
pavšalom:
Obrtno podjetje »Tekstil« Kozje	10.000.—
Parna žaga Kozje	10.000.—
Opekarna Kozje	1.000.—
Apnenica Kozje	1.000.—
Remont Kozje	1.500.—
Kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni stopnji, ki znaša 2 %.
2.	poglavje
Plačni sklad trgovskih podjetij
Trgovska podjetja oblikujejo svoja sredstva sklada za plače od doseženega prometa v mejah od 3,5 do 4,5 %.
V mejah prejšnjega odstavka bo občinski LO izdal individualno odločbo za posamezna trgovska podjetja.
3.	poglavje
Kako sc deli ostanek dobička.
Od dela dobička trgovskega podjetja na drobno, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad, pripada:
a)	občinskemu investicijskemu skladu 50 %
b)	občinskemu proračunu	50 %
Od dobička splošnih kmetijskih zadrug, ki preostane po izločitvi dela dobička, ki ustreza zveznemu davku od dobička, pripada občinskemu proračunu 30 %■
4. poglavje
Plačevanje stalnih prispevkov družbene skupnosti in obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna:
1.
V pavšalnem znesku plačujejo stalne prispevke družbeni skupnosti do družbenega investicijskega skla-
da in proračuna naslednja podjetja:
Obrtno podjetje »Tekstil« Kozje 10.000	din
Parna žaga Kozje	20.000	„
Opekarna Kozje	15.000	„
Apnenica Kozje	15.000	„
Remont Kozje	20.000	„
2.
Plačevanje vseh obveznosti družbenega sklada in proračuna so oproščena vsa na novo ustanovljena komunalna podjetja.
5. poglavje
y
Prometni davek od prometa na drobno
1.
Uvede se plačevanje Občinskega prometnega davka od trgovskega prometa na drobno, in sicer:
a) od vsega blagovnega prometa na drobno, iz-vzemši artikle oz. proizvode:
1.	za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
2.	na proizvode, za katere šo z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno;
3.	na proizvode, na katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno;
4.	na živila;
5.	na kolke in poštne znamke, poštne dopisnice, in
vse druge vrednotnice;
6. na časnike, revije in knjige,.............2 %
b) na promet od alkoholnih pijač.............10 %
6.	p og 1 a v j e
Občinske doklade na dohodek od kmetijstva
Stopnja občinskih doklad iz dohodka od kmetijstva znaša v povprečju od čistega katastrskega dohodka za posamezne katastrske občine, za posamezna naselja pa: 3,5 % za naselja
Križan vrh	4,5 % za naselja
Osredek	Dren. rebro
Pilštanj	Gubno
Gradišče	Dobležiče
Veternik	Pristava
Vrhunce (zaselek Zagaja)	Brezovec
Topolovo	Ples
Zagorje	Srebernik
4 % za naselja	Zeče
Dekmanca	Kozje
Gorjane	Zg. Trebče
Poklek	Sp. Trebče
Vojsko	5 % za naselja
Ješovec	Črešnjevec—Bistrica
Lastnič	Buče
Lesično	Bistrica ob Sotli
Hrastje	Kunšperk
Gostinca	Polje ob Bistrici
Bistrica (Lesično)	Polje ob Sotli
Klake	Prelasko
Ortnice	Sedlarjevo
Podsreda	Vrenska gorca
Zdole	Žagaj
7. poglavje
Prometni davek na obrtne proizvode in storitve
Uvede se plačevanje občinskega prometnega davka na obrtne proizvode obrtnih obratov po odloku o pobiranju občinskega prometnega davka.
SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA
A.	v 000
1.	Davek na dohodek iz kmetijstva...........17.500
2.	45 % občinskih doklad na dohodek od kmetijstva ......................•.............2.126
3.	Del davka na dohodek od obratov in samostojnih poklicev............................. 980
4.	70 % prometnega davka na vino in "lan j e .	700
5.	Občinski prometni davek..................... 800
6.	Občinske takse.............................. 600
7.	Davek na dediščine in darila................. 10
8.	Dohodki državnih uradov in ustanov ...	40
9.	Ostali proračunski dohodki................... 60
10.	Del dobička KZ.....30 %..................... 300
11.	Prispevek za proračun trgovine na drobno .	26
12.	Del posebnega prispevka v proračun od plač	404
13.	Prometni davek na blagovni promet (trg.
malo prodaja) . ........................... 1125
24.671
14.	Dotacija OLO...............................9.394
Skupaj proračunska sredstva	34.065
B. SREDSTVA OBČINSKIH SAMOSTOJNIH
SKLADOV:
1.	Cestni sklad:
30 % taks od vprežnih cestnih vozil........... 400
2.	Sklad za zidanje stanovanjskih hiš:
90 % prispevka, in sicer:
a)	od plače iz gospodarstva in iz dobička . . .	898
b)	od plač iz proračuna........................ 675
c)	od invalidnin in pokojnin.................ji,067
Skupaj sredstva za zidanje stanovanjskih hiš 2,640
3.	Investicijski sklad:
30 % sredstev za samostojno razpolaganje
Trgovsko podjetje................................100
Del pavšalnega zneska obrtnih podjetij...........103
Del ostanka dobička Trgovskega podjetja ....	43
Skupaj investicijski sklad 246
4.	Sklad za napredek gospodarstvavasi:
a)	55 % od občinske doklade na dohodek od
kmetijstva..................................2,598
b)	45 %	od	živinskih potnih listov.............. 67
c)	45 %	od	takse na kotle za žganjekuho ...	60
d)	45 %	od	taks na mlatilnice................... 68
e)	45 %	od	taks na hibridno trto................ 67
f)	45 %	od	taks na mline......................... 55
g)	45 %	od	taks na meljavo žita................ 990
Skupaj sredstva samostojnih občinskih skladov
(skupaj b)......................................7,191
Skupaj sredstva občine (a + b)..................41,256
Ta družbeni plan velja od objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1956.
Številka: 02/1-1660/1-56
Predsednik: ______	Lojen Joško
296.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) v zvezi z
2.členom uredbe o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ št. 12/53) in 1. člena uredbe o dopolnitvi uredbe o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ št. 4/54) ter 3. člena zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55) izdaja občinski ljudski odbor na predlog sveta za gospodarstvo po sklepu seje občinskega ljudskega odbora z dne 27. julija 1956
ODLOK
o oddajanju poslovnih prostorov v najem.
1.	člen
Poslovni prostori, za katere veljajo določbe tega odloka, so vsi pokriti prostori, ki se uporabljajo oziroma so zgrajeni, adaptirani ali preurejeni tako, da so v gradbenem pogledu celota, namenjeni za kakršno koli poslovno dejavnost.
2.	člen
Vsi poslovni prostori na območju občinskega ljudskega odbora Kozje se razvrstijo glede na kvaliteto poslovnih prostorov, na praktično in smotrno razdelitev, možnost večje ekspeditivnosti in občevanja s strankami oziroma na možnost dobrega in pravilnega vskla-diščenja, hrambe, ukletitve, nakladanja, razkladanja, dovoza, dostopa in podobno, na tele kategorije:
I.	kategorija: Poslovni prostori v Kozjem in Bistrici ob Sotli, namenjeni za izvrševanje kakršne koli gospodarske, družbene ali upravne dejavnosti, ki so po gradbenih načrtih, oziroma s primernimi adaptacijami tako urejeni, da v celoti ali vsaj pretežno ustrezajo zahtevam sodobnega poslovnega prostora.
II.	kategorija: Vsi poslovni prostori v območju kraja Podsreda, Pilštanj, Lesično in Zagorje ter periferija trga Kozje ali navedenih krajev, ki ustrezajo pogojem
I.	kategorije.
III.	kategorija: Vsi poslovni prostori na območju ostalih krajev občine, ki ustrezajo pogojem I. kategorije in vsi poslovni prostori naselja Kozje, Bistrica ob Sotli ter Podsreda z bolj zastarelo, manj sodobno in manj praktično ureditvijo.
IV.	kategorija: Vsi poslovni prostori ostalih krajev občine, ki ustrezajo pogojem III. kategorije kraja Kozje in Bistrica ob Sotli.
3.	člen
297.
Višino najemnine, odpovedni rok in druge najemne pogoje določita najemodajalec in najemnik sporazumno s pismeno pogodbo v okviru naj nižjih in naj višjih tarif, določenih za posamezno kategorijo:
1.	Za poslovne prostore I. kategorije 61—80 din za m5.
2.	Za poslovne prostore II. kategorije 41—60 din za m2.
3.	Za poslovne prostore III. kategorije in za priročna skladišča, ki smiselno ustrezajo pogojem I. in II. kategorije, 21—40 din za m2.
4.	Za poslovne prostore IV. kategorije in za priročna skladišča, ki ustrezajo pogojem III. kategorije ter zbirna in priročna skladišča, ki ustrezajo pogojem I. in II. kategorije, 10—20 din za m2.
4.	člen
Poslovne prostore uvršča v posamezne kategorije posebna komisija za kategorizacijo poslovnih prostorov, ki jo imenuje svet za gospodarstvo. V nujnih primerih pa lahko komisijo imenuje predsednik občinskega ljudskega odbora. Zoper odločbo te komisije o uvrstitvi in kategorizaciji določenega poslovnega prostora na predlog ene izmed prizadetih strank odloča svet za gospodarstvo, če se pritožba vloži v roku 8 dni po prejemu odločbe prej navedene komisije. Svet za gospodarstvo odloča tudi o sporu, ali se določeni prostor šteje kot poslovni ali kot stanovanjski.
5.	člen
Najemne pogodbe za poslovne prostore se v območju občinskega ljudskega odbora Kozje sklepajo samo po določbah tega odloka. V 30 dneh po uveljavitvi tega odloka morajo vsi najemodajalci in najemniki prilagoditi obstoječe pogodbe določbam tega odloka. En primerek sklenjene pogodbe so dolžne stranke dostaviti upravnemu organu sveta za gospodarstvo na vpogled.
6.	člen
Na podlagi 50. in 78. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS štev. 19-88/52) v zvezi s sedmim odstavkom 5. člena uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 27-276/55) ter določili zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34/55) je Občinski ljudski odbor Laško na svoji seji dne 15. 7. 1956 sprejel
SKLEP
o objavljanju letnih bilanc obrtov in drugih manjših gospodarskih organizacij v Uradnem vestniku okraja Celje.
I.
Letne bilance obrti in drugih manjših gospodarskih organizacij se morajo objaviti v Uradnem vestniku okraja Celje.
II.
Letne bilance so dolžne objaviti naslednje gospodarske organizacije:
1.	Kmetijska zadruga, Laško;
2.	Kmetijska zadruga, Rečica;
3.	Kmetijska zadruga, Rimske Toplice;
4.	Kmetijska zadruga, Jurklošter;
5.	Državni obrtni mojster Jutriša Franc, Laško;
6.	Mesnica, Laško;
7.	Ključavničarstvo in instalacija, Laško;
8.	Mizarska delavnica, Rimske Toplice;
9.	Pekarna, Laško;
10.	Komunalna ustanova, Laško;
11.	Uprava stanovanjske skupnosti, Laško;
12.	Splošno mizarstvo, Laško;
13.	Kino, Laško;
14.	Mesnica, Rečica;
15.	Gostilna, Rečica;
16.	Remont, Laško;
17.	Kovaštvo — kolarstvo, Laško;
18.	Krojaška delavnica, Laško;
19.	Stavbeno in pohištveno mizarstvo, Laško.
En izvod pismene najemninske pogodbe mora najemodajalec dostaviti svetu za gospodarstvo v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe; prav tako je istemu organu treba sporočiti vsako spremembo glede višine najemnine, in sicer najkasneje v 15 dneh po spremembi.
III.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku OLO Celje.
Občinski ljudski odbor Laško, v Laškem, dne 15. 7. 1956.
7.	člen	St.: 03/1-1287/1-56.
Odpovedni rok mora biti v pogodbi določen; če ni določen, velja za obe pogodbeni stranki tromesečni odpovedni rok.
8.	člen
Predsednik: Stane Brinovec
Obrabnino za inventar določita najemodajalec in najemnik s prosto pogodbo.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujeta najemodajalec in najemnik, ki v predpisanem roku ne skleneta pismene pogodbe in je ne naznanita oziroma ne sporočita spremembe glede višine najemnine za poslovne prostore, ali če določita najemnino, ki ne ustreza določbam 3. člena tega odloka.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Kozje, v Kozjem, dne 27. 7. 1956.
Predsednik: Lojen Joško
298.
Na podlagi 2. točke 50. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), 2. toč. 24. čl. statuta občine Mozirje in 5. člena uredbe o knjigovodstvu gosp. organizacij (Uradni list FLRJ številka 27/55) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 3. 8. 1956 izdal naslednji
ODLOK
o obvezni objavi zaključnih računov gospodarskih organizacij na območju občine Mozirje v Uradnem vestniku okraja Celje.
1.	člen
Vse gospodarske organizacije na območju občine Mozirje so dolžne objavljati zaključne račune v Uradnem vestniku okraja Celje.
2.	člen
Zaključni računi gospodarskih organizacij se objavljajo v izvlečku, ki naj obsega le glavne finančne pokazatelje.
3.	člen
Zaključni računi gospodarskih organizacij morajo biti objavljeni v roku tridesetih dni po potrditvi.
4.	člen
Odgovorna oseba gospodarske organizacije, ki ne poskrbi za objavo v določenem roku, se kaznuje po določilih uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 3. 8. 1956.
Štev.: 01/1-3564/2.
Predsednik: Anton Zupan
299.
Na podlagi 21. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ štev. 13/56), 1. in 2. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ štev. 19/55) in XXI. poglavja 1. točke zveznega družbenega plana za leto 1956 (Ur. list FLRJ štev. 14/56) je Občinski ljudski odbor Mozirje na svoji seji dne 3. 8. 1956 izdal naslednji
ODLOK
o uvedbi občinske doklade zavezancem dohodnine iz kmetijstva v letu 1956.
1.	člen
Na območju občine Mozirje se pobira v letu 1956 občinska doklada na dohodke od kmetijstva. 2 3
2.	člen
Občinska doklada na doliodnino je dohodek občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb, določenih za leto 1956.
3.	člen
Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori za leto 1956 ugotovljeni katastrski dohodek. Doklada se odmeri v višini od 3 do 6 %, ki diferencira postopoma v okviru katastrskih občin, in sicer:
Katastrska občina:
Bočna	6	%
Bočna, višinski predel	5 %
«	Gornji grad	6 %
Gornji grad, viš. predel	5 %
Smiklavž	'	5 %
Smiklavž, niž. predel	6 %
Sv. Lenart	5	%
Sv. Lenart, niž. predel	6 %
Sv. Florjan	5	%
Sv. Florjan, niž. predel	6 %
Tirosek	5	%
Brezje	6	%
Ljubija	6	%
Lepa njiva	6	%
Lepa njiva, viš. predel	5 %
Loke pri Mozirju	6	%
Loke pri Mozirju, viš pred. 5 % Mozirje	6	%
Radegunda	6	%
Radegunda, viš. predel	5 %
Šmihel nad Mozirjem	5 %
Homec	6 %
Šentjanž	6 %
Poljane	6 %
Poljane, viš. predel	5 %
Prihova	6 %
Zg. Pobrežje	6 %
Rečica ob Savinji	6 %
Spodnja Rečica	6 %
Podveža	5 %
Karnica	5 %
Konjski vrh	5 %
Podvolovljek	5 %
Raduha	5 %
Luče	5 %
Ljubno ob Savinji	6 %
Radmirje	6 %
Ter	6 %
Ter, višinski predel	5 %
Ter, posamezni primeri poškodovani po plazovih 3 % Savina	6 %
Savina, viš. predel	5 %
Kokarje	6 %
Kokarje, viš. predel, Greta 5 % Prihova (naselja Zavodice) 5 % Pusto polje	6 %
Šmartno ob Dreti	6 %
Šmartno ob Dreti (naselje Jošt)	5	%
Sv. Duh	4 %
Solčava	4 %
4.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina.
5.	člen
Uredba o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 56/53) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o davčnih stopnjah za leto 1956 (Ur. list FLRJ št. 6/56) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov velja kakor za odmero in pobiranje dohodnine tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
Občinski ljudski odbor Mozirje, v Mozirju, dne 3. 8. 1956.
Štev.: 4315/1.
Predsednik: Anton Zupan
300.
Na podlagi 15. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88-52) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji dne 8. avgusta 1956
sklenil,
i
da se redne letne bilance obrtov in podjetij v območju občine Slovenske Konjice obvezno objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje.
Izvršitev tega sklepa se poveri Odseku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice. Občinski odbor Slov. Konjice, v Slov. Konjicah, dne 8. avgusta 1956.
Štev.: 01/1-2543/4-1956.
Predsednik: Mlinarič Leon
301.
Na podlagi 1., 2., 7. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ številka 26-269/55) in na podlagi 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19/52), v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ štev. 14-135/56), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Uradni list LRS štev. 13-43/56) in na podlagi 10. in 24. člena statuta občine Šentjur pri Celju je sprejel Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na svoji seji dne 29. 5. 1956
ODLOK
O DRUŽBENEM PLANU občine Šentjur pri Celju za leto 1956
Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
I.	Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1956
1.	V letu 1956 beležimo precejšnje povečanje proizvodnje in storitev na vseh področjih gospodarske dejavnosti. Skupni družbeni proizvod družbenega sektorja se je povečal za 24 % v primerjavi z letom 1954 odn. za 22 % na prebivalca. K povečanju družbenega proizvoda je zlasti pripomogla povečana dejavnost kmetijskih zadrug, v precejšnji meri pa tudi povečana proizvodnja industrijskih podjetij. Ostale panoge dejavnosti beležijo le manjši porast.
2.	Proizvodnja v industriji se je v primerjavi z letom 1954 povečala za 19 %. Največji porast beleži lesna industrija, ki je dala 85 % svojih proizvodov za izvoz. Le v neznatni meri zaostaja kovinska industrija.
3.	Znatno se je povečala tudi kmetijska proizvodnja, predvsem zaradi razmeroma ugodne sadne letine, porasla je tudi proizvodnja vinogradništva, ostale panoge pa so bile na ravni povprečja prejšnjih let. V socialističnem sektorju kmetijstva je povečanje vrednosti proizvodnje rezultat preusmerjanja na blagovno proizvodnjo, v prvi vrsti na proizvodnjo semenskega materiala v poljedelstvu in vzrejanju plemenske živine. Določen delež pri razširjanju proizvodnje so imele investicije, vložene v prejšnjih letih, zlasti še investicije za hmeljske in sadne nasade. Ugodno je vplivala tudi večja uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in uveljavljanje sodobnejših agrotehničnih metod v kmetijstvu.
4.	V gozdarstvu niso bile izvršene vse naloge, določene v družbenem planu za leto 1955, zlasti v pogledu vzdrževanja gozdnih cest na področjih naj večje eksploatacije gozdov. Naloge pogozdovanja gozdnih in negozdnih površin, čiščenja in nege gozdov so bile večji-del izvršene.
5.	Blagovni promet v trgovini na drobno je bil v stalnem porastu. Posebno velja to za zadružni sektor. Delno je to rezultat stalnega porasta pri cenah kmetijskih proizvodov, povečanih obratnih lastnih in tujih sredstev, pa tudi večje aktivnosti samih gospodarskih organizacij. Vse to je pripomoglo k razširitvi in izboljšanju sortimenta blaga v trgovinah. Možnosti za povečanje prometa seveda še daleč niso izčrpane, saj so blagovno-potrošni fondi prebivalstva znatno večji od doseženega blagovnega prometa.
6.	Blagovni promet v gostinskih obratih se je povečal tako v socialističnem kot v privatnem sektorju za 21 %, pri čemer znaša delež soc. sektorja 43 %, privatnega sektorja pa 57 % od blagovnega prometa v gostinstvu.
7.	Naturalni obseg proizvodnje in uslug v obrtništvu se bistveno ni povečal, čeprav so potrebe po obrt-
nih storitvah velike. Eden izmed vzrokov za zaostajanje obrti je pomanjkanje in iztrošenost strojev ter opreme v obrtnih obratih.
8.	Investicije večjega obsega v letu 1955 ne beležimo niti v kapitalno izgradnjo niti investicij za komunalne in stanovanjske namene. Sredstva, s katerimi so posamezne gospodarske organizacije razpolagale, so bila uporabljena predvsem za izboljšanje in vzdrževanje strojne opreme. Pač pa je bila precej aktivna gradnja stanovanjskih poslopij privatnega sektorja.
9.	Število delovne sile se je povečalo v industrijskih obratih za 14 %, v manjši meri pa v kmetijskih zadrugah spričo povečanega deleža odkupa kmetijskih pridelkov v skupnem prometu. Število delovne sile se tudi v letu 1956 ne bo spremenilo razen sezonske delovne sile v lesni industriji.
II.	Glavne naloge in smotri gospodarskega razvoja v letu 1956
I.	poglavje
Obseg gospodarske dejavnosti se bo v znatni meri povečal tudi v letu 1956, vzporedno s tem se bo povečal tudi skupni družbeni proizvod, in sicer v socialističnem sektorju v naslednjem razmerju:
1956
1954 1955 1956 1955
Skupni družbeni prizvod	100 124 165 135
Družbeni proizv. na 1 preb. 100 122 162 133
Povečanje skupnega družbenega proizvoda bo v največji meri rezultat povečanega obsega dejavnosti splošnih kmetijskih zadrug in industrije. V ostalih panogah se pričakuje le manjši porast. Kmetijska proizvodnja bo ostala na isti ravni s tem, da se pričakuje manjša proizvodnja v sadjarstvu in nekoliko večja v poljedelstvu.
II.	poglavje Industrija
1.	Ob splošnem povečanju gospodarske dejavnosti se pričakuje, da se bo družbeni proizvod v industriji povečal za 27 % v primerjavi z letom 1955 in za 51 % v primerjavi z letom 1954. Število delovne sile se bistveno ne bo povečalo. Da pa bo kljub temu možno doseči pričakovani obseg proizvodnje in družbenega proizvoda, bodo morali organi delavskega samoupravljanja uresničiti predvsem naslednje naloge:
a)	normirati delovna mesta povsod, kjer je to glede na tehnološki proces možno;
b)	racionalizirati proces proizvodnje in doseči polno izkoriščanje kapacitet;
c)	uvesti in izpopolniti sistem premiranja;
d)	povečati skrb za vzdrževanje strojnih naprav in opreme;
e)	izboljšati komercialno poslovanje in navezati poslovne stike s čim širšim krogom odjemalcev;
f)	neprenehoma skrbeti za dvig kvalitete in konkurenčnost svojih izdelkov.
2.	Poleg teh nalog bo morala kovinska industrija spričo sedanje situacije poiskati možnost, da proizvaja nove proizvode, po katerih je na trgu večje povpraševanje in za katerih izdelavo so tehnične možnosti dane.
3.	Glede na raziskave o zalogah aktivne gline (bentonita) na področju Blagovne in Jakoba bo treba čim-prej začeti izkoriščati te gline z lastnim podjetjem. Kot je znano, se te gline uporabljajo z velikim uspehom v livarnah, papirni industriji, industriji sladkorja, kemični industriji, posebno pa v rafinerijah nafte. Analize pristojnih znanstvenih inštitutov so pokazale nadvse ugodne rezultate. V bližnji prihodnosti bo treba postaviti predelovalni obrat za sušenje in mletje gline.
III.	poglavje
Kmetijstvo
Področje občine Šentjur obsega 17.964 ha skupne površine. Od tega je:
njiv in vrtov
sadovnjakov
vinogradov
travnikov
senožeti
pašnikov
ribnikov, trst.
gozdov
neplodne
3.146 ha ali 17,5 % 171 ha ali 1,0 % 327 ha ali 1,8 % 4.589 ha ali 25,5 % 332 ha ali 1,8 % 1.353 ha ali 7,5 % 42 ha ali 0,2 % 7.994 ha ali 41,8 % 510 ha ali 2,9 %
Obdelovalne zemlje je torej 8233 ha ali 45,8 %; kmetijske površine 9960 ha ali 55,3% in rodne površine 17.454 ha ali 97,1 %.
1.	Ker je treba nujno izboljšati živinorejo, bo treba zlasti izboljšati travne površine in povečati pridelek krmnih rastlin na njivskih površinah. Zaradi tega bo treba povečati površine za pridelovanje zelenih krmnih rastlin za siliranje, obenem pa graditi več silosov. V zvezi z dvigom živinoreje bo treba urediti ali vsaj modernizirati obstoječe mlekarske obrate, izpopolniti odkupno mrežo za odkup mleka, posebno pa izboljšati veterinarsko službo (preventivo), da se zmanjša število okužb in jalovosti. Potrebna bo razširitev mreže za umetno osemenjevanje na področja, kjer to doslej iz tehničnih razlogov ni bilo možno.
2.	V poljedelstvu bo predvsem treba z večjo uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, z uporabo priznanih semen, dvigniti ha donose pri vseh kulturah Razen tega pa bo treba uvesti bolj donosne kulture, za katere klimatske in druge razmere odgovarjajo (črni ribez, maline, zdravilna zelišča itd.).
3.	V sadjarstvu bo zlasti nujno treba skrbeti za čim doslednejše uporabljanje zaščitnih sredstev proti sadnim škodljivcem in glivičnim boleznim. Podpreti bo treba napore za naprave sadnih plantaž večjega obsega z nasadi priznanih sadnih sort.
4.	Na področju vinogradništva bo zlasti treba pomlajati nasade. Vzporedno s tem pa se bo treba prizadevati, da se zmanjšajo odn. opuščajo nasadi s hibridi v korist novih nasadov priznanih žlahtnih sort. Kjer pa to iz objektivnih ozirov ni možno, pa naj se zasajajo take površine s sadnim drevjem.
5.	Posebno pozornost bo treba posvečati razširitvi proizvodnje hmelja na področju Šentjurja, Ponikve, Dramelj in Blagovne. V tem predelu še posebno zato, ker je hmelj precej odporna rastlina proti plinu, ki povzroča prav tu veliko škodo. Znano je, da je hmelj iz teh področij enakovreden savinjskemu hmelju. Vzporedno s tem pa bo treba pričeti z gradnjo hmeljskih sušilnic, kmetijske zadruge pa bodo morale preskrbeti zadostno število škropilnic.
6.	Poleg vsega tega bo na večjo proizvodnjo v kmetijstvu vplivala tudi večja uporaba kmetijskih strojev KZ, ki doslej niso bili polno izkoriščeni za kmetijska dela. Kmetijske zadruge bodo razpolagale z mnogo večjimi sredstvi za nabavo manjkajoče jim strojne opreme in za nabavo kvalitetnih zaščitnih sredstev kot doslej. Na splošno bodo morale kmetijske zadruge v večji meri odigrati svojo vlogo na vasi, predvsem v neposrednem delu za pospeševanje kmetijstva, poleg tega pa z večjo aktivnostjo pri odkupih kmetijskih pridelkov.
7.	Poleg povečanih finančnih sredstev pri kmetijskih zadrugah bodo za povečanje kmetijske proizvodnje na razpolago posebni krediti iz investicijskega sklada občine. Ta sredstva se bodo uporabljala po posebnem programu občinskega ljudskega odbora.
8.	Zaradi splošnega porasta cen kmetijskih pridelkov v preteklih letih in naraščajočih stranskih dohodkov kmečkih proizvajalcev so se dohodki na vasi ne-
prenehno dvigali, družbene obveznosti pa so v globalu ostale na isti ravni odn. so v sorazmerju z dohodki znatno padle. Da bi vsaj deloma zajeli te povečane dohodke, se povečajo družbene obveznosti v obliki dohodnine iz kmetijstva od v letu 1955 realiziranih 39,5 milijonov na 43 milijone din, pri čemer sta temeljna in dopolnilna dohodnina združeni. Osnova za odmero dohodnine iz kmetijstva je čisti katastrski donos. Odmera dohodnine iz kmetijstva se bo vršila na osnovi lestvice.
9.	Občinske doklade se bodo letos odmerjale od čistega katastrskega dohodka v povprečju 5 %. Glede na lego zemljišč in druge pozitivne ali negativne vidike bo razpon občinskih doklad od 3,5 do 6 %, pri čemer se bo upoštevala prometnost zemljišč, škoda po plinu itd.
10.	Vplačana sredstva za takse na sredstva za proizvodnjo se bodo po predpisih družbenega plana okraja Celje odvajala v sklad pri občini in okraju, in sicer v sklad za ceste, sklad za investicije in v okrajni veterinarski sklad.
IV.	poglavje Gozdarstvo
1. V gozdarstvu se pričakujejo naslednji ukrepi: "tdan poseka bo temeljil na okvirnem programu izkoriščanja gozdov družbenega plana za okraj Celje na osnovi gozdarstva LRS, ki določa naslednje količine in sortimente:
v družb, sektor % v zaseb. sektor %
Posek iglavcev m®	1.750	33	3.500	67
Posek listavcev m3	1.750	17	8.400	83
Skupaj	3.500	23	11.900	77
V letu 1956 nameravamo pogozditi 9,5 ha gozdnih in 0,5 ha negozdnih površin z gozdnimi sortimenti, ki ustrezajo klimatskim in pedološkim pogojem, so pa hitrejše rasti od naših običajnih drevesnih vrst. Za čiščenje določamo 52 ha, za žetev gozdnih kultur pa 17 hektarov gozdnih površin.
2.	Za izvršitev vseh teh del, vključno z deli vzdrževanja in obnavljanja gozdnih cest bodo najbrže porabljeni 3 milijoni din iz gozdnega sklada, pobranega na področju občine, ter neizkoriščena sredstva iz leta 1955.
V.	poglavje Blagovni promet
1.	Blagovni promet na drobno je osredotočen v dveh poslovalnicah trgovskega podjetja »Resevna« in v 11 poslovalnicah splošnih kmetijskih zadrug. Za povečanje blagovnega prometa v trgovski mreži, predvsem pa za sodobno in kulturno trgovanje bodo potrebne določene investicije, v prvi vrsti za ureditev primernih skladišč in opreme v trgovskih obratih. Poleg tega bodo morale trgovske organizacije računati z gradnjo lastnih poslovalnih prostorov, saj v večini primerov uporabljajo najete privatne poslovne prostore.
2.	Mreža gostinskih obratov je dokaj številna, in sicer je obratov soc. sektorja 4 ali 14 %, delež v prometu 43 %, obratov privat. sekt. 25 ali 86 %, delež v prometu 57 %.
Za izboljšanje gostinske dejavnosti bo zlasti potrebno povečati delež prehrane in brezalkoholnih pijač v skupnem prometu. Veliko pozornost bo treba posvečati sanitarno-tehničnim pogojem gostinskih obratov, nabavi sodobnejše opreme in kulturni postrežbi. To je posebno važno zaradi tega, ker je možno glede na pri-rodne lepote in znamenitosti dvigniti turistični promet. V tem oziru bo treba zagotoviti potrebno število prenočišč za prehodne goste in turiste.
VI.	poglavje Orbt. in komunala
1.	Na področju občine obstaja 73 obrtnih obratov vseh sektorjev, od tega
privatnih	65	ali	89	%
zadružnih	5	ali	7 %
spl. družb.	3	ali	4 %
V skupnem merilu sicer to število zadošča, medtem ko struktura po strokah ne ustreza potrebam kraja. V določenih strokah je presežek kapacitet po številu obratov in delovni sili, medtem ko manjka obratov kovinskopredelovalne stroke. To velja zlasti za mehanično, kleparsko, ključavničarsko in inštalatersko stroko. Manjka pa tudi obratov gradbene stroke. V okviru možnosti bo treba čim večje število obrtnikov pavšalizirati in na ta način povečati dejavnost te panoge.
2.	Izboljšati bo treba in obnoviti razmeroma zastarelo opremo in strojni park ter racionirati proizvodni proces. V ta namen bo treba usmeriti investicijska sredstva iz dohodkov obrtništva in regulirati stopnjo amortizacije ter obresti od osnovnih sredstev glede na kalkulacijske možnosti.
VII.	poglavje Investicije
1.	Skupna sredstva občinskih samostojnih skladov bodo znašala preko 19 milijonov dinarjev. V tem je za-popaden sklad za gradnjo stanovanjskih hiš v znesku 10,371.000 din, občinski investicijski sklad in sklad za vzdrževanje občinskih cest. Dohodki teh skladov izvirajo iz stanovanjskega prispevka, iz dela taks na sredstva za proizvodnjo kmečkih proizvajalcev in dela taks na vprežna vozila. V občinski investicijski sklad se stekajo tudi sredstva prispevkov obrtnih, trgovskih in gostinskih gospodarskih organizacij.
2.	Znaten delež pri investicijah za pospeševanje kmetijstva bodo imele tudi kmetijske zadruge, ki bodo v ta namen uporabljale svoje lastne sklade za investicije in sklade za kmetijstvo.
2.
Od dobička splošnih kmetijskih zadrug, ki preostane po izločitvi dela dobička, ki ustreza zveznemu davku od dobička, pripada občinskemu proračunu 50 %.
IV. poglavje
Plačevanje stalnih prispevkov družbeni skupnosti in obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna
1.
V pavšalnem znesku plačujejo stalne prispevke družbeni skupnosti ter obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna naslednje gospodarske organizacije:
1.	Mlin Vrbno	v znesku din 400.000,—
2.	Krojaštvo, Šentjur	„	„	60.000,—
3.	Mizarstvo, Šentjur	„	„	80.000,—
4.	Gostišče Grozd	„	„	55.000,—
5.	Kolodvorska restavracija	„	„	65.000,—
6.	Gostišče Turist	„	„	50.000,—
7.	Gostišče, Slivnica	„	„	60.000,—
8.	Javna tehtnica, Šentjur	„	„	10.000,—
9.	Vodovod, Šentjur	„	„	6.000,—
2.
V pavšalnem znesku plačujejo obveznosti do zveznega in občinskega prometnega davka naslednje gospodarske organizacije:
1.	Gostišče Grozd, zveznega
prometnega davka	160.000,— obč. 115.000,—
2.	Gostišče Turist, zveznega
prometnega davka	125.000,— obč. 90.000,—
3.	Gostišče Slivnica, zveznega
prometnega davka	100.000,— obč. 75.000,—
4.	Gost. kol. rest., zvez.
prometnega davka	180.000,— obč. 130.000,—
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠENTJUR
I.	poglavje
Obrestna mera od osnovnih sredstev
Obrestna mera za osnovna sredstva znaša:
a)	za obrtna podjetja in delavnice	6	%	letno
b)	za gostinska podjetja in gost.	2	%	letno
c)	za komunalna podjetja	2	%	letno
d)	splošne kmetijske zadruge	2	%	letno
II.	poglavje
Plačni sklad trgovskih podjetij
Trgovska podjetja oblikujejo svoja sredstva sklada za plače od doseženega prometa v mejah od 3,5 do 4,5 %.
V mejah prejšnjega odstavka bo izdal občinski ljudski odbor individualne odločbe za posamezna trgovska podjetja.
III.	poglavje
Stopnje delitve ostanka dobička
1.
Od dela dobička trgovskih podjetij na drobno, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad, pripada:
a)	občinskemu investicijskemu skladu 50 %
b)	občinskemu proračunu	50 %
V.	poglavje
Prometni davek od prometa na drobno
Vsa trgovska podjetja na drobno bodo plačevala 2% prometni občinski davek od blagovnega prometa na drobno od vsega prodanega blaga, razen tistih artiklov, ki so po zveznih predpisih oproščeni občinskega prometnega davka, vžigalice ter tobačni izdelki.
VI.	poglavje
Občinske doklade na dohodek iz kmetijstva
Stanje občinske doklade na dohodek iz kmetijstva znaša v povprečju 5 % od občinskega katastrskega dohodka, za posamezne katastrske občine odnosno naselja pa znaša:
3,5 % za naselje:
Dobrina
Hrastje
Loka pri Žusmu Krivica Lopaca Jazbine
Dobje pri Lesičnem Straška gorca Zgornje Slemene Straža na gori Drobinsko
4 % za naselja:
Cerovec
Goričica
Proseniško
Trno
Trška gorca
Bukovje pri Slivnici
Voduce
Pletovarje
Grušče
Žeger
Košnica
4,5 % za naselja: Jazbin vrh Kalobje Kostrivnica Podlešje
Vodice pri Kalobju Jarmovec
Laze pri Dramljah
Marija Dobje
Jelce
Paridol
Osredek
Planinca
Razbor
Sedina
Vodule
Rozalija
5,5 % za naselja:
Brezje ob Slomu
Grobelno
Stopče
Botričnica
Kameno
Hruševec
Kranjčiča
Dramlje
Zalog pod Uršulo Repno
Zlateče pri Šentjurju Gorica pri Slivnici Rakitovec
Tratna ob Voglajni Luterje Srževica
5 % za naselja:
Dobovo pri Ponikvi Dolga gora Javorje
Ostrožno pri Ponikvi
Slatina pri Ponikvi
Dobovec pri Ponikvi
Sele
Slivnica
Turno
Vodice pri Slivnici Voglajna
Jakob pri Šentjurju Sotensko pod Kalobjem Vodruž Zg. Selce
Svetelka	I
Sp. Slemene
Vezovje
G % za naselja:
Lokarje
Podgrad
Vrbno
Ponikva
Boletina
Podgaj
Uniše
Okrog
Ponkvica
Podgorje pod Resevno
Rifnik
Šibenik
Bezovje pri Šentjurju Šentjur pri Celju Primož
Trnovec pri Dramljah
3.	Občinske doklade
4.	Dohodnine od poklicev in prem.
5.	Prometni davek na vino in žganje
6.	Občinski prom. davek
7.	Prom. davek na blagov. promet
8.	Občinske takse
9.	Davek na dedišč.
10.	Dohodki uradov in ustanov
11.	Ostali proračunski dohodki
12.	Del. prisp. gosp. organizacij
13.	Dobiček KZ od hmelja
14.	Del dobička' KZ
15.	Prispevek obrti trg. gost.
16.	Prispevek za proračun iz plač
17.	Zemljarina nekm. organizacij
18.	Dotacija OLO
19.	Skupaj
Pripomba: V vsoti dobička gosp. organizacij so vračunani deleži podjetij na dobičku.
i
Družbeni proizvod občine Šentjur
9.000	—	—	4.050
3.100	—	930	2.170
858	—	260	600
1.600	—	—	1.600
1.400			1.400
957	—	—	957
10	—	—	10
80	—	—	80
80	—	—	80
36.598	19.806	2.477	2.572
187			187
700	—	—	700
385	—	—	385
600	—	—	600
2			2
14.748	—	—	14.748
113.455	19.806	14.414	55.229
Panoge dejavnosti
Leto
1954	1955	1956
Indeksi v 000 55 : 53 56 : 55 56 : 54
Crnolica	Skupaj	120.226	147.809	198.883	124	135	165
Nova vas	Industrija	72.991	86.905	110.079	119	127	151
Tratna pri Grobelnem	Kmetijstvo	38.633	51.524	78.928	133	151	204
Hotunje	Trgovina	1.794	2.071	2.238	120	106	130
Žagaj pri Ponikvi	Gostinstvo	2.445	2.554	2.883	104	113	117
VII. poglavje	Obrt Od skp. zadr.	4.463	4.755	4.755	107	100	107
Prometni davek na obrtne storitve	sektor	28.225	34.522	61.967	119	180	227
Uvede se plačevanje občinskega prometnega davka na obrtne storitve zasebnikom, in sicer v višini 2 % od vrednosti storitve.	fs dgo fsk fsk
VIII. poglavje Amortizacija
Vsa obrtna in gostinska podjetja ali obrati morajo Plačevati 100 % predpisano amortizacijo.
Obrtna, gostinska podjetja ali obrati bodo obračunavali amortizacijo po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi in veljajo za vse ostale gospodarske organizacije.
Sestava sredstev za proračun
Delitev družbenega proizvoda po planu za leto 1956 (družbeni sektor)
"c 'o
Panoga dejavnosti <u >
it
Q
rt
rt
N
"E
E
<
Industrija	110.079	8.353	101.726	27.362	74.364
Kmetijstvo	78.928	5.085	73.643	15.965	57.879
Trgovina	2.238	76	2.162	963	1.199
Gostinstvo	2.883	155	2.728	922	1.806
Obrt	4.755	801	3.954	2.110	1.844
Skupaj	198.883	14.470	184.413	47.322	137.091
Oblika dohodka	Vsota	Dohodek federacija	Za proračun LRS	v 000 Za proračun občine
L Dohodnina iz kmetijstva	43.000		10.707	24.983
2. Dohodnina od hmelja	150	—	45	105
Blagovni promet gostinstva
	Leto	Plan		Indeksi		
				m	in	m
Sektor	1954	1955	1956	m m	co in	CD in
Družbeni	8.100	9.800	8.330	122	87	102
Privatni	10.900	13.200	16.700	121	127	154
Skupaj	19.000 23.000 25.000 121 128 131
Sestava sredstev skladov
Oblika dohodka LRS OLO		Občina stan. invest cestni
Dohodnina		
iz kmetijstva	7.310	
Občin, doklade		4.950
Del. dob. gosp.		
organizacij	2.577	
Obresti osnov.		
sred. trgovine		21
Del. sklada sam.		
razp. trgov.		43
Takse na kotle		
za žganje	83	67
Takse na mlatilnice	505	413
Takse na mline	122	99
Takse na živ. pot. liste	66	54
Takse na hibride	806	658
Takse na melj. žit	1.210	990
Takse na		
kmečka vozila	2.675	1.103
Del ostanka		
dob. trg.	24	24
Del pavšala		
obrti, trg.		385
Stanovanjski sklad 1.152		10.371
Skupaj	1.152	15.378	10.371	7.704	1.103
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje. Štev.: 01-1729/1-56.
Predsednik: Hlastec Peter
302.
Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-88/52) 3. točke statuta občine Šentjur pri Celju, v zvezi z določilom 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ štev. 13/1955) je Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na seji dne 29. maja 1956 sprejel
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračunov bivših občin Šentjur pri Celju, Žusem, Slivnica pri Celju, Ponikva pri Grobclnem in Dramlje za leto 1955 ter novega Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju za čas od 1. septembra 1955 do 31. decembra 1955.
1. člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1955 po proračunih bivših občin za leto 1955 znašajo:
1.	Občina Šentjur pri Celju: dohodki izdatki
Presežek dohodkov nad izdatki
2.	Občina Žusem: dohodki izdatki
Presežek dohodkov nad izdatki
3.	Občina Slivnica pri Celju: dohodki izdatki
Presežek dohodkov nad izdatki
4. Občina Ponikva pri Grobelnem:
dohodki	din	2,396.553,—
izdatki	din	2,356.253,—
Presežek dohodkov nad izdatki	din	40.300,—
5. Občina Dramlje: dohodki	din	1,478.807,—
izdatki	din	1,424.224,—
Presežek dohodkov nad izdatki	din	54.583,—
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnih računih bivših občin Šentjur pri Celju, Žusem, Slivnica pri Celju, Ponikva pri Grobelnem in Dramlje za leto 1955 v skupnem znesku din 504.152,— se porabi za kritje obveze Občin do federacije.
3.	člen
Zaključni račun za leto 1955 se potrdi.
4.	člen
Zaključni račun je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju, v Šentjurju, dne 29. maja 1956.
Štev.: 01/2-56.
Predsednik: Hlastec Peter
303.
Na podlagi 1., 2., 7. in 9. čl. splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ štev. 26-269/55) in na podlagi čl. 50. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ štev. 14-135/56), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Uradni list LRS štev. 13-43/56) in na podlagi čl. 24 točke 3 statuta občine Vransko je sprejel ljudski odbor na svoji seji dne 31. 5. 1956
ODLOK
O DRUŽBENEM PLANU občine Vransko za leto 1956
Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956
V	smernicah in ukrepih za razvoj gospodarstva v letu 1956, ki jih določa občinski ljudski odbor na svojem področju, so upoštevane smernice tako zveznega in republiškega družbenega plana kakor tudi plana Okrajnega ljudskega odbora Celje v smislu spremenjene gospodarske politike.
I. poglavje
Družbeni proizvod in narodni dohodek
V	občini Vransko bo znašal družbeni proizvod za leto 1956 30,231.000 dinarjev.
Od skupnega družbenega proizvoda v letu 1956 odpade na amortizacijo 1,698.000 dinarjev in na narodni dohodek 28,533.000 dinarjev.
Povečanje skupnega družbenega proizvoda se pričakuje predvsem zaradi povečanja v kmetijstvu, posebno v zadružnem sektorju ter trgovini in gostinstvu.
din 5,695.440,— din 5,430.544,—
din 264.896,—
din 1,466.722,— din 1,397.882,—
din 68.840,—
din 3,168.817,— din 3,093.284,—
din 75.533,—
II. poglavje Kmetijstvo
Od 5297 ha skupne površine je v izkoriščanju 2134
hektarov, v katerih obsegajo:
njive in vrtovi	612	ha
sadovnjaki	36	ha
vinogradi	9	ha
travniki	*	990 ha
pašniki	323	ha
senožeti	164	ha
nerodovitna zemljišča	97	ha
Glavna panoga, ki se ji bo v letu 1956 posvečala vsa skrb, je hmeljarstvo, živinoreja in sadjarstvo.
V	hmeljarstvu se pričakuje 5 % večji pridelek v primerjavi s prejšnjim letom, delno, ker se bodo povečale površine hmeljskih nasadov, delno pa zaradi intenzivnejše obdelave in uporabe gnojil.
V	primerjavi z letom 1955 se pričakuje 15 % manjša proizvodnja pri sadjarstvu zaradi obilne sadne letine
Živinorejska proizvodnja se bo v letošnjem letu povečala, ker se uvaja plemenska pasma, ki je za tukajšnje predele najbolj primerna in zaradi dobrih pogojev krmske baze v letu 1955.
Za čim intenzivnejšo proizvodnjo na področju kmetijstva se določa:
1.	Povečanje proizvodnje kakovostnega semena z nagrajevanjem najboljših gojiteljev semen.
2.	Razširitev in populariziranje umetnega osemenjevanja, pri čemer se bo dosegla enotna pasma, ki odgovarja živinorejskim predelom tukajšnje občine.
3.	Povečanje in smotrnejša uporaba umetnih gnojil.
4.	Maksimalno izkoriščanje vseh rodovitnih površin zemljišč.
5.	Pravilnejša obdelava zemlje in večja dejavnost pri zatiranju škodljivcev s 5 motornimi škropilnicami in potrebnimi priključki in 10 % povečanjem uporabe kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev.
III.	poglavje Trgovina in gostinstvo
Zaradi povečane gospodarske dejavnosti in kupne moči prebivalstva se bo povečal blagovni promet v trgovini na drobno za 13 %, ker bo večja proizvodnja in bo poraslo število zaposlenih na gradbišču ceste I. reda na odseku Vransko—Ločica.
V	občini so 4 trgovine na drobno, in sicer KZ Vransko z 2 poslovalnicama na Vranskem in 1 v Prekopi ter Trgovino pri mostu. Da bi se olajšalo nakupovanje artiklov široke potrošnje prebivalcem v naseljih Ločica, Zahomce, Limovce, Zaplanina, se bo verjetno v letu 1956 otvorila nova trgovina na Ločici pri Vranskem. V ta namen se bo uporabilo 10 % občinskega investicijskega sklada.
V	gostinstvu se pričakuje povečanje gostinske dejavnosti ravno tako iz istih razlogov kakor pri trgovini.
IV.	poglavje Obrt in komunala
V	občini je 40 obrtnih obratov, od tega 39 privatnega in 1 socialističnega sektorja. Obrt je uslužnostne-ga značaja razen socialističnega sektorja, ki je v zadnjih letih preusmeril proizvodnjo na artikle široke potrošnje in artikle za potrebe kmetijstva.
Treba bi bilo razviti socialistični obrat za predelavo lesa, ker ima tukajšnja občina možnost, da se ta predelava razvije, saj je na razpolago zaloga lesnih mas.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV
DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VRANSKO
V.	poglavje
Na podlagi določil zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana predpisuje Občinski ljudski odbor Vransko naslednje ekonomske instrumente družbenega plana za leto 1956.
Amortizacija
Obrtna in gostinska podjetja ter delavnice oziroma gostišča bodo zaračunavala amortizacijo po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
Vsa obrtna in gostinska podjetja ter delavnice oziroma gostišča morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije.
Ne glede na določbe drugega odstavka bodo vplačevali v letu 1956:
a)	Hotel Slovan, Vransko, 80 % od polnega zneska amortizacije.
Z
VI.	poglavje
1.
Obresti na osnovna sredstva
Obrestna mera od osnovnih sredstev obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij in obratov se določa takole:
a)	za obrtna podjetja in delavnice	4 %
b)	za gostinska podjetja	2 %
c)	za komunalna podjetja	2 %
v kolikor ta niso pavšalizirana.
2.
Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2 %, ki se stekajo v investicijski sklad zadruge.
3.
Obresti, ki jih plačujejo obrtna, gostinska in komunalna podjetja, so dohodek investicijskega sklada občine Vransko.
VII.	poglavje Plačni sklad trgovskih podjetij
1- •
Trgovska podjetja in trgovine osnujejo sredstva sklada za plače od doseženega prometa v višini din 4,5 %
VIII.	poglavje
I.
Delitev ostanka dobička
Od dela dobička trgovskih podjetij na drobno oziroma trgovin, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni družbeni investicijski sklad, pripada:
a)	občinskemu investicijskemu skladu 50 %
b)	občinskemu proračunu 50 %
Od dobička splošnih kmetijskih zadrug, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, pripada občinskemu proračunu 50 %.
IX.	poglavje
I.
Občinska doklada na dohodek od kmetijstva in prometni davek
1.
Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva znaša 7% .
^ 2'
Občinski pročhetni davek od prometa na drobno in od storitev zasebnikov predpiše občinski ljudski odbor s posebnim odlokom.
X.	poglavje
SREDSTVA ZA PRORAČUN OBČINE VRANSKO
1. ,
Dohodnina
Na dohodnini iz kmetijstva je po obveznem prispevku v sklade in po odbitku 30 % deleža LRS udeležena občina Vransko z 8 %.
Na dohodnini samostojnih poklicev in premoženja ter davku na tujo delovno silo je po odbitku 30 % deleža LRS udeležena občina s 100 %>.
Na dopolnilni dohodnini od kmetijstva, ki jo vplačujejo pridelovalci hmelja, je po odbitku deleža LRS udeležena občina s 100 %.
2. Prometni davek
Občini pripada:
Sedem procentov prometnega davka na vino in žganje pobranega na območju občine in
ioo % občinski prometni davek.
Delež na dobičku gospodarskih organizacij
Na delu dobička gospodarskih organizacij, ki pripada okrajnemu proračunu, je po odbitku 71 % prispevka republiki, udeležena občina 100 %.
4.
Na posebnem proračunskem prispevku od plač je udeležena občina 100 %.
5.	.
Pri vseh ostalih dohodkih, ki se stekajo v proračun, je občina udeležena v celoti.
XI.	poglavje SKLADI
V	letu 1956 se bodo pri Občinskem ljudskem odboru Vransko osnovali naslednji skladi:
1.
Investicijski sklad
V	investicijski sklad se stekajo naslednji dohodki:
a)	obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč, obrtnih podjetij in delavnic ter komunalnih podjetij;
b)	50 % sredstev za samostojno razpolaganja trgovskih podjetij in trgovin;
c)	50 % dobička od obrtnih in komunalnih podjetij;
č) 50 % dobička trgovskih podjetij in trgovin ter
prodajaln proizvajalnih podjetij;
d)	50 % pavšalnega zneska gostinskih podjetij in gostišč, obrtnih podjetij in delavnic ter komunalnih podjetij;
e)	55 % občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva;
f)	45 % taks na meljavo, priprave za proizvodnjo in hibridne trte.
Sredstva sklada za samostojno razpolaganje in dobička, ki ga plačujejo v ta sklad trgovska podjetja in trgovine, se smejo uporabiti le za investicijska posojila v trgovini.
Sredstva, ki izvirajo od obresti na osnovna sredstva ter dela dobička od obrti in komunale, se smejo uporabiti le za investicije v obrti in komunali.
Ostala sredstva t§ga sklada se smejo uporabiti le za investicije za gospodarski napredek vasi na območju občine.
2.
Cestni sklad
V	cestni sklad se stekajo naslednji dohodki:
a)	30 %taks od vprežnih vozil;
b)	prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil;
c)	dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki pripadajo cestam II. reda;
d)	krajevni samoprispevek.
Sredstva tega sklada se lahko uporabijo le za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter modernizacijo cest.
3.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš
V	sklad za zidanje stanovanjskih hiš se stekajo naslednji dohodki:
a)	90 % stanovanjskega prispevka, ki so ga po zakonu dolžne plačevati vse gospodarske organizacije, državni organi, zavodi, družbene in zadružne organizacije ter druge osebe, ki imajo zaposleno tujo delovno silo;
b)	anuitete za dane kredite iz tega sklada;
c)	druga sredstva, ki jih dodeli skladu občinski ljudski odbor.
Občinski ljudski odbor imenuje upravni odbor sklada. S pravili občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se določi način poslovanja in pogoji za razpolaganje s temi sredstvi.
XII.	poglavje
Sredstva proračuna in skladov občine Vransko
I.
Sredstva za proračun občine Vransko bodo dotekala
iz naslednjih virov:	v 000
a)	dohodnina od kmetijstva	509
b)	dopolnilna dohodnina od hmelja	1618
c)	45 % občinskih doklad na doh. od kmetijstva 1197 č) dohodnina samostojnih poklicev in 'premoženja 473
d)	prometni davek na vino in žganje	42
e)	občinski prometni davek	704
1) občinske takse (brez taks na mot. vozila)	301
g)	davek na dediščine in darila	200
h)	dohodki državnih organov in ustanov	403
i)	ostali proračunski dohodki	198
j)	del prispevka za proračun iz dobička gospodarskih organizacij	4
k)	del dobička KZ od hmelja	5702
l)	dobiček KZ	200
m)	prispevek za proračun kom. podjetij, obrti, gostinstva, trgovine na drobno in KZ	35
n)	poseben prispevek za proračun iz plač	170
Skupaj proračunska sredstva 11756
II.
Sredstva Samostojnih občinskih skladov
Investicijski sklad:
a)	obresti na osnovna sredstva od komunalnih, obrtnih, gostinskih podjetij in poslovalnic
b)	50 % sredstva za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in poslovalnic
c)	55 % občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva
d)	45 % taks na orodja za proizvodnjo od tega:
—	na	kotle za kuhanje žganja	13
—	na	mlatilnice	63
—• na	mline	16
—	na	hibridne vinograde	45
—	na	meljavo žita	225
—	na	45 % živinski potni listi	20
e)	50 % od dobička gospodarskih or-
ganizacij (obrtnih podjetij in delavnic ter komunalnih podjetij)	76
f)	del ostanka dobička od tega	122
—	del dobička trg. podjetij in trgovskih prodajaln podjetij	35
50 % pavšalnega zneska obrtnih podjetij delavnic ter. kom. podjetij	87
Skupaj investicijski sklad 2119
III.
Cestni sklad
a)	30 % taks od vprežnih vozil	295
b)	prometni davek od prevoznih storitev po zasebnih lastnikih cestnih vozil	15
4g c) dohodki od trave, prodanega sadja, drevja in
zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda	5
2g'	č) krajevni samoprispevek	700
Skupaj cestni sklad 1015
1463
382	IV.
Sklad za zidanje stanovanjskih hiš
a)	od plač iz gospodarstva in od plač iz dobička 571
b)	od plač iz proračuna	297
c)	od invalidnin in pokojnin	685
Skupaj stanovanjski sklad 1553 V.
Pregled skupnih proračunskih sredstev
a)	sredstva proračuna	11756
b)	sredstva občinskih samostojnih skladov	4687
Skupaj sredstva občine 16443
Štev.: 02/1-451/7 Vransko 6. julija 1956
Predsednik Obč. LO: (Pečovnik Franc)
Aktiva	KMETIJSKO POSESTVO HMELJARSKE ŠOLE VRBJE PRI ŽALCU	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................. 59.457
Investicije v teku................................ 3.057
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	293
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva .......	10.365
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve........................... 1.538
Druga aktiva...................................... 1.658
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček............................... 4,455
----------«Z------------
Skupaj .	.	80.823
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............... 37.858
Dolgoročno posojilo za dokončane	invest.	21.203
Razni skladi.......................... 3.177
Dolgoročno posojilo za finansiranje	invest.	690
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	7.367
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti....... 6.073
Druga pasiva..............................
I)) Finančni uspeh
Dobiček............................... 4.455
Skupaj .	.	80.823
Kmetijsko posestvo Hmeljarske šole Vrbje pri Žalcu se bavi s hmeljarstvom kot glavno panogo, poljedelstvom, govedorejo, travništvom, sadjarstvom in čebelarstvom. S hmeljem je bilo posajeno 25 ha s 105.000 sadeži ter se je pridelalo 27.807 kg hmelja, od tega 10.754 kg prve vrste in 9.827 kg druge vrste. Povprečna molznost je znašala v plemenski reji 2550 litrov. S svojo proizvodnjo je nudilo posestvo gojencem hmeljarske šole vse možnosti za strokovno usposabljanje s praktičnim delom, ki ga je nagrajevalo. Investicijska dejavnost je bila izvršena z adaptacijo govejega hleva, gradnjo gnojišč z gnojnično jamo ter gradnjo kozolca. Stanovanjski problem se je reševal z ureditvijo dveh družinskih stanovanj. V sklad za prosto razpolaganje je bilo iz dobička izločenih 198.425 din, anuitete so bile plačane v znesku 2,352.725 din, plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje pa so znašale 487.488 din.
Aktiva	GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« — ŠOŠTANJ	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena. sredstva Osnovna sredstva		13.607	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		13.607
Investicije v teku 		 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	8.155	Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi		8.457
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		8.887	Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . B) Viri obratnih sredstev	
C) Sredstva v obračunu in druga aktiva		Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	9.040
Kupci in druge terjatve		23.267	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva	
Druga aktiva		13	Dobavitelji in druge obveznosti		14.507
D) Finančni uspeh		Druga pasiva	 D) Finančni uspeh	8.318
Razporejeni dobiček		7.590	Dobiček		7.590
Skupaj . .	61.519	Skupaj .	.	61.519
Pričakovana realizacija podjetja za leto 1955 je bila 180,000.000 dinarjev, dosežena pa 149,752.781 dinarjev. Do tako velike razlike napram planirani realizaciji je' prišlo predvsem zaradi močne konkurence med gradbenimi podjetji v Šaleškem bazenu, nekaj pa tudi zaradi tega, ker so bila dela, ki so se v tem letu na tem področju oddajala, večjega obsega in so presegala zmogljivost podjetja. Vse to je vplivalo na znižanje realizacije, ki je bila dosežena s 83 % napram planirani.
Računovodja: Nahtigal Ela, 1. r.	Predsednik UO: Ožinger Franc, 1. r. Direktor: Kompan Jože, 1. r.
Aktiva	GOSTIŠČE »PRI MOSTU« — ŠOŠTANJ	Pasiva
Naziv postavke	V	000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva		483	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		483
Investicije v teku . . . .•	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	3	Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi 			3
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		804	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	. Pasivne časovne razmejitve		
C) Sredstva v obračunu' in druga aktiva Kupci in druge terjatve		171	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti		975
Druga aktiva	 D) Finančni uspeh		Druga pasiva	 D) Finančni uspeh	
Razporejeni dobiček		220	Dobiček		220
Skupaj . .	1.681	Skupaj .	.	1.681
Računovodja: Vrhovec Regina, 1. r.	Direktor: Šmajdl Stane, 1. r.
Aktiva	SPLOŠNO MIZARSTVO KZ LJUBNO OB SAVINJI	Pasiva
Naziv postavke	V	000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		7.571 1.882 1.645 6.447	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladh	 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij .	.	. B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . .	7.571 2.504 1.003 879 3.000
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva	 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček .			2.768	Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva	 D)	Finančni uspeh Dobiček		154 2.179 2.110 2.768
Skupaj .	.	22.171	Skupaj . .	22.171
Podjetje *se je osamosvojilo dne 1. 1. 1955. Bavi se z izdelovanjem stavbnih in pohištvenih izdelkov ter izdelavo ladijskih tal. Zaposlenih je bilo povprečno 24 oseb. Promet je znašal 17,563.000 din. Vse obveznosti so bile v redu poravnane.
Aktiva	TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva		A) Viri osnovnih in izločenih sredstev	
Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invcst. sredstva	287.429 74.296 835	Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi	 Drugi viri za finansiranje investicij . . .	287.429 76.099 1.071
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		625.728	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	. Pasivne časovne razmejitve		725.350 1.104
C) Sredstva v obračunu »in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva		70.828 120.187	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva		74.486 18.114
I>) Finančni uspeh		D) Finančni uspeh	
Razporejeni dobiček		215.042	Dobiček		215.042
Skupaj .	.	1394.345	Skupaj .	.	1394.345
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1788 in posluje že 168 let kot industrijski obrat. Je najstarejša usnjarska tovarna v državi. V preteklem letu je bilo predelanih 3297 ton surovin. Plan je bil prekoračen za 3,47 %. Realiziran bruto produkt izkazuje napram letu 1954 povečanje za 2,38 %. Ker predstavlja sedanja vrednost vloženih osnovnih sredstev samo še 33 % nabavne vrednosti, so doseženi uspehi v preteklem letu še bolj pomembni. V letu 1955 je bilo zaposlenih povprečno 492 delavcev in nameščencev.
Računovodja: Branko Sumer, 1. r. Predsednik UO: Anton Arzenšek, 1. r. Direktor: Andrej Stegnar, 1. r.
Aktiva	OPEKARNA KOČE	Pasiva
Naziv postavke	V	000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva		26.077	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 			21.403
Investicije v teku		1.746	Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	4.674
Izločena sredstva in druga invesi. sredstva	6.531	Razni skladi		6.598
B) Obratna sredstva		Dolgoročno posojilo za finans.ranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	1.183 563
Celotna obratna sredstva	* .	3.395	B) Viri obratnih sredstev	
C) Sredstva v obračunu! in druga aktiva	1.649	Banka — kredit za obratna sredstva . . . Pasivne časovne razmejitve		2.555 63
Kupci in druge terjatve			C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva	
Druga aktiva		69	Dobavitelji in druge obveznosti		2.400
D) Finančni uspeh		Druga pasiva		28
Razporejeni dobiček		2.640	D) Finančni uspeh Dobiček		 .	.	2.640
Skupaj . .	42.107	Skupaj . .	42.107
Planirana proizvodnja je bila dosežena količinsko 103 %, vrednostno pa 115 %. Podjetje zaposluje povprečno 53 oseb. Z realizacijo izdelkov podjetje ni imelo težav.
Računovodja: Gosak Stefan, 1. r.	Predsednik UO: Vobner Jože, 1. r.	Direktor: Skrbiš Stane, 1. r.
Aktiva	KOVINSKO PODJETJE ŽALEC	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva		11.192	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		11.192
Investicije v teku		31	Razni skladi		6.822
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	6.430	Drugi viri za finansiranje investicij . . .	8
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		10.573	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	. Pasivne časovne razmejitve		9.092
C) Sredstva v obračunu Vn druga aktiva Kupci in druge terjatve		6.375	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti		7.487
Druga aktiva	 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček		31.757	Druga pasiva	 D) Finančni uspeh Dobiček		31.757
Skupaj .	.	66.358	Skupaj . .	66.358
Podjetje je imelo v letu 1955 zaposlenih 74 ljudi, od tega 17 vajencev. Skupni dohodek je znašal 83,015.876 din. Finančni plan je bil dosežen s 124 %. V primerjavi z letom 1954 pa je bil zvišan skupni dohodek za 24 %. Večjih reklamacij podjetje ni imelo.
Aktiva	KMETIJSKO GOSPODARSTVO KZ ŠMARTNO OB PAKI	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva		A) Viri osnovnih in izločenih sredstev	
Osnovna sredstva		3.772	Sklad osnovnih sredstev		1.679
Investicije v teku			Razni skladi		835
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	835	Drugi viri za finansiranje investicij . .	.	2.094
B) Obratna sredstva		C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva	
Celotna obratna sredstva		952	Dobavitelji in druge obveznosti		-1.102
C) Sredstva v obračunu (in druga aktiva		Druga pasiva		 . .	153
Kupci in druge terjatve		236	D) Finančni uspeh	
Druga aktiva		68	Dobiček		515
D) Finančni uspeh			
Razporejeni dobiček		515		
Skupaj .	.	6.378	Skupaj . .	6.378
Računovodja: Steblovnik Tine, 1. r. Predsednik UO: Ježovnik Fanika, 1. r. Direktor: Zajc Štefan, 1. r.
Aktiva	TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJSKI MAGAZIN« — ŽALEC	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 3.166 Investicije v teku	 155 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	2.166 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 9.492 C)	Sredstva v obračunu \ in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 1.661 Druga aktiva	 25 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 282	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 3.166 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi	 2.646 Drugi viri za finansiranje investicij	.	.	.	155 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	9.208 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 1.273 Druga pasiva	 217 D)	Finančni uspeh Dobiček	 282
Skupaj .	.	16 947	Skupaj .	.	16.947
Podjetje posluje v Žalcu s 3 poslovalnicami in je doseglo v letu 1955 100,538.382 din prometaT' Zaposlenih je bilo 13 delavcev in uslužbencev ter 2 vajenca. Povprečni mesečni promet na zaposlenega znaša 644.000 din. Koeficient obračanja je bil 10.8. Zvišanje prometa napram letu 1954 znaša 19 %. Celotni stroški napram prometu znašajo 7,2 %. Računovodja: Skale Ivan, 1. r.	Predsednik UO: Caglič Franc, 1. r.	Direktor: Cokan Franc, 1. r. Aktiva	KMETIJSKO GOSPODARSTVO ZALOŽB — ŠEMPETER	Pasiva	
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 70.427 Investicije v teku	 2.964 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	4.052 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 13.024 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 2.095 Druga aktiva	 1.055 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 3.890	A)	1 Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 42.608 Razni skladi	 9.476 Dolgoročni krediti za dokončane investicije	26.504 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	13.906 Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 1.123 Druga pasiva	 D)	Finančni uspeh Dobiček	 3.890
Skupaj .	.	97.507	Skupaj .	.	97.507
Gospodarstvo je razvijalo svojo dejavnost na površini 239,47 ha zemlje. Posebna skrb je bila posvečena hmeljarstvu in živnoreji. Hektarski -donos hmelja je znašal v letu 1955 Umtc. Da je bil nižji napram letu 1954 za 1 mtc, je bila kriva toča, ki je močno poškodovala hmeljišča. Povprečna mlečnost na 86 krav je bila 2,5201. Računski zaključek je potrdil OLO v Celju z odločbo št. 10/2-2729T-56.
Aktiva	GOSTINSKO PODJETJE »BOHOR« — ROGAŠKA SLATINA	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	17.282 124 607	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi	 .Drugi viri za finansiranje investicij . . .	17.282 520
B) Obratng, sredstva - Celotna obratna sredstva		1.134	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . .	786
C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva		897 4	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva		1.228 232
D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček			D) Finančni uspeh Dobiček		
Skupaj . .	20.048	Skupaj .	.	20.048
Podjetje je ustvarilo v letu 1955 15,181.153 din gostin ;kega prometa. Pri 6320 nočitvah je imelo podjetje 980 penzionskih gostov. Uspeh poslovnega leta je zadovoljiv.
Računovodja: Zupan Edi, 1. r.	Predsednik UO: Berložnik Ivo, L r. Direktor: Brodnik Mina, 1. r.
Aktiva	SAVINJSKA TOVARNA OPEKE ŽALEC	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	64.400 610 10.100	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi	 Drugi viri za finansiranje investicij . . .	64.400 10.040 610
, B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		4.592	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	4.120
C) Sredstva v obračunu'in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva		2.001 59	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva		2.592
I)) Finančni uspeh Razporejeni dobiček		11.388	D) Finančni uspeh Dobiček		11.388
Skupaj . .	93.150	Skupaj .	.	93.150
Celotni bruto produkt je znašal 43,467/m. Od tega je odpadlo na materialne stroške 27,59 %, na amortizacijo 17,92 %, na plače s prispevkom za socialno zavarovanje 26,07 % in na prispevke družbeni skupnosti 28,42 %. Plan realizacije je bil dosežen s 96,5%. Med letom so ovirale proizvodnjo neugodne vremenske razmere, konec leta pa pomanjkanje električne energije in premoga.
Računovodja: Košir Adelmar, 1. r. Predsednik UO: Tomšič Matija, 1. r.	Direktor: Stojan Ciril, 1. r.
Aktiva
TRGOVINA Z VINOM — ŠMARTNO OB PAKI
Pasiva
Naziv postavke
V 000 din
Naziv postavke
V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.................... 3.998
Investicije v teku................... 103
Izločena sredstva in druga	invest.	sredstva	1.148
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	.......	843
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............. 4.827
Druga aktiva........................ 5.597
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.................. 522
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 3.998
Razni skladi........................... 1.148
Drugi viri za finansiranje investicij	.	.	.	103
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	6.487
Pasivne časovne razmejitve.............. 112
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........ 4.319
Druga pasiva............................ 349
D)	Finančni uspeh
Dobiček................................. 522
Skupaj .	.	17.038
Skupaj .	.	17.038
Delo podjetja v letu 1955 je bilo uspešno, kar je razvidno iz ustvarjenega prometa in doseženega dohodka. Naloge, da bi izvršili prvo etapo adaptacije vinske kleti, ki je nujna za nadaljnje uspešno poslovanje, nismo izvršili, ker so bila sredstva, ki smo jih hranili že od leta 1954 in smo vanie celo iz plačnega sklada vložili 550.381 din v inv. sklad, odvzeta za imobilizacijo. Blagovni promet smo presegli za 13 %, za kar gre zasluga delovnemu kolektivu, ki je moral večkrat neregistrirano podvojiti delovni čas.
Aktiva	TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« — ŠOŠTANJ	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 571 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	797 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 8.670 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 315 Druga aktiva	 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček		A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 571 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi	 1.032 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . .	.	5.629 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 2.801 Druga pasiva	 320 D)	Finančni uspeh Dobiček	
Skupaj .	.	10.353	Skupaj .	.	10.353
V letu 1955 je bil dosežen promet preko 125 milijonov din; glede na to odpade na enega uslužbenca do 11 milijonov din letno. Velike težave je podjetje imelo pri nabavi blaga zaradi pomanjkanja raznih artiklov in pri kreditih. Kljub vsem tem težavam pa je podjetje nemoteno dobro poslovalo vse leto, imelo je nizke Strmške, pribitek pa je bil še izredno nizek, saj je znašal konec leta 4,45 %. Računovodja: Magdič Cilka, 1. r.	Predsednik UO: Podpac Rezi, 1. r.	Direktor: Skornšek Janko, 1. r. Aktiva	TOVARNA POHIŠTVA POLZELA	Pasiva	
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 23.431 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	3.207 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 16.586 C)	Sredstva v obračunu! in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 1.597 Druga aktiva	 14 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 5.713	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 23.052 Razni skladi 		 3.280 Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	379 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	14.430 Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 3.665 Druga pasiva	 29 D)	Finančni uspeh Dobiček	 5.713
Skupaj .	.	50.548	Skupaj .	.	50.548
Plan je bil dosežen s 109 %. Povprečno zaposlenih je bilo 86 oseb. Storilnost se je dvignila za 16 % napram letu 1954. Bruto dohodek je znašal 60,794.561 din. Računovodja: Robida Vojko, 1. r.	Predsednik UO: Travner Karel, 1 r.	Direktor: Breznik Verner, 1. r. Aktiva	GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »SOČA« — ROGAŠKA SLATINA	Pasiva	
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 86.565 Investicije v teku	 270 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	3.041 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 1.158 C)	Sredstva v obračunu! in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 881 Druga aktiva	 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček		A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 86.565 Razni skladi	 3.041 Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	269 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	. .	772 Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 1.268 Druga pasiva . -.	 I)) Finančni uspeh Dobiček	
Skupaj .	.	91.915	Skupaj .	.	91.915
Računovodja: Herič Sonja, 1. r.	Predsednik UO: Prah Milka, 1. r.	Direktor: Kenc Martin, 1. r.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava Celje, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša
letno 700 din, cena posamezni številki pa 30 din