s&m tem velevažnem svetu zagovornika naših kmetskih želj in zahtev! 400 milijonov za topove in ladje. Vse se je začudilo in povpraševalo, čemu zahteva vojni minister 400 milijonov še poleg navadnih letnih prispevkov za topništvo in mornarico. Opravičeval se je s tem, da mera biti tudi naSa država pripravljena proti vsakemu sovražniku, kajti kdor se hoče sedanje čase dobro pripraviti, mora imeti dosti denarja in še denarja! Saj je moderno bojno orožje tako drago! Rusko japonska vojska je pokazala, da lahko jedna sama podmorska mina požene v zrak oziroma pokoplje v morje v par minutah ladjo, ki je vredna več milijonov kron! Zmajali 3mo z glavo in mislili, da bi poslanci težko dovolili toliko milijonov. Pa so jih vendarle! Seveda, ker večina, ki je glasovala za milijone, ni pomislila, kako težko bo ljudstvo plačalo! In odkod se bodo dobili ti milijoni? Žid bo posodil, država oziroma ljudstvo mu bo pa plačevalo mastne obresti vsako leto. Saj že tako skoro vse davke požre nenasitna židovska malha, ker državni dolg že sedaj znaša deset milijard, in od tolike svote obresti plačevati, niso ravno mač-kine solze! Da ravno kmet ne bo najmanj plačal tega denarja, je očividno, saj je Avstrija v večini poljedelska država. Naše gospodarsko stanje je že itak slabo in nam ga Listek, Prihod Slovencev v sedanje dežele. (Javno predavanje, prirejeno po „Zgodovinskem društvu za Sloven. Štajer" v Narodnem domu mariborskem, dne 5. maja 1904.) (Konec.) Gotovo je že vsakdo uganil, da so Slo-v§ni današnji Jugoslovani. Jugoslovanski svet se jo tedaj Siril od izvirov Aniže, Mure, Drave in od Taljmenta nepretrgano do Črnega morja, v severnojužni smeri pa od nižjeav-strijske Donave in Karpatov dol do najjuž-nišega konca balkanskega polotoka. Ali pomniti je, da je prav tukaj na jugu kakor v zelo goratem severo^apadu slovensko prebivalstvo bilo prav redko; v današnji GrSki so bili Jugoslovani poleg Grkov močno v manjšini. Vsi Jugoslovani so govorili eno in isto slovansko narečje v treh raznih raz-rečjih: zapadnem (danes slovenskem), srednjem (danes srbohrvaškem) in vzhodnem (danes bolgaro- makedonskem). Vsi pa so se med seboj lahko umeli. Jugoslovani vzhodnega narečja. Živeli so združeni le v zadruge in plemena, in zato jih Bolgari, rusko-ugrsko ljudstvo, sorodno z Madžari, pridrSi od vzhoda, 679 ali 680 podjarmijo. Bolgari ustanovijo samostalno državo ter se z mnogo višje izobraženimi Slovšai kmalu amalgamujejo popolnoma, sprejemši slovenski jezik in slo-všnsko prosveto. Današnji Bolgari so torej po jeziku Jugoslovani in le po krvi na pol Mongoli. Na koncu 9. stol. pridero Madžari ter pomandrajo bolgarske prebivalce severno od Donave. Z&dnji njih sledovi so v vzhodni Ogrski izginili Se le začetkom 18. stoletja. L. 1054 se Bolgarija loči od Rima. Po usode-polni bitki na Kosovem polju 1389 zapade Turkom. Od L 1878 so Bolgari zopet kolikor toliko osvobojeni in se razvijajo prav čvrsto, dočim pa Se znatno število ljudstva bolgar-sko-makedonskega razrečja ječi pod turškim jarmom. Jugoslovani srednjega razrečja. Tudi ti so živeli izprva v zadrugah in plemenih. Ali eden njih del je sčasoma ustanovil posebno državo ter jo imenoval hrvaško. Po drugi strani pa so estali Slotčai srednjega razrečja osnovali državo srbsko. Po 1. 1054 so se Srbi ločili od Rima ter priznali pravoslavje; po bitki na Kosovem polju so postali sužnji Turkov, katerih so se po krvavih bojih vendar otresli začetkom 19. stoletja. Hrvatje pa so ostali pri Rimu in 1.1102 z Ogri stopili v usodepolno personalno unijo, to se pravi, z Ogri imajo le skupno istega vladarja, sicer pa sta državi popolnoma ločeni in samostalni. L. 1527 je Hrvatska proste volje stopila pod žezlo habsburško in se tako obranila robstva turškega. Hrvatje in Srbi so torej govorili eno in tisto razrečje in tudi danes glede jezika med njimi ni razlike. Razločujejo se samo v političnem in verskem oziru in se smo le v tem pomenu govoriti o Hrvatih in Srbih, j«i3ik pa jim je skupen ter se imenuje srbohrvaščina. Da prvi pišejo z latinico, drugi s cirilico, je posledica verske razlike. Jugoslovani zapadnega razrečja. To smo mi, ki se danes imenujemo Slovence. Naš svet je obsegal jugovzhodni del Gornje-, južni del Spodnje Avstrijske, vzhodno pokrajino Solnograške (Lungau), severovzhodni in vzhodni del Tirolske, vso Koroško, severovzhodni kot Italije, vso Primorsko, Kranjsko, Štajersko, in Ogrsko do Donave. Natanko se meje ne dajo določiti na nobeno stran. Vsa zemlja je merila dobrih 100 000 km 2, 'torej bila petkrat večja od današnje Štajerske Po ravninah je bila dobro obljudena, v močno goratem planinske»^ delu le redko. Zgodovina naSa je samo tlačanstv , samo trpljenje: dokler so bivali Obri, smo trpeli ali podhjimi ali od njih; a Se predno Obri poginejo, Se vedno slabšajo toča, povodnji, trtna uS in druge nezgode. Vlada je pa tudi že naprej vedela, da dobi dovoljenih tudi 400 milijonov, ker dobro ve, kako je sestavljena delegacija, kjer člani gosposke zbornice preglasujejo ljudske zastopnike. In kdo so člani gosposke zbornice? Skoro sami gretje, bogataši in ljudje, ki prav nič ne razumejo ljudstva in njegovih potreb. Oni tudi niso voljeni od ljudstva. Naravno je torej, da dado vladi vse, kar zahteva, saj ne vedo, kako trdo kmetič zasluži svoje re-parje. Tako se je zgodilo tudi sedaj. V gosposki zbornici sedijo tudi skoro sami Nemci, zato tudi noben nemški poslanec ne reče niti besedice čeznjo. Do sedaj se menda tudi Se nikdar ni zgodilo, da bi bil glasoval kakšen teh članov v gosposki zbornici v delegaciji proti vladnim zahtevam. Le sedaj sta se osmelila dva katoliška moža, namreč deželni glavar predarlski Rhomberg in delegat Turn-her, da sta glasovala proti vladnemu predlogu, zaraditega, ker se vojni minister zaradi dvoboja med častniki tako čudno vede in ga noče prepovedati. Saj bi bil to že skrajni čas, kajti če se kmečki fantje na vasi stepo, jih zapro, kakor zahteva postava in družabni red, a častniki se morajo dvobojevati, ker bi drugače izgubili Saržo, če jim vest in peta božja zapoved prepoveduje ubijati svojega bližnjega, o tem vojni minister ne vpraša 1 Tudi jugoslovanski delegat dr. Šusteršič, ki je glasoval proti milijonom, je pozival voj-nege ministra, naj vendar že enkrat odpravi dvoboj iz armade. Dr. Šusteršič je tudi nadalje zahteval vpeljavo sploSne, enake in tajne volivne pravice! Ker le tedaj bo Se le mogoče, da pridejo v delegacijo pravi zastopniki ljudstva, ki bodo res skrbeli za zboljšanje stanu svojih volivcev in tudi vedeli, kedaj ljudstvo res more tolika bremena prenašati in kedaj ne. Takrat bi tudi več ne nastopali po državni zbornici politični komedijantje, kakor se je to žalibog v Avstriji zadnje čase dogajalo. Te milijone bo moral dovoliti tudi Se državni «bor. Da naSi poslanci ne bodo glasovali za toliko svoto, je samo ob sebi umevno. Vladi, ki nas samo zatira in neguje naSe najhujše nasprotnike, tudi ne morejo dovoliti, če bi Se boij potrebovala. Saj so oni časi že minuli, ko so Slovenci in njihovi poslanci plesali tako, kakor je vlada godla in v zahvalo dobivali samo brce in udarce. Ne da nam tako ničesar in naj jo prosimo ali podpiramo ali pa ji nagajamo! pridemo pod vlado silovitih Frankov (Nemcev);' to je bilo med 743 in 748. Po približno 150 letni samostalnosti smo to-le izgubili za vselej. Le enkrat in sicer v 9. stoletju je menda večina ljudstva slovenskega tvorila del slovanske države velikomoravske, ki je pa le trajala dobrih 50 let. NevcSčljivost frankovska je namreč to mlado državo po mnogih bojih in s pomočjo Madžarov strla; Madžari so vdrli v Podonavje ter pomandrali naS narod, da so od panonske polovice ostali le takozvani Kajkavci, ki so danes pohr-večeni, Medžimurci, Prekmurci in Slovenci vzhodnega Štajerja, ki je radi imenujemo »Prleke«. Tako smo izgubili najrodovitniSi kos naSe zemlje. A tudi na zapadu je naSe ljudstvo jako znatno skopnelo, v prvi vrsti pač zato, ker je ondi bilo redko. Po Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, Solnograškem, Tirolskem, severozapadnem in severnem Koroškem ter po Zgornjem in Spodnjem Šta-jerju spominjajo na nekdanje slovenske prebivalce le še krajevna imena, nastanili pa ao se na tem svetu od zapada prodirajoči Bavarci. Da nas je nemški gospodar oslabil Se bolje, ni nas pustil veni deželi, ampak nas razdrobil na mnogo političnih koscev. In tako je pri nas sčasoma izginilo celó ime »Slovani«, ker so se nazivali le deli celote, ne pa celota sama; namesto »Slovčni« se je Shod slov. kat. političnega društva „Sava". Kjer je nekdaj slavni domoljub, doktor Razlag, zbiral v taborih krog sebe nas narod, pri »Lipi« v Globokem pri Brežičah, vrSil se je dne 29. maja shod katol. polit, društva »Sava«. Zbog slabemu vremenu bil je dobro obiskan. Po pozdravu g. predsednika Žičkarja govori tajnik J. Cerjak o namenu društva. Govornik kaže veliko nevarnost, v kateri je obstoj slovenskega naroda. Kar trije sosedje, Nemci, Lahi in Mažari mu strežejo po življenju. Zlasti stremi vsenemSka stranka, podpirana od zaslepljene dunajske in zvite bero-linske vlade, za tem vzeti mu vse, že itak na polovico skrčeno ozemlje in prek naSih grobov zgraditi most do Adrije. Pa z božjo pomočjo se bodemo reSili, če ostanemo ne-omahljivi v veri, če priborimo svojemu lepemu jeziku vso veljavo, ki mu gre v Šolah in uradih, se povzdignemo kulturno in gmotno do stopnje drugih izomikanih narodov in če se vrlo udeležujemo političnega življenja. »Sava« ima namen, v tem podpirati Slovence bivajoče v njenem področju. — G. predsednik Žičkar predlaga premembo nekaterih točk društvenih pravil, katere zbor sprejme. Potem poroča o delovanju obeh zbornic, ki sta le kovačnici nemških krivic do Slovanov sploh in posebič Se do na? Slovencev. Govornik omenja kmečke ustanovne zadruge, ki bodejo kmetu sredstvo do boljše bodočnosti. Zlasti pa razloži volilno postavo o sploSni tajni volitvi. Na podlagi besed Pija X., da ne iz-polnuje svojih dolžnosti, kdor se dandanes ne peča s politiko, opominja kmete, da gredo pri prvih volitvah vsi na volišče. — Gosp. ekonom Cerjak je govoril o načrtu, po katerem naj bi mali in srednji posestniki spremenili v svoj prid dosedanje gospodarstvo. Naglasa, da bo treba spremeniti način obdelovanja, treba ne po starem kopitu, ampak z razumom gospodariti. Zato treba kmetu stanovske izobrazbe. Tudi gospodarske Sole treba preustrojiti, ker ugajajo le veleposestvu, nikakor pa ne srednjim in malim kmetom, katerim le odtujujejo njihove sinove. Zbor sprejme soglasno dve resoluciji, ki se glasita: 1. Z vso odločnostjo protestiramo proti vsem krivicam, katere se godijo Slovencem na Spod. Štajerskem zlasti tudi v tem obziru, da se sistematično nastavljajo pri sodiščih le nenJki sodniki, a oni slovenske narodnosti se ali prezirajo, ali porivajo na Kranjsko. — 2. V Globokem zbrani vinogradniki iz brežiškega in sevniSkega okraja protestirajo proti temu, da bi se na uvf žanje rekalo: Kranjci, Korošci, Štajerci itd. še le od 1. 1848 nosimo zopet skupno ime »Slovenci.« Nova teorija torej dokazuje, da Hrvatje in Srbi v Jugoslovanih niso niti tujci niti vri-njenci. Od Spielfelda, od Ziljske in od Soške doline do Črnega morja biva eno pleme. In dialektologija nas uči, da je jezik, ki se govori od zahodnega 'do vzhodnega konca te zemlje le neprestano prehajanje iz razrečja v razrečje. Kdor bi n. pr. v tej smeri potoval, bi se imel le zdaj pa zdaj nekoliko ustaviti, da se malce seznani z dotičnim razrečjem, in dobro bi umel po vsej črti vsakega Jugoslovana. Razlika je seveda največja med razrečjema ob skrajnih koncih, to je med najzapadniSo slovenščino in najvzhodniSo bolgarščino, vendar je jedva tolika, kakor med nemščino gornjeStajersko in berolinsko. Nekako v sredi jugoslovanskih razrečij stoji srbohrvaščina Stokavska. Naj mi je na koncu moje razprave Se dovoljeno izreči malo proSnjo. Toliko let se je tarnalo, da nam nikdo ne spiše naSe zgodovine. Končno je zemlja slovenska vendar porodila moža, ki se je tega težavnega dela lotil resno; ta mož je profesor dr. Franc Kos. Ali on je mnenja, ki se ne da ovreči, da mora poprej biti zbrano zgodovinsko gradivo, predno je mogoče začeti pisati zgodovino, laskih vin nižja carina nastavila, kakor po 48 K za hI. — Župan gospod Kene izrazi zahvalo in zaupnico g. poslancu Zičkarju in druStvu »Sava«, gospod predsednik pa nazdravi papežu in cesarju, na kar se zaključi lepi shod »Save«. Rnsko -japonska vojna. Čeravno so Japonci takorekoč vladarji na Japonskem morju, vendar Se morajo odstraniti mnogo min, katere so položili Rusi. Pri uničevanju teh min se je pa že nekaj teh ladij ponesrečilo in zletelo v zrak. Ko se je to zvedelo, pisali so Rusom sovražni listi, da so te mine nevarne tudi za druge ladje, da naj vlade protestirajo proti temu, da je tako bojevanja nečloveško. Ko so pa letele v sled japonskih min ruske ladje v zrak n. pr. »Petropavlovsk«, tedaj pa niso ti listi zahtevali, da naj vlade protestirajo proti polaganju min, da je to bojevanje nečloveško itd. Seveda kar stori Slovan v svojo obrambo, to je nečloveško. Po mnenju teh listov naj bi se pustil Slovan brez brambe ubiti. Bojna sreča, ki je zelo nestalna, zapušča Japcnee in se nagiba k Rusom. Pri Tali-envanu se je zadela velika japonska oklopnica »Sikišima« ob mino ter so v par trenotkih potopila z vso posadko, ki jestela 7 41 mož. »Sikišima« je ena izmed Štirih največjih in najnovejših japonskih oklopnic. Je prav iste velikosti in oblike, kakor nedavno potopljena »Hacuse«. Stane blizu 23 milijonov kron. Kakor poročajo listi, hoče priti Kuro-patkin s svojo armado Port Arturju, katerega bodo začeli Japonci te dni oblegati, na pomoč. V ta namen je poslal generala Stakel-berga z 20.000 možmi proti jugu, da vznemirja armado generala Oku pred Port Arturjem za hrbtom. General Kuropatkin baje to ni storil iz lastne volje, ampak le na povelje carjevo. Port Artnr. Na strani proti deželi varujejo Port Ar-tur Štiri vrste utrdb, proti morju tri; torej je sedem samostojnih obrambenih vrst. Prva vrsta na vzhodu je 450 čevljev visoka. Dra-konova utrdba, pred katero sta proti morju Se dva odkriti bateriji. Proti severu se vrste v polukrogu na brdih dve večji in sedem manjših trdnjavic. Vsa ta stran je dolga 2 6 kilometra; tu je proti vzhodu in severovzhodu razpostavljenih 74 raznovrstnih topov in havbic. Druga skupina šteje pet močnih utrdb na viSavah severno od mesta ter brani se- kakor je treba tistemu, ki si hoče postaviti hiSo, pred vsem navoziti lesa, kamenja, opeke, peska in apna. Smotrivo je torej dr. Kos jel nabirati zgodovinsko gradivo, ga nabral ter ga daja na svitlo. V mislih imam delo, ki se zove »Gradivo za zgodovino Slovencev«. Nabranega gradiva je za 10 knjig. Založila je in izdaja to delo Leonova družba v Ljubljani. IzSla je doslej prva knjiga, (doba od 500 do 801), ki stane za neude 8 kron. Knjiga je sicer strogo znanstveno delo, a sestavljena tako, da nudi tudi vsakemu laiku mnogo, mnogo užitka. Tudi je delo pisano tako temeljito in vestne, da mu najstrožja kritika ne more de živega. A nadaljevati se bo izdaja tega izvrstnega dela mogla le tedaj, ako se podjetje denarno podpira; vendar druge podpore ne potrebuje več, kakor da se knjiga pridno kupuje. Zato prosim pred vsem slovensko razumnistvo, da ne pozabi z naročilom podpirati to prevažno podjetje. Zgodovine ne bo brez Gradiva, Gradiva pa ne brez obilnih naročitev. Nobena hisa inteligentnega Slovenca bi naj ne bila brez Kosovega zgodovinskega Gradiva. Gabr. Majcen. ▼ero-zahodno stran, ki je najmočnejše in najboljše utrjena. Tretja skupina je na zapadu ter ima namen, da brani krilo prvih dveh skupin. Ta skupina je najslabša, ker so višave ozke, nizke in ena od druge precej oddaljene. Ta stran je dolga 3 kilometre, ima 6 baterij in do 60 topov. Proti morju je 400 metrov visoka Zlata gora glavni čuvaj na jugu. Ob obali je posebna baterija, proti vzhodu se vrsti pet fortov. Tu je razpostavljenih 40 manjših in večjih topov, 48 brzostrelnih topov in sedem »možnarjev«. Nadaljna skupina obramb je na polotoku »Tigrov rep«. Tu je proti jugovzhodu obrnjenih 27 raznih topov. Tretja obrežna skupina šteje tri obrežne baterije. Torej branijo Port Artur trije močni lorti. 20 srednjih in 12 manjših, ki imajo do 300 trdnjavskih topov. Ni pa znano, koliko topov so Rusi prepeljali z ladij na suho. Trdnjava Port Artur sicer ni nepremagljiva, toda Japonci bodo morali zastaviti mnogo svoje armade, ako bodi/ skušali prodreti v trdnjavo. »Novi Kraj« poroča, da je 8. majnika dejal poveljnik portarturske trdnjave, Sti)3sl, vojakom v Port Arturju: »Vzdržali bodete trdnjavo, da pride pomoč. To je ravno tako gotovo, kakor to, da jutri izide solnce. Ruska zastava od ondi, kjer je razobešena, ne sme izginiti. S trdnim zaupanjem na Boga in ne-omajanost ruske moči, hočemo pričakovati sovražnika«. O naskoku na Port Artur pravi praška »Politik«: »Kaj koristi Japoncem, ako dobe Port Artur, ako pa pri tem izkrvave tri nenadomestljive divizije. Kaj jim koristi Port Artur, če je celo japonsko gospodarstvo na morju odvisno od velike morske bitke, ki se bo bila, ko pride rusko baltiško brodovje v vzhodno Azijo in ki bo tako močno, da se bo samo lahko pomerilo z vso japonsko močjo na morju. Ako pa bo padel Port Artur prej — kar pa ni verjetno — bo udrlo rusko brodovje v Port Arturju iz luke ter kolikor mogoče oškodovalo sovražnika ne oziraje se na svojo usodo. In ako ta boj izpade neugodno za Japonsko, kake koristi ima potem od naskoka na Port Artur. Končno bo izkrvavela Japonska od takih »zmag« in ponižana bo ležala pred rusko močjo.« Časopis v Port Arturju. Kakor se kaže, so portarturski prebivalci še vedno dobre volje, dasiravno je položaj skrajno nevaren. Neki ruski častnik, ki se je vrnil v Moskvo, je prinesel seboj časopis, katerega izdajajo portarturski podčastniki. List se imenuje »Bodalce«. Glavni članek prve številke se prične: »Danes se natisne le 50 »Bodalc«, tako da nam jih nič ne preostaja za naše japonske prijatelje. Toda pol milijona bodalc pride po sibirski železnici, in te odpošljemo sovražniku. Naše »Bodalce« bo zabavno, ostro in ne brez osti!« Nato popisuje komične športne igre med posadko. »V soboto je bila mednarodna tekma. Vsi Japonci so pobegnili. Najpreje je prišel poddesetnik Gvozdev preoblečen kot Jeanne d' Are, njemu sta sledila prostaka Lušin in Lebenko kot perzijski šah in John Buli. Rusko »matjuško« je predstavljal top-ničar Vasilkov, ki se je odlikoval na »Retvi-zanu«. In ruska »matjuška« bi dobila, ako ne bi zadela na John Bulla.« Končno pa prosijo materijelne podpore, da ne bo so-trudnikom ničesar manjkalo. Tobak, vžigalice in evropski časopisi se hvaležno sprejemajo. Nadškof Dvornik za — Rase. Dalmatinski nadškof dr. Dvornik je v Kistanju spregovoril lepe besede: »Vsi bodimo složni, kakor so bili naši stari, ki so se borili za križ častni in svobodo zlato.« Na zaključku svojega govora pa je nadškof močnim glasom in žarko pozival navzoče, naj povzdignejo svoje prošnje in klice za — zmago orožja onega velikega naroda, ki na Daljnem Vztoku preliva svojo kri za zmago Krista nad poganstvom, za zmago Jezusovega odreševalnega nauka nad onimi lažnjivimi preroki, katere ; zmage sad bodo občutili vsi krščanski narodi in vse civilizirano človeštvo. Poalaneo Klofafi na bojliču. Češki narodni - socialni poslanec K 1 o-I a č je 6. t. m. preko Dunaja odpotoval na bojišče v Vzhodno Azijo. 'Poguba japonskih ladij. Peirograd. 1. junija. Dopisnik ruske brzojavne agenture je sporočil danes iz Mukdena: O pogubi japonske križarke ,Asama' manjkajo natančna poročila. Zanesljivo je, da se je v Kerskem zalivu pogreznila razun ene torpedovke in »Mijaka« še neka druga križarka. Glede oklopnjače »Fuči« gre glas, da je zadela pri Maodao na skalo, kjer jo čuvajo japonske torpedovke. (Križarka ,Asama' je bila spuščena v morje leta 1898 in ima 9900 ton in 37 večjih in manjših topov.) Buskl uspehi v Koreji. Rusi so pričeli odločno prodirati na severo-vzhodu Koreje. Iz Soula poročajo, da je 4000 mož ruske inianterije in 600 ruskih jezdecev udrlo v Korejo. Te ruske čete korakajo proti Genzanu. Pred Genzanom je že 700 kozakov. Japonci so zapustili Genzan, ker je bila njihova ondotna posadka preslaba, da bi se bila ubranila ruskega napada. V Genzanu imajo Japonci zaloge živil in streljiva. Korejska vojska in korejske oblasti so zbežale iz Pikčena — to mesto je proti sredini Koreje — a ruski kozaki so za njimi. Ruski oddelek se bliža Kazanu, da napade mesti Andžu in Pjonjan. V Korejo prodira vedno več Rusov. Japonci se ne bodo smeli ozirati samo pred se, ampak tudi za svoj hrbet. dotne divizije križaric dobil še po železnici novo brodovje torped. Vodilno rusko načelo bo, napadati japonsko obrežje in tako oslabiti japonsko mornarico v Rumenem morju. Na ta način bi se lahko kosala ruska mornarica z japonsko mornarico in bi bila omogočena združitev baltiškega brodovja z ruskim bro-dovjem v Vzhodni Aziji in prodreti proti Port Arturju. Ruski glasovi o vojski, »Nov. Vremja« izvaja, da trajno hranjenje kvantunskega ozemlja niti ni bilo v programu ruskem, ker Daljni je trgovsko, a ne vojno pristanišče. Naravnost neumljivo je, kaj si inozemski korespondenti predstavljajo o imenu »trdnjava«. Kaj druzega je s Port Arturjem. Ta je res trdnjava in ako jo bodo hoteli Japonci zavzeti, bodo morali porabiti v to mnogo sile in mnogo sredstev in mnogo korajže in mnogo časa. »Novosti« pravijo, da čaka Japonce sedaj silno težka operacija. Res je sicer, da Japoncem prihajajo sveže moči, ali napredovanje skozi zemsko ožino nanguanlinsko bo težko, ker tam jih čakajo čete generala StOssla. Toda čaka jih še huje delo: naskok na Port Artur. Za ta naskok niso še pripravljeni. Vojska ni še zbrana in velike oblegovalne topove treba še-le pripeljati. Z zavzetjem Kinčoua so storili Japonci še-le en korak do cilja, približali so se naskoku na Port Artur. Ali že ta korak jih je silno drago stal. Če so Japonci že v prvem boju izgubili 700 mož, potem je naslednje dni številka gotov narastla na 15.000, ne vštevši krvavih dogodkov onega dne, ko so Japonci zavzeli Kinčou. O možnih posledicah temu spopadu ni možna sodba dotlej, dokler ne pridejo zanesljiva in podrobna poročila. O utrdbah Port Arturja je izjavil prvi kapitan potonuloga »Petropavlovska«, Ja-kovlev, v pogovoru z ruskimi novinarji med drugim tudi to-le: Kar se dostaja izida vojne, je v Port Arturju le eno mnenje: ena ali dve ruski zmagi na kopnem, in Japonci bodo v položaju, iz katerega ne bo izhoda. Na daljnem Vztoku so vsi prepričani, da prvi udarec, ki ga zada Kuropatkin Japoncem, zadene hudo. Japonci so se zaračunali v mnenju, da se ruska vojska ne bo zadostno hitro zbirala. Moje mnenje je, da vojna neha poprej, nego pride baltiSko brodovje. Naše tamkajšnje brodovje se bo moglo v kratkem meriti z japonskim. General Stfissl, poveljnik od Japoncev oblegane trdnjave Port Artur. Japonska armada. Japonska armada, ki se sedaj pri Taku-šanu izkrcava, je tretja japonska armada pod poveljstvom generala Nodzu. Oku, poveljnik druge armade,- dobi pred Port Artur od te armade toliko mož, da bo imei 60.000 mož, Kuroki, poveljnik prve japonske armade, pa toliko, da bo imel 48.000 mož. V Londonu so mnenja, da je japonska postavila v Korejo in v Mandžurijo že okolu 200.000 mož z nad 400 topovi, mnogimi tisoči konj in vozmi. Transporti iz japonskih luk se pa še nadaljujejo. V skrajni sili bo japonska postavila na bojišče še enkrat toliko vojakov. Vsak dan odide 1000 mož na bojišče. Tako se glase angleška poročila o japonskih vojaških transportih. Vrhovni povellnik Japonski. Maršal Jamagata Aritome je imenovan za vrhovnega poveljnika japonske vojske. Jamagata je rojen 1. 1838 ter je vojni minister od 1. 1873. Angleški listi pa poročajo, da je Jamagata tudi imenovan za podkralja zasedenih pokrajin. Vladivostok, nova podlaga ruske mornarloe. London, 25. maja. Poročevalec lista »Express« javlja iz Petrograda, da so Rusi Vladivostok izbrali za podlago nadaljnih odločnih načrtov na morju. Admiral Skrydlov ima baje povelje, premeniti ruske moči v Vladivostoku. Vladivostok bo poleg ondotne že iz 10.000 mož obstoječe posadke in on- Politični ogled. Italijanska univerza v Trstu — in cesar. Pri sprejema avstrijske delegacije dne 14. maja se je vršil med cesarjem in laškim poslancem Mauronerjem sledeči pogovor: Mauroner: Mi želimo italijansko univerzo v Trstu. — Cesar: Te ne bodete v nobenem slučaju dobili. In pri teh besedah je cesar naredil še odločno odklonivno znamenje z roko, da je dal svojim besedam poseben povdarek. Ves ta pogovor se je v javnosti zamolčal. Je pa do besede resničen, ker se lahko dokaže s pričami, ki so ga čule. Iz predstoječega se da tudi razlagati, zakaj so italijanski delegatje kar izginili iz delegacije. Po sprejemu pri cesarju so vsi italijanski delegatje takoj zapustili Budimpešto in jih ni bilo več nazaj. Smatrati se mora njihov nastop kot demonstrativna abstinenca. — Torej so vendar enkrat tudi v višjih krogih spoznali, kam merijo vse lepe nakane italijanske iredente. Zmage koroških Slovencev. Zopet so si priborili koroški Slovenci novo zmago. Pri občinskih volitvah v Galiciji so na celi črti sijajno zmagali Slovenci. V Libučah si je pa izvolil tamošnii občinski odbor slovenskega župana. Mi prisrčno čestitamo našim bratom v Korotanu. Le tako naprej! Jugoslovani se združujejo. Po prizadevanju srbskega kralja Petra in črnogorskega kneza Nikite so se združile jugoslovanske države na Balkanu. Kolikega dalekosežnega pomena bo ta zveza, ki stoji pod pokroviteljstvom Rusija, bo pokazala prihodnjost, a že danes smemo reči, da bo koristila v prvi vrsti Srbiji, Bulgariji in Črni gori samim, v drugi vrsti pa Se posebno makedonskim Slovanom, ki Se sedaj ječe pod težkim turškim jarmom. Ne moremo prezreti, da je ta zveza naperjena tudi kolikortohko proti Avstriji, ki išče svojih koristi na Balkanu. Nekateri listi celo trdijo, da bi se zvezi rada prikiopila Turčija, a je premalo verjetno, ker smrtni sovražniki se ne pobratijo kar tako čez noč, vsaj življenje nas tako uči. Največ koristi pa bodo imele države, ako se združijo tudi gospodarsko, po čemer tudi stremijo. Glavni urednik bolgarskega lista »Den«, V. Velčev je izrekel o tej zvezi važne in pomenljive besede: »Tisti, ki dokaže, da je nemogoča balkanska zveza, ta dokaže gotovo propast balkanskih držav.« — V Makedoniji tudi ni vse tako mirno, kakor izgleda na zunaj, vsaj znani vstaški vodja Boris Sarafov je pred kratkim izjavil, da se vstaja v Makedoniji zopet začne in sicer iz naroda samega, ker uvidi, da Turčija noče resno izvesti reform. Za samostojnost Hrvatske Sedaj se vrše pogajanja med Hrvatsko in Ogrsko zaradi uravnanja skupnih zadev obeh dežel. Ker so imeli dosedaj vse finance skupne, je Sel ves denar, katerega je plačevala Hrvatska na Ogrsko, kjer so ga večino porabili za svojo deželo, Hrvatska pa je dobila za svoje potrebe le malo nazaj; vsled tega je gospodarsko vedno bo'j propadala. Odkar pa se je lani digmlo ljudstvo, odmeva po celi Hrvatski samo jeden klic: »Živela financijelna samostojnost!« Tega pa seveda Ogri nočejo dopustiti, ker potem ne bi mogli več izsesavati Hrvatske. Zato pa meščanstvo v Zagrebu in ljudstvo po deželi gromovito zahteva, da re-gnikularna deputacija, ki ima nalogo, pogajati se z Ogri, svoja pogajanja prekine. Dopisi. Is Laškega. Dne 5. rožnika je bil tukaj dan veselja, ker so nas obiskali presvitli nas vladi ka, da so delili naSim mlajšim zakrament sv. birme. Kakor druga leta, tako so tudi tokrat naSi vrli fantje pripeljali nad 30 m visoki mlaj z namenom, postaviti ga okrašenega s cerkveno, cesarsko in slovensko zastavo pred cerkvijo. Ali čudno, tukajSni usnjar in župan Veber, ki j» sin vrlega pokojnega in nepozabnega g. Karola Veberja, ki je bil veren Slovenec ter dolga leta cerkveni ključar, je dosegel, da se je smel krasni mlaj postaviti le brez slovenske zastave. Ker je pa narodni ponos naSih vrlih fantov bil užaljen, da niso smeli slovenske zastave obesiti na mlaj, so isto obesili z okna v zvoniku. Ali čudite se in strmite, ravno med sv. maSo prideta župan in sluga ter začne zadnji s sekiro odpirati vrata, ki vodijo v zvonik. Le mirni previdnosti naših vrlih fantov se je zahvaliti, da ni prišlo do pretepa. Po opravljenem sv. opravilu snamejo fantje lepo mirno zastavo z zvonika ter jo neso v lepem redu skozi trg. Pri hisi župana pa pridrvita župan in sluga, kar so jima noge in telesa pripustila ter se vmešata med fante, hoteč jim zastavo iztrgati, toda morala sta odstopiti. Tudi sedaj so se fanti premagovali in tako ni prišlo do nobenega izgreda. Sedaj pa odgovorite vi, gospod župan, ali niso naSi fantje hladnokrvne^i neao Vi? Vi pa, Slovenci, si to dobro zapomnite in si oglejte gospode v občinskem odboru in druge, katerim ste tedaj dobri, ako jim vaše težko prislužene krone nosite, sicer pa sovražijo vaSo slovensko zastavo in zavednost. Slovenec. Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju smo imeli o priliki letošnjega birmovanja dne 30. maja veličastne, ginljive slovesnosti, ki nam ne pridejo iz spomina. Kljub slabemu vremenu se je na predvečer množica vernih faranov zbrala ob slavoloku ter željno priča- kovala svojega ljubljenega nadpastirja. Pozdravili so presvetlega knezoSk; fa veleč. gosp. župnik J. Ozmec v imenu cele fare, učenka R?za Mlakar v imenu šolarjev, mladenič Janez Bauman v imenu mladeniške Marijine družbe, dekle Jera Planinšek v imenu dekliške družbe in načelnik cgnjegasnega društva Jak. Tumpaj v imenu požarnikov. Vidno gi njeni so se milost, knezoškcf zahvali za pozdrave. — Še lepii dan veselja je bil drugi, birmski dan. Radovali so se ob njem vsi farani, veselili so se ga pa zlasti birmanci (Silo jih je 211) ker jim je prinesel darove sv. Duha, veselili so se ga pa tudi njihovi dobri stariši in botri. Najbolj veseli pa ste ga bili Marijini družbi. Presvitli knezoškcf so jima namreč blagoslovili krasni družbeni zastavi: mladeničem zastavo s podobama najsv. Srca Jezusovega in sv. Alojzija, dekletom pa bandero, ki nosi podobi »Jezus, čistost devic« in »Marija, brez madeža spočeta « Med sv. mašo so družbeniki in diužbenice iz škofovih rok skupno prejeli sv. obhajilo. Slišali so pa tudi iz njihovih ust zveličavne opomine, kako se naj pod zastavo Kristusovo srčno vojskujejo za dobro, sveto reč. Dal Bog, da bi besede Presvetlega rodile atoteren sad! — Tretji dan 31. maj, pa je bil dan izrednega veselja za Župečo ves. Vrli Župečani so namreč s pomočjo blagih dobrotnikov začeli sredi svoje lepe vasi staviti cerkvico na čast sv. Antonu puSčavniku. In presvit. nadpastir so mimogrede iz Ptujske gore v Cirkovce ob asistenci 14 gg. duhovnikov blagoslovili vogeljni kamen te cerkvice. Po dovršenih sv. obredih so mil. knezoSkof navzoče ljubeznivo nagovorili, jih spodbujali k češčenju in posnemanju sv. Antona Velikega ter jim toplo priporočali za-početo delo. Med drugim so omenili, da je lovrenška fara svoje dni že imela cerkvico sv. Antona. Ista stoji Se zdaj v Mihovcah, katere so pred kakimi sto leti bile ločene od lovrenSke fare in pridružene cirkovški župniji. Ljubezen do sv. Antona pa ni izginila iz lovrenSke fare; zopet hoče imeti cerkvico njemu posvečeno. Bog daj, da jo srečno dozida! Razne stvari. Iz domačih krajev. Romanje mladeničev in mož k Mariji na Brezjah. Mladeniči in možje, oglasite se za vozne liste pri svojih čč. gg. duSnih pastirjih vsaj do 24. junija t. 1. čč. gg. duSne pastirje pa prosim, naj mi blagovolijo do 26. junija t. L število udeležencev naznaniti. Le ako se oglasi gotovo število, se bo mogel poseben vlak pripraviti. Pri čč. gg. dušnih pastirjih se bodo dobivali in plačevali vozni listki. Cene in vozni red objavijo časniki. Kdor si sam naroči vozni listek, naj pošlje naprej voznino, dodene še pa 10 vin. poštnine. Ako se oglasi premalo število, se vozimo dne 3. julija z osebnim vlakom, ki gre okoli polnoči iz Maribora. Možje in mladeniči na noge, da bodete častno zastopani pri vseslovenskem shodu na Brezjah! — Martin Medved, župnik. Imenovanja v finančni službi. Davčni oficijal Fr. Toplak je postal davkar, davčni oficijal Rudolf Sigi pa davčni kontrolor. Davčna oficijala sta postala pristava Franc S t a d 1 e r in Jak. B 1 a ž o n. Davčni pristav Rudolf V i v o d je postal davčni kontrolor. Praktikanta Karol Mraz in Vinc. L a u k o sta imenovana za davčna pristava. Mariborske novice. Naše mesto ni veliko pa vendar se pripeti v njem toliko tatvin kakor v malokaterem velikem mestu. Minolo nedeljo je ukradel neki ključavničar Gregura v gostilni pri »Črnem orlu« igralcu iz cirkus9 Husseinu različnih stvari v vrednosti 194 kron in v pondeljek je pa izginilo zdravniku dr. Terču kolo vredno 350 kron-Sumi se, da je tat v isti hisi stanujoči barvarski pomočnik. Ljudje vedno bolj pozabijo na Boga in njegove zapovedi in vsega tega je kriva ta od »Štajerca« hvalisana nemška »kultura«, ki potegne toliko miadeničev za seboj, da pozabijo najprej na materni jezik in potem tudi na Boga. Mariborske porotne obravnave so se pričele v pondeljek, dne 6 t. m. Prvi dan je stala pred porotniki 21 letna posestniška hči Antonija Vidovič iz Jablovec, obtožena umora svojega otroka. Obsojena je bila na tri leta težke ječe. — V torek, dne 7. t. m. sta bila obsojena Eva Hole iz Studenec in Frid. Hauser iz Ptuja, prva na 2 in pol leta, drugi na 2 leti težke ječe, kar sta zažgala kočo umrlega Antona Hole v Zagorcih, da bi dobila zavarovalnino. — „Sadove klerikalizma" imenuje »Slov. Narod« dejstva, da se g. prost Flek v Ptuju ni udeležil volitev za okrajni zastop ptujski, g. dekan Jurkovič ne občinskih volitev v Ljutomeru in g. opat Ogradi ne volitev za okrajni zastop celjski. O g proštu F1 e k u smo že povedali, da je bil pripravljen za odhod k volitvam, a se mu je naznanilo, da njegov glas ni več odločilen; o gosp. J u r k o v i č u pa naj pove vodstvo ljutomerskih Slovencev, kako je dejansko pomagal pri volitvah, a vodstvo samo ni smatralo njegovega glasa v drugem razredu, kjer je volivec, za odločilnega; kar pa se g. opata O g r a d i j a tiče, nam vzroki njegove odsotnosti pri omenjeni volitvi kratko-malo niso znani. Sicer pa je g. Ogradi pod najtežavnejSmi razmerami, katere se povsod upoštevajo, le pri duhovniku ne, storil že več za slovenski narod kakor vsi spodnještajerski dopisniki »Slov. Naroda« skupaj. »Slov. Narod« trdi tudi po krivici, da se odtegujejo slovenski duhuvniki narodnemu delu. To splošno ni res, kjer pa se žal zgodi, je izmed glavnih vzrokov tudi ta, da se slovenska duhovščina od nobene strani tako pobalinsko ne napada in blati kakor ravno od slovenske liberalne strani po nje listih. Da vsled tega nekaterim preide veselje do dela v zvezi z liberalnimi krogi, je samoumevno, čeprav se ne more odobravati, kajti edino pravo bi bilo, postaviti se na lastne noge ter brez liberalne gosposke primesi, ki itak hoče pri narodnem delu več uživati nego pomagati, delovati brezozirno za težnje našega katoliškega, slovenskega kmetskega ljudstva! Iz Jarenine. Dne 6. t. m. popoldne si je ogledal c. kr. namestnik grof Clary škodo, katero je povzročil 19. maja v naši župniji silen vihar s točo. Spremljali so ga c. kr. okrajni glavar grof Attems, deželni odbornik Robič, dekan Čižek in drugi. Vendar samo ogledovanje bi bilo malo pomagalo, da ne bi bil g. c. kr. namestnik prinesel s seboj tudi zdatne podpore, in to se je tudi zgodilo. Ko je najprej na Vukovskem razdelil najhuje prizadetim precejšne svote, pripeljal se je v Ja-renino, kjer so ga željno pričakovali posestniki iz tukajšne Pesniške občine, katerim je bila podpora od glavarstva obljubljena. Zares čudili smo se nad zdatno pomočjo; dobili so nekateri 3—500 K. Res, velika dobrota v hudi stiski. Vsa čast namestniku, ki je prvi sprožil misel in se tudi veliko sam trudil, da je sklad v Gradcu za prvo pomoč v kratki dobi tako narastel, da je mogoče posameznim prizadetim hitro pomagati. Želeti bi bilo, in to željo je namestnik tu povdarjal, da bi to podjetje vsaka cbčina četudi z malim doneskom podpirala Marsikateremu revežu je zaigrala solza veselja in hvaležnosti v očeh, ko je sprejel iz rok namestnikovih določen mu dar. Ekscelenca je bil namenjen zdaj naravnost proti Sv. Ilju, da tudi tamošnjim, od toče in nevihte prizadetim, donese podpore. Na prošnjo jareninskega dekana pa, naj si ogleda najhuje prizadeti kraj Gačnik, se poda rei namestnik z dekanom in drugim spremstvom tja. Začudi se, ko zagleda križem ležati debla sadnega drevja, kojih ni v stanu najmočnejši mož obseči, in pravi, da si kaj takega ne bi mogel predstaviti, če ne bi gledal tega z lastnimi očmi. Obljubi, da hoče izposlovati Se nadaljno podporo pri vladi in zavarovalnicah. Ko se dekan Se enkrat v imenu revnih, prizadetih župljanov zahvali namestniku za naglo podporo in ga prosi, naj blagovoli tudi se drugim, kojim zdaj v hipu ni bilo mogoče pomagati, izposlovati od države pomoči, se odpelje ekscelenca proti Št. Ilju Jareninčanom pa bo ostal ta dan tolažbe v hvaležnem spominu. V Selnici ob Dravi je umrl 5. t. m. Franc Marčič, oče lesnega trgovca Alojzija Marčiča. V Spielfeldn so prijeli prisiljenca Marka Gospodariča, ki je uSel iz prisilne delavnice v Jesenicah na Gorenjskem. V Ljutomeru je zopet izvoljen za župana notar Thurn, za podžupana je izvoljen trgovec Maks Hoaigmann. Ona ljubita slovenski denar, drugače sta pa nasprotna Slovencem! V Radislavcih pri Ljutomeru je zgorela dne 30. m. m. zve5er hiša in gospodarsko poslopje Antona Filipiča. Goreti je začela slama blizu gospodarskega poslopja. V Godemarcih pri Ljutomeru je zgorela dne 28. m. m. zjutraj hiša in gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Lajh. Vnele so se saje v dimniku, ki so povzročile to nesrečo. Posestva niso bila zavarovana. Gospodinja se je pri tem tako opekla, da so jo morali peljati v bolnišnico v Ptuj. V Veržeju pri Ljutomeru je umrl gospod Matjaž Avar, župan v omenjenem trgu, star 44 let, po kratki bolezni. K pogrebu je prišlo ljudstva v velikem Številu. — Toča v Veržeju je, kakor se nam poroča, duhovski ponedeljek okoli tretje ure padala v toliki meri, da je prostor v trgu bil bel, kakor po zimi vsled snega. Zunaj trga ni bilo tako hudo. V obližji istega sta pSenica in rž poškodovana za polovico. Letos je tam že dvakrat klestila. Sv. Marko pri Ptuju. V soboto, dne 4. julija proti večeru je zdivjala po našem polju nevihta. Usule so se čudno debele kaplje dežja in plaskale so na peščeno zemljo kakor žlondrave kepe. Veter je hotel zlomiti vse, tako se je zaganjal v drevesa. Toče ni bilo, le tuintam je padla kaka prav orehova in se razletela. Doslej smo imeli vsak dan tropične nalive. Kakor je čitati, je istotako tudi drugod ob Dravi. Ni čuda torej, da je deroča Drava tolika in tako divja. Škode napravlja velikanske. Na naSem polju, ki je sam šoder, je Drava smrtni strah. Dravsko obrežje (je v vedni nevarnosti. Dravski valovi s svojo deročo silo trgajo kos za kG-3om, njivo za njivo, travnik za travnikom. Pretečeni teden je Drava raztrgala čez noč zabirjeno delo, katero je po 30 delavcev vsak dan skozi zimo težavno in zelo umorno delalo in končalo malo dni pred majem. Neki ubogi posestnici je lakotna Drava nekega jutra odnesla veliko njivo s posajenim krompirjem in nasejano koruzo. Včasih ji pa ostane kaka betev in prinese zakopat na naše bire kar cele prešiče, kako tele, cele zaboje slanikov, mnogo mrličev skozi leta ter raznovrstnih hlodov in drugih stvari. Če se njenim valovom zdi primerno, izrujejo kjerkoli že šumo leševja, brez, vrb, smrek in hrastov in se igrajo s to splavjo, praskaje po petdeseternih strugah proti Hrvaškem. Če se jim ustavi kak slab otoček, po njem je. Skozi dan je morda še zelenel in se tresel z zeleno šumico, a čez noč so ga zagrnili valovi in na njegovem mestu je črna struga. Drava, kakor pravim, je grozna šiba in strah za naSe ljudi. Kakor se ji zdi, tako dela svoja pota, če je treba, tudi skozi vasi. Izdalo se je za njeno uravnavo že na milijone, pa ona je stara trmoglavka. Nam se zdi, da Drava ob svojem nastopu in pre-plavu uči visoke gospode inženirje višje matematike: Dokler mi ne daste obzidane struge, toliko časa bom napadala obrežje in ga trgala neusmiljeno ter prodirala dalje po svojem okusu in volji. Razbor pri Slov. Gradcu. Nekatere razborske kmete nas je lansko leto dvakrat obiskala vremenska nezgoda in sicer enkrat toča, enkrat pa silni veter, kateri nam je deloma še stoječe žito na njivah skoro popolnoma omlatil, deloma pa že požeto in v kope zloženo raztrgal. Vetru je sledil dolgotrajen dež, ki nam je uničil skoro V3e žito. Škodo smo cbakrat pravočasno naznanili in oblast jo je komisijsko pregledala in cenila. Znižali so nam znatno zemljiški davek. Nekateri so tudi že lansko leto dobili podporo — menda deželno — v malih zneskih, letos, dne 26. maja pa smo jo dobili vsi — menda državno — in to prav izdatno podporo, katera nam je v naši stiski velika pomoč. Zato se najprisrčneje zahvaljujemo našim vrlim in skrbečim gg. poslancem za izposlovanje nam prepotrebne podpore, posebno pa tudi blag. gosp. našemu okr. glavarju za njegovo blagovoljno posredovanje in ves njegov trud. Tudi l«tos s strahom in trepetom pričakujemo jeseni, ker nam elementarna sila skor j vsak dan žuga ugonobiti plod naših, sicer dobro letino obetajočih njiv in sadonosnikov, kar se je letos žalibog že mnogokrat zgodilo. Ako nam Bog letos prizanese ter na9 obvaruje vremenskih nezgod, imeli bomo, kakor se sedaj kaže, v jeseni polne kaSče žita in polne kleti sadjevca in veselili se bomo Njegovih dobrot, ker nam prihodnje leto ne bo treba stradati. Iz Slovenjgradca nam piše somišljenik: Pred kratkim sem se peljal v Slovenjgradec. Ko izstopim na novi postaji, zagledam seveda nemški napis: »Fahrkarten Ausgabe der Haltestelle Stadt Windischgraz.« Kakor sem torej iz napisov izprevidel, mora biti ta nova postaja samo za Nemce namenjena Saj imajo druge postaje dvojezične napise. Zakaj ta izjema? Ali to trpite Slovenjgradčani? Celjske novice. Dne 1. junija zvečer se je vršila v Narodnem domu odhodnica priljubljenega uda celjskih narodnih društev, g. Ivana Dobršek, ki je odšel v Laško. — Mi še enkrat opozarjamo na »Sokolovo« veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 12. t. m. Kolikor je razvideti iz priprav, bo veselica nekaj takega, kar Celje še ni videlo. — Izlet v Bukovžlak se je moral vsled nastalih zaprek preložiti na poznejši čas. Kedaj se bo vršil, se že naznani. — Procesije sv. R. Telesa se nista udeležila, kakor je običajno, mestni župan Rakud in podžupan dr. Jesenko, tem pridnejSe pa zahajata k protestantovskim večerom. »Slov. Narod« vsled tega v dopisu iz Celja seveda zopet napada — g. opata Ogradija z zelo pouličnimi izrazi, kar kaže, da v Celju cbstoja že tudi slovenska lakinaža. Pač pa sta se udeležila procesije zastopnika okrajnega zastopa dr. Ivan Dečko in dr. Juro Hrašovec, kar je na verne Slovence naredilo najboljši utis. Štore. V torek, dne 7. t. m. zjutraj je povozil vlak 62 letnega kočarja Antona Kolar iz Ljubečne. Našel ga je čuvaj. Šoštanj. Nemcem se sline cedijo po našem lepem trgu, zato se pripravljajo s strastno agitacijo na volitve, ki se bodo vršile dne 16. t. mes. Poklicali so na pomoč celo urade, ki jim res pomagajo. Vse to pa je zastonj, kajti naši slovenski volilci bodo zmagali, ako storijo vsi svojo narodno dolžnost in o tem smo tudi prepričani. Konjski seiem se bo vršil v tem mesecu dne 22. v Šoštanju. Slovenski učitelji, pozor! Narodne učitelje opozarjamo na razpisano mesto učitelja v Kozjem, ki se nahaja v drugem plačilnem razredu. Vrl narodno misleči učitelj naj bo zagotovljen prijaznega sprejema v vseh naših krogih. Trg je sedež sodnije in davkarije. Galicija v Sav. dol. Na binkoštno nedeljo, dne 22. m. mes. smo imeli pri nas strašno neurje, vihar, blisk in točo, ki je padala od lešnikove do orehove debelosti. V pol uri je bil uničen ves up kmetov. Vinogradi izgledajo kakor o Božiču, drevje golo, polja in travniki opustošeni. Najhujše ie divjala toča v okolici sv. Jungerte in Železno. Na mnogih krajih je okna pobila in drevje vihar izruval. Tudi v soboto, 4. junija je bilo toče, da je pobelila. Bog nas varuj treska toče, in hudega vremena! Rimske toplice. Umrl je v svoji vili v Rimskih toplicah 1. t. m. podmaršal Karol baron Urban, ki se je posebno odlikoval v bitkah pri Mente della Croce in Kustoci ter na okupaaiji Bosne in Hercegovine. V S Rimskih toplicah je živel v pokoju 20 let ter ' je bil Slovencem prijazen. Št. Lenart nad Laškim. Na kvaterno nedeljo je šlo čez Št. Lenart nad LaSkim grozno hudourje z malo točo. Toča sicer ni veliko škodovala, pač pa grozen naliv. Voda je v hipu prihrumela iz bregov; potok v Mišjemdolu je narastel tako visoko, da je tirjal kot žrtev človeško življenje. Hrastnikova Tončka na Tratah, vzgledna deklica, je padla v potok. V trenutku so jo valovi zakrili in pod Martinovim mlinom je vrgla voda na suho mrtvo truplo pobožne romarice od Sv. Trojice, kamor je šla na božjo pot. Bodimo pripravljeni! Videm ob Savi. Naša šolska efektna loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobe po kroni. V kratkem začne loterijski odbor sestavljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tovarnarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati s svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma vposlati cenike na loterijski odsek na Vidmu. Mali kondukter, obsegajoč železniške in poštne zveze južnih pokrajin je izdal Jernej Bahovec v Ljubljani. Cena 30 vin., s pošto 35 vinarjev. Najnovejše o vojni. London, 8 junija. Drugo glavno krilo Kuropatkinove armade se obrača proti Ku-rokiju, med tem, ko bo ostala Kuropatkinova armada zavzela stališče med Jalom in Liao, da prepreči združenje Okcve armade z armado Kurokijevo. Pariz, 8. junija. Jutranji listi imajo poro-j čila iz Petrograda, da Kuropatkin nima samo ene armade, ampak dve. Druga armada prodira iz Vladivostoka tik ob obrežju in ima namen priti Kurokiju za hrbet. Tako bi bili Japonci med dvema ognjema. Ruski kozaki, ki so predrli v severno Korejo pod poveljstvom Rennenkampfa, so le prvi oddelki druge armade, kateri poveljuje Linjevič. London, 8. junija. Včeraj med 3. in 5. uro zjutraj so čuli v Čifu od Port Arturja živahno kanonado. Tudi v Penču so čuli od ponedeljka ponoči do 2. ure včeraj zjutraj močno streljanje. Tu so vsled tega mnenja, da je po dolgem presledku japonsko brodovje zopet pričelo bombardirati Port Artur. Vest, da so že sedaj poizkusili Japonci napasti Port Artur s suhega, smatrajo tu za neverjetno. CerU&rene stvikrl. Birmancev je bilo v župnijah: Št. Janž na Drav. polju 367, Sv. Lovrenc na Drav. 1 polju 211, Ptujska gora 173, Cirkovce 339. Društvena porodila. Veliki islet na Žigertov stolp. Dne 19. junija t. 1. priredi velemarljivo društvo t »Podravska podružnica Slov. plan. društva« I veliki izlet k Zigertovemu stolpu na slovensko Pohorje. Ta prekrasni izlet, ki se bo vršil v velikem obsegu, bo spojen tudi z veselico, * vršečo se na prostorni trati poleg Žigerto- vega stolpa in bo y istini prekosil lansko slav-nost povodom otvoritve stolna. Sestavljen je že najraznovrstnejši in najzanimivejši vzpored. Vsi Slani tega društva so pridno na delu in so si — kakcr smo izvedeli izza kulis — tudi že pridobili najboljše moči, ki bodo sodelovale pri tej veselici in izletu. Istotako je tudi že oskrbljeno za sv. mašo, ki se bo brala ob 10. uri v cerkvi sv. Ariba in pri kateri bo pel veliki pevski zbor. Nato bo na trati poleg stolpa veselica, koder bo postavljenih 12 raznih šotorov, koder boš imel na razpolago raznovrstne zabave ter dobil jesti in piti za mal denar. V posebnem šotoru igrala bode nam že iz?a lanskega leta uobro znana godba »Vresenki«, ki bo skrbela tudi za kako po-skočnico veselih hribolazcev. Od cerkve sv. Ariha k stolpu priredi se slovesen sprevod z godbo. Vsi cenjeni izletniki ter vrli slovenski Pohorjani se vabijo in opozarjajo s tem, da ne zamude te lepe prilike, udeležiti se prezabavne prireditve. Natančnejši vzpored se naznani prihodnjič! Čebelarski shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je bil namenjen na 19. t mes., je prestavljen na 3. julija. Zato bo pa enaki shod dne 19. t. mes. v Ormožu, 3. julija pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici! — Iv. Jurančič, potovalni učitelj. V Cadramu bo 12. t. mes. popoldne društvenikom katol. polit, narodnega društva »Sloge« in drugim poslušalcem g. potovalni učitelj Fr. Goričan v šoli govoril o umnem kmetovanju in pričakuje veliko vedeželjnih slušateljev. — Odbor. Iz Gomilskega se nam dodatno k zadnjemu dopisu poroča, da se je tamoSnje slovesnosti dne 23. majnika udeležila tuch požarna bramba v Grajski vasi. —— Društvena naznanila. Jarenigska zadruga ima dne 12. maja po prvi g v. maši v „Čitalnici" občni zbor s sledečim vzpore-dom: 1. Potrjenjc letnega računa. 2. Izvolitev nadzor-ništva in razsodišča. 3. Slučajnosti. Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuju priredi v gostilni g. I. Vrabl v Orešju dne 12. t. m. po večernicah društveno veselico z gledališko igro „Zamujeni vlak", petjem, govori in deklamaci-jami. Iz prijaznosti sodelujejo tamburaši. K mnogo-brojni udeležbi vabi odbor. Kmet. bralno društvo v Gornji Radgoni priredi s sodelovanjem drugih narodnih društev ▼ okraju dne 12. junija o pol 5. uri na vrtu gostilne pri Osoj-niku Ciril-Metodovo slavnost s peljem, govorom (gosp. urednik Korošec), deklamacijami, gledal, igro „Čevljar in bogatin" i. dr. Podružnica sv. Cirila in Metoda za gornje-radgonski okraj ima 12. junija ob 4. uri popoldne letni občni zbor v gostilniških prostorih pri g. Osojniku v Gornji Radgoni. Na številno vdeležbo vabi odbor. Gospodarske olrobtinlee. Kmetje, oskrbite si okoli svojih zem-ljiSS pravili ln zanesljivih mejnikov! Mnogokrat sem že zastavil pero, da sem zlasti o gospodarskih zadevah poročai kaj našemu kmetu, bodisi to iz lastne ali bližnje skušnje, ali celo kaj iz bratskih skušenj češkega ljudstva. To vse sem storil vselej z dobrim namenom in pošteno voljo, siromaku kmetu kaj koristiti. Vendar četudi se je to zgodilo že dostikrat, povdarjati moram, da s tako resnim namenom še nisem pisal kaj nikoli kot danes, ko Vam, dragi slovenski tovariši-kmetje, priporočam: Oskrbite si okoli svojih zemljišč pravih, zanesljivih mejnikov! Našemu kmetu gre trda za njegov obstanek iz premnogih vzrokov, kakcr se splošno čuje in čita v časnikih. Poleg mnogih nadlog, ki mu prihajajo od zunaj, pa je še dostikrat tudi sam kaj kriv, da mu grs še slabše. Mimogrede omenjam tukaj udanost k p i j a č i, k kateri razvadi rade sledijo še druge. Kakor spodkopavajo te njegov slabi obstoj, enako ga uničuje Se neki drugi sovražnik, namreč tožarenje. Žalibog da se tudi ta tako rad ugnjezdi po nekaterih krajih in pri nekaterih ljudeh. Tožbe pa, kakor znano, imajo mnogo slabih nasledkov. Poleg dolgotrajnega če ne celo večnega sovraštva so pogosto zraven Se dvomljive ali celo krive prisege, krivice, na zadnje pa še kaj občutni stroški. Dragi kmetje, varujte se torej kolikor le mogoče tožarenja! To pa se med kmeti začne najpogosteje v zadevi mej pri zemljiščih. Žalibog, da te niso natanko urejene Se dozdaj po naših krajih. Kakor mi je znano, so se sedajni obrazi zemljišč — mape — imenovani, naredili okoli leta 1824, torej ravno pred osemdeset leti. Tačas je bilo seveda v naših krajih mnogo drugače glede obdelovanja zemljišč, nego je dandanes. Koliko je sprememb radi njiv, travnikov, vrtov in koliko še le po gozdih. Ako gledaš kraj sedaj v resnici pred očmi, p& se zamisliš v ono staro »mapo«, skoraj, da ti mnogokrat pamet hoče uiti. Iz jedne pomote zaideš v drugo, tako da na zadnje sam ne ves nič, kje je prava resnica. (Dalje sledi.) Zahvala. Katol. slov. izobr. društvo v Studencih pri Mariboru izreka n^jprisrčnejšo zahvalo povodom blago-slovjjenjfc društvene zastave dni 29. maja t. 1. čast. g. kanoniku Vohu, ker so se odzvali našemu vabilu in nam blagovolili zastavo blagosloviti, č. g. dr. Medvedu za krasne besede v cerkvi, blagorodnej gospej Šun-kovi za prisostvovanje pri zastavi kot kumica. Neimenovanemu za veliko požrtvovalnost in skrb, goBp. Šnu-derlu, učitelju v pokoju kot prvoboritejju, g. Ciriču kot slavnostnemu govorniku za tako navdušen govor, potem bratskim društvom kakor: Krščansko - socialni zvezi v LJubljani, Kat. del. društva v Mariboru, Kat. del. društvu iz Puščave, Društvu krščanskih gospej v Mariboru, Bralnemu društvu v Lembahu, vsem gostom iz Maribora, vrlim šent peterskim mladeničem, dekletom za okinčanje društvenih prostorov, gčni Malek za napravo slovenske trobojnice, vsem onim zavednim Slovencem, ki so razobesili zastave in se niso bali napadov ter jih tudi sedaj krepko odbijajo. Starišem, ki so belo oblečena dekleta poslali. Potem g. Robiču, kateri nas je gostoljubno sprejel in vsem, kateri so kaj pripomogli k tej slavnosti. Kmetskemu bralnemu društvu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. za tako navdušeni poslani pozdrav, nadalje brzojavnim čestitkam iz Tržiča na Kranjskem, Dobrne pri Celju in Sv. Lenarta v Slov. gor. Vsem še enkrat najtoplejša zahvala I Studenci, dne 2. junija 1904. Katol. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariborn. Zgodovin, društvo za Slov. Štajersko se obrača z uijudno prošnjo na vse domoljube, naj po mogočnosti: a) pristopijo kot redni udje (100 K enkrat za vselej ah na leto 5 K, zato dobe društveno glasilo »Časopis«); b) naj izroče, če mogoče, brezplačno društvenemu muzeju zgodovinsko ali narodopisno zanimive predmete, kakor: listine, stare novce, orožje, posode, stare narodne noše, starinsko pohiSno opravo itd.; c) naj poročajo o slučajnih najdbah ali narodopisnih in zgodovinskih zanimivostih svojega kraja; d) tudi naravoslovni in geologični predmeti se sprejemajo v društveni muzej. PoSiljatve naj se naslovijo na »Zgodovinsko druStvo« v Mariboru, osebno se lahko predmeti oddajo tudi v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Loterijske številke Gradec 4. junija: 74, 55, 70, 3, 83. Dunaj 4. junija: 39, 43, 2, 34, 83. Proda se. Hita s 5 stanovanji, gosp. poslopje, vrt, sadonosnik, njiva, vsega skupaj 1 oral, se proda po ceni za 2800 gld. Kje, pove upravništvo. 414 2—1 Gostilna s popolno koncesijo, toba-karno in malo trgovino, na lepem krqu, blizu mesta, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 405 3—1 Vrvi, štrange, mreže in vsakovrstno vr-varsko blago prodaja po nizki ceni Flo-rijan Kučanda, vrvar v Mozirju, (Savin. dolina). 410 5—1 Lepo posestvo na Vranskem, blizu trga in tik ceste, posebno za živinorejo zelo ugodno, se takoj proda. Isto obsega skupaj 21 oralov zemljišča. Gozda je 10 oralov. Ostanek spada na sadonosni vrt, njive, vinske brajde z obilim trsjem, travnike itd. Ima lepo hišo, gospodarsko poslopje in kozolec. Bojj natanko se po-izve pri g. Paul Orešniku, gostilničar na Polzeli. 396 3—2 V najem se išče. Kovačnico na Spod. Štqerskem, išče pod ugodnimi pogoji takoj v najem Ferdo Javornik, kovač, Pupohergraben, pošta Ribnica. 406 2—1 Proste službe. Trgorski pomočnik, izurjen v ma-nufakturni in špecerijski stroki, želi s 1. julijem službo menjati. Naslov pove upravništvo, 412 5—i Pekovski učenec se takoj sprejme v pouk pri Karolu Grilc v Studencih pri Mariboru. 407 2—1 4 pridne tesarje sprejme takoj v delo Jožef Brumen, Križevac, Hrvaško. 415 1—1 Hiia s 4 stanovanji, dobroidočo bra-njarijo, */« oralov njive in sadonosnik, se proda zaradi bolezni vse za 300 gld. v Poberžah St. 37 pri Mariboru. 418 3-1 Kuharicai vajena vsakega dela, zna tudi šivati, išče službe v župnišču. Pismene ponudbe se naslove M. P. S. poste restante Grafenstein. Koroško. 397 4-2 Več pomagačev, pridnih in izurjenih, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovivaai. P. Hoče-Slivnica. 423 3—1 Učenca) z dobrimi šolskimi spričevali in s poštene hiše, sprejme Janez Pecko, trgovec na Ponikvi ob j. žel. 421 2-1 Dijake sprejme vdova v Mariboru, Au gasse št 5, vrata 18, n. nadstrop. Lepi separatna soba. Ann ° 1 Poštenega fanta( ki ima veselje do mizarstva, sprejme takoj Jožef Volčič, mizarski mojster v Mariboru, Schmide-rerjeva ulica 3. 424 2—1 Bazno. V slovo I Vsem prijateljem in znancem kličem srečno, spominjajte se me v molitvi, jaz bom tudi za vas storila tisto v daljavi. Sv. Jurij v Slov. goricah. — M. Mak. 416 1-1 Naznanilo. Prodaja trave na travnikih dr. Jurtela v Hvaletincih in pri Pesnici se vrši v torek, dne 14. junija 1904, začetek ob 9. uri zjutraj. 419 1-1 Sv. Andraž v Slov. gor., dne 3. jun. 1904 Učenca z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu »Slov. Gospod.« v Maribor. 400 3—2 Izjava. Podpisani, Oskar Schmidt, solicitator v Mariboru, izjavljam; da so vse razža-Ijive beseee, katere sem izrekel v gostilni -pri mestu Gradec" v Ljutomeru o gosp. Fricu Pajerl, trgovcu s kolesi v Mariboru, neosnovane, jih obžalqjem in pre-kličem. 424 1—1 Maribor, 1. jun. 1904. Oskar Schmidt. Anton Paolnzzi ! > :pos. v Cittanovi, Istria, prodaja lastnega vina. .Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo domače „ 13 „ „ ' teran 14 „ .Po tej ceni iranko na postajo Trst; v svojih sodih se podraži za 5°/o. '637 Vzorci se pošljejo zastonj. 26 »♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦♦♦i IH1 Uradne pečate priporoča tisLsy. Cirila Mr Tetley-eva zdravilna štupa, neogibno potreben pomoček — za svinjerejo — dobi se samo v £ trgovini z mešanim blagom in semenjem M. Berdajs V Maribora, p *** Karol Rociancic kamnoseški mojster v Mariboru ¡9C Schillerstrasse 25 a» priporoča t izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih kamnov in stavbinakih del, podob in ornamentc.lno - kiparskih del, _kakor tndi pbpravila na iatih. — Vzorci in proračuni._ ^ Zalivala. Nemila smrt pobrala nam je priljubljeno nam 409 1—1 iz Bučečovec. Po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je 6. maja mirno v Gospodu zaspala. K zadnjemu počitku dne 8. maja spremila sta jo domača čast. gospoda. Iskrena jim hvala! Istotaka hvala gosp. pevovodju Antonu Herzog in vsem pevcem in pevkam, kateri so ji zapeli zadnjo pesem. Vsem, kateri so se udeležili pogreba najiskrenejšo zahvalo izreka žalujoča rodbina. Za slovenske mladeniče in mladenke! V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige Črtice iz slovenske zgodovine. I. Stari Slovani. En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpOSlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ———— Dobi se ———— v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. ul. št. 5. < tf&t-tt.t-^rtt? Anton lumrek podobar Celje gledališka ulica Celje se priporoča čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev, prižme, križevih potov, spovednic, vsakojakih podob in svetniških soh, kakor sploh vseh v mojo stroko spadajočih del. — Trajno, umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene! 388 5—3 V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi za birmance lep spomin aaa ter sploh za odrasle koristen molitvenik Duhovni vrtec66 v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sv. birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K T80, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'60, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1'80. Hv. birma. Pouk in priprava za ta sv. zakrament za iolo in dom v III. natisu. 1 kom. K —-10, 10 kom. K —'90, 100 kom. K 8'—. JOŽEF KRAMBERGER kleparski mojster pri Sv. Ani na Kremberg-u # se vljudno priporoča čč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v kleparsko stroko spadajoča dela. Prevzemam kritje zvonikov in raznih streh s pločevino, stavim strelovode po novem sistemu in bakreno žico, dalje popravljam in barvam strehe, tudi na zvonikih, pri tem ne rabim stolpov (ruštov), kar je ceneje, delam iz najboljše pločevine žlebove in razne v to stroko spadajoče reči in sicer EMC- po najnižji coni. -3M Imam mnogo spričeval od čč. gg, duhovnikov na razpolago. — Prosim torej vse Slovence, da me blagovole z obilnimi naročili podpirati. 404 8—1 Slomslb' Milice „Poiflipo^Urez. Stolni dekan d- Ivan Križanič. Cena knjigi 30 v, s pošto 36 v. — Dobi se v — tiskarni sv. Cirila v Mariboru Koroške oliee it. 5. t f t * f f f f f t Cepilni traki I za amerikance - in trsne škropilnice z galico ¿2MS" prav po ceni odda Jos. Prstec v Mariboru pri Magdaleni i „Nageljni." J Nove svetne pesmi za mešane in moške glasove. Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena partituri 2 K. Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob ju ž. žel. za mlinarje, žagarfe, vrtnarje, ključarje, mizarje, kakor tudi za veleposestnike. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru namerava zaradi pomnoženja svojih strojev kupiti večji motor ter proda pod ugodnimi pogoji 1. 1898 od znane tvrdke kangen & Wolf kupljeni bencin-motor g tremi konjskimi močmi, električnim užigalom, s kotlom za vodo, plinotvornim strojem, g cevmi itd. — Kupci si lahko ogledajo motor v njegovem teku vsak dan razun nedelje v tiskarni SV. Cirila V Mariboru, Koroška cesta st. 5. DC Najcenejša obrtna moč, kateri ni treba posebnega kurjača niti dovoljenja od Oblasti. "3M «■MMaaaaHMHMB Postavi se lahko glede varnosti na viakem prostoru! mmmmtm—mmmm^mmmmk^hbmsb iz molitvenika liti molite? i VII. natis (za-se vezane) dobiva v tiskarni sv. Cirila v I»I»rlboru. — Cena: v platno vezano H. fl*50, s pošto vred H t*BO. i knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam. mm ¿ in Večje zmage se ne bodo priborile v rusko-japonski vojni, kakor si je priborila 472 4—4 peronospora brizgfalnica mojega izdelka, popolnoma iz bakra z ventilom na okroglo in raz-prašnikem po Alhveilerjevem sistemu čez vse druge brizgalnice. Cena komadn 22 — K Jožef Hitzl, kotlar v Mariboru Koroške ulice št. 6. Vedno velika ziloga kotlov za žganje kuhati in pralnih kotlov. Prevzemam tudi ra*n» popravila ZAHVALA. Iskreno in globoko zahvalo izrekam s tem vsem, ki so ob smrti prečastitega gospoda Jožefa Sorglecliner župnika izkazali rajnemu zadnjo ljubezen. Posebej izrekam prisrčno zahvalo preč. gospodu Frideriku Kukovič, župniku dobrnskemu, in njegovemu kapelanu g. Fr. Schreiner za ljubeznive obiske in skrbljivost ob bolezni ter velik trud in skrb ob smrti in prepeljavanju telesnih ostankov; milost, g. proštu ptujskemu Jožefu Flek, ki so rajnemu govorili zadnje slovo in vodili pogreb; preč. gosp. P. Alfonzu Svet, gvardijanu ptujskemu, ki je opravil slovesno pogrebno mašo; vsem 52 terim duhovnim bratom, ki so prihiteli od vseh stranij h pogrebu; slavn. učiteljstvu. ki se je s šolsko mladi o udeležilo pogreba, slednjič vsem faranom, ki so v ogromnem številu spremili svojega umrlega župnika na zadnjem potu in podarili v spomin krasen venec. HAJDIN, dne 25. maja 1904, 408 1—1 Janez Rozman, kaplan. Mi francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išyas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1'20 gld. z navodilom vporabe. Stari knniak se priporoča posebno rekon- w I»I4I I l%wlll(4l\ i ii* ' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira Benedikt Hert 1. posest, graščine «oli« pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu ______ pri Martinu Šuster. 526 52—34 Gospodarji, pozor! -J^e kose! babice s klepačem! kamne! srpe! Kdor želi dobre kose in srpe iz najboljšega ocla, naj se potrudi v trgovino mešanega blaga brata Korošec trgovoa v Gornji Radgoni S4i o-c v Škrlečevej hiši, kjer je bila prej gostilna. — Dobivajo se tudi najboljše motih«-, itlhi, lopate kakor tudi kamni za brusit. Med. un i v. d- Rihard Karba bivši sekundarij ljubljanske bolnišnice naznanja, da se je naselil kot -. zdravnik v Šoštanju — in da ordinira v posojilniški hiši. 395 3-2 S parno silo obratovana za glinske izdelke 420 8—1 ~v Haeju priporoča svojo velike, zalogo vsega v njeno stroko spadajo-čega blaga, kakor zftdne opeke. izdelane z roko ali pa na strojih, votle zidne opeke, opeke za obohe, lončenih eevi za drenažo, na strojih izdelane strelne opeke, W patentirane zarezne opeke, iploi^ za tiskanja. — Blago izvrstno, ker )e napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Cene nizke! Občni zbor Hranilnice in posojilnice y Laškem, ki se bo vršil dne 12. junija 1904, ob 3. uri popoldne Program: 1. Poročilo tajnika. — 2 Poučni govor. — 3 Volitev načeistva. — 4. Slučajno«! O ti l> o r-. XXXXXX Hrt Amertkaircicii« •em 8 * Otvoritev trgovine. Uljudno naznanjam cenj. p. n. občinstvu, da 01 otvorll dne 1 Junija 1904 v Mariboru, grajski trg št. 2. preje trgovina B!anke-ja naslednik popolnoma na novo urejeno trgovino manufaktnrnega blaga, kakor različnega sukna, platna, tkanine itd. — ter prosim za obilni obisk, katerega si bom skusil ohraniti s točno postrežbo in oddajanjem dobrega in zelo cenega blaga. 403 2- Z odličnim spoštovanjem Alojz G-niušek. X X * XXXXXX <*»' Amerik aiicn. XKXXXX 1 S I v XX X O & priporoča tiskarna sv. Cirilsi v Mariboru. Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Fcrdo L«»k®»«r. Tiske tiskarna iv. Cirila.