ZA IZBOLJŠANJE LISTA Val« r«ii». V«k. ki ■m pripišite -UlavNsrtrfa-ali ca pridiMto ta naročnik*. Vaa bo bvalv trn. ker Ut mu odprti pK k sam lepemu ta tanimirraui MIt®. GLAS NARODA List slovenskih delavce? r Ameriki. ★ ČITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še ■liste naročnik, pošljite en do-flar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE : CHeUea li!I J Ejitrmt as Spread CIasu Msilcr Siyt«Afr 21st. 1M3 al the P—t Offlcc at Nnr York. N. Y, under Act of Congress of March 3rd. 18*9. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 123. — Stev. 123. NEW YORK, FRIDAY, MAY 27. 1938—PETEK, 27. MAJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL SPLOSNI DELAVSKI POLOŽAJ SIROM AMERIKE BORBA V KEWANEE, ILL. - SPREJEM DELAV. PREDLOGE Avstrija razdelena v nazijska okrožja IZGREDI PRI J. J. CASE CO. V ROCKFORDU ROC1CFORD, 111., 24. maja. — Pred tovarno J. J. Case Farm Implement Co., se je vnela včeraj pravcata bitka med policijo in več sto piketi United Automobile Workers. Štirje policisti in več štrajkarjev je bilo ranjenih. BREZPOSELNOST MED MLADINO V MESTU NEW YORK CARDENASOV UPORNIKE POLICIJA OMOGOČILA VSTAVKOKAZOM VSTOP V TOVARNO KEWANEE, III., 24. maja. — Pred Walworth i PI17IV NA Valve and Fitting Mfg. Co., so se završili včeraj! iU«lV WA krvavi izgredi. Na povelje organizacijskega odboja jeklarjev je pred nekaj dnevi zastavkalo vseh 1900 delavcev. Včeraj se jih js kakšnih tristo premislilo in so holeli nazaj v tovarno, toda piketi so ZMstražili vse vhode. Vmes je posegla policija ter prodrla kordon štrajkarjev. Nekateri delavci so izrabili priliko in šli v tovarno, toda vodstvo jim je naznanilo, da bo obratovanje za nedoločen čas ustavljeno. V bojih s policijo je bilo ranjenih 1 4 štrajkarjev. RIBIČI BODO OBOROŽENI proti J APONCEM DR. KURT SCHUSCHNIGGU SO ODPOVEDALI ŽIVCI Predsednik je upornike j Ribiči so brzojavno pro-pozva:, da od lože oro- sili za varstvo proti Ja-ž je. — Kdor se vrne do- j ponskim ribičem. — mov, ne bo kaznovan. Družba b o oborožila dve ribiški ladji. MEXICO. Mehika, Jo. maja. — Predsednik Lazar o Cardenas, ki je izjavil, da je del dr-zave San Luis Pot osi Se vedno v uporu, jo pozval upornike, d i« od lože orožje in >t* vrnejo m« svoje domove. Predsednik je obljubil onim, ki se predajo, da ne bodo ubiti in dodal, da poziv na uporu* ke ne kaže na slabost vlade. Poziv pravi med drugim: "V namenu, da narod države San Luis Potosi dobi mir, poživljam vse v inporm-ni taboru, la »c vrnejo domov, da zasta vi jo svoje moei v vredno tlelo V New Yorku je tretina mladih ljudi v starosti !i» »e v neeastno in poniževalno od 16 do 24 let nezaposlenih. Približno 400,000 .bojevanje._ c 'iti ■ • - i -i ii Delu ve i so dovoli trpeli •pod fantov in deklet v tej starosti je prizadetih vsled >Hlil.a.lnillli v!a(Jallli, ko so Wll; nezaposlenosti ter njenih finančnih in socijal nih stisk. O tem je razpravljal Leonard W. Mayo, odbornik "Welfare Council of New York City". Petdeset odstotkov te nezaposlene mladine je že več kot' j0 življenje onih, ki so v uporu leto dni brez vsakega dela in zaslužka. SEAT ELK, \Ya-h., J5. maj;;. — Ribiči na A laski so se v jezi oborožili, da preženejo japonske ribiče, ki prihajajo na ameriško stran lovit lose. The Paeif Coast Codfish Co. je naznanila, da bo poslala 2-i pušk in dovolj munieije dvvnin svojima ribiškima ladjama v >-kolici Bristol zaliva pri Beriu-škem morju, ker so ribici p«; brezžičnem brzojavit prostili za orožje. Navdušenje za odkrito vojno med ameriškimi in japonskimi ribiči se je naglo razširilo ob paeifiški obali. Ribiška uni ja na Alaski je naznanila, tla bo takoj poslala ojaeenja na la- \r-da- ub ea>u, ko so imeli dovolj dela'1^1'1 McKinley in La Merced na polju, jnljani v neenak boj, mi ju^ozapaxlno Alasko. ki je bil obsojen na pogubo. i ''komo ^ igrali s tem " Poveljniki vojaških oddel i japonskim položajem/* je rekel ko»v imajo povelje, da varuje- tajnik ribiške unije William Ilieker. Ribiči so že jezni in bodo storili vse, da preženejo Japonce. Naši možje, ki bodo šii proti severu, bodo pripravljeni na boj." Kot pravi Ilieker, se nahaja in da jim najpravijo lahko, da -e vrnejo k svojim ognjiščem in DELAVSKA PREDLOGA l^ZJ^' W m' WASHINGTON, D. C., 24 maja. — Poslan- Catenas j,. ska zbornica je pozno nocoj sprejela delavsko i^'korp^lL^^^dl predlogo, ki določa minimalno plačo in omejuje [Zopet pa je napadel petrolej-delovni čas. Nato je bila izročena senatu, ki je žei^ke dnr/.be, trd«*", da s«* Mehika zadnje poletje slično predlogo sprejel. " l130!'*1 vsak* obllkl P. i » i v. v.« Isuznosti m brani tvojo neod vi- ri končnem glasovanju je vecma preprečila vHf,.uost protj v,^akj krivic.Tli agrr. gmn svoje mreže na poskuse, da bi bila za delavce po južnih državari •> ivnosti tujega kapitala. Ve<[' mf'j ^ Kristolske določena nižja minimalna plača. Predloga dopu-1 V1{tdni aeroplani šča le malo izjem ter je veljavna za vse Združene oveč lovil- General Cedillo poveljuje ar- |,0S{50V v Nižini A laske, toda po-.. i: i < :__i; ■___ i___.j.___ ifod'ba lie zahrflninin lfivt+i m GEN. POŠTAR ZAGOVARJA vladno POLITIKO --— -- ------------ -------------- - ------ | DUNAJ, Avstrija, 25. maja. — Včeraj je bila Ljud:, ki širijo neosnova- objavljena administrativna preobrazba Avstrije, ne govorice, je označil £ njo je bila dežela razdeljena v nova okrožja. Ob-kot "znanilce nesreče' • «nem pa je bila tudi zelo omejena avstrijska vlada. Deset milijonov ljudi bi ^ ,. . , _ ' * _ j Po novi prerembi je dr. nikdar molče ne strada- thur Seyss-Inquart deželni lo. var ali -governor t okla njegovi -----.vlada ima samo Štiri ministre: CHICAGO, l!i.t 24. maja. — notranje zadeve, za trgovin j Včeraj je gcrvoril pred člani in finance, poljedelstvo in pra-Coiumonwealth kliki)a general vosodje. ni poštni mojster Farley ter se' izbilo je vnanje in vojno! po-ebno znašal nad tistimi, ki ministrstvo. Mesto provinc ali Širijo neosnovane govorice o kronovin so bili postavljeni Roseveltovi administraciji. — galli in ime -Avstrije" je spo- Imenoval jih je krive preroke lJ0|110ma izginilo. Vsak gan m znanilce m sreee. predstavlja posebno nazijsko — \ se, kar se sedaj dogaja, ()fcrož|e. — je rekel, — ie treba trezno . ... .,,. . , ' . . • , v, , , Iv Dunaiu so bila priključen« presoditi, pa pride clove»k do zaključka, reilnie5tja, med njimi tudi Moedling. j!sjegov gover uer ali -vodja gaua je (llolusenik. Dolenja Avstrija je postala X i cd e 11 lo n a u (Do len j a Donava i /. glavnini mestom Krems. irenja Avstrija je sedaj Ober- OPUSTOŠENJE KITAJSKE Cele vasi so po žgane. — Pod vodo so velike pokrajine. — Japonci prodirajo dalje proti zapa-du. PEIPING, Kitajska, id. ma ja. — Nekaj časnikarskih poro-oevalcev ise je z aeroplane m peljalo iz Pei^inga v predel ob Lv.nghaj zelezniei vn časnikar ji poročajo, da so videli velikanski ,{M»krajine popolnoma o pustošene brez kakega prebi-jvalca, vasi in polja brez kakega L j znaka življenja. Natančno i-(bih) mogoče videti zapiiieeue i?l strelske jarke in okoli 1000 ze- veltovega programa je. s.pra-llouau (Gorenja Donava) viti Inzens zopet na noge m po- glavnim mestom Lincom. m a ga ti nezaposlenim. j Ga u i Salzburg, Koroška Glede očitkov, da je vlada ne-' Štajerska so obdržali svoja i- Jj>n?seemh vasi. smiselno potrošila milijarde in'mena in glavna mesta. Voral- . mili jande, je rekel Parlev: —jberfka je bila .priključena Ti- ^>ekatere vasi izgledajo ne-Da. dosti denarja smo izdali, roL-ki. vhodna Tirolska je bi-1 poakodovanj, dni^e pa kazi je tela ves ta denar je bil izdan !lu zdnižena s Koroško, Burgeii ; ^dove VTWlh bojev. Mnogo i i • ii- • - Tu ml i (»i L- sifuw... L-; vasi ]e bilo pozgamh m iz ta« za gospodarsko izboljšanje nt- dami pa k ^tajet>ki. ; * ™ v , . ,. c, , J i mole samo zidovi. . ^ zele in za reliel.Stem smoz,.-! DUNAJ, Xemexja, -5. maja. Tajerevang in Sučov, kjer so lo japonskih ladij S milj od l^ed nemiri «u iz-j_ ^k ožji prijatelj bivšega WK ua]]hrt^i ^ uo meriškega obrežja in da pride- \ Združenih državah 'avstrijskega kanclerja dr. Kur- tn lllui0 oškodovana da-i jo celo na obrežje, ako /nislijo, jdeset milijonov nezaposlenih, j ta Soluivehnigga je rekel, da so|v!.____ n i kdo ne vidi. {Za Vfit> te skrbimo. Niliče; pred dvema dnevoma dr. Kurt' bVlei1 mUi-!SOlmSe,mtggU ^P°Vedali ^' ipocgamn vasa, Ajer so nua,-, ljUdl režJa- - \ riški cesti do Vatles z vojaški- , TaJ1,lk ribiž!k s^•Tlr, i n» ' v tt*lm največji boji. Ker jmostana v St. Lambrecht.u štajerskem je bila včeraj zaple- j njena. V uradnem poročilu v Kcr >n Kitajci že v počet-Wiener Zeitung ni bil navnlcn kn b°iev iansko iesen n^tre vzrok za zaplembo. Juli oh N'elikem kanalu _________ List "Neuigkeits Welt" j0'jnžno od Tieniena, so velike po- Aeroolan idestimi 'mnenja, da je bilo premožen ie 1:krajine ob Tienein-Pokov žele- U • • u.. . !zaplenjeno zaradi finančnih te j21"'*1 ^ ^dno pcxl vodo in Iju- bami je bil na potu lZ|žko^ kajti zadnja leta ^ samo.jdje >e s čolni prevažajo iz va NTAR()0lTE SIO NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIC V * M ERIKI OCE KAZNOVAL SVOJO 34- LETNO HČER li. Zdaj sva se pobotala. Vsak .Večer sme ostati "zunaj do, desetih, ob sobotah in nedeljah pa do polnoči. Jaz sem že štiride- pel. «et let ožeujen, pa sem svo New Yorka v Chicago. Ubiti so bili vsi. CLEVELAND, O., 26. maja. — Potniški aeroiplan, ki je bil last United Air Lines in ki .ic ! j stan prodal mnogo umetnin. f1 (1° ki popolnoma ob j Po celi bivši Avstriji bo uve- |d:llle z vor]o-1 javi jena protižidovska posta-1 PEIPING, Kitajska, 26. ma va, ki je bila sprejeta na nazij- jja. — Japonski poveljniki na-skem kongresi v Nnernbergu. jpovednjejo kmalosni padec jLanfenga o)b Limghaj železnici, ji 50 milj za pad n o od Sadova. bil na potu iz New Yorka v Chicago z desetimi osebami na "j mili]on ^ in je leta 19;;5|ker so Japonci že prodrli dalj. nit treščil na npHp1 AImv„ nox .seruml zapadl1 ob nici in tudi južno od Rmene reke. krovu, je v plamenit tla v'močvirnati pokrajini okoli 8 milj južno od Cle-velanda. Vseh deset oseb je bilo ubitih. Dve uri nato, ko je aeroplan padel na tla, so rešilei vz pod razvalin izvlekli vseli deset tru- jo ženo samo šestkrat poljuibil. v. I Pred nesrečo je aeroplan kro- — Da, — je pritrdila mati,— žil po zraku kot bi iskal primeren prostor, da bi mogel priista- nezadostno. Predlagal je, naj bi bili vsi predmeti. Um hčerko morava pa«ziti, e4tndi .ti. Oli 11.20 ponoči pa je padel ki jih izdelujejo mladoletni, na poseben način o- ^-j jest UiesecevT zaipora, pamu .misli' t1a je dovolj stara. Da med dre\-je v moo-skus; > plinsko vojno. Ko pa je Wellington Koo še zahteval, naj svet proglasi bojkot .Japonske in tudi izda prepoved iz voza petroleja na Japonsko, se je lord Halifax hitro dvignil in vzkliknil, da ibi ta del resolucije gotovo ne bil soglasno sprejet. Pred tajno sejo je bilo več zasebnih sestankov med raznimi zastopniki v Ženevi. Tako jo že zjutraj sprejel Bonnet jugoslovanskega stalnega zastopnika v Ženevi Subotiča, nakar je prišel k Bonnetu Litvi nov in se z njim 'pogovarjal eno nro. Ob 'koneu tega sestanka je prišel k njima češkoslovaški poslanik v Ženevi dr. H a jd rich Popoldne rtb štirih je bila najprej tajna seja, «• j<« začela javna seja. Španski zunanji minister del Vavo M z v imenu sveta Lige narodov izjavil, da se bo o španski resohiciji govorilo zopet na prihodnjem tzasedanju. Pod vaško lipo Piše kakor miidi FRANK KERŽE pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ - 55............Din. 100 S 5.00............Din. 200 $ 7.20............Din. 800 911.65............Din. 500 $23.00............Din. 1000 943jOO............Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.35............Lir. 100 $ 12.25............Lir 200 $ 29.50............Lir 500 S 57.00 ............Lir 1000 $112.50............Lir 2000 $167.50 ............Lir 3000 8B CENJD SEDAJ HITHO MENJAJO SO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI kal ifonj v Unb tovoljujcmam ie MP« Izplačila v ameriških dolarjih •u $ L-•15— .J I.W 41«— Projennlk dobi ▼ starem kraja lsplaCUo » dolarjih. MMNA MAAAXILA MVEA(JJEM0 PO CABLE LVTIVI BA PRISTOJBINO fl— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" NEW ion, H. L Kadar človek nima nič v glavi. Danes 1k>iii (poskušal pisati nekaj, kar sam ne veni, kaj bo ivn kako >bo. Stvar je namreč ta: malo prej sem prišel od d en trsta. In kadar ima človek kaj s temi tiči opravita, se nekako čuti t^ko, kakor bi bil pred nekaj minutami sestavil telo iz kosti, ki si jih pobral v neki vreči. Nobena ne paša t je, koder jo imaš, pa se tolažiš: se bom že privadil. (V velja za vse telo to pravilo. kaj naj šele rečem za gla-vo? Tako je nekaj narobe, kakor s tistim človekom, ki je is'kal »dneva. Mislil je, da je pri oknu, pa je bil pri omari. Kadar je odkril in pogledal, je 'bi/1 o tema. In rekel je pri sebi: ga bomo pa ie malo potegnili. Kakšenkrat je človek neraz-položen, ker ima vse drugo v glavi, samo tistega- ne, ki bi bilo potrebno. Jaz bi ne trdil trga o sebi. V moji glavi je tako, da bi rekel: vise je — mo- Igoče malo iz tečajev — a za kako dobro in veliko misel ni prostora. Če 'bi mi ko»ji — da nra kaj takega na misel pride. Pri belem dnevu beži od teil>e cela vas, kakorhitro hi hotel kdo pokazati zobe kje drugje, kakor v ustih. vedno vrača zavest, da nru manjka zob. 'Brez ozira na vse zdravje je treba ipaziti na zobe baiš zato, ker živimo človek z človekom. Kakor je prijetno videti vrsto Icjpi'h, wlravih izcib — pa če so pravi ali umetni — pravtako je mučno, če se za ustnicami pokaže — tema. Marsikaj je težkega in težavnega za človeka, a menda nobena stvar IkjIj ne, kakor denti&ti, njegov -stol in njegovi svedri. Imamo junake, ki bi pred kationom kadili mirno svojo cigareto, ki bi ne trenili z očesom, ko bi videli leva, kako se pripravlja za smrtni skok. Če jih pa deneš v dentistovski stol, se tresejo, kakor šiba na vodi in že pri samem pogledu na tiste neznatne vražje stroje, na vtsa -mogoča šila in bodala, stopa mrzel pot na čelo. (V si s kakim dentist* in dober osebni Peter • • • • Kako tudi. ne? Umetni zobje.prijatelj, ti bo mogoče zaupal. — kakšni umetni ? Mrtvim jih ponujejo potem jih pa živi nosijo. To je bilo vse o dentistih, kar som tedaj vedel. Kaj je bilo pa tudi treba vedeti — z^b more rmeti vendar samo et vidim, ker nečem lagati. Baš nasprotno je res: če se manj vidiva, rajši ga imam. Pravijo, da ima odrastel človek 32 zob. Če imaš dosti o-praviti z dentisti, potem jih jt i kraju drugače, četudi nese ta- ,_________________, ^.......... figa. Kaj naj pa rečem dru- ko, kakor v Ameriki. Tukaj ravno 28 preveč. Štirje,"to šo gega? Ko se človek rodi, tipe vabi skoro sleherni človek kdaj tisti "ta modri", ki prilezejo drugi. Leta in leta potem visi pa kdaj dentist a, četudi je dru-kakor jetra čez življenjske plo. o-a ko sece in leta ko ibo ljubljeno bi-)1^0 d*ntlsU države plača-tje . Kaj? Kje? ... ' n'T ^se ne samo za tiste, ki lahko plačajo. Ved- šifet ali več čevljev. Začeli so "Na reliefa,"se oglasi nekaj no bolj priliaja v javnost mi-1 jih paliti takoj, ko se žival ro- rtel, da bi morala biti zdravnik ili in danes je skoro že pode- enkiat z šestnajstimi letom, pa aploh niiso vreilni, o južnih državah: z robovi ]>o Iiuk lomu snega "Ali pa bo kje v zakopib, koder niti ne vadljajo za življenje enega človeka. Kar pade, kakor po sknupini muh, pa je fvsega konec: človeka, življenja in sanj." in dentist za vse ljudi in ne'dovano, da ostane govedo brez samo za nekatere. [ rogov. Ljudje imajo nekako vedno! (?,ohi kaj takega začeli z člo- slabše zobe. Dela j ž njimi, kar've*kt}"1 bi ne bilo nič. hoi-eš, neguj jih in osknbuj, ko-iT11^ /aka-1 dams lll°- likor hočeš — belo pleme do- .™* ™k'u,,atl 1,a d" F"""'*' doba,'V\- ,ln vl"7J" če k. gledaš dovolj to ^ 1,0 ?lovpk «>b ^ " pa v gotovih vlogah. Ako pa| premisliš človeka z vsem sku-ka j kakoijšen je, najdeš bolj malo čudovitega na njem. Lahko govoriš o čudovitem cvetju, o bajno pisanih metuljih in pticah, tudi nekatere živali so lepe, Kaj je pa na človeku lepega? To, kar nase spravi. In zato rečem eno: ni ga bilo in ga ne bo, večjega dobrotnika človeštva, kakor je bil tiisti, ki je iznašel obleko. Toliko neprilik spremlja človeka od ziibeli do groba, da bi vsaj take stvari lahko izostale, kakor je sestanek z dentistom. Pi jih bil skoro videl, kakšni so. Govorili smo v neki gostilni o zobeh in gostilničar je konci debate rdkel, da si siih, katere napravi dentist. In pri teh vtisih ter pri vseh njegovih delih sploh mu mora človek pomagati. Kdor visi kakor lesen na stolu in čaka, da 'bo dentist delal čudeže, tisti ne bo iimel nikadr dobrega dela. Priporočal bi eno: kdor rabi kake poprave 11a zobeh, naj ne hrani. Uist ne moreš skriti pred drugimi ljudmi in kadar sreča človek človeka, se mu oči ustavijo vselej okoli tvojih u>st. Če jiih zdaj odfpreš in manjka kak zolb ali recimo več — veste, koga tzaiboli? Drugega. Boli pravzaprav tudi dotičnega samega, ker se mu vedno in prej -trpiš — potem med vsem tistim časom, ko ga "prijateljsko" obiskuješ in .še nekaj tednov kasneje. Ko ti minejo opomini na prvo .-skupino obiskov, se pa nekega dne čisto po-lahko oglasi nekje daleč v če-Ijuistih: kmalu bo spet treba' iti. 3d a j vas pa vprašam: ali more človeflc v taikrh razmerah pisati kaj drugega, kakor to, kar je v srcu in na jeziku, ponoči in podnevi s tabo, pa če hočeš ali nočeš! Če je v glavi vise prazno, ioi ne najdeš pri najboljši volji drugega kakor datum, kdaj boš moral zopet k dentistu? (Kako bi bila tista tretja res niča? Pitva: vsi se enako rodimo — <|ruga: vsi enako umremo tretja: vsi smo enaki pri dentistu. Pa recite, Če ni res? GEORGE C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS BDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW |^Od$125 IN PRIDNO N* NA* NUil POGREB u VIŠJE GRESTE KAM DRUGAM, O VRNITE *E POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH t bo »Mafcal na« zastopnik, m vam bo po. votel cono In 4al voa tfruga pojaanlla. YOBK, N. I B BBOOKLYN, N. X. 4fi5 W. 43 8t I 219 Atlantic Ave. Circle 6-7898 B maib 4—mi Govorica se je raznesla, pa je kmalu utihnila, in ne vem koliko je resnice na nji: da je Hitler, ko je bil v Rima, smrtno zatelebal v najmlajšo hčer italijan-skega kralja. MiL^-olini bi bil baje s to zvi zo zadovoljen, istotako tudi la-§ki kralj, kasnega mnenja je pa štiriindvajsetletna princesa, se pa zaenkrat še ne ve. Toda v sedanjih časih je vse mogoče. C'e ga vzame, ne bo imela ž njim dosti opravka. Kakor znano, Hitler ne pi,ie in ne kadi in uživa samo moč nat»* jedi. Zvečer ne bo imela ž njim sitnosti, 'ker se ji ne bo vlači! natreskan domov, čikov ji 110 bo treba pospravljati za njim, tistčli par funtov makaronov ■mu bo pa že skuhala, da jih i1k> vsak dan -proti pohlastal. I11 govoriti ji ne bo treba do sti, kajti vse govorjenje bo Hit ler sam opravil. Le ko se ga ibo enkrat neia 3ki narod naveličal, in bo pre, j pošteno Obračunal ž njim, bo i-;mela precej pranja. I V New Yorku se je začel v ponedeljek proces proti Donal du CarrolUi, ki je ustrelil Cliar-lotto Matthiessen, nakar mu je zmanjkalo korajže in se ui mogel odloeiti, da bi ji sledil na oni *vet. i Donald je star šestnajst le; dočim je bila njegova ljubica Chariot ta v osemnajstem letu ' Stariši obeli ^e prištevajo meoldneve. I Kri pa ni voda, in titkle je (zanosilo. } Boječ se sramote, sta sklenila skupaj umreti. Po dobro premišljenem načrtu, jo je ustrelil, ni pa imel p > guma, da bi nameril revolver proti svtbi in sprožil. ] Ako bodo porotniki v^x**te-j vali vse okol-ščine, bodo fanta .oprostili. Brez krivde pa ni^o sta riši tobeli. Pravijo, da priložnost napravi tatu, in keljal A ml reja Sj>olarja, znanega hotelirja in restavraterja na 19-1 Blue Island Avenue v Chicagn, proti New Yorku in od tam v staro domovino na obisk svoj cev, posebno svoje matere, ki je že v visoki starosti let in živi na Dolenjskem pri Novem mestu. Uredništvo "Glasa Naroda" naj (posveti nekaj prostora našemu Andreju, -aj v javnost; kot tak vživa ugled in vsestran-f-k«. simpatije. To je dokazala odliodniea, katera se je vršila njemu v ipočast v soboto zvečer dne 7. maja, kar lahko rečem, da je bilo trurnf poslavljanja, ki se malo takih -vrši .še večjim in oglednim ljudem v javnem a-li političnem življenju. Pa, saj je naš Andrej po svoje tudi markantna oseba, kot trgo vec in politik v naprednem smislu. Andrejeva restavracija na že imenovanem naslovu je jako o kusna in iprostorna iza večje prireditve in prekaša marsika tero v našem mestu, ined Slovenci pa vise in priporočljivo bi bilo, da se jo skupine bolj poslužujejo, posebno v prihodnji zimski sezoni, ker bo znatno povečana. Ko se je Andrej določil čas odhoda, obrala se je ožja skupina prijateljev, da ga častno odpravi na ipot, in sicer tako, da ga razočara nepričakovano. In res zgodilo se je. Ta skupina je poskrbela za vse potrebno in program, da je bil to res večer, ki prekaša vse v privatnem življenju in naš Andrej je bil v resnici presenečen, kajti odhodniee se je udeležilo preko štiristo prijateljev. Med navzočimi so bili zastopani posebno trgovci vseh »vrst in politiki med navadnim delavstvom vseh slovanskih narodnosti. Tudi Frank Spolar, brat Andreja je bil navzoč in nekako očarljivo veselje ga je navduševalo; zdelo se mu je lepo, da brat vživa »simpatije POŽAR, V KATEREM JE ZGORELO 35 LJUDI vsestransko v naši naselbini. V programu poleg okusne večerje, je pela radio pevka Miss Darlen Joyce in nastopila je umetniška plesalka priznana Mrs Glee Keeler ob zvokih izvrstnega orkestra. S stiskanjem rok prijateljev, ki so mu želeli srečno pot in pri povrnitvi mu zagotavljali na boljši sprejem, je bil An d rej do vtrudljivosti zaposlen cel večer. Opazova Leu se je od strani zdelo, da se nekdo vzviše ni odpravlja nekam za vedno. Vrstile so se napitnine in govori vse v pomenu poslavljanja in okrog 12 ure se je An dre j -> tresočim glasom, ginjen in solznili oči po zvočniku še enkrat vsem skupaj zahvalil in se poslovil od prijateljev, ker si ni mislil takega vpoštevanj** svoje malenkosti ter želel na veselo svidenje ob povratku. Dalje je trajalo rajanje in ples do ranega jutra. Andrej je *bi) (prvotno namenjen iz Chicage v New York 15. maja, ali prijatelji so jam prekrižali račun z raznimi povabili. In zadnja odliodniea v ožjem kraju, njemu in Air.-. Rus, soprogi glavnega tajnika 8. S. P. Z. v počast se je vršila v nedeljo, 15. maja popoldne v Harvey ipri Franku Spolar ju bratu Andreja, ob udefležbi pri-jateljev in prijateljic Mrs Ru-sove iz Pullmana in S. Chicage, kjer je »bi navzoč tudi ta poročevalec vise skozi. Pri tej odhod-nici jo pa zavzemala prvo mesto naša lepa in domača slovenska pesem. Mrs. Rus in Andrej sta odpotovala na parniku 'Norman-die" z izletniki S. S. P. Z., kateri je zapustil New York proti Evropi dne 18. maja. Obema želimo srečno pot in vesele čase v stari domovini med svojci in ob povratku na veselo svidenje. Poročevalec. Prizor pred Terminal hotelom v Atlanti, Ga., ko so gasilci skušali pogasiti požar, ki je uničil petnadstropno poslopje, v katerem je zgorelo 35 lju di. PIKNIK SLOVENSKE ŠOLE SND. NAROČITE SE) NA 14GLAS NARODA'' N A JST ARE JŠI SLOVANSKI DNEvNTr V AMEBIEJ ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza ! PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I, in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company ŽALOSTNA VEST IZ WORCESTER, N. Y. 216 W. I8th Street New York Prosim uredništvo "'Glas Naroda" za malo prostora. Blagovolite sporočiti v listu žalostno vest, da me je zadela velika nesreča, ki sem izgubil svojega sina Johna. V soboto, dne 14. maja se j( peljal v družbi dveh prijateljev v kino. Na poti domov ga je doletela nesreča, da je podlegel poškodbam, dobljene zaradi nekega pijanega šoferja. Umrl je v Fox Memorial bolnišnici v ponedeljek pred šesto uro zjutraj, dne 16. maja. Rojen je bil dne IG. februarja 1914 v Cedar Rapids, Iowa. Bil je član društva Slovenski farmer št. 393, SNPJ. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 18. maja na East Worcester spodnje pokopališče ob obilni udeležbi članov, sorodnikov in prijateljev. Tem potom se lepo zahvaljujemo društvu za krasni venec, predsedniku Antonu Habineu za ginljivi govor ob odprtem grobu pokojnega, \ sem članom za njih požrtvovalnost in obisk rajnega na domu starišev. Lepa hvala mojemu sosedu in so-bratu Antonu Grgiču, ki je pre-čul 'z nami noč ob krsti pokojnega sina. Zahvaljujemo se posebno družinam Drganc, Štrukel in Švegel, ki so nam prvi priskočili na pomoč v uri nesreče. Lepa hvala vsem, ki ste dali avtomobile na razpolago. Zahvaljujemo se vsem za poalane vence in cvetlice. Imena slede: Mr. in Mrs. M. Sega, W. Drganc, F. Poekar, J. Mravlja, F. Piraat, F. Ko-seu, J. Štrukelj, C. Dettling, J. Paulin, Jr., J. Naples, A. G. Skicknore, Jr., Jack Mravlja, Sr., F. Kobi, J. Davis, Sr., J. Daivis jr., F. Russ, J. Pauliit, Sr., F. Paulin, F. Paulich, M. Kruh, F. Keržmanc, R. De dele, P. Svegel, J. Mosta r, Joe Mo-star, A. Mostar, J. Koker, Jr Zitko, J. Milavc, Sr., A. Ha -binc; A. Tomo, M. Koenig, A. Slivsek, F. Naglich, P. Zalaz-uik, J. Tauzel, A. GrgLč, Sr., A. Grgič, Jr., J. Milavc, Jr., Jack Mravlja, Jr., M. Paulich, J. Martinčič, A. Kržič, P. Logar. A. Paulin, L. Babnik, M. Muli, Sr., M. Mull, Jr., D. Green, H. Van Dnsen, Ch. Tomphson, Ed. Tomphson, Ose. Tomphson, P. Rode. Lepa hvala vsem, ki ste ga Obiskali na domu in na zadnji poti. Prosim, da nam rojaki o-proste, če slučajno nismo kate rega z imenom imenovali. Ti pa, dragi nepozabljeni sin, , počivaj v miru, in naj Ti bo lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali: John Gol j a, oče, Jožefa Golja, mati, J usti na Paulin, sestra, Albina JSkicl-more, sestra, Sopliv, sestra, Frank in Fredi brata in več sorodnikov. V AMATER&KI TEKMI V RADIU. Mladi rojak Frank Milieve v Waukegan, 111., je zadnje dni izvojeval tretjo nagrado, ko se je vvleležil aniartereke tekme na radio postaji WCFL v Chica-gu. Igral je 11a okarino in proizvajal je dobro godbo, čeprav je samouk. "ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA..' Imam sporočat žalostno vest, da je 14. maja bil zadet od tro-ka mladenič John Golja in je podlegel poškodbam dne 16. maja. Pogreb se je vršil 18. maja ob velikem številu prijateljev in znancev. Strašno hud Vdarec je za o-četa in mater, ker pokojni sin je bil dober v gospodarstvu, kakor oče sam. Pokojni John se je rodil v Waukegan, 111. pred 24 leti V Worcester, N. Y.,*kjer se zdaj rodbina nahaja. je pokojni bil član društva SNiRJ, ki mu za zadnjo pot poklonilo lep venec. Te dni je prišla Pavličeva mama, Mrs. Mary Pavlič v kuhinjo restavranta in gostilne, katero vodi njen sin John Pavlič v Clevelandu, da pomaga pripraviti vse potrebno za kosilo goltov. Ni bila v kuhinji še pet minut, ko je smrt posegla vmes. Sirota je padla na tla in 15 minut pozneje je bila že mrtva. Pokojna je dospela v Ameriko leta 1920 in je stanovala v Clevelandu pri enean ali drugem izmed sedmih otrok. Rojena je bila v Št. Lovrencu nad Mariborom, in dosegla visoko starost 75 let. 17. maja je po dolgi in mučni bolezni premi mil v Warren-ville, O. dobro poznani Joseph Malenšek, star 77 let. Soproga mu je umrla leta 1916. Ranjki ie bil rojen v vasi Brod, fara Št. Vid nad Ljubljano, kjer zapušča 6 bratov in dituge sorodnike. V Clevelandu je po dveletni bolezni umrl John Žnidanšič, star 69 let. Pokojni zapušča soprogo, štiri sinove, sestro ter brata v Pennsylvania. Ranjki je bil doma iz vasi Podcerkev, fara Stari trg, kjer zapušča brata in sestro. V Springfield, 111. je umrl Kari Ri-htar, star 50 1et in doma iz Vrhovlja pri Brdu, o-kr.aj Kamnik na Gorenjskem. V Ameriki je živel 32 let in tu zaipušča sina in dve hčeri. V petek 21. maja je bil zadet od avtomobila Martin Bu-tajla, iu je bil odpeljan v Emergency Clinic bolnišnico v Clevelandu, kjer je v nedeljo preminul. Doma je bil iz Žužem-beraka na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Pokojni zapušča tukaj žalujočo hčerko Ano, por. Gali-nac, dva brata Johna in Nick a in sestro Marv Stakich, v stari domovini pa .brata in sestro. V petek 20. maja je preminula v Clevelandu v mestni bolnišnici Mrs. Malmich. vdova po Frank Mahnichu, ki je umrl leta 1936. Bila je mati poznanega Stanley Mahnicha, ki je uiposlen pri tvrd-ki A. Grdina že mnogo let. Rojena je bila v vasi Šmarje in je prišla sem leta 1913. Poleg tsina Stanleva zapušča sina Franka in hčere Mrs. Ano Lapp in Mrs. Theresa Raymond. • V soboto 21. maja je preminila v Clevelandu Mrs. Catherine Tišler, stara 62 let. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti pod vodstvom A. Grdina. * V .mestni bolnišnici v Clevelandu je dne 23. maja preminul mladi* slovenski rojak Albert Golobič v starosti 21 let. Kristina Bom/baoh z Detroit. Mich., nam pise: Prejela sem iz stare domovine žalostno vest, da mi je umr-l?a moja ljubljena mati Marija Drole, v visoki starosti 80 let v Travniku, Loški potok. V kratkem presledkra je sledila Ftvojemru možu Luku, mojemu dragemu očetu, .kateri je preminul 30. januarja 1937 v starosti 79 let. Vsem znancem in prijateljem je priporočan blag opomin. Vsako leto, odkar obstoji slovenska šola S. N. D. na St. Clair Ave., v Clevelandu, običajno priredi tekom poletnih mesecev enkrat velik piknik v svrho, da se odbere jiotrebni t&lad za vzdrževanje te po-memfbne in vsem Slovencem koristne institucije. Tako se bo vršil piknik tudi letos in sicer malo bolj zgodaj kot druga leta namreč 12. junija, na prijazni in vsem znani Močilnikarjevi fanmi. Slovenska šola SND na St. Cla ir Ave., zaključuje približno db času, ko se vrši imenovani piknik, 14-letno sezono plo-donosnega dela, učenje slovenskega jezika v čitanju in pisavi •kot tiuidi zgodovini, dmmske umetnosti petja itd. Je to edina institucija te zvrsti med nami, ki je vzdržala celih 14 let v naselbini nepretrgoma in nudila zavedni, pouka željni mladini priliko se naučiti materinskega jezika in drugih umetnin. Slovenska šola SND, ki vrši svoje naloge učenja ;pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba SN1D in pod nadzorstvom di-rektorija SNrD, je vredna vsestranske podpore od cele ele-velantdske slovenske javnosti. V teh letih svojega obstanka je pohajalo v to šolo, v razne razrede nad 1.500 učencev, za daljšo ali krajšo dobo; otroci starišev vseh venskih in političnih prepričanj od efcstrema do eksterema, kakršnje obsto-jejo med nami. Vsem se je nudilo brezplačno enako priliko izobrazbe; kdor se je lx>lj zanimal, se je več naučil, kdor manj, je v njegovo lastno škodo. Danes najdemo na odgovornih mestih pri društvih in klubih bivše učence slovenske šole SND, nekateri so tudi že v samostojni trgovini. Vsi pa priznajo, da jim znanje slovenskega jezika, v kolikor so se ga priučili v šoli, sedaj jako prav pride. Več se jih tudi uspešno ndejstviuje v dramatiki v raznih HlevelandfsJkih dramskih Skupinah. Odkrito rečeno, slovenska šola je mnogo koristila develandskim Slovencem volbče, tekom svojega obstoja. Zato tudi pričakujemo in mpanio, da ne bomo iznenadeni, Od strani starišev učencev, da to koristno ustanovo podpirajo moralno pa tudi materialno, kadar priredi slovenska šola piknik ali kaj sličnega, igro, itd., v svrho, da se zbere skupaj na indirekten način potreben sik lad, iz 'katerega se skromno odškoduje učiteljsko moč in nabavi razne druge šolske potrebščine. Rezervirajte si že sedsj nedeljo 12. junija, da se gotovo udeležite piknika slovenske šole, ki se vrši ta dan, kot .-eni že omenil, na prijazni Močilnikarjevi fanmi. Pričetek piknika bo ob 10. nri dopoldne in bo trajal, dokler vsega ne zmanjka. Pripravljenega bo pa vsega dovolj. Za slučaj, da bi se obetal dež, se bo pa piknik vršil v avditoriju, prizidku in magari še v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Opozorite vaše otroke na ta piknik, ki je tudi vaš in njih piknik, da se gotovo udeležite vsi sktutpaj tega prijetnega izleta. Za prevoz na piknik *bo tudi preskrbljeno za tiste, ki nimate svojih avtomobilov. O tem bomo poročali še kasneje. Aranžiralo se bo tudi razne zanimive mladinske tekme in zmagovalcem oddale nagrade Tozadevni odbor za tekme obsoja iz veščih oseb za te zadeve in se že skubno pripravlja za izvedbo lepega programa. Nastopili bodo tudi učenci slovenske šole SND v raznih točkah programa s 'petjem itd., pod spretnim vodstvom marljive učiteljice Mrs. Mary Grill-Ivanusli. Igre se pri eno ob 1.30 ] Kupol dne. V sredo 8, junija ob 8. uri zvečer pa se bo vršila v Slov. Nar. Domu skupna seja zastopnikov Prosvetnega kluba SNI), prosvetnega odseka direktori-ja SND in starišev učencev slo. venske šole, da se uredi še vse potrebno za največji uspeh tega piknika. Žel im. da se med tem časom oglasi- z dopisi kaj bivših učencev ali učenk slovenske šole in naj povedo >:nni. kaj jim je koristila slovenska šola SND. Za Prosvetni klub SND, Erazem Gorshe, tajnik. LEPA POROKA V PARKERSBURG. W.VA. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" Visoboto 14 maja sta bila v cerkvi sv. Ksaverija v lepo o-krašeni cerkvi in ob navzočnosti velikega občinstva poročena Miss Regina Teresa Kotnik in dr. Michael Anthony San ter, ki sta posebno dobro znana v zdravniških krogih mesta. Njun zakon je blagoslovil župnik Rev. Thomas C. Fitzgerald. Ob klopeh so bile postavljene visoke palme, oltar pa je bil okrašen s cvetlicami in zlatimi svečniki. Ravno tako sta bila tudi okrašena oba sstranska oltarja. Med svati sta bila tudi že-ninova prijatelja dr. Glen Kar-ciheir in dr H. A. Rich. Miss Vera Bowers je igrala na orgije poročno koračnico iz opere Lohengrin, ko so ^vatje prihajali po cerkvi proti oltarju. Pred nevesto je korakala kot tovarišioa njena sestra Miss Mayme Kotnik iz Thomas, W. Va., in pre dobhajilno mizo sta ju sprejela ženin in njegov brat Mr. John Santer iz Union town, Pa. Po cerkvenih opravilih, ko sta mlada poročen ca s svojimi svati odhajala iz cerkve, je Miss Bowers igra'la veličastno Mendelsoihnovo poročno koračnico. Mnogoštevilni prijatelji in prijateljice so čestitale mlade- mu paru pred eerkrvijo, nato pa so bili sorodniki in bližnji prijatelji povaibljeni na zajtrk v Chancellor hotel. Pozneje se je mladi par z avtomobilom odpeljal na ženift-van jsko potovanje. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Frank Kotnik iz Thomas, W. Va., kjer je dovršila višjo šolo ter se potem izučita za bolni-čaiiko. Dr. Saiiter spada med najsposobnejše mlade zdravnike V ParkenSburgu. Svoje zdravniške študije je dokončal na G eo rgeto wn vsema 1 i»č u v Washington, D. C. Predno je otvoril svoj urad, je bil dve leti zdravnik v St. Joseph bolnišnici. MILWAUŠKE NOAICE. Ljubljanski zwpan dr. Adle-šič in njegova soproga sta 21. maja obiskala tukajšnjo slovensko naselbino. Dne 13. maja je umrla pijo-nirka Ana Repensek, stara 65 let Ln rojena .ojaisnj"uje vojvoda nato, kako soko vsoto^ ko ,pa jo je preiskal, Naročniki! Pasit« na ŠTEVILK K poles naslova, ki pomenijo: prva mesec, drugi in treti« pa leto. kdaj vam naročnina poteče. Napriver; — TO POMENI, da vam 5.25.38 j* naročnina potekla 2 5. a "bi zaslišala še druge priče. POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: JUGOSLAVIJA ........... J65 CANADA ________________________4« ZEMLJEVID CELEGA SVETA Gena M ZEMLJEVID AVSTRIJSKE* ITALIJANSKE FRONTE (L. 1818) ..........JS ZDRUŽENIH DRŽAV Mali ■emljevjd (velikost 12x20 lačev) ............ .1® ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH QR2AV: TURISTIČNI VQDNTK Wert York. Virginia Vsebnje glavne ceste, železnice, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poštni uradi, Jezera, reke itd. Posamezne driare 3k KNJIGARNA ••GLAS NARODA" 216 W. 18 St., Now York OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po Ijndskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: Caivalleria Rustieana 29. maja Aida, 28. maja POZDRAV. S parniika Queen Mary še enkrat prav .prisrčno pozdravljam "svojega soproga in vise svoje (Cklbre prijateljice in prijatelje. Nimwm besed, da bi se mogla dovolj zahvaliti vssem, kateri so prispevali za; mojo odtiodnico, ravno talko vsem, kateri eo me spremili na postajo. Veerm stotera livala! KK-čem vam še enkrat: z Bogom, ostanite mi zdravi, in na svidenje! Anton i a Erdeeik, na ipoti v Dol pri Ljubljani.. ADVERTISE IN GLAS NARODA" Iz slovenskih naselbin POROKA. V .ponedeljek 30. ona ja se poročita M i as Josephine K. Mo-dic, hčerka v Clevelandn do-|ro paznamega Joseph Modiea, in George Vranea, sin Mr. in Mns. M. Vraneza. Poroka se vrši ob 9. zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. MLAD FAINT ARETIRAN V JOLIETU. Policija v Joliet je prijela 21-letnega Jakoba Terlepa, ki je hotel pobegniti z gaisolinske postaje, na kateri je malo prej sodeloval ipri ropu. Njegovega tovariša — tiudi mlad fant, ki se je pisal Tony Noose — je policija ustrelila. Terleip se je izgovarjal, da je bil Noose njegov vodja, ki je snoval ro-ipe, on je pa bil le njegov po-magač. SLOVENEC' NE BO DEPORTIRAN. 61-letni Vincenc Zupančič iz Oglesby, 111., ki je leta 1931 odsedel enajstletno ječo vsled umora nad svojo ženo, je bil na tem, da bo deportiran v Jugoslavijo poti Obdolžbo "moralne ufmazanoBtf". Federalno Sodišče pa ga je qprostilo in bo smel ostati v Ameriki. Sodnik se je pri tem oziral na to, ker se je Zupančič vedno samega sefoe preživljal in ni bil nikdar ria relifu, d očim bi ga iu/t4g!nila depontacija spraviti na pot potepuštva. ODHOD V DOMOVINO. Iz Forest City, Pa-., sta odpotovala na obisk staro domovino Rev. F. M. Jevnik, tukajšnji slovenski župnik in August Gostija. IT || Pošljite nam i i S Čin mi vam bomo pošiljali 2 meseca !j "Glas Naroda" II Bj in prepričani smo, da boste potem as stalili naročnik. I 8 Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pastrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani' Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1-25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "»Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena...................... $1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter B6hine. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih 4' Rokovnjačev'' svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. POD SVOBODNpt SOLNCEV. Spisal Frane S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bičane, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si-je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Gen« ...................... $4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe š amfi-teatru. Spletke egipčanskega "ča-, rovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeua, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maujpessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg dragih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana-," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena..............:....... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- (151 strani.) Naš najboljši humorist je ^bral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) ''Cvetje v jeseni" in *1 Vi soška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delili prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2CS strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič jo na podlagi zgodovinskih virov dobro opisu! preganjanje in kaznovanje "čaravnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ....................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena ...............■....... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter iriojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena .......................$1.50 Hevenle Publishing Company 1 I AB ° D A" — York Friday, May 27, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. «. ALPl^SE UA'UDET: go- so ('j^reiš iz mojejga mlina v va«/ora» mimo kmetije, ki ob cesti, za velikim liv^'CDi, ki je vse posajeno z fl&stovci. To je prava pro-vc^ali^ka hiša. Streha je pok/a z rdečo opeko, pročelje z viki mi okni je širccko in rja-v pobarvano, gori na vrhu ftfcstresja pa je veterniea, kilpec za ošepne: "Ffet! Gospodar teve in sin odšla skupaj po poji' to. Tak je že ves čais, od-llju. Dolgo sta ostala zunaj; kar se mu je sin ponesrečil." ko sta se vrnila, ju je mati še ARLE2ANKA Doma sprva niso bili veseli te zveze. Bila je na glasu kot spogledljivika in njeni starši niso bili tu doma. Toda Jan je hotel svojo Arležanko za vsako ceno. Rekel je: "Umrl bom, če mi je ne daste!" In tako so se morali vdati. Sklenili so, da se bosta poročila po žetvi. Nt'ke nedelje »večer je družina pravkar povečerjala: bila je skoraj ženitovanjsika gostija. Neveste sicer ni bilo zraven, toda ves čas so pili na njeno zdravje. Nenadoma se pojavi pred vrati node i mos»ki, ki s tre--oči.iii se glai-oni prosi, da bi •mol na samem govoriti z spedarjem Estevom. Ta Ivi-gne in odide na cesto. "Gospodar," nru reče mož, "vi nameravate poročiti svojega otroka z neko malopridni-co, ki je bila -že dve leti moja Ijulbica. Kar vam govorim, 'iu/di dcka ženi. Tu so pisma. — Starši vedo vse in so mi jo obljubili. Po vsem tem jaz mislimi, da ona ne more več biti žena koga drugega." 4' Dobro," p ra v i gos poda r Esteve, ko pregleda pisma; "'vistapite in iapijte kozarec muškata." Mož odgovori: "Hvala, čutim večjo žalost, kot pa žejo." In odide. Oče se hladnokrvno vrne in sede za mizo; (gostija se je ve- ve lno čakala. "Žena," reče gospodar, ko ji nrivede sina, "objemi ga! Nesrečen je . . ." V toni trenutku prideta mimo naju žena in majhen de-č« k, ki sta bila oblečena v črnino, z molitveniki z zlato obrezo v rdkali in izgineta skozi vrata. Mož nadaljuje: "Goiipodinja in mlajši sin, ki se vračata od maše. Odkar *e fant ubil, hodita vsak dan tja. Ah, gospod, kakršna ža-Irst! . Oče še zdaj nosi žalno iiblcko: ne morejo ga pripraviti, da bi se preoblekel. Hi, h« t, konjiček!" Vez -e je začel pomikati, deset dninarjev. Ker sem na hotel kaj več zvedeti o tem, sem poprosil voznika, ali smem prisesti; ko sem *edel gori na senu, sem zvedel vso to nretrsljivo ago inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Na|ižecia zaloga slavenskih kn|ig \ /Vmeriki! V knjigarni^?Glasil Naroda1^lahko dobite vsakovrstna slovenske knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja,' Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Kmetove J Milčinskega, itd. V zalogi imamo prevode del svetovnoznanili mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . . . Igre, pesmi, zemljevide: Ljubitelji lepe knjige naj pišejo po renik knjig, ki jih imamo v zalogi. liko krščanske krvi. Cesar se je v duhu gldboko poklonil krščanskim limčeneem, ki so v v tem poslopju dali kri za Kristusa. Cesarski sprevod je nato krenil čez Forum Rom an um in čez K8ipitol na trg sv. Mailka blizu Benošike palače. Tam je stal veličasten slavolok, ki je zanj naredil načrt Sani^allo. Slavolok je bil narejen rz lesa. Va-ss-ri pravi o tem slavolok-u, da bi ^a bilo treba prišteti k 7 čudom sveta, če bi ibil narejen iz mamiorja in ne iz lesa. RAZNE VESTI SPREJEM NEMŠKEGA CESARJA V RIMU PRED 400 LETI. Ves svet piše, kako je bil te dni v Rimu prejet vodja nemškega rajha Hitler. Ne bo malo zanimivo, če primerjamo, kako je bil pred 400 leti v Rimu sprejet tedanji nemški cesar Karel V., ki je bil tudi španski kralj ter najmogočnejši vladar vsega tedanjega sveta. Cesar Karel V. je prišel v Rim dne 5. aprila 1. 1536, torej je od tisega sprejema preteklo že 402 let in en mesec. Takral je vladal na prestolu sv. Petra v Rimu papež Pavel III. iz rodovine Famese. Ta je hotel, da bi bil cesar Karel V. v R: mru tako siprejet, da bi mu ta sprejem ostal v trajnem spo-miwu. Že decenibra meseca npejšnjega leta so v RLmu sestavili poseben odbor, ki je aboroval na Kaipitohi. Njegova naloga je bila pripraviti vse potrebno za čim lepši sprejem tedanjega najmogočnejšega vladarja sveta. Ta odbor je tudi v glavnem določil, kaj naj prebivalstvo prisipeva pri okrasitvi svojih poslopij. Meščani so v tem oziru dobili glavna navodila, kako naj okrase svoje 'hiše, da bo vse skladno okrašeno. Odločili so se za cesto, ki je bila deloma že a* starih rimskih časih cesta zmagoslavja. Vodila je skozi vrata' sv. Boštjana med Palatinom in hribom Oe-1 iuis, kjer vodi dandanes Via del Triomtfi. Na'to je šla pot sJkozi slavolok cesarja Tita ter cesarja Septima Severa. Ustno poročilo pripoveduje, da je bi- lo trikrat podrtih več hiš, da je bila narejena tedanja Cesta zmagoslavja. Or-ar je prihajal od Ne-afplja. Na dan sprejema ga je pri cerkvi Quio vadLs na Apij-ski cesti pričakoval ves karti inalisk i zibor ter ga nato v sijajnem spreAcdu vodil v mesto. V sprevodu je takrat korakalo 4000 mož cesarskih pešcev ter 500 vitezov v blestečih se oklepih. Nato so šli kardinali ter cesarjeva telesna straža. Vse cesarjevo 'spremstvo se je lesketalo, cesar sam je bil silno preprosto oblečen. Ko je cesar prišel do veli-kar.-sike^a 'koloseja, je da! ustaviti ter je do dna duše pretre-KFii nekaj č»a, da si najde prebivališče. In hitela je srečo. Na neki majhni liUi o>b cesti, ki pelje v Alt*.no, zagleda napi-s, iz katerega razvidi, da se dobe sobo za vsakdani je stanovanje. Sobo je inaSla. Kmalu pa svoji gospedinji pove, kaj namerava in jo vpraša, ako bi ji mogla dati kak ras v t* t. To j*' k sreči goiKXlilija — pisala >e je gospa Ludersen — mogla storiti. Njen svak, pivi steward na nekem velikem prekocceantSkeni pa miku ji je potožil, da je gleile -vojega osebja v veliki zadregi. Bno svojo stewardesso je moral jm'stl'ti v Ne wYoilku, ker je morala na operacijo. Sicer ni bilo nič nevarnega in bo pozneje zopet mogla nastopiti svojo službo, ker je bila zek> pridna in zanesljiva in tudi suuna ne bi rada izgubila dolbre službe. Za vožnjo v New York pa je .svak potreboval drugo stewarde>so in mogoče se Jx> napravilo, da bo go^pica Marten dobila to službo, seveda, ako bo mogla vse opraviti, kar bo od nje zahtevano. Prijazna žena takoj telefonira svojemu svaku in iga vrpraŠa. ako je UH ii to že zasedeno. Rozana pa je imela srečo. Mesto je bilo še prazno. »Svalku gospe Ludersenove je bila Robana všeč in ji obljubi, da jo bo vzel s seboj, posebno še, ko mu je zagotovila, da zrna in more delati vse, kar zahtevajo ml steward esse v prvem rjzredu. Rozana se s prLsivno zalivalo poslovi od svoje gospodinje in odide s prvim stewardom itz hiše, da takoj na&topi službo. Vse je šlo dobro. Njen potiti listje je bil v redu, prav lahko >e je navadiia na vse, kter so od nje -zahtevali in ker je bila samo nadomestna moč, so se na njo tudi ozirali. Rozana je bila sicer nekoliko v zadregi, ko se je morala ]>otnicani prvega raareda izstaviti na uslugo, toda kmalu se ji je posrečilo, da >e je priljubila vsem. Spretno in hitro je stregla damam, je pripravljala kopelji, prinašala zajtrk, ako so ga hotele iuieti v-svoji kabini ter je spretno opravljata vsa dela j>ostrežnic. Ničesar ni bilo, česar Rozana ne bi izvršila v zadovoljstvo vseh. Dve gospe so ji zaupali tudi svoje otroke, ako so sle zVe-••er na kaiko zabavo. Rozana je imela otroke zelo rada in posebno ji je bil všeč £.n neke ameriške filmske igrakke, še bolj vojo tngo. Zvečer je do smrti izmučena legla in je takoj zaupala. Njen tek je bil izvrsten. tainli za uslužbence izborila in vsepovsod so jo prijazno srečevali. Kalifoinittamka, mati male deklice, ki se je Rixzane tesno oklenila, je bila zelo lepa, pa tudi zelo nežna, toda bolelnia. Bila je v Nemčiji, kjer je s svojim možem in otrokom obiskala sorodnike, toda je zbolela, je bila operirana na slepiču in se je morala na svoji povratni vožnji zelo varovati. Ker je bilo dekletce zelo živo. je i.mela mati ž njo veliko težavo in tako je prišlo samo |>o sebi. tla .se bolj in bolj oklepala Rozane, ki se je za otroka i^da zavzela, da je imela mati večji mir. Tudi dekličin cče, ki je ženo in otroka oboževal, je Ro-zani dajal vse priznanje. Toda Rozana je odločno odklonila., rekoč: "Zelo me veseli, da moram skrbeti za malo Winnie, Mr. Lautham, prosim — opustite pa posebno plačilo za to,'' pravi mirno, pa odločno. Mr. Lautiliaiii jo začuden pogleda. Ni bil navajen, da bi mu kvlo odklanjal njegove velike napitnine. "O — ziikaj nočete! Saj poštenio zaslužite, kar vam hočem plačati.'1 Rozani nekoliko kri šine v glavo. Tedaj pa se njegova žena, ki je počivala na divanu, smeje dvigne in potisne njegovo rriko navzdol. "Pusti to, William, že davmo sem opazila, da tiutkaj nimamo opravka samo z navadno stewardess. Zdi se mi, da ni navajena jemati napitnine. Drugače se bomo izkazali' hvaležne, kajti v resnici ne veni, kako bomo mogli brez prijazne Rozane izhajati." Mala W iunie se Rozane iskreno oklene okoli vratu in oče sc zasmeje: *'Kaj ne, Winnie, to je za tebe lepa spremljevalka in si pri njej lahko bolj živa kot pa pji mami. Toda ne bodi tako divja! Skcda, stewardess, da ste na tem pamiku stalno nameščeni. Dnug»V bi nats morali spraniiti v Kalifornijo. Winnie se zelo težko privadi na druge ljudi in vedno se drži svoje matere. Žal, da smo pozabili za hčerko vzeti s seboj služkinjo, ker natši sorodniki v Nemčiji žive v zelo iskrontnnih razmerah in služkinje ne bi mogli vtzeti pod streho. Poleg toga pa taldi nismo s lotili, da ho moja žena /(bolela in bo morala biti operirana." 44 Da, William, na to sem že tudi jrz mislila. Rozano bi mogli prav dobro porabiti, je tako pridna in priročna, ve vse in zna vse. pred vsem pa -ana ravnati z Winnie. ftkoda Rozana, da Rte stalno nameščen i. Kako doljjo šef*' Rozana «e vzravna in s seboj i>otegne Winnie. "Obvezana sem za to vožnjo, Mrs. Laiitham." Oba zaflconca jo začudena pogledata. "8amo za to vožnjo? Ali je to mogoče!" R zana jittira pove, da se ima zatbvaliti samo -Vučaju, da je bila za to vožnio sDrejeta za stewardess in da je samo gledala, da bi poceni iprišla čez morje in da je hotela v Ameriki najti ka(ko službo. TVdaj pa se priffne zelo živahen razgovor. Oba Ro-rano K/ipra*uje*a iz njenega življenja, in Rozaoia, ne da bi jima izdala svojih zadnjih doživljajev, ničesar ne zamolči. • ^ (Palje prilloravi: "1>ravV°; 'da je g-ont nervozno eakal Cenjeno uredništvo:— J-konca .|xisaii o svobodi.'' — Ko va mravn pc-šilj ?am ;P< vej nam vendar, kdo in ko- $.3.00 za polletno naročnico z*,»m pravijo? Sej tebi ni(in posre liii bližini gesta. Podla uglasiti. 1 Jaž! Nameraval >em opisati ban-' Jaz vem. «la sta odltM*na uro-1 ket, ki je bil prireji u v po-! sta vsako (m sem nav iušeno z Čast. dr. J. Adlešiču in njegovi aplavzom sprejela. Ampak soprogi. Ali ko sem zagledal *<» h - i da bo v trm pogledu on noka] . t«--!3 napredni Slovenci pt;zdra I v svojim Tedenskem kotičku j viti 1'ublja nekega komisarja."! povedal. Nisem motil: kot,— V'del sem. da se je na stoj Xa sllki predsednik Lazaro Cardenas (desno) in dober dopisnika r. je storil svo-j m sto rojakov, mr-^kili 111 j amr!^ki po.-lanik <)'MalK,ki je bil pokaran v London, k > jo dolžnost. Hvala vam. Ivan.l^n-k, starih m mladih, gnetlo« jtl rai,;elias l|jt.ti; pittsibuijški list "Naprej." V co v pozdrav. Nisem pa na tem li"tn je na prvi strani rh» Inikemrr videl posebne unit*or-|-------------------------------- i nek, tikajoči >e dr. AdleKiča in me rli naipisa. da bi vse parjke in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL t YU«;O.SI.AV TKAVKI, 1»K 21« W. 18tb St.. New Vork. > K RETAIN J K PAKiMKO SHIPPING NEW3 pO- i *JS. ni ji ju : Conlf
  • B banketa. Čudim se, da se mo- jrav.lt žiti. kdo so "napredni" in re en človdk tako daleč i^pfi- k £-ter i so "nazadnjaški." zabiti, da trosi toliko nesram-' Ti^li ni res. da so Dečman ne laži v svet. Tukaj bem eitiral par ot stavkov iz rečene.oa članka: jslišati nobenega Slovenca. Res | riankar (poznana oseba) pa je, kot mi je sam Mr. IW--jprrvi, da vdek^žlba ni bila ve-lma-n poveonrg Nttrmandie v llavre 3. junija : Kur«>|>a v Brfnii*n Kakšna klobasa j*- t<> 111 kdo POTUJOČA MESTA. j«> rtffliine.' Jaz že lie. V Ameriki se je potovanje' Vsaki dnpisnikar naj bo tu- v stanovanjskih avtomobilih j in organizatorji banketa skrbe-1liko gentleman, da piše resni-jtako r. zširilo. da so celi sloji j 4. juuijc: li, da na celem večeru ni bilo oj. Tudi kritika na svojem; prebivalstva nopn-stano na po-j Jtou«a v i;en<»« mestu za dobro stvar j«* |>o-; tovanju. Govori si' že o 1110-meiiabna in dobrodošla. Ako; dernih nomadih. začetku ne moremo al! nočemo «*d j predlanskega leta je bilo v A-'tranlk sebi prutivnega misije-; meriki v prometu :UK).tMK) sta- kaj dobrega poročati, te- novaniskih avtcimsbilov, zdaj .jl,luJa: 7. junija : lie de Fraure v Havre 8. juuija : (jneen Mar.v v Cherbourg II n tisa v Hamburg lika. — .laz pa rečem, to je ke preobširen program. Pre- strank sebi pretivnega mišlje-; »"friki v prometu :i()0,0(H) sta- itansa y iiamuurg laž. Vsaki prisoten, ki je imel j obilo Itijiega časa je vzelo vee-'nja kaj dobrega poročati, t e-| nova noskih avtcnurbilov, zdaj-H-.lu,uJa: količkaj oči mliprte. je laliko/kratno nastopanje fantkov in j daj tn ii izmišljenršti in laži | l>a jih je pa že dvakrat toliko, i Nieu\v Amsterdam, videl, da »so bili v ogromni dvo- deklet na odru, za kar mi mora pustimo vstran. S slabimi do-j^nnni ameriški statistik Koger Co*nmi>uTTBremen rani vsi stoli zasedeni. Dalje pravi. 4Via so bila napredna slovrnuska društva že v vsak prisotnik priznati, da je piši sam časopis gubi ugled, res. ' H koncu naj š«» Babson trdi, «ia bo leta 1938 l X Boulog. Cham plain v Havre ponovim.' polovica ameriškega prebi-] 15. juuija : Znano je, da se je nameraval 1)< pisni kar pravi: "Pravijo, da|va'>^vjl na kolesih. Večina t »*li napivj izključena/' — Kdo je j pi ire lit ven i cd-bor v imenu slo. je gost nervozno rakal.," itd. j nomadov pa je > severu. .Irse-videl tam, da so kakšna tiru-1 venske naselbine gostoma za- Saj be sedo'pravijo'skoraj sle-1potujejo proti jugu tja do |. štva korporativuo nastopila? hvaliti za nji ju poset, pa ni ver herni dan slišimo. Tako na j ^lexdve, spcmladi se pa vrača-1 conte ro. ker je bilo pravm'aano o-glašeno v raznih slovenskih ča- { sopisih, katere osebe imajo j pisan. Glasi >e: nki državljan, vstopnice na predaj. I11 takoj "Vkljub vsemu mu želimo; Toliko za danes. Ako bo si je mogel vsak ]»oedini ku-h-reeno T »o t domov na italijan- potreba, b« in dnugič omenil, niti vstopnico. N;kdo ni bil F.ln-m pa-miku. ki ga je y>ri]»->- k a i še ver ljudje pravijo, izključen. I Ijal k nam. katere ni hotel niti! Pozdrav! Dalje se dtupisnikar nekaj videti, niti slišati.'' I Nick Sku-be. Suvoia v <>enoa naz: j. 5 junija: Vodja tega pokreta je bivši j Grasse v Havre mizar 1). Burn-. nekem a- 21. junija: našam ga ravno takega, kot je urednik "Napreja" ni ameri-j meiiškeiii listu je objavil o| Europa v Bremen svojem oekretu <"lanek, v ka- Jnn,j®:. . I Queen Alary v Chrrhnurg lerem l>ra.*i med drugim: | ne de FraDee v Harre "Str. -ki za tako potovanje 25. junija: IS s F K AN K KER Ž E KNJIGARNA "GLASA NARODA'' 21 (i \V. ISth St.. New York. N. Y. Pcfcl.iite mi $----- LETNIKOV "ČASA". Prilagam M. O. z.i Ime Naslov NAROCILNI LIST = letnik STAN t: S POŠTNINO VRED 50 Vsak letnik obsega 12 zvezkov po 32 strani ter ima s prilogo vred nad 400 strani. Lepše zbirke povesti, pesmi, ^nimivo-ti. poljudnih razprav, koristmh ms« « , >ta„ skoro ne morete predstavljali. N V ROTITE TAKOJ, KAJTI ZALOGA XI VEI IKA IN BO KMALV RAZPRODANA "Glas Naroda" 216 West 18th St., New Tork, N. Y. Vulcania v Trst 20. juuija : New York v Hamhurg Normaudie v Havre Aquitania v Cherbourg znašajo mest riio (iosreeeiia tlo sle« 1 we vasi. IMa lahko j misel. Nasprotno pa pravi ceneje k;kk<»r doimu'i m n, da so ti ljudje nevar- iker mu ni treha pln«"ati davkov.'nejši « tl pušeav>keira vetra in I Židinje ease vrzi skupaj pO UH) kobilic. (V bo ta pokret zajel de stanovanjskih avtonio ! vis'-ioio aineriskej^a prebival-thilev. 'I\ k(» s«i nata. Burn^ ka izgubljena. PRIPOROČLJIVO: fC P A V Ko je znani slovensko-ameriški I\CI£CIUY vd5 publicist Mr. Frank Kerže, ki piše v 4li*l$ uasluva je razvUlu«* iU» kilaj imate |ilačauo iiaroOuiuo. Prva Številka pomeni m--*-«*. »Itu^ii Ojiii iu trtljo pa leto. l»a »am prihranite ne|K»iril»uejL':i iro>kkušale naročul-no praviieusu>t poravnati. I'i«šljiie uarivuiuo uaravuobt nam ali jo pa plaeajte našemu zastupniku v \ a>em kraju ali pa kateremu izme-l zastopnikov, koji'i inn ua so tipkana z debeluui črkami, ker so upravi-črni <>l»i.«kati tiiu: «lru^<' na>«'Uiin»% kjer ji» kaj naših rojakov nas— Ijenih. Zastopnik iio Vam izročil imtrtliio za plačano oaročuimi. CALinnsxiA: San Franeisin, Jarob l^tushiu COI.OKAlni: l*u«'h!«>. l*eler Culif:. A- SaftiO Walsenl'Urj:, M. J. Ita.vuk INDIANA: ludianaiMjIis, Fr. Zupančič Il.MNt US: <_'bii-aj:o, .1. llevči*. Cieero, J. Fabian K'hieago, Cieero in IlliuoiiO Joliet, Jennie lSamliieh I .a Salle. .1. Spelieli Maseoutali. Frank Au^ustin North C'hii-jisrn in Waukegan, Muh. Warsek M Alti i. AM): Kitzuiiiler. Fr. \"4»dopivee MICHIGAN: I K'trolt, I.. Plankar MINNESOTA: 4'hisholm. Frank tlouže. J. I.r'iauieli E!.v, J oh. J. Peshel Kveleth, I^mis <>ouie ..CillHTl, l.oiiis Vessel Hihhinfr. John Povše VirKinia, Frank Ilrvalicb MONTANA:" Itoiiiifiup. M. M. Panian Wiishne. Cbampa NEBRASKA: Omaha. P. Ilriieiaaugb. <1. Bre/ovec Cov4T«!ale in okoliea. Mrs. Ivana Rupnik Kxiviiri, Louis Supančit Farrelt. Jerry Okoru Forest City. Matli Kamin Fr. liloduikar Creensliurg, Frank Nc>TTik Homer City, FY. Fereu'-liak Johnstown, John Pelantx Krayn, Aut. Tauželj Luzerne. Frank Baliix-b Midway. John Žust Pittsburgh iu okoltea, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srtufrer \\ est Newton, Joseph Jovau...... WISCONSIN . Milwaukee, West Allis, Fr. Sfcok Sheboygan, Joseph Kakrx WIOMlNCi: itix-k springs. Louis Taurtaar I »iamondville. Joe UoIkd Vsak zastopnik izda potrdil« n srp-to. katero i« prejel •'»MS NAWP4" 3766170419310337001001103193646617048012065104170